UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PROJEKT: NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE

Študentka: Maruška Šabanovič Naslov: Turje 69, 1431 Dol pri Hrastniku Številka indeksa: 81549148 Redni študij Program: univerzitetni Študijska smer: podjetništvo Mentor: dr. Damijan Mumel Somentor: dr. Anton Hauc

Turje, september 2007

2

PREDGOVOR V diplomski nalogi definiran problem je s področja družbene odgovornosti podjetij oziroma odgovornega podjetništva. Evropska komisija uporablja delovno definicijo, ki pravi, da gre v bistvu za koncept, na osnovi katerega podjetja v svoje poslovanje in svoje odnose z udeleženci prostovoljno vključijo skrb za družbo in okolje. Problem, ki se ga v nalogi lotevamo, je elaborat projekta, katerega namen je vpeljati nagrado za družbeno odgovorno podjetje s pomočjo projektnega managementa. V ta namen je potrebno razviti metodo za presojanje družbene odgovornosti posameznega podjetja, ki se bo prijavilo na razpis, in ki bo komisiji omogočala, da resnično izbere družbeno najbolj odgovorno podjetje. Potrebna je promocija razpisa, promocija konference o družbeni odgovornosti podjetij ter tudi organizirati in izpeljati končni dogodek. Za rešitev tega problema je predvideno sodelovanje več enakovrednih partnerjev, ki bodo lahko realizirali posamezen tematski sklop projekta. Cilji diplome so: pripraviti elaborat na osnovi katerega bomo dejansko izvedli nagrado za družbeno odgovorno podjetje, povečati pomen spoznavanja in izvajanja politike družbeno odgovornega podjetja ter tudi proučiti posledice takšne politike na poslovne izide in poslovanje podjetja. Trdimo, da elaborat projekta zagotavlja realno osnovo za izvedbo Nagrade za družbeno odgovorno podjetje. Predpostavljamo pa, da bodo rezultati raziskave trga reprezentativni za slovenski gospodarski prostor, da bo zagonski elaborat izdelan vsaj 2 meseca pred začetkom izvajanja projekta, da bo dovolj zainteresiranih podjetij za sodelovanje na razpisu, da se bo dovolj zainteresiranih podjetij udeležilo letne konference o družbeni odgovornosti in tudi, da se podjetja v dovolj veliki meri zanimajo za družbeno odgovorno politiko in da se bo ta pomen v prihodnosti še povečeval. Pri tem pa smo se omejili na slovenski gospodarski prostor. Določene cilje smo z izdelavo diplomske naloge dosegli, določene pa bomo z izvajanjem projekta. Pripravili smo elaborat projekta, ki je osnova za dejansko izvedbo Nagrade za družbeno odgovorno podjetje, s čimer smo tudi potrdili trditev. Elaborat projekta vsebuje vse potrebne elemente kot so aktivnosti in naloge, ki morajo biti realizirane za uspešno izvedbo celotnega projekta. Definirali smo časovno dinamiko aktivnosti, njihove medsebojne povezave in odvisnosti. Ocenili smo stroške in prihodke, ter ugotovili, da bo ta dogodek v celoti dobičkonosen. Ugotovili smo, da bo imela izvedba projekta pozitivne ekonomske učinke ob zaključku izvedbe projekta in tudi neekonomske učinke v času po končani izvedbi projekta. Hvala dr. Damijanu Mumlu in dr. Antonu Haucu za mentorstvo in vsem tistim, ki mi vedno stojite ob strani. Saj veste kdo ste. Hvala vam.

3

KAZALO 1 UVOD............................................................................................................................ 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema ..................................................................... 5 1.2 Namen, cilji, osnovne trditve..................................................................................... 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave .......................................................................... 7 1.4 Uporabljene metode dela ........................................................................................... 7 2 DRUŽBENA ODGOVORNOST.................................................................................. 9 2.1 Opredelitev družbene odgovornosti .......................................................................... 9 2.1.1 Zgodovinski razvoj družbene odgovornosti .......................................................... 9 2.1.2 Načrtovanje družbene odgovornosti.................................................................... 10 2.1.3 Komuniciranje o družbeni odgovornosti ............................................................. 10 2.1.4 Poslovni smisel družbene odgovornosti .............................................................. 12 2.1.5 Družbena odgovornost v Sloveniji ...................................................................... 13 2.2 Raziskava trga ......................................................................................................... 16 3 ZAGONSKI ELABORAT PROJEKTA – TEORETIČNI DEL ................................. 20 3.1 Zagonski elaborat projekta ...................................................................................... 20 3.2 Vhodna strategija projekta....................................................................................... 21 3.3 Cilji projekta ............................................................................................................ 21 3.4 Taktika projekta....................................................................................................... 22 3.5 Ekonomika projekta................................................................................................. 22 3.6 Plan projekta ............................................................................................................ 22 3.6.1 Vrste planov projekta .......................................................................................... 23 3.6.2 Ocenjevanje trajanja aktivnosti ........................................................................... 24 3.7 Projektna organizacija ............................................................................................. 24 3.7.1 Vrste projektnih organizacij ................................................................................ 24 4 ZAGONSKI ELABORAT PROJEKTA – NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE................................................................................................ 25 4.1 Vhodna strategija projekta....................................................................................... 25 4.2 Vsebina projekta ...................................................................................................... 26 4.2.1 Povzetek vsebine ................................................................................................. 26 4.2.2 Razpis in promocija razpisa................................................................................. 27 4.2.3 Ocenjevanje prijavljenih podjetij......................................................................... 29 4.2.4 Promocija letne konference ................................................................................. 30 4.2.5 Letna konferenca ................................................................................................. 31 4.3 Cilji projekta ............................................................................................................ 32 4.3.1 Namenski cilji projekta........................................................................................ 32 4.3.2 Objektni cilji projekta.......................................................................................... 33 4.4 Taktika izvedbe ....................................................................................................... 35 4.5 Ekonomika projekta................................................................................................. 37 4.5.1 Stroški.................................................................................................................. 37 4.5.2 Prihodki ............................................................................................................... 40 4.5.3 Donosnost izvedbe projekta................................................................................. 41 4.6 Analiza rizika........................................................................................................... 41 4.7 Plan projekta ............................................................................................................ 43 4.8 Projektna organizacija ............................................................................................. 48 4.9 Pogoji za uspešno izvajanje projekta....................................................................... 49 5 SKLEP......................................................................................................................... 52

4

6 LITERATURA IN VIRI.............................................................................................. 55 6.1 Seznam literature ..................................................................................................... 55 6.2 Seznam virov ........................................................................................................... 55 KAZALO TABEL TABELA 1: Plan stroškov ...................................................................................................39 TABELA 2: Plan prihodkov.................................................................................................40 TABELA 3: Plan dobičkonosnosti .......................................................................................41 TABELA 4: Stroškovna analiza rizika – premalo udeležencev ..........................................41 TABELA 5: Stroškovna analiza rizika – premalo sponzorstev ...........................................42 TABELA 6: Stroškovna analiza rizika – premalo oglasnih prihodkov ...............................42 TABELA 7: Stroškovna analiza rizika – premalo sponzorstev, premalo udeležencev in premalo oglasnih prihodkov ......................................................................43 TABELA 8: Terminski plan aktivnosti v projektu ..............................................................47 TABELA 9: Skupni stroški vezani na izvajanje aktivnosti .................................................47 TABELA 10: Projektna organizacija projekta ....................................................................48 KAZALO SLIK SLIKA 1: VELIKOST ANKETIRANIH PODJETIJ .........................................................16 SLIKA 2: KAKO POMEMBNA JE DRUŽBENA ODGOVORNOST .............................17 SLIKA 3: DRUŽBENA ODGOVORNOST VPRAŠANIH PODJETIJ .............................17 SLIKA 4: UDELEŽBA NA NATEČAJU ...........................................................................18 SLIKA 5: DOGODKI O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI PODJETIJ .............................19 SLIKA 6: ZAGON STRATEGIJ .........................................................................................20

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Področje, ki se ga dotikamo, je družbena odgovornost podjetij ali odgovorno podjetništvo. Delovna definicija, ki jo uporablja Evropska komisija, je, da gre v bistvu za koncept, na osnovi katerega podjetja v svoje poslovanje in svoje odnose z udeleženci prostovoljno vključijo skrb za družbo in okolje. Definicija družbene odgovornosti World Business Council for Sustainable Development: »Družbena odgovornost je nenehna zavezanost podjetja k etičnemu vedenju, ekonomskemu razvoju, izboljševanju kakovosti življenja zaposlenih, njihovih družin, lokalne skupnosti in družbe nasploh.« Družbena odgovornost je del celostne politike, s katero si podjetje povečuje ugled in je najbolj odvisna od vodstva podjetja in njegovega posluha za okolje, v katerem podjetje posluje. Družbeno bolj odgovorna podjetja so bolj ugledna, bolj zanimiva za iskalce zaposlitve in strokovnjake, pa tudi investicijsko privlačnejša. Včasih je veljalo, da mora podjetje odgovarjati svojim lastnikom. Sedaj pa prihaja v veljavo povsem nova ideologija, ki pravi, da je podjetje odgovorno vsem svojim deležnikom in hkrati s tem prihaja v veljavo tudi družbena odgovornost, kjer podjetja želijo zmanjšati svoj negativni vpliv na družbo in okolje, istočasno pa ustvarjati tudi vrednost za skupnost, v kateri delujejo. Uvajanje programov družbene odgovornosti podjetij se dotakne vseh deležnikov podjetja. To so programi, ki povzročajo stroške in istočasno prinašajo prednosti. Ob predpostavki, da te programe dobro upravljamo in so vezani na dolgoročno razvojno strategijo in vizijo podjetja. Oblike družbene odgovornosti so različne. Včasih se družbena odgovornost omejuje le na sponzorstva, donatorstva in morda še okoljsko ozaveščenost, ki so medijsko najbolj izpostavljena. Toda družbena odgovornost naj bi vključevala vse partnerje, kar pomeni, da je potrebno začeti pri zaposlenih, kar vključuje delavske pravice, delovne razmere, socialno varnost in podobno, saj le taki zaposleni lahko uspešno delujejo in ustvarjajo višje ali druge cilje podjetja. Zelo močna in pomembna oblika je tudi komuniciranje, ki mora biti pravočasno, pregledno in pošteno do vseh deležnikov podjetja. Ena pogostejših oblik je tudi takšna oblika, ki vključuje zaposlene, kupce, dobavitelje, širšo javnost in okolje. Tudi v Sloveniji zanimanje in zavezanost podjetij za družbeno odgovornost podjetij raste. Med malimi in srednje velikimi podjetji so bile narejene raziskave, ki so pokazale, da je že več kot 60 odstotkov takih podjetij vključenih v različne zunanje družbeno odgovorne aktivnosti. To pa je skoraj za polovico več kot drugod po Evropi. Tudi družbena odgovornost v velikih podjetij sčasoma narašča. Leta 2003 je predsednik GZS Jožko Čuk na skupščini Eurochambersa v Rimu podpisal posebno deklaracijo, po kateri bodo evropske zbornice spodbujale razvoj družbene odgovornosti podjetij.

6

Prebivalci lokalnih skupnosti imajo vse večji dostop do informacij javne narave in čedalje več pravic do soodločanja v okoljskih in drugih zadevah, zato lahko tudi vse bolj odločilno vplivajo na uresničevanje poslovnih in drugih načrtov podjetij. Od podjetij pričakujejo vedno več aktivno posredovanih informacij ter iskren, partnerski odnos. Dandanes ne zadostuje več pripovedovanje podjetij o načelni družbeni odgovornosti. Problem, ki se ga v nalogi lotevamo, je elaborat projekta, katerega namen je vpeljati nagrado za družbeno odgovorno podjetje s pomočjo projektnega managementa. Potrebno je razviti metodo s katero se bo presojala družbena odgovornost posameznega podjetja, ki se bo prijavilo na razpis. Metoda mora biti zasnovana tako, da omogoči komisiji, da resnično izbere družbeno najbolj odgovorno podjetje. Potrebna je promocija razpisa, da se zainteresira čim več podjetij. Istočasno je potrebno s promocijo ne samo zainteresirati podjetja, ampak jih osveščati in dvigniti pomen družbene odgovornosti podjetij. Na koncu pa je potrebno tudi organizirati in izpeljati končni dogodek – konferenco o družbeni odgovornosti podjetij oziroma o družbeno odgovornem podjetništvu. Tudi za končni dogodek je potrebna promocija. Zavest o pomenu družbenega podjetništva pa lahko dvignemo tudi z organiziranjem med-letnih seminarjev na to temo. Za rešitev tega problema je predvideno sodelovanje več enakovrednih partnerjev, ki bodo lahko realizirali posamezen tematski sklop projekta. 1.2 Namen, cilji, osnovne trditve Namen diplome je pripraviti elaborat projekta Nagrada za družbeno najbolj odgovorno podjetje. Namen je omogočiti lažje planiranje, organiziranje in koordiniranje nalog in aktivnosti posameznega enakovrednega partnerja v tem projektu. Elaborat bo torej osnova za dogovarjanje partnerjev o aktivnostih in nalogah. Ravno tako pa mora elaborat zagotoviti lažje medsebojno planiranje, organiziranje, koordiniranje in komuniciranje enakovrednih partnerjev. Elaborat mora omogočiti, da partnerji v projektu s čim manj resursi dobijo čim boljši rezultat in istočasno s timskim delom pridejo do optimalnih sinergijskih učinkov Cilji: - Pripraviti elaborat za dejansko izvedbo nagrade za družbeno odgovorno podjetje.

Elaborat mora vsebovati vse potrebne aktivnosti in naloge, ki morajo biti izpolnjene za dosego prej opredeljenih ciljev. V elaboratu je potrebno predvideti časovno dinamiko aktivnosti. Potrebno je tudi oceniti predvidene stroške, ki morajo bit pokriti s predvidenimi prihodki oziroma projekt mora imeti določene pozitivne učinke, ki pa so lahko ekonomski oziroma v primeru dviganja zavesti o družbeni odgovornosti podjetij tudi neekonomski.

- Politika družbeno odgovornega podjetja ima čedalje večji pomen, saj lahko tako

podjetja pridobijo na ugledu in prepoznavnosti, so bolj zanimiva za iskalce zaposlitve, strokovnjake in investitorje. Cilj je torej povečati pomen spoznavanja in izvajanja politike družbeno odgovornega podjetja v podjetjih v sklopu celotne politike podjetja.

- Proučiti posledice, ki jih ima takšna politika na poslovne izide in poslovanje podjetja.

7

Trditve: - Elaborat projekta zagotavlja realno osnovo za izvedbo Nagrade za družbeno odgovorno

podjetje. Potek dogajanja Nagrade za družbeno odgovorno podjetje bo potekal kot bo v elaboratu predvideno.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke: - Predpostavljamo, da bodo rezultati raziskave trga reprezentativni za slovenski

gospodarski prostor. - Predpostavljamo, da bo zagonski elaborat izdelan vsaj 2 meseca pred začetkom

izvajanja projekta. Tako bomo namreč predvidenim trem partnerjem lahko predstavili naš projekt.

- Predpostavljamo, da bo dovolj zainteresiranih podjetij za sodelovanje na razpisu

Nagrade za družbeno odgovorno podjetje, ker družbena odgovornost postaja ključnega pomena za uspeh in dolgoročen obstoj podjetij, le-ta pa se tega pričenjajo zavedati.

- Predpostavljamo, da se bo dovolj zainteresiranih podjetij udeležilo letne konference o

družbeni odgovornosti podjetij oziroma odgovornemu podjetništvu, ker tudi podjetja, ki še niso dovolj seznanjena s pomenom družbene odgovornosti na dolgi rok, počasi spoznavajo in se srečujejo z družbeno odgovornostjo v drugih podjetjih in gospodarskem okolju.

- Predpostavljamo, da se podjetja v dovolj veliki meri zanimajo za družbeno odgovorno

politiko in da se bo ta pomen v prihodnosti še povečeval. Omejitve: - v raziskavi smo se omejili na slovenski gospodarski prostor. 1.4 Uporabljene metode dela Za rešitev problema smo se lotili poslovne raziskave, ki se osredotoča na posamezne funkcije podjetja. Osredotočili smo se na projektni management v podjetju ali organizaciji. Gre za določen del podjetja oziroma njegovega delovanja, ki ga potrebujemo, da bo projekt uspešno izveden. Ta raziskava je dinamična ekonomska raziskava, ker raziskuje proces nastajanja in širjenja sprememb, ki ga povzroči začetna sprememba določenih spremenljivk. V naši raziskavi gre za zagonski elaborat projekta, ki bo z izvajanjem v procesu nastajanja in širjenja sprememb.

8

Pristop k raziskovanju, ki smo ga uporabili je analitičen in gre za interakcijo deduktivnega in induktivnega načina sklepanja po naslednjem postopku: - V prvi fazi smo uporabili deduktivno sklepanje, kjer smo iz splošnih stališč izvedli

posamične, posebne sklepe o pojavih, ki smo jih analizirali. - V drugi fazi smo uporabili induktivno sklepanje, kjer smo na osnovi ugotovitev

dobljenih z deduktivnim sklepanjem, tudi preverili v stvarnosti. Na ta način smo lahko popravili in prilagodili teoretične ugotovitve.

- V tretji fazi smo se lotili interpretiranja dobljenih rezultatov, na osnovi česar smo prišli

do določenih novih ugotovitev. - V zadnji, četrti fazi pa bomo to novo trditev oziroma ugotovitev ponovno induktivno

preverili v stvarnosti.

9

2 DRUŽBENA ODGOVORNOST 2.1 Opredelitev družbene odgovornosti World Business Council of Sustainable Development je objavil sledečo definicijo (www.wbcsd.ch 1999; povz. Drevenšek 2004): »Družbena odgovornost pomeni nenehno zavezanost podjetja k etičnemu vedenju, ekonomskemu razvoju, izboljševanju kakovosti življenja zaposlenih, njihovih družin, lokalne skupnosti in družbe nasploh.« Odgovorno podjetništvo je sestavljeno iz različnih aktivnosti, ki se dotikajo družbenih in okoljskih vsebin in se prepletajo s poslovanjem podjetja. (Evropska komisija, Centralna direkcija za podjetništvo, 2005) Seveda obstajajo različne definicije, ki pa se med seboj razlikujejo. Sociologi zavzemajo stališče, da je podjetje naravnano družbeno odgovorno, kadar prispevajo k večji družbeni povezanosti. Na drugi strani pa so ekonomisti mnenja, da je moč podjetja v družbi merilo družbene odgovornosti. Torej podjetja z večjo močjo v družbi nosijo tudi večjo odgovornost za aktivnosti, ki vplivajo na različne skupnosti in naravno okolje. Svoje vplive na okolje morajo analizirati in potem negativne vplive zmanjšati, povečati pa pozitivne vplive, četudi se morajo zato odreči delu dobička. (Avberšek 2005, 5) Ožji vidik družbene odgovornosti vključuje odgovornost do deležnikov podjetja (ciljnih javnosti), širši vidik družbene odgovornosti pa opredeljuje odgovornost do družbenega in naravnega okolja, v katerem določeno podjetje deluje. (Avberšek 2005, 5) Stroka za odnose z javnostmi pa meni, da družbena odgovornost izvira iz moči podjetij v družbi. Družbena odgovornost je odgovornost podjetja do vseh in do vsega, na kar poslovanje podjetja vpliva, temelji pa na realnih obljubah. (Ivanič 2005) Po besedah Maje Rečnik to ni sponzoriranje brez namena. To je splošna odgovornost usmerjena, ne le na ožje skupine deležnikov (zaposlene, vlagatelje, medije, lokalno skupnost), temveč tudi na vse skupine, na katere podjetja vpliva na kakršenkoli način. Predvsem gre za reševanje aktualnih težav v okolju, ki so povezana s podjetjem. (Ivanič 2005) Družbeno odgovorno podjetništvo je tisto, kjer zadovoljujemo potrošnikove potrebe in istočasno skrbimo tudi za zaposlene, dobavitelje in skupnost okoli nas. Istočasno z izvajanjem družbeno odgovornih podjetniških aktivnosti pa je pomembno o vseh teh aktivnostih obveščati svoje zaposlene in tudi širšo javnost. Kajti s komuniciranjem sporočamo javnosti informacije o vrednotah našega podjetja in istočasno tudi o izdelkih in storitvah, ki jih prodajamo na trgu. (Karničnik 2006) 2.1.1 Zgodovinski razvoj družbene odgovornosti Novejši del razvoja družbene odgovornosti sega približno 40 let v preteklost. Pred tem je bilo obdobje tako imenovanega izpolnjevanja obveznosti podjetij, kar je vključevalo izboljšanje družbenega okolja in občasne donacije v dobrodelne namene. Okoli leta 1970

10

se je pričelo obdobje družbene odzivnosti podjetij, ki je vključevalo sposobnosti podjetij, da se odzivajo na zunanje družbene pritiske in da skrbijo za okolje (najpogostejše aktivnosti so tako bile skrb za industrijske odpadke, uporaba recikliranih materialov in prehajanje na okolju prijazno proizvodnjo). V sodobnem konceptu pa se od podjetij pričakuje proaktivnost pri načrtovanju in izvajanju družbene odgovornosti. Najbolj pomembne dileme so bile glede obsega in omejitve družbene odgovornosti v smislu zakaj, komu in do kakšne mere je podjetje družbeno odgovorno. V bistvu pa gre za iskanje ravnotežja med tem, kar je minimalno potrebno izpolnjevati po zakonskih obveznostih in med tem, kar je nad zmogljivostmi in izven pristojnosti podjetja. (Drevenšek 2005, 6) 2.1.2 Načrtovanje družbene odgovornosti Če pričakujemo, da bo družbeno odgovorna politika podjetja dolgoročno uspešna, jo moramo načrtovati. Zato je potreben poglobljen premislek o dejavnosti podjetja, o tem kakšne značilnosti ima okolje, kdo so deležniki podjetja ter kakšne so njihove značilnosti, vrednote in pričakovanja v odnosu do podjetja. Obstajajo določena pravila pri načrtovanju programov družbene odgovornosti: 1. Premisliti je potrebno o dejavnosti podjetja in vplivih podjetja na okolje; ali so ti vplivi

pozitivni ali negativni na zaposlovanje, varstvo okolja, šolstvo, kulturo, šport itd. v lokalnem okolju.

2. Lokalno okolje in njegove značilnosti je potrebno raziskati. 3. Ugotoviti je potrebno, katere aktivnosti lahko pripomorejo k razvoju lokalne skupnosti

in imajo hkrati pozitivne učinke na poslovanje podjetja. (Polajnar 2004) Po mnenju Drevenškove podjetja vse premalo načrtujejo pri projektih v zvezi z družbeno in okoljsko odgovornostjo. V dosti podjetij enkrat letno zberejo vse prejete prošnje za sponzorstva in donacije, ter nato sredstva čim bolj enakomerno razdelijo med vse prosilce. (Marcon 2006) 2.1.3 Komuniciranje o družbeni odgovornosti Podjetja morajo deležnikom sporočati, da in kaj delajo na področju družbeno odgovornega podjetništva, ker s tem sporočajo o svojih vrednotah ter o izdelkih in storitvah, ki jih prodajajo na trgu. Tako lahko podjetje prevzame vlogo vzornika, ki mu bodo sledila tudi druga podjetja. Sporočanje deležnikom o tem, za kaj se podjetje zavzema, lahko privede do poslovnih koristi in učinkov, kot so odpiranje novih poslovnih priložnosti. Ostale koristi so tudi: - višja stopnja zadovoljstva in zvestobe kupcev, - večji ugled podjetja, blagovne znamke in izdelkov,

11

- bolj motivirani in ustvarjalni delavci, - boljši odnosi z lokalno skupnostjo in lokalnimi oblastmi, - zmanjšanje stroškov. (Evropska komisija, Centralna direkcija za podjetništvo 2005) Odvisno od tega, kaj želi podjetje sporočiti, mora premisliti tudi, komu želi to sporočiti. V tem sklopu ločimo štiri glavne sklope: - Ciljna publika na trgu. Kadar želi podjetje posredovati podatke o svojem načinu

poslovanja na trgu, se mora osredotočiti na eno ali več naslednjih skupin: zaposleni, združenja potrošnikov, dobavitelji, poslovni partnerji ali investitorji.

- Ciljna publika na delovnem mestu. Sporočanje glede politike na delovnem mestu je

treba usmeriti na zaposlene, sindikate, lokalno skupnost in organe oblasti. - Ciljna publika v skupnosti. Če želi podjetje sporočiti svojo pripadnost lokalni

skupnosti, se lahko usmeri na zaposlene, ustrezne lokalne organizacije, organe oblasti in različne neprofitne organizacije.

- Ciljna publika v okolju. V primeru, da želi podjetje posredovati podatke o pobudah za

varovanje okolja, je najbolje, da to sporoči zaposlenim, poslovnim partnerjem, raznim neprofitnim organizacijam, porabnikom, organom oblasti in skupnosti.

(Evropska komisija, Centralna direkcija za podjetništvo 2005) Podjetja lahko aktivno sporočajo svojo držo s pomočjo nekaj temeljnih orodij, kot so družbeno odgovorno trženje, ki je podprto z odnosi z javnostmi, posebne publikacije, letno poročilo in internet. (Jakomin 2005) Mojca Drevenšek meni, da podjetja v svojih okoljskih poročilih zelo rada sporočajo izpolnjevanje ali preseganje zahtev iz evropskih direktiv. Vendar meni, da je takšno prikazovanje uspešnosti sicer povsem legitimno in korektno, vendar podjetja s tem izpolnjujejo le nujni, ne pa tudi zadostni pogoj za prikaz okoljske odgovornosti. (Marcon 2006) Smernice G3 (Šalamun 2006a) Mednarodna organizacija GRI (Global Reporting Iniciative) je oktobra 2006 že tretjič poenostavila smernice poročanje o družbeni odgovornosti. Smernice G3 so v pomoč podjetjem, raznim organizacijam in drugim pri določanju, o čem in kako bodo poročali. Sabina Podjed pravi, da so smernice G3 sestavljene iz načel in smernic za poročanje ter standardov objave, ki vključujejo tudi kazalnike uspešnosti (ekonomski, okoljski, družbeni, kazalniki s področja delovnih razmer, človekovih pravic,

12

kakovosti in varnosti izdelkov). Po novem je kazalnikov manj, torej 79, prej jih je bilo 97, vendar pa so le-ti strožji oziroma bolj natančni. Podjetje bo lahko samo izbralo teme, o katerih bo poročalo, vendar se bodo lahko od prve ravni poročanja povzpelo tudi na najvišjo raven. Prav tako pa je pomembno, da lahko podjetja vsako leto na osnovi smernic G3 pripravijo tudi poročilo o napredku. Prednost smernic G3 je v tem, da so nastale kot sporazum med skupinami z različnimi interesi, kot so podjetja, sindikati, akademiki in drugi. Slabost smernic pa je v tem, ker nimajo mehanizma verifikacij, po mnenju Podjedove. 2.1.4 Poslovni smisel družbene odgovornosti Na London Business School so se lotili analize 80 raziskav, ki so bile narejene na temo družbene odgovornosti. Rezultati te analize so pokazali, da je 42 raziskav pokazalo pozitivne učinke družbene odgovornosti, 19 raziskav ni našlo povezave med družbeno odgovornostjo in finančnimi kazalniki, le 4 raziskave pa so prikazale negativen učinek. (Polajnar 2004) Po besedah Zdenke Kovač, predavateljice na GEA Collegeu, v EU družbeno podjetništvo predstavlja 10 % BDP. Družbenih podjetij je okoli 900 tisoč, ki zaposlujejo približno 9 milijonov ljudi. (Mihajlovič 2005) Družbena odgovornost posameznega podjetja je povezana z njegovim trajnostnim razvojem. Nenehno je potrebno iskati ravnotežje med spodnjo mejo, ki je izpolnjevanje zakonskih obveznosti, in zgornjo mejo, ki predstavlja morebitno pretirano prevzemanje finančnih odgovornosti za celotno okolje. Uspešne družbe, ki uspejo spoznati obe meji, oblikujejo strategijo družbene odgovornosti in jo postavijo tik ob poslovni strategiji. (Vozel 2005b) Po mnenju Sergeje Slapnikar dobičkonosno podjetje prinaša koristi tako lastnikom kot tudi zaposlenim, saj slednjim s tem omogoča tudi varno zaposlitev. Zato je po njenem mnenju dobičkonosnost podjetja kazalnik družbene odgovornosti. (Šalamun 2006b) Managerji po svetu, kljub deljenim mnenjem na osnovi različnih študij, ugotavljajo, da ima družbeno odgovorno ravnanje podjetje pozitiven vpliv na konkurenčno prednost, kar se lahko odraža pri razvoju izdelkov, ki temeljijo na okoljsko odgovornih praksah, pa tudi pri gradnji blagovne znamke. Kajti dosedanje raziskave so pokazale, da sta ugled podjetja in družbena odgovornost močno povezana. (Šalamun 2006c) Kljub temu, da mnoga podjetja enačijo družbeno odgovornost in poslovno odličnost – po besedah Sergeje Slapničar, temu ni tako. Razni ISO in standardni kakovosti, vlaganja v razvoj so prej poslovna strategija kot družbena odgovornost, dobičkonosnost pa je tista, ki nosi elemente družbene odgovornosti, vsaj do lastnikov in zaposlenih. Mednarodna organizacija za standardizacijo kakovosti pa medtem pripravlja nov standard za družbeno odgovornost. To je ISO 26000, ki naj bi pričel veljati leta 2008 in naj bi bil usmerjen k velikim, malim in srednjim podjetjem in tudi k različnim organizacijam, kot so vladne

13

institucije, zavodi in podobne organizacije. Ni pa še povsem znano ali bodo podjetje dobila certifikata za doseganje določenih meril ali ne, meni Jožica Knez - Riedl. (Šalamun 2006c) 2.1.5 Družbena odgovornost v Sloveniji Kako pomembna je družbena odgovornost podjetij se v večji meri zavedajo večja podjetja, katerih blagovne znamke so bolj poznane in podjetja, ki imajo velik pomen v svojem ožjem geografskem okolju. Družbeno odgovornost vpletajo v svojo vizijo in o svojem delovanju na področju družbene odgovornosti tudi obveščajo poslovno javnost. Mala in srednja podjetja pa so pogosto zlita s svojo lokalno skupnostjo in delujejo družbeno odgovorno, brez da bi se tega sploh zavedala. Raziskava o odnosu malih in srednjih podjetjih do zunanjega družbenega okolja, ki je bila objavljena v Slovenskem podjetniškem observatoriju 2002, je prinesla sledeče rezultate. Od 1153 podjetij, ki je bilo zajetih v vzorcu, je 66,7 % podjetij vključenih v različne oblike družbene odgovornosti. Evropsko povprečje znaša 49 %. V največ podjetjih gre za podporo športu in športnikom, na drugo mesto se uvršča podpora kulturi, sledijo pa še podpora izobraževanju in usposabljanju. Načini te podpore so v glavnem donacije in sponzorstva, povezana s trženjem. Podjetja se teh načinov podpore poslužujejo občasno in nepovezano s strategijami in so večinoma posledice etičnih in človekoljubnih motivov, kar je podobno kot v tujih primerljivih podjetjih. Slovenska podjetja največjo korist družbeno odgovornega ravnanja vidijo v lojalnosti odjemalcev in pa izboljšanju odnosov s poslovnimi partnerji. Zanimivo pa je, da so slovenska podjetja kot največjo oviro za družbeno odgovorno ravnanje izpostavila pomanjkanje finančnih sredstev, na drugi strani pa so evropska podjetja kot največjo oviro navedla, da o tem sploh niso razmišljala. (Drevenšek 2005, 16) Leta 2001 je Evropska unija izdala Zeleno knjigo, s katero je spodbudila prizadevanja različnih držav za razvoj družbene odgovornosti. Posledično se je tudi v Sloveniji to področje pričelo razvijati. Vlada RS je leta 2005 ustanovila medresorsko delovno skupino za področje družbene odgovornosti, konec leta 2005 pa je pripravila še Nacionalno poročilo o javni politiki na področju DOP v Sloveniji. Nekaj pomembnejših dogodkov v zvezi z družbeno odgovornostjo v Sloveniji v preteklih letih:

- prva konferenca »Družbena odgovornost podjetij« je bila novembra 2004 v organizaciji Evropske komisije, GZS in OZS;

- prav tako v novembru 2004 je potekala »Poslovna konferenca Portorož« na temo

konkurenčnosti, družbene odgovornosti in gospodarske rasti, v organizaciji EF, Zveze Ekonomistov Slovenije in Časnika Finance;

- v marcu 2005 je bil v Portorožu Slovenski oglaševalski festival na temo

»Oglaševanje in odgovornost«;

- marca 2005 je tudi v Velenju potekala 6. konferenca kakovosti na temo »Družbena odgovornost – danes, jutri …?« v organizaciji Društva za kakovost in ravnanje z okoljem ter GZS Savinjsko-Šaleške območne zbornice, Velenje;

14

- junija 2006 je bila v Mariboru 1. konferenca »Družbena odgovornost in izzivi časa

2006«, ki so jo organizirali IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Združenje podjetnikov Slovenije in GZS Območna zbornica Maribor);

- na Brdu pri Kranju je bilo junija 2006 7. znanstveno posvetovanje o organizaciji,

katerega tema je bila »Družbena odgovornost in etika v organizacijah«, katere organizatorji so bili Fakulteta za organizacijske vede Kranj, EF in Zveza organizatorjev Slovenije;

- oktobra 2006 je SKOJ (Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi) v enem

tematskem sklopu na svoji letni konferenci predstavila družbeno odgovornost »Prevzemimo odgovornost!« – 'Corporate social responsibility'« kot element upravljanja in komunikacij, katere organizator je bilo Slovensko društvo za odnose z javnostmi;

- v novembru 2006 je bila v Ljubljani v okviru programa EQUAL konferenca na

temo »Aktualni trendi na področju družbene odgovornosti 2006« v organizaciji Razvojnega partnerstva »Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje«.

(Hrast 2006) V januarju in februarju 2007 pa potekajo različne informativne delavnice po enotah GZS. Predvidoma aprila 2007 pa naj bi prav tako v organizaciji GZS potekalo tudi usposabljanje svetovalcev na področju družbene odgovornosti podjetij. (Hrast 2006) Primer podjetja Meblo Jogi. Meblo Jogi kot sestavne dele poslovne politike navaja okoljsko osveščenost, dobre delovne razmere ter varnost in kvaliteta. Te vrednote poskušajo vnesti v cilje podjetja ter doseči zadovoljstvo in socialno varnost zaposlenih. Ravno tako spodbujajo izobraževanje in usposabljanje, ker menijo, da je to osnovni pogoj za motivacijo in inventivnost zaposlenih. Aktivnosti družbeno odgovornega podjetništva v podjetju Meblo Jogi: - desetminutni odmor dvakrat dnevno, - organizirani prosti dnevni trikrat letno (izleti, ekskurzije, smučanje, ipd.), - zdravstveni in varnostni program usposabljanja, - poudarjanje pomena izobraževanja in poklicnega usposabljanja – predvsem za ženske, - dvig plač in individualna nadomestila in nagrade, - Pridobljen certifikat družbene odgovornosti SA 8000. Koristi, ki jih je podjetje imelo od družbeno odgovornega ravnanje, so bile zadovoljstvo in motiviranost zaposlenih, pripadnost podjetju ter produktivnost, kar imajo v podjetju za

15

ključen dejavnike konkurenčnih prednosti podjetja. Neprestano določajo kvantificirane cilje in kazalnike uspešnosti in učinkovitosti, da bi ostali čim bolj konkurenčni. O samih dosežkih pa so obveščali zaposlene na različne načine, in pa tudi stranke. (Evropska komisija, Centralna direkcija za podjetništvo 2005) Primeri nekaterih drugih slovenskih podjetij Merkur spoštuje načela, ki so zapisana v certifikatu SA 8000, kljub temu da tega certifikata niso uradno pridobili. Mercator že s svojim sloganom Najboljši sosed kaže, za kaj se zavzemajo. Tudi primer Radenske je primeren, ker se zavzema in pomaga v svojem lokalnem okolju pri različnih programih za otroke in pri razvoju lokalne skupnosti. (Pavlin in Šalamun 2004) Certifikat SA 8000 Standarde SA 8000 je leta 1997 razvila družba Social Accontability International v sodelovanju z delavskimi sindikati, poslovnimi svetovalci, revizorji in družbami za certificiranje. Podjetja, ki jim uspe pridobiti certifikat, so zavezana k nadzoru in reviziji vsake pol leta, vsaka 3 leta pa morajo certifikat obnavljati. Nosilni elementi SA 8000: • prepoved otroškega dela (pod 15. letom starosti), • prepoved prisilnega dela (vključno z delom zapornikov in dolžnikov), • varnost in zdravje (sistemi varovanje, preprečevanje nesreč pri delu, izobraževanje,

dostop do pitne vode in sanitarij), • pravica do združevanja in kolektivnih pogajanj (spoštovanje načel sindikalizma), • prepoved diskriminacije (zaradi rase, nacionalnosti, vere, statusa, invalidnosti, spola,

spolne usmerjenosti, sindikalne in politične opredelitve, starosti; prepovedano spolno nadlegovanje),

• disciplina (prepovedana telesna kazen, psihični pritiski in verbalne zlorabe), • delovni čas (zakonit, ne več kot 48 ur na teden z vsaj enim prostim dnem, prostovoljne

nadure dodatno ovrednotene, ne več kot 12 ur na teden), • plačilo (v skladu s pravnim redom in panožnimi standardi, za zagotovitev osnovnih

potreb delavca in njegove družine, brez disciplinskih odtegljajev), • menedžerski sistem (razvit kakovostni sistem vrednotenja in merjenja kazalcev, ki jih

zahtevajo standardi SA 8000). (Vozel 2005)

16

Pri pridobivanju certifikata in tudi kasneje pri vzdrževanju dosežene ravni ima pomembno vlogo management, saj morajo biti zahteve tega standarda v uporabi na vseh ravneh organizacije. Poleg tega pa je ključen pomen izbire oseb za nadziranje zaposlenih in začasno zaposlenih ter za kontinuirano obnavljanje zahtev za dosego standarda. (Potočnik 2001) SA 8000 je prvi standard namenjen presojanju družbene odgovornosti, katerega osnova so struktura ISO9001/ISO14000, temelji pa tudi na konvencijah Mednarodne organizacije dela (ILO), splošni deklaraciji o človekovih pravicah in Konvenciji združenih narodov o pravicah otroka. Certifikat vključuje razvoj in presojo sistemov vodenja, ki so temelj za družbeno sprejemljive delovne prakse in tako koristijo celotni nabavni verigi. (BVQI 2007) 2.2 Raziskava trga Po e-pošti smo poslali anketo o družbeni odgovornosti 1143 podjetjem. 109 podjetij nam je na anketo odgovorilo, kar pomeni, da je imela anketa 9,5 % odziv. Za kriterij velikosti podjetja smo postavili število zaposlenih, zato se je prvo vprašanje nanašalo na to, koliko zaposlenih je v podjetju. Dobili smo sledeče rezultate: SLIKA 1: VELIKOST ANKETIRANIH PODJETIJ

% anketiranih podjetij glede na število zaposlenih

79 %

17 %4 %

nad 250 zaposlenih - VELIKO PODJETJE

nad 50 in do 250 zaposlenih - SREDNJE PODJETJE

do 50 zaposlenih - MALO PODJETJE

Naslednje vprašanje, ki smo ga zastavili vprašanim podjetjem, je bilo, kako pomembna se jim zdi družbena odgovornost podjetja za uspešnost podjetja.

17

SLIKA 2: KAKO POMEMBNA JE DRUŽBENA ODGOVORNOST

Kako pomembna je po vašem mnenju družbena odgovornost za uspešnost podjetja?

1,8313,76

60,55

23,85

0

10

20

30

40

50

60

70

popolnoma nepomembna nepomembna pomembna zelo pomembna

% a

nket

irani

h po

djet

ij

V tretjem vprašanju smo podjetja povprašali za mnenje o tem, kako družbeno odgovorni so oni sami (po svojem subjektivnem mnenju). SLIKA 3: DRUŽBENA ODGOVORNOST VPRAŠANIH PODJETIJ

Menite, da ste družbeno odgovorno podjetje?

1,835,50

14,68

63,30

14,68

0

10

20

30

40

50

60

70

popolnoma družbenoneodgovorno podjetje

družbeno neodgovornopodjetje

vseeno družbeno odgovornopodjetje

družbeno zeloodgovorno podjetje

-2 -1 0 1 2

% a

nket

irani

h po

djet

ij

18

Četrto vprašanje nam je ponudilo odgovore na ugibanje ali bi se podjetja prijavila na natečaj za družbeno najbolj odgovorno podjetje v primeru, da bi bil razpisan. SLIKA 4: UDELEŽBA NA NATEČAJU

Ali bi se prijavili na natečaj za družbeno odgovorno podjetje, če bi bil razpisan?

NE71 %

DA29 %

V zadnjem vprašanju smo podjetja povprašali o trenutnem stanju ponudbe izobraževalnih dogodkov, ki obravnavajo družbeno odgovornost podjetij in družbeno odgovorno podjetništvo.

19

SLIKA 5: DOGODKI O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI PODJETIJ

Seminarjev in konferenc na temo družbene odgovornosti je: premalo, dovolj ali preveč?

premalo60 %

preveč0 %

dovolj40 %

V Sloveniji je okvirno 80.000 poslovnih subjektov. Če predpostavljamo, da so tako kot pri vzorcu (1143 podjetij) odzivni v 9,5 % to pomeni 7600 podjetij. Pri vzorcu 1143 bi se 29 % podjetij prijavilo na natečaj za družbeno odgovorno podjetje, če bi bil ta razpisan. Pri 7600 poslovnih subjektih pa to pomeni, da bi bilo v Sloveniji 2204 podjetij pripravljenih se prijaviti na natečaj. Od tega lahko ponovno pričakujemo 9,5 % odziv. Kar pomeni, da bi bilo še najbolj realno pričakovati na našem razpisu največ 209 prijavljenih podjetij.

20

3 ZAGONSKI ELABORAT PROJEKTA – TEORETIČNI DEL 3.1 Zagonski elaborat projekta Obstaja veliko definicij projekta, predvsem zato, ker ima projekt v praksi lahko različne pomene. Lahko je načrt, dokumentacija (elaborat), načrt postopka, investicija, ideja ipd. (Hauc 2002, 25) Nekaj definicij projektov: »Projekt lahko opredelimo kot razporejanje virov za doseganje specifičnega / določenega cilja z načrtovanim in organiziranim pristopom.« (Linz, Rea, 1998; povz. po Hauc, Vrečko, 2000, 13) »Projekt je delo, ki se izvede samo enkrat. Imeti mora jasen začetek in konec ter opredeljen proračun in načrt, kako naj bo izveden. Čeprav so te zahteve teoretično idealne, jih je treba v praksi pri usmerjanju prizadevanj postaviti v izhodiščni cilj.« (Lewis 1997, 8; povz. po Hauc 2002, 26) SLIKA 1: ZAGON STRATEGIJ Vir: Hauc (2002, 120) Zagonski elaborat je dokument v fazi zagona projekta. V tej fazi se pripravi zagon projektov in istočasno izvaja strateški kontroling. Faza zagona projekta poteka znotraj faze zagona strategij. Torej zagon strategij je proces, v katerem se strategije pretvarjajo v

STRATEGIJA ZAGON PROJEKTA

IZVEDBA PROJEKTA

PROJEKTNI MANAGEMENT

ZAGON STRATEGIJE

EKSPLOATACIJA PROJEKTA

PROCES • oblikovanje vizije • oblikovanje strategij DOKUMENTI • strateški razvojni

program

PROCES • priprava zagona

projektov • strateški kontroling DOKUMENT • zagonski elaborat

projekta

PROCES • izvajanje projekta • vodenje – projektni

kontroling • strateški kontroling • predaja rezultatov

prevzemnikov

PROCES • poslovanje,

proizvodnja in prodaja,

• uporaba • strateški kontroling (odvisno od objekta projekta)

21

projekte istočasno pa se pripravlja tudi zagon projekta. Včasih strategija nimajo visoke stopnje definiranosti. V takih primerih je potrebno strateške odločitve sprejemati v fazi zagona projekta ali celo v fazi izvajanja projekta. Strategija se tako dokončno oblikujejo v fazi izvedbe projekta, zaradi česar je zagotovljena hitra priprava zagona izvedbe strategije. V zvezi s spremembami je potrebno sprejemati odločitve. Te odločitve se sprejemajo in uveljavljajo sproti, najkasneje dokler je še možno spremeniti plan projekta. (Hauc 2002, 129) 3.2 Vhodna strategija projekta Cilji so nekaj, s čimer povemo, kaj želimo doseči. Strategija pa je način za doseganje ciljev (Kotler, 1996, 84) Pojem strategija se je začel uporabljati v vojaški znanosti in praksi in pomeni na nek način vodenje vojske ali znanost o vodenju ali pa tudi spretnost vodenja. (Strateški marketing 2004, 33) Izdelava strategije je bistvo strateškega planiranja. Lahko jo opredelimo kot oblikovano smer razvoja podjetja, ki opredeljuje dolgoročne razvojne usmeritve podjetja. Strategija managerju predstavlja podporo in okvir za odločanje. V podjetjih ločimo: • glavno strategijo, ki se nanaša na celotno podjetje in opredeljuje osnovne usmeritve

poslovanja podjetja kot celote, • poslovno strategijo, ki se nanaša na poslovanje poslovne enote in je tudi oblikovana za

to poslovno enoto, • funkcijsko strategijo, ki vsebuje usmeritve poslovne funkcije. (Kovač 1994 ZPM, 80–81) »Strategije se izvajajo s projekti in uspešna strategija je tista, ki je bila pripravljena in uspešno izvedena s projekti.« (Hauc, Vrečko 2000, 37) 3.3 Cilji projekta Pri vsakem projektu gre za doseganje nekega objekta v širšem pomenu besede. Ta širši objekt izhaja iz namena, določen pa je bil z vhodno strategijo projekta. Zato v celotni strukturi ciljev projekta ločimo: - Objektni končni cilj, ki je zaokrožena celota vseh objektnih podciljev. Objektni končni

cilj so torej vsi takšni končni rezultati projekta, ki lahko zagotovijo vse potrebne objekte za dosego namenskega končnega cilja.

- Namenski končni cilj, ki je zaokrožena celota vseh namenskih podciljev. Namenski cilj

je tisti končni rezultat ali učinek projekta, ki ga pričakuje oziroma naroči njegov

22

naročnik. Ta končni učinek izhaja iz vhodne strategije projekta ali pa razvojnih potreb in usmeritev.

(Hauc, 2002, 50) »Projekt izdelujemo z vnaprej določenim ciljem, zato določimo tudi vsaki aktivnosti cilj in delovne rezultate. Zato je projekt rezultat dela vsake aktivnosti.« (Prusnik 1992, 47) 3.4 Taktika projekta Obstajata dva osnovna načina za določitev tehnologije projekta: 1. Ciljno retrogradni način. V fazi začetka izvajanja projekta dokončno določimo končni

cilj projekta. Sledi določanje ostalih podciljev in v končni fazi oblikujemo in določimo še potrebne aktivnosti. Uporablja se predvsem pri projektih, kjer je končni cilj postavljen vnaprej in ima veliko verjetnost, da bo tudi dosežen. To so determinirani projekti.

2. Ciljno progresivni način oblikovanja projekta. Najprej določimo končni cilj, ki pa ni

povsem dokončen. Bolj specifično lahko določimo začetne aktivnosti. Rezultati teh aktivnosti pa bodo omogočili sprotno določanje nadaljnjih ciljev projekta in tako bomo dosegli okvirno predvideni končni cilj. Gre predvsem za projekte, ki so raziskovalno-razvojne narave. Določen je nek želen končni cilj, ki pa ga bomo dosegli z nižjo verjetnostjo. Gre za stohastične projekte.

(Hauc, 2002, 63) 3.5 Ekonomika projekta Stroški projekta so vsi stroški, ki se pojavljajo povezano z določenim projektom. Če so razporejeni po strukturah, lažje ugotavljamo ekonomičnost, ocenjujemo in primerjamo. (Prusnik 1992, 52) Učinki projekta so lahko neposredni (prihodki, prihranki) in posredni (povečanje varnosti, izboljšanje pogojev dela, rešitev ekoloških problemov s pozitivnimi vplivi na okolico podjetja…). Ker slednji niso merljivi, jih predstavimo v pisni obliki in tako določimo merila uspešnosti. (Golob 2002, 65) 3.6 Plan projekta Proces razvijanja plana projekta se lahko razlikuje od organizacije do organizacije, toda vsak plan mora vsebovati sledeče elemente: • povzetek, • objekt, kjer so podrobno opredeljeni cilji in podcilji,

23

• splošni pristop, ki opisuje managerski in tehnični pristop k delu, • pogodbene vidiki, • tabele aktivnosti, • vire, • človeške vire, • metode za ocenjevanje, • potencialne probleme. To so elementi, iz katerih je zgrajen plan projekta in so osnova za bolj podrobno planiranje proračuna, aktivnosti, plana dela in splošnega managementa projekta. Ko je takšen osnovni plan končan, se razdeli vsem zainteresiranim strankam. Takšen način planiranje je primeren za vse večje projekte, ki niso rutinski za organizacijo. Čas, stroški in napor, vloženi v opisan način planiranja, niso upravičeni pri manjših in bolj rutinskih projektih. (Meredith, Mantel, Jr., 2000, 188,189) 3.6.1 Vrste planov projekta Poznamo različne plane projektov, ki jih delimo na: - Osnovne plane, - Plane podpore vodenja projektov, - Povezovalne plane. (Hauc 2002, 188–189) Vrste organizacijskih planov: • Strateški plani – razkrivajo namen podjetja, cilje in politiko doseganja ciljev. Ti plani

so zelo nefleksibilni in nespremenljivi, imajo pa visoko stopnjo negotovosti. Projicirajo prihodnje poslovne strategije na osnovi tehničnih napovedi poslovnih aktivnosti za prihodnjih 5-10 let.

• Taktični plani – se navezujejo na časovno obdobje od 6 mesecev do 2 let. Te plane dela

srednji management. So bolj fleksibilni, manj pod vplivom okolja in imajo nižjo stopnjo negotovosti.

24

• Operativni plani – določajo, kako se lahko določene naloge najbolje izvedejo v okviru razpoložljivih virov. Te plane dela funkcijski management. Plani se navezujejo na časovno obdobje 1 tedna do 1 leta.

(Kezsbom, Schilling, Edward 1989, 58) 3.6.2 Ocenjevanje trajanja aktivnosti Ocenjevanje trajanja posamezne aktivnosti lahko izvedemo po različnih metodah: - Analitična metoda. Najprej izračunavamo trajanje operacij v okviru posamezne

aktivnosti. Na podlagi trajanj teh operacij dobimo skupen čas trajanja aktivnosti. - Normativna metoda. Trajanje posamezne aktivnosti podamo na osnovi dosedanjih

izkušenj in splošno uveljavljenih normativov. - Izkustvena metoda. Trajanje posamezne aktivnosti podamo na osnovi izkušenj in

primerjav. - Ocenjevalna metoda. Gre za popolnoma preprosto oceno, ki nima nobene podlage.

Lahko jo podamo na osnovi občutka ali instinkta. (Hauc 2002, 190) Najprej je potrebno oceniti trajanje vsake posamezne aktivnosti od začetka do konca. Dobra praksa je, da trajanje aktivnosti oceni človek, ki bo kasneje to aktivnost tudi izvajal in tako lahko pričakujemo večjo predanost od osebe, ki bo aktivnost ocenila in izvajala. Čas trajanja ne sme biti predolg in vsebovati preveč rezervnega časa, če bi šlo kaj narobe, ravno tako pa trajanje ne sme biti preveč optimistično kratko. (Gido, Clements, 2003, 144) 3.7 Projektna organizacija Projektna organizacija je organizacija strukture, osnovana za vodenje in izvajanje projekta in obstaja v okviru obstoječe organizacije podjetja ali drugega sistema. Namen projektne organizacije je, da se izvaja kombinacija zadostnih zmogljivosti, ki so potrebni za to, da se izvaja projekt in se dosežejo cilji projekta. (Hauc 2002, 265) 3.7.1 Vrste projektnih organizacij Poznamo tri najbolj osnovne oblike projektnih organizacij: • Čista projektna organizacija. • Vplivna projektna organizacija ali štabni projektni management. • Matrična organizacija projekta.

25

4 ZAGONSKI ELABORAT PROJEKTA – NAGRADA ZA DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE

4.1 Vhodna strategija projekta S1 –Doseganje konkurenčne prednosti Utemeljitev: V Sloveniji, EU in drugje po svetu je veliko ponudnikov različnih izobraževanj, seminarjev in konferenc. Zato je potrebno biti kot ponudnik takšnih storitev v koraku s časom. 60 % anketiranih podjetij meni, da je v Sloveniji seminarjev in konferenc na temo družbene odgovornosti premalo. Torej lahko v pravem trenutku organiziramo konferenco na temo družbene odgovornosti in s tem pridobimo pomembno konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki takšnih storitev. Glede na to, da 60,55 % anketiranih podjetij meni, da je družbena odgovornost pomembna, da je 63,30 % anketiranih podjetij mnenja, da so družbeno odgovorno podjetje in da je 29 % teh anketiranih podjetij izkazalo interes, da bi se prijavili na natečaj za družbeno odgovorno podjetje, če bi le-ta bil razpisan menimo, da bo letna konferenca na temo družbene odgovornosti dosegla svoj namen, bila uspešna in tudi dobičkonosna. S2 – Komunicirati z vsemi deležniki o pozitivnih učinkih družbene odgovornosti na različnih področjih poslovanja podjetja Utemeljitev: Vlaganje v družbeno odgovornost in istočasno pravilno komuniciranje z deležniki in ostalo javnostjo lahko v veliki meri poveča ugled podjetja ali blagovne znamke. Podjetje bo tako lažje izpeljalo projekte, ki kakorkoli vključujejo deležnike podjetja, ker bodo le-ti imeli drugačno mnenje o podjetju, ki je že pokazalo, da mu je mar za vse udeležence in deležnike. Na ta način bodo deležniki imeli zaupanje v podjetje, ki je že pokazalo svojo odgovornost do okolja . S3 – Predstaviti primere dobre prakse iz tujine in Slovenije Utemeljitev: Podjetja morajo najprej ugotoviti, spoznati, da ima družbeno odgovorno podjetništvo pozitivne učinke tako v poslovanju podjetja kot tudi na odnos, ki ga ima ožja in širša okolica do podjetja, prav tako poslovni partnerji. Že s tem, ko se tematika o družbenem podjetništvu pojavi v javnosti, spodbudimo podjetja k razmišljanju. S prikazom primerov dobrih praks iz tujine in Slovenije pa lahko podjetja spodbudimo k temu, da imajo pozitivno mnenje o družbenemu podjetništvu in ne navsezadnje smo le še korak do tega, da pričnejo podjetja v tej smeri tudi delovati. Če pa izpostavimo najboljše podjetje v družbeni odgovornosti, pa s tem damo tudi vrednost družbeni odgovornosti. Predvsem pa je pomembno, da predstavimo podjetja, ki so že pred časom vlagala v družbeno odgovorno ravnanje in sedaj že žanjejo dolgoročne pozitivne učinke teh vlaganj. Podjetja pa se veliko lažje lotevajo novih prijemov, če so le-ti že preizkušeni in se je že pokazalo, da imajo pozitivne učinke na poslovanje podjetja.

26

S4 – Izvedba letne prireditve in podelitev priznanja in nagrade družbeno najbolj odgovornim podjetjem Utemeljitev: Podjetja, ki so družbeno odgovorna in tudi veliko vlagajo v družbeno odgovornost, bodo dobila potrditev, da delajo pravilno s tem, ko vlagajo v družbeno odgovornost. In ne navsezadnje, da izdatki, ki jih imajo v podjetju zaradi družbeno odgovornega ravnanja, niso le samo strošek, ampak vložek, ki se povrne na dolgi rok. Izpostavili bomo najboljša podjetja, ki bodo pridobila na ugledu in pomenu. Ravno tako pa bodo ta najboljša podjetja predstavljala primere dobrih praks in bila tudi kot vzor podjetjem, ki šele začenjajo vlagati v družbeno odgovornost in se s tem bolj aktivno ukvarjati. Tako pa se prične tudi proces, s katerim se bodo podjetja pričela vključevati v aktivno odgovorno podjetništvo, če se do sedaj še niso. 4.2 Vsebina projekta 4.2.1 Povzetek vsebine Projekt bo potekal v časovnem zaporedju od razpisa in promocije razpisa preko ocenjevanja prijavljenih podjetij in promocije letne konference do končnega dogodka, torej letne konference. Konec projekta je zaključena letna konferenca. Razpis mora biti objavljen pravočasno, da bodo imela podjetja dovolj časa, da se odločijo in prijavijo na razpis. Prispevati želimo k večji družbeni odgovornosti podjetij v Sloveniji in pa pospešiti prenos znanja med strokovnjaki in iz teorije v prakso, prav tako pa želimo spodbuditi izmenjavo izkušenj med podjetji. Za prijavo na razpis bodo morala podjetja oddati gradivo, ki ga bo ocenjevala strokovna komisija. V razpisu pa bo prav tako predstavljen model ocenjevanja oziroma merila za ocenjevanje. Promocija razpisa bo potekala istočasno z rokom za prijavo na razpis. Razpis bomo promovirali z oglasom v revijah ali časopisih, na spletni strani in z direktno pošto za potencialna podjetja (2000–3000), ki jih bomo tudi poklicali. Ostalim medijem (radio, televizija, dnevni časopisi, lokalni časopisi, tedniki, mesečniki) bomo poslali obvestilo o poteku razpisa, kar lahko le-ti vključijo v svoje redne novice. Po končanem razpisu bo nastopilo delo komisije, ki bo morala oceniti prijavljena podjetja na osnovi oddanega gradiva. Skupaj s končno oceno bo komisija za vsako podjetje pripravila tudi mnenje oziroma analizo prednosti in slabosti na področju družbene odgovornosti njihovega poslovanja. Promocija letne konference bo potekala ves čas vzporedno z izvajanjem projekta. Pred zaključkom razpisa bo potekala promocija letne konference skupaj z razpisom in bo napovedovala, kdaj bo letna konferenca in na kakšno temo. Po zaključku roka za prijavo na razpis pa se bo pričela promocija programa letne konference s točnimi podatki. Za promocijo samega programa letne konference se bomo ponovno poslužili kampanje

27

ciljanih potencialnih podjetij, katero velikost ocenjujemo na 3000–4000 podjetij. Ta podjetja bomo po poslani direktni pošti tudi poklicali. Pred začetkom letne konference bo izšla publikacija namenjena družbeni odgovornosti v Sloveniji in tujini. V njej bomo širši javnosti predstavili vsako prijavljeno podjetje ter prijavljenim podjetjem na ta način pomagali komunicirati z javnostjo. Naš interes pa je, da s tem tudi podjetja, ki se niso prijavila na razpis ali konferenco, s tem spodbudimo, da se bomo prijavila naslednje leto. Publikacija bo kot samostojna izdaja, kot priloga v časopisu na letni konferenci pa jo bodo prejeli udeleženci. Program letne konference bo zasnovan glede na najbolj aktualno tematiko s področja družbene odgovornosti podjetij v obdobju pripravljanja programa. Vsekakor pa bo tematika vsako leto drugačna. Na osnovi tega bomo izbrali primerne predavatelje. 4.2.2 Razpis in promocija razpisa Razpis Razpis mora biti objavljen minimalno 1 mesec pred rokom prijave na razpis. Rok prijave na razpis pa mora biti minimalno 2 meseca pred letno konferenco. V razpisu bomo sporočili kdaj bo končni dogodek, torej letna konferenca o družbeno odgovorni politiki in podjetništvu in kakšna bo najbolj aktualna tema na tem dogodku. Splošno o dogodku: Vabimo vas, da se udeležite tekmovanja za Družbeno najbolj odgovorno podjetje in širši javnosti sporočite vaš odnos do poslovnih partnerjev, zaposlenih in drugih interesnih skupin. Družbena odgovornost je del celostne politike, s katero si podjetje povečuje ugled in je najbolj odvisna od vodstva podjetja in njegovega posluha za okolje, v katerem podjetje posluje. Družbeno bolj odgovorna podjetja so bolj ugledna, bolj zanimiva za iskalce zaposlitve in strokovnjake, pa tudi investicijsko privlačnejša. Tako se bom seznanili z najboljšo prakso, novimi prijemi, načini in rešitvami v Sloveniji. Vizija: Z nagrado za družbeno najbolj odgovorno podjetje želimo prispevati k večji družbeni odgovornosti podjetij v Sloveniji. Z dolgoročno zastavljenim dogodkom si bom prizadevali povečevati število sodelujočih. Namen: Za nagrado si prizadevamo pospeševati prenos znanja med strokovnjaki in tudi v prakso ter izkušnje med različnimi podjetji.

28

Zakaj sodelovati: - ker družbeno odgovornost podjetij oceni strokovna komisija, - ker po končanem ocenjevanju vsako podjetje dobi pregled ocen in komentar prednosti

in slabosti, - ker želite širši javnosti sporočiti, kaj delate na področju družbene odgovornosti in

iščete primerno komunikacijo, - ker želite povečati družbeno odgovornost in oblikovati kvalitetno družbeno odgovorno

politiko, - ker želite ugotoviti, ali delate dobro ali ne in kaj še lahko izboljšate. Strokovna komisija: Objavili bomo člane komisije. V komisiji bo predvidoma 6 članov iz različnih področij. Predvsem gre za kombinacijo članov iz znanosti in podjetij. Člani komisije bodo soglasno s strani vseh treh enakovrednih partnerjev potrjeni v strokovno komisijo. Pošiljanje gradiva v ocenjevanje: Glede na to kakšno bo orodje za ocenjevanje družbene odgovornosti, bomo opredelili kakšno gradivo mora podjetje poslati skupaj s prijavo, da bo strokovna komisija lahko ocenila posamezno podjetje. Prijave z gradivom bodo podjetja poslala pisno na naslov enakovrednega partnerja, katerega predstavnik bo vodja projekta. Model ocenjevanja: Predstavili bomo, kakšno orodje bomo uporabili za ocenjevanje družbene odgovornosti. Opisali bomo merila ocenjevanja. Nagrade, ki jih bomo podelili: Odvisno od tega, kakšne sponzorje bomo uspeli pridobiti, bomo oblikovali tudi nagrade za družbeno najbolj odgovorna podjetja. Predvsem pa gre za nematerialno nagrado in manjše simbolične nagrade. Osebna vpletenost v pripravo poročil: Člani strokovne komisije, ki so kakorkoli neposredno vpleteni v delovanje posameznega podjetja (osebno svetovanje, zaposlenost v podjetju, ….), se bodo glasovanja za to poročilo vzdržali in pri vsakem merilu se bo upoštevalo povprečje točk preostalih članov komisije. Promocija razpisa Promocija razpisa mora potekati v času, ko je razpis aktualen, torej tudi minimalno 1 mesec. V okviru zbiranja prijav bomo zasnovali revijalni oglas razpisa, s katerim bomo pozvali potencialne prijavitelje, naj svoje podjetje prijavijo na omenjeni razpis. Oglas bo vseboval

29

opredelitev pogojev, pod katerimi prijavitelji lahko sodelujejo na razpisu, in zahteve glede podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka prijava. Poleg tega bomo potencialne prijavitelje tudi seznanili tudi s potekom razpisa – določili bomo rok za prijavo na razpis, ter tudi napovedali, da bomo izdali posebno publikacijo, kjer bomo predstavili vsa prijavljena podjetja in kdaj bo publikacija izšla. V okviru tega bomo potencialne prijavitelje tudi seznanili, da bodo končni rezultati objavljeni na letni konferenci o družbeni odgovornosti, kdaj in kje bo ta konferenca in da bomo takrat tudi slovesno podelili priznanja. V oglasu o razpisu bomo potencialne prijavitelje obvestili o tem, da lahko vse potrebne podatke najdejo tudi na spletni strani, ki jo bomo posebej v ta namen oblikovali pred začetkom izvajanja projekta. Na tej spletni strani bo objavljen sam razpis in vsi ostali podatki o dogodku. Lahko si bodo ogledali kdo sestavlja strokovno komisijo, kakšna so merila za ocenjevanje, kakšno gradivo morajo prijavitelji poslati in kako se lahko prijavijo. Za kakršnekoli informacije pa bomo navedli telefonsko številko enega od partnerjev projekta in mail, ki ga bomo določili v ta namen. V okviru zbiranja prijav bomo oblikovali kampanjo določenih potencialnih podjetij. Velikost baze takšnih podjetij ocenjujemo na približno 2000–3000. Tem podjetjem bomo poslali direktno pošto, ki bo vsebovala dvostranski oglas s povabilom k prijavi. Kasneje lahko ta ista podjetja tudi pokličemo in dodatno spodbudimo k prijavi oziroma poskušamo ugotoviti, zakaj se določeno podjetje ne želi prijaviti. Možnost promocije je tudi preko Gospodarske zbornice Slovenije. Na ta način bi lahko člane Gospodarske zbornice Slovenije obvestili o razpisu in s tem dosegli veliko podjetij. Odvisno od pripravljenosti Gospodarske zbornice Slovenije bomo kasneje takšen način promocije tudi izpeljali. O promociji razmišljamo tudi v drugih medijih, predvsem v dnevnih časopisih, kjer bi lahko objavili časopisni oglas. Vsem ostalim medijem (radio, televizija, dnevni časopisi, lokalni časopisi, tedniki, mesečniki) pa bomo poslali obvestilo o tem, da poteka razpis z namenom, da bi le-ti mediji o tem poročali v sklopu svojih novic, kajti v tem primeru prejemniki poročila takšno informacijo ne zaznavajo toliko kot oglas ampak kot verodostojno informacijo. 4.2.3 Ocenjevanje prijavljenih podjetij Delo komisije bo predvidoma trajalo 1 mesec, da bodo lahko imeli končne ocene vseh prijavljenih podjetij in prav tako tudi analizo prednosti in slabosti vsakega prijavljenega podjetja na področju družbene odgovornosti. Komisija se bo morala v ta namen sestati štirikrat. Prvič po zaključenem roku za prijavo, ko jim bomo razmnožili gradivo in ga bodo odnesli s seboj v ocenjevanje. Ob tem bodo morali podpisati izjavo o zaupnosti posredovanih podatkov, ki jih ne smejo posredovati naprej. Naslednjič se bodo sestali, ko bodo imeli ocene vsak svojih podjetij. Ocene z gradivom bodo posredovali predsedniku komisije, ki bo izračunal povprečja ter tako dobil končne ocene. Potem bodo določili kdo bo kateremu podjetju naredil analizo prednosti in slabosti in zakaj takšna ocena. Po potrebi se bodo lahko dobili še četrtič, da bodo ocene podjetij in analize prednosti in slabosti predali odgovorni osebi v projektu, ki bo te podatke preoblikovala in pripravila v obliki, ki jo bomo posredovali vsakemu prijavljenemu podjetju ob razglasitvi rezultatov.

30

Vsako prijavljeno podjetje posredujemo vsakemu članu komisije v ocenjevanje. Če je član komisije kakorkoli osebno povezan s prijavljenim podjetjem, se vzdrži ocenjevanja. Ocene podjetij člani komisije posredujejo predsedniku ali predsednici komisije. Povprečje ocen vseh članov komisije za določeno prijavo tvori končno oceno prijavljenega podjetja. Za posamezno podjetje se bo ob ocenjevanju tudi v pisni obliki pripravilo prednosti in slabosti tega podjetja oziroma zakaj takšna ocena. 4.2.4 Promocija letne konference Promocija letne konference bo potekala ves čas od začetka izvajanja projekta do konca. Že v promociji razpisa bomo promovirali tudi letno konferenco. Sestava programa letne konference bo potekala 1 mesec in mora biti končana istočasno z zaključenim rokom prijave na razpis. Promocija same letne konference na temo družbene odgovornosti se bo pričela mesec po končanem roku prijave na razpis. Torej bo sama promocija letne konference trajala približno 1 mesec. Letna konferenca bo organizirana enkrat letno na temo družbeno odgovornega podjetništva. Namen te konference bo poudariti pomen družbenega podjetništva v gospodarstvu in Sloveniji. Spodbuditi je potrebno podjetja, da družbena odgovornost dandanes ne pomeni več odvečen strošek, ampak investiranje v odnose z vsemi deležniki podjetja, ki imajo na dolgi rok veliko pozitivnih učinkov, tudi ekonomske. Podjetjem bomo pokazali načine in rešitve, ki so jih druga podjetja že preizkusila. Družbena odgovornost podjetij je postala nujen del poslovanja podjetij in ključni dejavnik preživetja podjetij na dolgi rok. Promocija letne konference mora biti seveda skladna s promocijo razpisa in družbene odgovornosti podjetij. Enakovredni partner v projektu bo prevzel organizacijo letne konference in prav tako tudi promocijo letne konference. Promocija letne konference bo potekala kot oglas v enem ali več dnevnih časopisov. V času zbiranja prijav na letno konferenco bomo ponovno oblikovali kampanjo podjetij za katero predvidevamo, da bo vsebovala približno 3000–4000 podjetij. Poslali jim bomo direktno pošto, ki bo vsebovala vabilo na letno konferenco in program konference. Kasneje bomo to bazo podjetij tudi poklicali in jih spomnili na letno konferenco, ter jih poskušali spodbuditi k temu, da se prijavijo na dogodek. Publikacija o družbeni odgovornosti podjetij Ta publikacija bo predvidoma izšla 1 teden pred letno konferenco. V njej se bomo posvetili družbeni odgovornosti v Sloveniji in tujini. Vsako prijavljeno podjetje bomo predstavili širši javnosti in jim na ta način pomagali komunicirati z javnostjo. Istočasno pa

31

pričakujemo, da bo takšna predstavitev prijavljenih podjetij v naslednjem letu privedla do večjega števila prijavljenih podjetij, saj pričakujemo, da se bodo določena podjetja opogumila kasneje, ko bodo videla kako in kaj poteka takšno ocenjevanje in kaj vse podjetje lahko pridobi. Publikacija bo lahko samostojna izdaja ali pa priloga kakšnega druge izdaje. Publikacijo bomo delili tudi na letni konferenci vsem udeležencem. 4.2.5 Letna konferenca Program letne konference bo zastavljen odvisno od tega, za katero glavno temo se bomo opredelili. Na osnovi tega bomo potem poiskali primerne predavatelje. Predvsem planiramo pridobiti čim več predavateljev, ki se udejanjajo v praksi in imajo izkušnje z družbeno odgovornostjo. Pri oblikovanju tematskih sklopov za letno konferenco se bomo obrnili tudi na člane strokovne komisije in s skupnimi močmi določili vsebino dogodka. Dogodek letne konference bo celodnevni dogodek. Višek tega dogodka bo večerna slovesna podelitev nagrade za družbeno najbolj odgovorno podjetje. Oblikovali bomo 2 različni ceni kotizacije za različne udeležence dogodka (interni viri Časnika Finance): 1. Okvirna cena 42.000 SIT bo klasična cena brez popusta. 2. Okvirna cena s popustom bo znašala 30.000 SIT. Ta cena bo veljala za vsakega

nadaljnjega udeleženca iz istega podjetja, za študente in za prijavitelje na razpis za Nagrado za družbeno odgovorno podjetje.

V to ceno je že vštet 20 % DDV. Med drugim udeleženci za to ceno dobijo gradivo urejeno spravljeno v poslovno torbo, pisala, publikacijo o družbeni odgovornosti, malico in kosilo. Planiramo, da se bo na letno konferenco prijavilo okvirno 100 oseb. Od teh 100 prijavljenih pričakujemo, da bo 80 udeležencev takšnih, ki bodo prispevali polno kotizacijo in 20 takšnih, ki bodo kotizacijo plačali po nižji ceni. Poleg tega planiramo, da se bo dogodka udeležilo približno 25 oseb brezplačno. Sklepna prireditev in podelitev nagrad bo potekala takoj po zaključku celodnevne letne konference o družbeni odgovornosti. Najverjetneje okoli 18 ure. Na sklepno prireditev bomo povabili vse udeležence letne konference. Poleg tega pa bomo na ta del dogodka povabili tudi določena podjetja, če ne bodo prisostvovala konferenci, prijavitelje na razpis, člane strokovne komisije in novinarje različnih medijev. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in simboličnih nagrad bo izvedel-a predsednik-ca strokovne komisije.

32

Program letne konference 8.00– 9.00 Prijava udeležencev 9.00– 9.15 Otvoritev konference o družbeni odgovornosti (govornik) 9.15– 9.30 Otvoritveni nagovor (govornik) 9.30–11.00 Predavanje 1 (naslov, predavatelj) 11.00–11.15 Odmor 11.15–11.45 Predavanje 2 (naslov, predavatelj) 11.45–12.45 Predavanje 3 (naslov, predavatelj) 12.45–14.00 Okrogla miza (naslov, udeleženci okrogle mize) 14.00–15.00 Kosilo 15.00–16.30 Predavanje 4 (naslov, predavatelj) 16.30–17.30 Predavanje 5 (naslov, predavatelj) 17.30–17.45 Odmor 17.45–19.30 Okrogla miza (naslov, udeleženci) 20.00 Slavnostna večerja in podelitev nagrad za družbeno odgovorno podjetje 4.3 Cilji projekta 4.3.1 Namenski cilji projekta N1 – Vsakoletna organizacija konference o družbeni odgovornosti Utemeljitev: Želimo, da konference, ki jih bomo organizirali, dolgoročno pozitivno vplivajo na dojemanje podjetij družbene odgovornosti. Radi bi prišli do ravni, kjer bi se podjetja zavedala, da je dandanes družbeno odgovorno ravnanje lahko velika konkurenčna prednost. Družbeno odgovorno ravnanje v prihodnosti ne bo več predstavljalo konkurenčne prednosti, ampak bo predstavljalo nujen pogoj za poslovanje vsakega podjetja tudi na krajši rok in ne samo dolgoročno. Zato je pomembno, da podjetja čim prej pridejo do tega spoznanja in še pravočasno dosežejo višjo raven konkurenčnosti, kar je pomembno tudi za slovensko gospodarstvo. Če bomo v Sloveniji naredili veliko aktivnosti za pozitivno sprejemanje družbene odgovornosti tako v podjetjih kot pri deležnikih, lahko v primerjavi s tujino dlje časa obdržimo konkurenčno prednost. N2 – Podjetjem dati znanje s katerim lahko dosežejo dolgoročno pozitivne učinke pri poslovanju Utemeljitev: Ker že obstajajo primeri, ne samo tujih, ampak tudi slovenskih podjetij, ki že žanjejo pozitivne učinke družbene odgovornosti, želimo to pokazati tudi drugim podjetjem, ter jim tudi dati znanje, pot za dosego teh dolgoročno pozitivnih učinkov. Marsikatera podjetja že delujejo družbeno odgovorno, pa se tega niti ne zavedajo. Marsikatera podjetja tega ne želijo komunicirati, da ne bi izpadli bahavi. S tem pa zavirajo dolgoročne pozitivne učinke družbene odgovornosti. Nekatera podjetja pa je potrebno sploh pripeljati do ravni, da spoznajo, kaj je družbena odgovornost in kako pomembno je v današnjih razmerah biti družbeno odgovorno podjetje. Pomoč pri komuniciranju so lahko tudi letne konference. Že

33

sama prisotnost podjetja oziroma njenega predstavnika pomeni, da podjetje razmišlja, deluje družbeno odgovorno. N3 – Predstaviti vsa prijavljena podjetja in njihovo družbeno odgovornost Utemeljitev: 2 tedna pred letno konferenco bomo izdali publikacijo o družbeni odgovornosti podjetij, katere prvi del bo namenjen ravno predstavitvi vsakega na razpis prijavljenega podjetja. N4 – Poiskati in nagraditi družbeno najbolj odgovorna podjetja Utemeljitev: Na eni strani je potrebno poiskati podjetja, ki dosegajo najvišjo raven družbene odgovornosti med primerljivimi podjetji in s tem, ko nagradimo določeno podjetje, mu v bistvu povemo, da je njegovo ravnanje pravilno in da naj s takim ravnanjem nadaljuje, ker je družbeno odobravajoče. Na drugi strani pa lahko vsem ostalim podjetjem damo najboljšega vzornika in sporočimo, kateri aspekti poslovanja zmagovalca so tisti, ki so vodilni pred drugimi oziroma prinašajo toliko boljše koristi tako družbi kot podjetju. Pričakujemo, da izpostavljanje najboljših in nagrajevanje, ki je lahko tudi nematerialno, spodbudi druga podjetja k podobnemu družbeno odgovornemu ravnanju. 4.3.2 Objektni cilji projekta O1 – Izbrana strokovna komisija Utemeljitev: Čisto na začetku izvajanja projekta bodo vsi trije enakovredni partnerji v komisijo imenovali po 2 člana, skupno torej 6. Od tega morata biti vsaj 2 člana ki se ukvarjata s stroko, sorodno družbeni odgovornosti, ter vsaj dva člana predstavnika večjih podjetij. Skupno sestavo komisije morajo potrditi vsi trije enakovredni partnerji. O2 – Potrjen razpis Utemeljitev: Razpis mora vsebovati vizijo in namen Nagrade za družbeno odgovorno podjetje. Potrebno je dogovoriti način pošiljanja prijav in gradiva, potrebno je potrditi predstavljeno metodo ocenjevanja (pripravi in predstavi jo eden izmed enakovrednih partnerjev), ostala dva partnerja morata to metodo ocenjevanja potrditi. Prav tako bomo določili praktično oziroma simbolično nagrado, ki jo bo dobilo nagrajeno podjetje. In pa zaradi kredibilnosti strokovne komisije moramo izključiti možnost osebne vpletenosti katerega izmed članov komisije pri poslovanju katerega izmed prijavljenih podjetij. O3 – Pripravljena promocija razpisa Utemeljitev: Za promocijo razpisa je potrebno pripraviti revijalni in časopisni oglas, oblikovati spletno stran, pripraviti kampanjo podjetij, ki jim bo poslana direktna pošta ter tudi pismo za

34

direktno pošto. Z GZS je potrebno doseči dogovor o promociji za njihove člane in prav tako pripravljeno pismo. Za nekatere medije (radio, dnevni časopisi, lokalni časopisi, tedniki, mesečniki) pa mora biti pripravljeno obvestilo, ki naj bi ga posredovali prejemnikom sporočila. O4 – Izdelane ocene prijavljenih podjetij Utemeljitev: Izdelane ocene so predpogoj zato, da izberemo družbeno najbolj odgovorno podjetje in tudi, da pripravimo publikacijo o družbeni odgovornosti. Te ocene bo izdelala strokovna komisija na osnovi že prej izdelane in potrjene metode ocenjevanja. Skupaj z oceno bo strokovna komisija za vsako podjetje predstavila še prednosti in slabosti (na področju njihove družbene odgovornosti) za vsako podjetje. O5 – Okvirni program letne konference Družbena odgovornost podjetij. Utemeljitev: Ko bodo vse aktivnosti za izbor družbeno najbolj odgovornega podjetja izpeljane in bo podjetje že izbrano, lahko poteka tudi letna konferenca. Potrebno pa je že vnaprej vedeti, kakšna bo rdeča nit letne konference in kdaj bo potekala, ker je le-ta termin in temo letne konference potrebno posredovati v javnost že pri prvi komunikaciji, ki jo imamo z javnostjo, to je ko lansiramo na trg razpis za izbor družbeno najbolj odgovornega podjetja. Seveda se lahko zgodi, da bodo določeni predavatelji svoje sodelovanje še odpovedali in jih bomo morali zamenjati, vendar bo rdeča nit dogodka ostala ista kot predvidena in tako bomo poiskali drugega predavatelja, ki bo predaval na isto temo, kot naj bi prvotni predavatelj. O6 – Pripravljena promocija letne konference Utemeljitev: Promocija letne konference mora biti skladna s promocijo razpisa. Potrebno je pripraviti oglas za revije in časopise, program letne konference pa objaviti tudi na spletni strani. Oblikovali bomo pismo za direktno pošto (kampanja 3000–4000 podjetij), ta ista podjetja pa bomo kasneje tudi poklicali in spodbudili k udeležbi. O7 – Izdana publikacija o družbeni odgovornosti Utemeljitev: Za publikacijo je potrebno pripraviti predstavitev vsakega prijavljenega podjetja ter strokovne članke o družbeni odgovornosti. Prav tako morajo biti že pripravljeni komercialni oglasi kupcev oglasnega prostora, ki jih je pridobil enakovredni partner. Oblikovala se bo publikacija, ki bo poslana v tiskarno. O8 – Aktivnosti za uspešno organizacijo in izvedbo dogodka Nagrada za družbeno odgovorno podjetje

35

Utemeljitev: Potrebno je predvideti potek aktivnosti do končnega dogodka. V tem je potrebno določiti, katere aktivnosti so nujno potrebne za izvajanje projekta in katere aktivnosti so podporne oziroma niso nujno potrebne, so pa koristne. Odvisno od stroškov posamezne aktivnosti lahko potem poiščemo splet aktivnosti, ki je čim bolj optimalen v smislu trajanja, stroškov in prihodkov. O9 – Časovni, terminski plan aktivnosti za izvedbo dogodka Nagrada za družbeno odgovorno podjetje Utemeljitev: Glede na to, kateri splet aktivnosti bomo izbrali kot najbolj optimalen, bomo določili značilnosti vsaki posamezni aktivnosti. Za vsako posamezno aktivnost je potrebno ugotoviti, kakšni so pogoji za začetek njenega izvajanja, koliko je čas trajanja ali se mora izvajati istočasno s še katero drugo aktivnostjo itn. Ko imamo te lastnosti opredeljene, se lahko lotimo zaporednega in vzporednega sestavljanja aktivnosti v nek terminski plan aktivnosti. O10 – Plan stroškov organizacije in dogodka Nagrada za družbeno odgovorno podjetje Utemeljitev: Za vsako posamezno aktivnost moramo oceniti stroške in prihodke ter kolikšni so lahko odmiki. To pomeni, da moramo narediti predkalkulacijo. Ker želimo biti temeljiti, je dobro, da naredimo več različnih scenarijev – ki se lahko spreminjajo glede na to, koliko udeležencev bo imel dogodek, glede na to, koliko sponzorskih sredstev bomo uspeli pridobiti od raznih sponzorjev. Te postavke lahko sicer ocenimo in planiramo, vendar v fazi izvajanja projekta lahko pride do velikih odstopanj. Zato je najboljše, da naredimo tudi scenarij zelo nizkih sponzorskih vložkov in zelo majhne udeležbe. O11 – Pridobljena sponzorska sredstva Utemeljitev: Sponzorska sredstva potrebujemo za uspešno organizacijo letne konference in izvedbo Nagrade za družbeno odgovorno podjetje. 4.4 Taktika izvedbe Za vodenje izvajanja projekta bomo določili skrbništvo projekta. Glede na to, da predvidevamo v projektu sodelovanje treh enakovrednih partnerjev bo vsak enakovredni partner imenoval skrbnika projekta za svoj del aktivnosti v projektu. Skupaj bodo ti člani tvorili skrbništvo projekta. Enakovredni partnerji pa se bodo na letni ravni odločili kateri član ima dovolj široko znanje, da lahko prevzame vodenje izvajanja celotnega projekta. Izvajanje projekta bo organizirano tako, da se bo imenoval izvajalni tim. Vsi enakovredni partnerji bodo imeli člane v tem izvajalnem timu, ker bomo le tako dobili kombinacijo različnih strokovnjakov, ki bodo lahko hitro in kvalitetno opravili svoje delo. Vodjo izvajalnega tima bodo določili na letni ravni, ko bodo znani člani izvajalnega tima.

36

T1 – Priprava metode za ocenjevanje in sodelovanje s strokovno komisijo pri ocenjevanju Utemeljitev: Za uspešno ocenjevanje podjetij in stopnje njihove družbene odgovornosti je potrebno pripraviti posebno metodo ocenjevanja. Ker planiramo sodelovanje Ekonomsko-poslovne fakultete ne bomo potrebovali zunanjega izvajalca za pripravo takšne metode, ampak bo s tem Ekonomsko poslovna fakulteta v projektu lahko nastopala kot enakovredni partner. Metodo ocenjevanja bo Ekonomsko poslovna fakulteta pripravila še pred končanim razpisom, ostala dva enakovredna partnerja pa morata metodo potrditi. T2 – Koordinacija vseh aktivnosti med enakovrednimi partnerji Utemeljitev: Ko bomo imeli določene aktivnosti, njihovo trajanje ter različne vzročno posledične povezave med aktivnostmi, bomo lahko določili, kateri enakovredni partner bo prevzel izvajanje določenih aktivnosti. Predvideno je, da bi pri projektu sodelovali trije enakovredni partnerji. Okvirno bi lahko en partner prevzel aktivnosti, povezane s pripravo orodja za ocenjevanje družbene odgovornosti in zato tudi kasneje vodenje izvajanja ocenjevanja s strani strokovne komisije. Drug enakovredni partner bi prevzel vodenje izvajanja aktivnosti, ki so povezane z razpisom in predvsem promocijo razpisa in podelitve nagrade družbeno najbolj odgovornemu podjetju, ter kasneje tudi promocijo letne konference. Ta dva enakovredna partnerja bi s skupnim sodelovanjem razpis oblikovala tudi vsebinsko. Tretji enakovredni partner pa bi prevzel organizacijo letne konference in promocijo letne konference. Seveda bi s skupnim sodelovanjem določili temo letne konference in določili primerne predavatelje. Ker pa so aktivnosti vseh treh enakovrednih partnerjev med seboj povezane in prepletene ter ne navsezadnje tudi v vzročno posledičnih povezavah, bo potrebno določiti vodjo projekta, ki bo dostopal do vseh partnerjev in skrbel za kontrolo izvajanja aktivnosti s strani vseh treh partnerjev. Ravno tako bo vodja projekta zadolžen za prenos rezultatov aktivnosti med partnerji, ki določene rezultate potrebujejo za začetek izvajanje drugih aktivnosti. T3 – Pridobiti zanimive predavatelje Utemeljitev: Udeležba na letni konferenci je odvisna predvsem od njene vsebine in kompetence predavateljev, ki bodo predavali o družbeni odgovornosti. Zato bo potrebno v ta namen izbrati predavatelje, ki so dobro poznani in cenjeni med podjetji oziroma v ciljnih skupinah, za katere želimo, da se udeležijo letne konference. Prav tako morajo imeti le-ti predavatelji pripravljene zanimive teme, ki jih bodo predstavili.

37

4.5 Ekonomika projekta 4.5.1 Stroški Pri izvajanju projekta planiramo, da bodo nastali sledeči stroški (ocena na osnovi internih virov Časnika Finance): - Strošek plačila avtorskih honorarjev, ki jih bomo morali plačati priznanim

predavateljem. Planiramo pa, da bodo določeni predavatelji iz podjetij pripravljeni predavati tudi brezplačno, ker bodo na ta način tudi promovirali svoja podjetja. Znesek predavateljem je ocenjen na podlagi izkušenj in znaša okvirno 500.000 SIT.

- Na samem dogodku bomo potrebovali študenta-ko, ki bo opravljal splošna

administrativna in pomožna dela za organizatorje dogodka, med drugim tudi pripravljanje gradiva in torbic, ki ga bodo dobili obiskovalci dogodka ipd. Ocenjujemo, da bo delo študenta trajalo okvirno 14 ur, ker bo njegova pomoč potrebna že pred uradnim začetkom dogodka in bo potrebna do konca. Študentu bomo ponudili plačilo 1300 SIT/uro neto plačila. To v bruto znesku znaša 21.840 SIT.

- Ko bomo vabila na razpis in vabila na letno konferenco pošiljali v podjetja bomo

potrebovali 1 študenta-ko za zlaganje vabil v kuverte. Ocenjujemo, da bo skupaj potrebno 32 ur takšnega dela, katerega vrednost znaša neto 800 SIT/uro. Bruto znesek takšnega dela znaša 30.720 SIT.

- Potrebno bo natisniti vabila za razpis in tudi za letno konferenco. Potrebovali bomo

dovolj vabil za pošiljanje po pošti in tudi za vlaganje v glasila ali časopis. Zato smo ocenili količino na 17.000 izvodov vabil pri okvirni ceni 12 SIT/vabilo. Bruto znesek znaša 162.000 SIT.

- Kemični svinčniki, ki jih bomo pripravili za obiskovalce letne konference imajo

okvirno ceno 150 SIT. Planiramo, da jih bomo potrebovali 150, zato v tem primeru znaša bruto znesek 22.500 SIT.

- Poslovne torbe s tiskom stanejo 1.500 SIT. Ravno tako kot za kemične svinčnike

ocenjujemo količino 150 kosov, ker bodo namenjene obiskovalcem letne konference. Zato znaša bruto znesek 225.000 SIT.

- V poslovne torbe bomo vložili tudi zbornik referatov, kjer bodo objavljeni referati, ki

jih bodo pripravili predavatelji na letni konferenci o družbeni odgovornosti. - Priznanja, ki jih bomo podelili trem najbolj družbeno odgovornim podjetjem, ki bodo

zasedli prva tri mesta. Ocenjujemo, da bo tisk in uokvirjanje teh priznanj znašalo približno 5.000 SIT. To pomeni, da bo bruto znesek 15.000 SIT.

- Prvim trem družbeno najbolj odgovornim podjetjem bomo podelili tudi kristalno vazo

skupaj s priznanjem. Takšna vaza bo stala 14.000 SIT, zato bo bruto znesek 42.000 SIT.

38

- Moderatorka na zaključni prireditvi nas bo bruto stala 100.000 SIT. To vrednost smo ocenili na osnovi izkušenj.

- Najem glasbe, kjer lahko da bodo en sam glasbenik, dva ali trije, vendar cena za takšno

predstavo znaša bruto 150.000 SIT. Izbrali bomo izvajalca-ko, ki bo v tem cenovnem rangu.

- Snemanje prireditve smo ocenili na osnovi izkušenj in znaša 50.000 SIT. - Najem dvorane za celodnevni dogodek letne konference in tudi za zaključno prireditev

planiramo na bruto znesek 130.000 SIT, ker celodnevni najemi dvoran znaša od 100.000 SIT do 200.000 SIT in še več. Zato planiramo neko vmesno vrednost.

- Najem mikrofonov bo po oceni znašal bruto 8.000 SIT. - Postavitev in najem odra za letno konferenco in slavnostno podelitev bo po izkušnjah

znašalo v bruto znesku 50.000 SIT. - Na prireditvi bomo potrebovali vsaj tri hostese, ki bodo skrbele za usmerjanje

obiskovalcev, za prevzemanje in shranjevanje plaščev ipd. Planiramo, da nas bodo 3 hostese v bruto znesku stale 60.000 SIT. Lahko nam jih bodo poskrbeli v hotelu, kjer bomo najeli dvorano ali pa bomo najeli študentke.

- Za pogostitev v času letne konference računamo, da bomo potrebovali dopoldanski

prigrizek, kosilo in popoldanski prigrizek. Zato smo ocenili, da bo posamezni prigrizek znašal 600 SIT/osebo in kosilo 2.200 SIT/osebo. Zato planiramo, da bo bruto znesek prigrizkov in kosila 510.000 SIT, ker ocenjujemo, da bo skupno 150 udeležencev (tudi predavatelji in organizatorji).

- Za slavnostno večerjo smo predvideli bolj slovesno kulinariko in zato ocenjujemo

znesek 3.200 SIT/osebo. Na slovesno podelitev bomo povabili več ljudi, ker je tudi naš interes, da so prisotni. Od tega ne pričakujemo dodatnega prihodka, bomo pa zato imeli dodatni strošek. Število prisotnih na slovesni podelitvi in slavnostni večerji zato ocenjujemo na 200 oseb, kar pomeni, da bo bruto znesek slavnostne večerje znašal 640.000 SIT.

- Publikacija o družbeni odgovornosti, ki jo bomo izdali 1 teden pred letno konferenco

smo ocenili na osnovi izkušenj in zato planiramo bruto znesek 1.600.000 SIT, kamor smo všteli znesek 400.000 SIT za avtorske honorarje, ker želimo imeti v publikaciji tudi določene strokovne članke, poleg same predstavitve prijavljenih podjetij. Preostanek 1.200.000 SIT pa smo ocenili strošek tiska publikacije.

- Nastali bodo tudi drugi različno stroški, kot so stroški dela, stroški uporabe pisarn in

sejnih sob, poštnine in podobno. Planiramo, da bodo enakovredni partnerji te aktivnosti razdelili približno enakovredno med seboj, ker bodo ta del stroškov lahko pokrili z lastnimi obstoječimi sredstvi, za kar pa ne bo potrebno denarnega ali finančnega toka.

39

TABELA 1: Plan stroškov

Konferenca (brez pogostitve in dvorane) kos cena znesekAvtorski honorarji predavateljem (bruto) 500.000Administrativna pomoč - študentka na dogodku (bruto) 14 1.560 21.840Pomožna dela - kuvertiranje - dvakrat (bruto) 32 960 30.720Tiskanje vabil 17.000 12 204.000Kemični svinčniki za na konferenco 150 150 22.500Poslovne torbe + tisk 150 1.500 225.000Zbornik referatov 150 800 120.000SKUPAJ 1.124.060

Zaključna prireditev (brez prireditve in dvorane) Priznanja 3 5.000 15.000Vaze 3 14.000 42.000Moderatorka 1 100.000 100.000Najem glasbe 1 do 3 150.000 150.000Snemanje prireditve 1 50.000 50.000SKUPAJ 357.000

Skupni najem dvoran in pogostitev Najem dvorane - celodnevno 1 130.000 130.000Mikrofoni 8.000 8.000Oder 1 50.000 50.000Hostese 3 20.000 60.000Hrana-konferenca (kosila + prigrizki) 150 3.400 510.000Hrana - večerni del pogostitve 200 3.200 640.000SKUPAJ 1.398.000

Publikacija o družbeni odgovornosti Stroški tiska (50 strani) 1.200.000Avtorski honorarji 400.000SKUPAJ 1.600.000

SKUPAJ VSI STROŠKI 4.479.060

40

Vsi planirani nastali stroški so zapisani v bruto vrednostih in vsebujejo tudi davčne obveznosti. 4.5.2 Prihodki V okviru razpisa in ocenjevanja družbeno najbolj odgovornih podjetij ter tudi za letno konferenco družbeno odgovornih podjetij bomo povpraševali po sponzorjih. Planiramo, da se bo odzvalo minimalno 20 podjetij, ki bodo pripravljena sponzorirati dogodek. Pričakujemo, da bodo podjetja pripravljena sponzorirati zneske od 10.000 SIT in tudi do 500.000 SIT. Planiramo: - 1 podjetje z vrednostjo sponzorstva 500.000 SIT, - 3 podjetja z vrednostjo sponzorstva 200.000 SIT, - 8 podjetij z vrednostjo sponzorstva 100.000 SIT, - 10 podjetij z vrednostjo sponzorstva 10.000 SIT. Glede na to, da pričakujemo 80 udeležencev, ki bodo kotizacijo plačali po klasični ceni brez popusta, znaša znesek (od katerega so že odštete davčne obveznosti) 2.800.000 SIT. Ocenjujemo pa tudi vsaj 20 udeležencev, ki bodo kotizacijo plačali s popustom. Med njimi so študenti in podjetja, ki so se prijavila na razpis za družbeno najbolj odgovorno podjetje. Zato bo znesek od teh kotizacij (od katerega so že odštete davčne obveznosti) 580.000 SIT. V publikaciji o družbeni odgovornosti bomo nekaj prostora namenili za komercialne oglase. Ker bo publikacija namenjena točno določenim ciljnim skupinam, ki pa imajo višjo izobrazbo in večjo kupno moč, bomo lahko imeli visoko ceno oglasov in zato planiramo, da bodo prihodki oglasnega trženja 2.500.000 SIT. Od tega zneska smo že odšteli stroške, ki bodo nastali z oglasnim trženjem. Ker bo en enakovredni partner oglasno trženje izvajal v okviru svojih zmožnosti, planiramo te stroške v bruto znesku 500.000 SIT. Ti stroški vključujejo strošek dela, strošek materiala in telefona. TABELA 2: Plan prihodkov

Sponzorji letne nagrade in konference 2.000.000Kotizacije polne 80 35.000 2.800.000Kotizacije s popustom 20 29.000 580.000Čisti oglasni prihodki 2.500.000

SKUPAJ VSI PRIHODKI 7.880.000

kos cena znesekVsi prihodki skupaj

41

4.5.3 Donosnost izvedbe projekta TABELA 3: Plan dobičkonosnosti

SKUPAJ VSI STROŠKI 4.479.060

SKUPAJ VSI PRIHODKI 7.880.000

DOBIČKONOSNOST 1,76

4.6 Analiza rizika Pri analizi rizika se bomo osredotočili predvsem na riziko prihodkov in časovni riziko. 1. Riziko premajhnega števila udeležencev na letni konferenci. Tudi če bi bilo na

konferenci in slavnostni prireditvi samo 15 udeležencev s plačano kotizacijo bi prihodki celotnega projekta pokrili stroške celotnega projekta.

TABELA 4: Stroškovna analiza rizika – premalo udeležencev

SKUPAJ VSI STROŠKI 4.479.060

Vsi prihodki skupaj kos cena znesek Sponzorji letne nagrade in konference 2.000.000 Kotizacije polne 5 35.000 175.000 Kotizacije s popustom 10 29.000 290.000 Čisti oglasni prihodki 2.500.000

SKUPAJ VSI PRIHODKI 4.965.000

DOBIČKONOSNOST 1,11

2. Riziko premajhnega zneska sponzorstev od podjetij. Lahko se zgodi, da podjetja ne

bodo pripravljena sponzorirati, ker jim tema letne konference ne bo dovolj zanimiva in odmevna za to, da bi bili pripravljeni vložiti svoja sredstva. Kljub temu lahko dovolj pridobimo s kotizacijami, da pokrijemo stroške dogodka in kljub temu lahko rečemo, da smo projekt izpeljali dobičkonosno.

42

TABELA 5: Stroškovna analiza rizika – premalo sponzorstev

SKUPAJ VSI STROŠKI 4.479.060

Vsi prihodki skupaj kos cena znesek Sponzorji letne nagrade in konference 0 Kotizacije polne 80 35.000 2.800.000 Kotizacije s popustom 20 29.000 580.000 Čisti oglasni prihodki 2.500.000

SKUPAJ VSI PRIHODKI 5.880.000

DOBIČKONOSNOST 1,31

3. Riziko premajhnih oglasnih prihodkov, ki se lahko zgodi, če bodo podjetja menila, da

publikacija nima dovolj ugleda in da ne bo brana v veliki meri in torej kot takšna nezanimiva za oglaševanje. Tudi če podjetja sploh ne bi bila pripravljena oglaševati v publikaciji o družbeni odgovornosti, bi projekt izpeljali dobičkonosno.

TABELA 6: Stroškovna analiza rizika – premalo oglasnih prihodkov

SKUPAJ VSI STROŠKI 4.479.060

Vsi prihodki skupaj kos cena znesek Sponzorji letne nagrade in konference 2.000.000 Kotizacije polne 80 35.000 2.800.000 Kotizacije s popustom 20 29.000 580.000 Čisti oglasni prihodki 0

SKUPAJ VSI PRIHODKI 5.380.000

DOBIČKONOSNOST 1,20

4. Riziko premajhnega prihodka od sponzorjev, premajhnega števila udeležencev in

premajhnega prihodka od oglaševanja. V primeru, da bodo prihodki od sponzorstev, prihodki od kotizacij in prihodki od oglasnega trženja dosegli polovico planiranih bo imel projekt negativne ekonomske učinke. Kljub temu pa ima lahko dolgoročno pozitivne ne-ekonomske učinke.

43

TABELA 7: Stroškovna analiza rizika – premalo sponzorstev, premalo udeležencev in premalo oglasnih prihodkov

SKUPAJ VSI STROŠKI 4.479.060

Vsi prihodki skupaj kos cena znesek Sponzorji letne nagrade in konference 1.000.000 Kotizacije polne 40 35.000 1.400.000 Kotizacije s popustom 10 29.000 290.000 Čisti oglasni prihodki 1.250.000

SKUPAJ VSI PRIHODKI 3.940.000

DOBIČKONOSNOST 0,88

5. Riziko povečanih stroškov, ki pa ima do planiranih prihodkov še 3.400.940 SIT

rezerve. 6. Riziko, da aktivnosti ne bodo izvedene pravočasno, kar pomeni, da se morajo ostale

aktivnosti preložiti v skladu s časovnimi zaostanki. To pomeni, da je potrebno replaniranje projekta. Dodatni stroški, ki lahko nastanejo v teh primerih, so predvsem stroški ponovnega obveščanja in promocije, ter sestavljanja novega programa letne konference, če predavatelji, s katerimi bi bili dogovorjeni v določenem trenutku, ne bi mogli predavati na prestavljeni letni konferenci. Zato bomo čas trajanja aktivnosti določili tako, da bodo upoštevane tudi časovne rezerve. Na ta način bomo verjetnost rizika ne-pravočasne izvedbe aktivnosti spravili na najnižjo možno raven.

4.7 Plan projekta Za izvedbo projekta potrebujemo izvajanje različnih aktivnosti, ki jih moramo definirati tako po času kot tudi po stroških, ki bodo nastali. Potrebno pa je definirati tudi njihove medsebojne odvisnosti. Aktivnosti so sledeče: 1. A1 – Priprava metode za ocenjevanje družbene odgovornosti podjetja. Planiramo,

da bo oddelek za marketing Ekonomsko-poslovne fakultete kot eden izmed treh enakovrednih partnerjev sodeloval pri izvajanju projekta s tem, da bo pripravil orodje oziroma metodo, na podlagi katere bo strokovna komisija lahko ocenila družbeno odgovornost posameznega prijavljenega podjetja na razpis. Trajanje aktivnosti ocenjujemo na 3 tedne. Stroški, vezani na pripravo orodja, bodo povezani z vloženim delom profesorjev Ekonomsko-poslovne fakultete, vendar bomo te stroške za ekonomiko stroškov zanemarili, ker bo vsak enakovredni partner vložil določena svoja sredstva.

44

2. A2 – Izbor in sestava strokovne komisije. Enakovredni partnerji projekta bodo predlagali vsak po dva člana strokovne komisije. Od vseh 6 članov komisije morata biti vsaj 2 člana akademika, ki se ukvarjata s stroko, sorodno družbeni odgovornosti, vsaj dva člana pa morata biti predstavnika večjih podjetij. S skupnim sodelovanjem bodo potem potrdili primerno sestavo strokovne komisije. Vodja projekta bo zadolžen za komuniciranje s predlaganimi člani strokovne komisija in za pridobitev njihovega soglasja. Izvajanje te aktivnosti je vezano na rezultat aktivnosti A1 – ker je potrebno strokovni komisiji predstaviti model ocenjevanja. Ocenjujemo, da bo aktivnost trajala 2 tedna. Stroški, ki bodo nastali ob izvajanju te aktivnosti, bodo minimalni in jih bo nosil enakovredni partner, ki bo vodja projekta.

3. A3 – Izbor teme letne konference in določitev datuma te letne konference.

Enakovredni partnerji bodo v sodelovanju s strokovno komisijo (kolikor je bo že izbrane) določili splošno tematiko, ki bo vodilo letne konference o družbeni odgovornosti in na osnovi tega določili točen naslov letne konference. V skladu s planom se bo določil končni datum letne konference. Sodelovanje strokovne komisije je dobrodošlo ni pa pogoj, zato tudi ta aktivnost nima predpogoja. Za koordiniranje in komuniciranje med enakovrednimi člani bo odgovoren vodja projekta. Trajanje aktivnosti je omejeno na maksimalno 1 teden. Planiramo, da na to aktivnost ne bo vezanih stroškov.

4. A4 – Priprava razpisa in promocije za družbeno najbolj odgovorno podjetja.

Razpis je potrebno dokončno opredeliti. Za razpis je potrebno določiti, kakšna bodo merila, kaj je potrebno za prijavo, kakšne podatke mora podjetje priložiti, do kdaj je rok prijave, kje in kako se lahko podjetje prijavi. Potrebno je predstaviti, kakšen je postopek ocenjevanja in kakšna so merila za ocenjevanje. V sklopu tega je potrebno imeti že opredeljeno strokovno komisijo, ker jo bomo v samem razpisu tudi predstavili. Potem pa je potrebno še grafično oblikovati promocijo. Potrebno bo narediti spletno stran na kateri se bodo podjetja lahko prijavila na razpis in tudi aktivirati telefonsko linijo in e-pošto ter odgovorno osebo za dodatne informacije vsem zainteresiranim podjetjem. Potrebno je oblikovati časopisni in revijalni oglas, sestaviti pismo za direktno pošto, ter tudi oblikovati obvestilo za določene medije. Planiramo, da bo vodenje te aktivnosti prevzel drugi enakovredni partner v sodelovanju z Ekonomsko-poslovno fakulteto, ki bo zadolžena za vsebinsko pripravo razpisa. Vodja projekta je zadolžen za prevzem in kontrolo rezultatov aktivnosti. Predpogoj za izvedbo te aktivnosti sta končani aktivnosti A2 in A3. Določili smo 2 tedna za izvedbo te aktivnosti. V sklopu te aktivnosti bodo nastali predvsem stroški z oblikovanjem promocije in tiskanjem vabil. Stroške oblikovanja promocije bo nosil enakovredni partner projekta (predvidoma GZS). Za tiskanje vabil pa planiramo 81.600 SIT.

5. A5 – Potek razpisa in promocije razpisa za družbeno najbolj odgovorno podjetje.

V izbranih medijih je potrebno izpeljati promocijo razpisa. Za aktivnost planiramo, da bo zadolžen drug enakovredni partner, ki bo vodil in izvajal promocijo. Za nemoten potek razpisa pa bo odgovoren vodja projekta. V okviru te aktivnosti bomo izvedli kampanjo direktne pošte okvirno 2000–3000 podjetjem, ki jih bomo kasneje tudi poklicali in spodbudili k prijavi na razpis. Izvajanje te aktivnosti je vezano na končanje izvajanja aktivnosti A4. Aktivnost od začetka do končnega roka razpisa bo trajala 4 tedne. Stroški, nastali v zvezi s to aktivnostjo, bodo predvsem v zvezi z direktno pošto

45

in oglaševanjem v medijih. Stroške oglaševanja v medijih bo nosil enakovredni partner (predvidoma GZS in Finance). Za direktno pošto pa ocenjujemo strošek 15.360 SIT.

6. A6 – Priprava programa letne konference. To je obsežnejša aktivnost, v sklopu

katere je potrebno najprej vsebinsko zasnovati program konference. Znotraj tega bo potrebno določiti primerne predavatelje glede na vsebino programa, nato pa bo potrebno komunicirati s potencialnimi predavatelji, dobiti njihovo potrditev in se dogovoriti za honorar. Planiramo, da bodo pripravo programa letne konference in vse aktivnosti v zvezi s tem prevzeli vsi trije enakovredni partnerji. Trajanje aktivnosti ocenjujemo na 7 tednov. Stroški, ki bodo nastali zaradi priprave programa letne konference, bodo v največji meri stroški dela in komunikacije. Te stroške bodo prevzeli enakovredni partnerji.

7. A7 – Ocenjevanje prijavljenih podjetij. To delo bo takoj po zaključenem razpisu

opravila strokovna komisija. Vsak izmed njih bo moral oceniti vsako podjetje in te ocene oddati predsedniku komisije. Predsednik komisije bo podal končne ocene kot povprečje ocen vseh članov za posamezno podjetje. Za prevzem rezultatov ocenjevanja prijavljenih podjetij bo odgovoren vodja projekta. Strokovna komisija bo za vsako prijavljeno podjetje pripravila tudi strokovno analizo prednosti in slabosti na področju družbene odgovornosti. Za pravočasno in kvalitetno izvedbo aktivnosti bo odgovoren vodja projekta. Komisija pa bo morala pred vpogledom v gradivo, ki ga bodo posredovala prijavljena podjetja, podpisati izjavo o zaupnosti in da podatkov ne bodo posredovali naprej. Predpogoj za začetek izvajanje te aktivnosti je zaključena aktivnost A5, torej končan razpis. Ocenjujemo, da bo strokovna komisija ocenjevanje in strokovno analizo naredila v roku 4 tednov. Stroški zaradi ocenjevanja prijavljenih podjetij bodo nastali predvsem v smislu prostora in komunikacije, kar bo nosil eden izmed enakovrednih partnerjev v projektu, s tem, da bo strokovni komisiji dal na razpolago prostor.

8. A8 – Priprava člankov za publikacijo o družbeni odgovornosti. V tej publikaciji

bodo predstavljena tudi prijavljena podjetja. Poleg tega bodo v publikaciji tudi strokovni članki o družbeni odgovornosti. Glavna tema publikacije bo ista kot na letni konferenci. V sklopu te aktivnosti se bo izvajalo tudi oglasno trženje. Za izvedbo te aktivnosti bo odgovoren enakovredni partner v projektu (predvidoma Finance). Aktivnost bo trajala 4 tedne. Tudi stroški, ki bodo nastali v zvezi s pripravo publikacije in pripravo člankov bo prevzel enakovredni partner, tudi oglasno trženje. Vendar bo enakovredni partner pri prihodkih oglasnega trženje odštel stroške, ki jih bo zaradi tega imel. Stroški vezani na avtorske honorarje pa so ocenjeni na 400.000 SIT.

9. A9 – Aktivnosti priprave promocije letne konference o družbeni odgovornosti. Za

izvajanje te aktivnosti mora biti dokončno pripravljen program letne konference, njena glavna tema in tudi predavatelji. Promocijo je potrebno zasnovati vsebinsko na osnovi programa letne konference, in tudi oblikovno. Potrebno je pripraviti vse potrebno za kampanjo z direktno pošto. Prav tako je potrebno pripraviti časopisni oglas, osvežiti spletno stran ter pripraviti kampanjo za direktno pošto. Za to aktivnosti bo zadolžen enakovredni partner (predvidoma GZS). Predpogoj je torej končana aktivnosti A6. Planiramo, da bo aktivnosti trajala 1 teden. Za pripravo promocije letne konference bodo nastali stroški, ki jih bo nosil enakovredni partner.

46

10. A10 – Aktivnost izvedbe promocije letne konference. V to aktivnosti je vključena

vsa promocija, ki bo potekala v zvezi s promocijo letne konference. V sklopu te aktivnosti bo potekala tudi kampanja, v kateri bomo približno 3000–4000 podjetjem poslali promocijsko pismo, v katerem jih bomo povabili naj prisostvujejo na letni konferenci in vse potrebne podatke o letni konferenci. Kasneje bomo ta podjetja tudi poklicali in jih poskušali spodbuditi k temu, da se prijavijo na letno konferenco. Za izvedbo te aktivnosti mora biti zaključena aktivnost A9. Za izvedbo promocije letne konference bo zadolžen enakovredni partner (predvidoma GZS in Finance), planiramo pa da bo aktivnost trajala 4 tedne. V sklopu te aktivnosti bodo nastali stroški za tiskanje vabil, ki jih ocenjujemo na 122.400 SIT in pa stroški za direktno pošto v višini 15.360 SIT, kar skupaj pomeni strošek v višini 137.760 SIT. Ostale stroške, ki bodo nastali zaradi izvajanja te aktivnosti, bo nosil enakovredni partner.

11. A11 – Tiskanje in lansiranje publikacije o družbeni odgovornosti. Pred izvedbo te

aktivnosti mora biti zaključena aktivnost A8 – priprava člankov za publikacijo o družbeni odgovornosti. Publikacija bo razdeljena na dva dela. En del bo vseboval predstavitev vsakega prijavljenega podjetja, drugi del pa bo namenjen strokovnim člankom o družbeni odgovornosti. Oblikovano publikacijo je potrebno poslati v tiskarno, prevzeti natisnjeno naklado, nato pa zloženke dostaviti časopisni hiši, katere dnevni časopis bo imel to publikacijo kot prilogo (predvidoma poslovni dnevnik Finance), ostale izvode pa bo potrebno na konferenci razdeliti med vse udeležence. Za izvedbo aktivnosti bo zadolžen enakovredni partner (predvidoma Finance). Predpogoj za izvedbo te aktivnosti je zaključena aktivnost priprave člankov za publikacijo o družbeni odgovornosti in oglasno trženje – torej aktivnost A8. Za izvedbo aktivnosti bo odgovoren vodja projekta. Trajanje pa ocenjujemo na 2 tedna. Stroški, ki bodo nastali, so vezani na tiskanje publikacije in so ocenjeni na višino 1.200.000 SIT.

12. A12 – Izvedba letne konference o družbeni odgovornosti. Za izvedbo letne

konference morajo biti zaključene vse predhodne aktivnosti in za izvedbo te aktivnosti bo zadolžen enakovredni partner (predvidoma Finance), trajala pa bo en dan. V zvezi s to aktivnostjo bodo nastali najvišji stroški, ki jih ocenjujemo na 2.644.340 SIT. To bodo stroški po naslednjih postavkah avtorskih honorarjev predavateljem, administrativna pomoč študentke na letni konferenci, kemični svinčniki za obiskovalce, potiskane poslovne torbe, zbornik referatov, priznanja, vaze, moderatorka, najem glasbe, snemanje prireditve, najem dvorane, oder, mikrofoni, hostese in vsa hrana na letni konferenci, tudi večerni del.

47

TABELA 8: Terminski plan aktivnosti v projektu

1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T

A2

A3 A9

ZAČETEK RAZPISA KONEC RAZPISA OCENE

LETNA KONFERENCA

A6

A7

A8

A10

A11

A1 A4 A5

Simboli: 1T = 1 teden A1 – A12 = aktivnosti, ki se izvajajo v projektu TABELA 9: Skupni stroški vezani na izvajanje aktivnosti

1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T 1T

0

A1 A2 A4 A5 A7

0 0

A3 A6 A9 A10

A8 A11

A12

400.000 sit 1.200.00 sit

LETNA KONFERENCA

0 137.760

2.644.340 sit

ZAČETEK RAZPISA KONEC RAZPISA OCENE

0 15.360 sit 081.600 sit

Simboli: 1T = 1 teden A1 – A12 = aktivnosti, ki se izvajajo v projektu

48

4.8 Projektna organizacija TABELA 10: Projektna organizacija projekta

Vodja projekta (enakovredni partner 1)

Enakovredni partner (EPF)

Enakovredni partner (predvidoma Finance)

Enakovredni partner (predvidoma GZS)

Pomočnik vodje (enakovredni partner 2)

Administracija

Strokovna komisija: - predsednik strokovne

komisije, - prvi član komisije, - drugi član komisije, - tretji član komisije, - četrti član komisije, - peti član komisije.

Notranji izvajalci so zaposleni v vseh treh podjetjih ali organizacijah, ki bodo sodelovale kot enakovredni partnerji v projektu. To niso vsi zaposleni, vendar le tisti z znanjem potrebnim za izvedbo projekta.

Predstavnik Predstavnik

Predstavnik

Zunanji izvajalci projekta: - tiskarna, - predavatelji, - avtorji člankov publikacije, - moderatorji, hostese, - itd.

Skrbništvo projekta

Izvajalski tim

Pomočnik vodje (enakovredni partner 3)

Naročnik projekta (EPF)

49

4.9 Pogoji za uspešno izvajanje projekta Pogoji za uspešno izvedbo projekta so: - Dovolj prijavljenih podjetij na razpis za družbeno najbolj odgovorno podjetje.

Minimalni pogoj, da bomo razpis izpeljali do konca, je, da se prijavijo najmanj 4 podjetja. V nasprotnem primeru je bolje, da opustimo razpis in izvedemo samo letno konferenco.

- Promocija razpisa mora biti v takšnem obsegu, da bo dosegla dovolj podjetij, od

katerih lahko potem pričakujemo, da se bodo v 0,2 % odzivu prijavila na razpis. Če planiramo, da bomo z direktno pošto dosegli najmanj 2000 podjetij, od katerih se bo 0,2 % podjetij tudi prijavilo na razpis, lahko pričakujemo 40 prijavljenih podjetij. Seveda pa to ne bo edini vidik promocije, ki jo bomo izvedli. Planiramo tudi oglase v časopisih.

- Prav tako mora biti način prijave na razpis za podjetja dovolj preprost in časovno

kratek. Za ocenjevanje podjetij bomo potrebovali določene podatke, ki jih bodo podjetja ob prijavi morala predložiti. Podjetja določene podatke nerada razkrivajo, zato moramo pravočasno razmisliti o tem, kaj bomo zahtevali od podjetij, da jih s tem ne bomo odvrnili od razpisa. Način prijave na razpis bo potekal preko interneta in preko pošte. V obeh primerih mora biti postopek hiter in preprost.

- Zato, da se bo dovolj podjetij prijavilo na razpis, je potrebna tudi kredibilna strokovna

komisija, katere člani imajo določeno mero ugleda in so zaupanja vredni v očeh podjetij, ki se želijo prijaviti. Člani strokovne komisije, ki imajo v družbi velik ugled, lahko k sodelovanju pritegnejo tudi določena podjetja, ki se bodo na razpis prijavila samo zaradi določenega člana v komisiji. Pa tudi podjetja bodo zaradi kredibilne strokovne komisije bolj pripravljena posredovati določene podatke. Člani strokovne komisije bodo podpisali izjavo o varovanju podatkov s katerimi bodo operirali pri ocenjevanju. Prav tako pa se bo moral član komisije odpovedati ocenjevanju določenega podjetja, če bo v kakršnikoli povezavi z določenim podjetjem.

- Dovolj prijavljenih oseb na letno konferenco o družbeni odgovornosti. Zato, da se bodo

podjetja prijavila in prisostvovala letni konferenci, potrebujemo kvaliteten program in zanimive vsebine. Torej potrebno je, da imajo potencialni predavatelji čas in interes, da predavajo na letni konferenci, prav tako pa morajo biti pripravljeni to storiti v okviru finančnih zmožnosti, ki jih planiramo. Da bomo letno konferenco izvedli, mora biti prijavljenih minimalno 15 oseb, ki bodo plačale kotizacijo. Poleg tega pa ocenjujemo, da bo na letni konferenci prisotnih tudi 25 oseb brezplačno.

- Kotizacija za udeležbo na letni konferenci je glede na cene na trgu nizka in s tem

pričakujemo več udeležencev, kot bi jih ob višji kotizaciji. V prvih letih izvajanja projekta je bolj pomembno pridobiti čim več ugleda in širok krog udeležencev, kot pa kratkoročno doseči dobičkonosnost. Slaba stran nizke kotizacije pa je, da podjetja takšno konferenco tudi zaznajo kot ceneno. Nekako najbolj primerno je, da je cena sicer nižja kot na podobnih dogodkih, vendar pa ne veliko nižja, tako da ni zaznana kot prepoceni in kot takšen tudi dogodek.

50

- V prvem letu izvajanja projekta moramo predvsem pridobiti čim širši krog podjetij, ki

se bodo navdušili nad družbeno odgovornostjo. V fazi promoviranja letne konference je potrebno poskrbeti, da bo dovolj podjetij izvedelo za letno konferenco in njeno vsebino. Je pa tudi pomembno, da se prijavijo takšna ciljna podjetja, ki že imajo v slovenskem gospodarskem prostoru določeno mero ugleda in so cenjena. Gre za kombinacijo dovolj velikega števila udeležencev in pravih udeležencev.

- Sodelovanje treh enakovrednih partnerjev, ki bodo lahko prispevali k projektu v

obsegu, kot smo predvideli. Prvi enakovredni partner v projektu je Ekonomsko-poslovna fakulteta. Drugi enakovredni partner mora biti takšno podjetje ali organizacija, ki bo lahko poskrbela za kvalitetno promocijo in obveščanje podjetij. Primer takšne primerne organizacije je Gospodarska zbornica Slovenije, ki ima veliko število članov in tako lahko poskrbi, da bo promocija razpisa dosegla veliko število podjetij. Kot tretji enakovredni partner pa se pričakuje, da bo vlogo sprejelo podjetje ali organizacija, ki bo lahko organizirala letno konferenco v celoti. Ocenjujemo, da je primeren partner Časnik Finance, ki organizira kar nekaj takšnih letnih konferenc in ima izkušnje s takšnimi projekti, istočasno pa je kot medij tudi primeren za izvajanje promocije letne konference. Ravno tako lahko v projektu sodeluje tudi podjetje ali organizacija, ki ne spada v takšne okvirje, vendar to pomeni, da je potrebno ponovno pripraviti projekt. Kot posledica takšnega spreminjanja in prilagajanja pa nastopi tudi sprememba ekonomike projekta. Predvsem lahko v tem primeru pride do povečanja skupnih stroškov.

- Pripravljenost enakovrednih partnerjev na financiranje stroškov kljub riziku ne-

povrnitve stroškov, ki je sicer minimalno, vendar obstaja. Določeni stroški, ki bodo nastali v fazi promocije razpisa in letne konference ter tudi tisk publikacije o družbeni odgovornosti, bodo morali biti plačani, še preden bo projekt prinesel prihodke.

- Aktivno sodelovanje strokovne komisije, ki mora podjetjem, prijavljenim na razpis za

družbeno najbolj odgovorno podjetje, pripraviti strokovno analizo prednosti in slabosti na področju družbene odgovornosti.

- Premišljen izbor datuma za začetek izvajanja projekta in izvedbe letne konference. Če

bomo za letno konferenco izbrali termin, v katerem ni veliko konferenc in raznih poslovnih dogodkov, lahko pričakujemo, da bo sodelovalo več podjetij, ker se jim tako ne bo potrebno odločati med več različnimi prireditvami. V prvem letu izvajanja projekta naš dogodek še ne bo imel velikega ugleda, razen tistega, ki ga lahko prispevajo enakovredni partnerji. Zato se lahko zgodi, da v primeru izbiranja udeležencev med različnimi alternativami, drugi dogodki dobijo prednost.

- Izbor teme letne konference, ki se ne bo podvajala s tematiko na konkurenčnih

poslovnih dogodkih. Glede na to, da pri promoviranju letne konference hočemo sporočiti ciljnim skupinam, da se bodo na našem dogodku nekaj naučili, izvedeli nove ideje, načine in rešitve.

- Redna kontrola izvedbe projekta s strani vodje projekta. Vodja projekta bo zadolžen za

nadzor nad aktivnostmi v izvajanju in za reagiranje, če bo to potrebno. Če vodja

51

projekta ugotovi, da se aktivnosti ne izvajajo v skladu s planom projekta, mora pravočasno začeti z replaniranjem. Vodja projekta mora pisati poročila o opravljenih kontrolah.

- Koordinacija aktivnosti med enakovrednimi partnerji s strani vodje projekta. Ena

izmed prioritetnih nalog vodje projekta bo koordiniranje aktivnosti med partnerji. Vodja projekta bo zadolžen tudi za prevzemanje rezultatov po končanih aktivnosti in posredovanje teh rezultatov izvajalcem aktivnosti, ki potrebujejo rezultate predhodnih aktivnosti za začetek izvajanja svoje aktivnosti.

- Dovolj prihodkov od oglasnega trženja. Poklicali bomo določena podjetja in jim v

ponudbi predstavili, kakšna bo okvirna vsebina publikacije, ki jo bomo izdali. Sporočili jim bomo, da je naklada publikacije okvirno 20.000 izvodov in kakšne so ciljne skupine podjetij, ki jim bomo posredovali publikacijo. Ker gre za ciljne skupine podjetij oziroma bralcev v podjetjih, ki imajo višjo izobrazbo in nadpovprečne prihodke, pričakujemo, da bodo podjetja zainteresirani za oglaševanje v publikaciji. Ker bo publikacija do ciljnih skupin posredovana brezplačno na osnovi določenih kriterijev, lahko rečemo, da bodo vsi izvodi naklade tudi prodani.

- Dovolj prihodkov od sponzorjev. Da bomo lahko pridobili dovolj sponzorskih sredstev,

je predpogoj, da se potencialnim sponzorjem sama tematika dogodka zdi dovolj pomembna in odmevna, da bodo pripravljeni s svojim ugledom sodelovati v tem projektu. Torej je predpogoj, da se podjetja zavedajo, kako pomembna je družbena odgovornost za dolgoročni obstoj podjetja in pa tudi, da podjetja, ki delujejo družbeno odgovorno, podpirajo družbeno odgovornost ali se je lotevajo, ob tem pa tudi sporočajo ciljnim skupinam in dovolj komunicirajo z njimi. Odmevni dogodek, kot je letna konferenca in podeljevanje nagrad družbeno najbolj odgovornim podjetjem, je zelo dobro komunikacijsko sredstvo, ki lahko pomaga podjetjem doseči svoje ciljne skupine.

52

5 SKLEP Z izdelavo diplomske naloge smo dosegli določene zastavljene cilje, to je predvsem narediti zagonski elaborat, ki bo osnova za dejansko izvedbo nagrade za družbeno odgovorno podjetje. Elaborat vsebuje vse, kar smo si kot cilj zastavili, torej vse potrebne aktivnosti in naloge, ki morajo biti izvedene za uspešno izvedbo celotnega projekta. Definirali smo časovno dinamiko aktivnosti in njihove medsebojne povezave in odvisnosti. Ocenili smo stroške in prihodke, ter na osnovi planiranih zneskov ugotovili, da bo ta dogodek v celoti dobičkonosen, če se bodo realizirali planirani zneski prihodkov in stroškov. Ugotovili smo, da bo imela izvedba projekta pozitivne ekonomske učinke ob zaključku izvedbe projekta in pa v času po končani izvedbi projekta planiramo tudi neekonomske učinke. Cilji kot so povečanje pomena spoznavanja in izvajanja politike družbeno odgovornega podjetja v podjetjih v sklopu celotne politike podjetja, in posledice, ki jih ima politika na poslovne izide, so cilji, ki jih bomo dosegli dolgoročno z izvajanjem projekta. Namenski cilje projekta, kot so vsakoletna organizacija konference o družbeni odgovornosti, podjetjem dati znanje, s katerim lahko dosežejo dolgoročno pozitivne učinke pri poslovanju, predstaviti vsa prijavljena podjetja in njihovo družbeno odgovornost ter poiskati in nagraditi družbeno najbolj odgovorna podjetja, pa so cilji, ki jih bomo dosegli z dejanskim izvajanjem projekta oziroma bodo posledica izvajanja projekta. Dosegli pa smo nekatere objektne cilje projekta, ki smo jih v samem zagonskem elaboratu projekta tudi zastavili, nekatere pa bomo dosegli ob izvajanju projekta. Izbrana strokovna komisija, potrjen razpis, pripravljena promocija razpisa, izdelane ocene prijavljenih podjetij, okvirni program letne konference, pripravljena promocija letne konference, izdana publikacija o družbeni odgovornosti in pridobljena sponzorska sredstva so objektni cilji, ki jih bomo dosegli v času izvajanja projekta. Aktivnosti za uspešno organizaciji in izvedbo dogodka Nagrada za družbeno odgovorno podjetje, časovni in terminski plan aktivnosti in plan stroškov pa so že doseženi cilji. Določili smo potrebne aktivnosti za uspešno organizacijo in izvedbo dogodka Nagrada za družbeno odgovorno podjetje, pripravili smo terminski plan aktivnosti, določili smo okvirni program letne konference. V skladu z aktivnostmi smo naredili plan stroškov in prihodkov same organizacije in tudi letne konference. Odločili smo se, da določenih stroškov, ki bodo nastali pri aktivnostih, ne bomo upoštevali, ker bo to nek vložek, ki ga bo vsak enakovredni partner lahko dal v okviru svojih obstoječih zmožnosti. Naredili smo analizo, koliko sponzorskih sredstev je najmanj potrebno, koliko pa jih pričakujemo. In tudi določili smo, katere aktivnosti bi nosil kateri izmed enakovrednih partnerjev. Trditev, ki smo jo postavili v uvodu diplomske naloge, da zagonski elaborat projekta zagotavlja realno osnovo za izvedbo nagrade za družbeno odgovorno podjetje, lahko potrdimo, ker je potek dogodka oblikovan podobno kot dogodki, ki se na takšen način že izvajajo. Časnik Finance, na primer, ima okoljske nagrade z letno konferenco, ki imajo zelo podobne značilnosti kot naš dogodek Nagrada za družbeno odgovorno podjetje. Potek dogajanja, torej izvajanja aktivnosti, bo potekal, kot je v elaboratu predvideno. Do odstopanj lahko pride samo v primeru izrednih dogodkov, ki pa jih ne moremo predvideti.

53

V analizi rizika smo preizkusili, do katerih meja se izvajanje projekta lahko spreminja in ugotovili, da se dejavniki in aktivnosti v veliki meri lahko spremenijo, projekt pa bo še vedno izveden v času in rokih, kot smo predvideli. Možno bi sicer bilo trajanje določenih aktivnosti še skrajšati, ker imajo v planiranem času tudi nekaj časovne rezerve. Bi bil pa odziv potencialnih prijaviteljev na razpis in potencialnih udeležencev na letno konferenco v primeru krajšanja aktivnosti lahko veliko slabši, kot planiramo. Tudi v okviru stroškov in prihodkov lahko pride do večjih odstopanj, pa bo celoten projekt še vedno imel pozitivne ekonomske učinke. Ključnega pomena, po našem mnenju je, da k projektu pritegnemo točno takšne enakovredne partnerje, kot smo predvideli. Kajti enakovredni partnerji, katerih značilnosti ne bodo takšne kot je v projektu planirano, lahko v veliki meri spremenijo projekt, predvsem na področju stroškov. Najbolj primerni partnerji bi bili po našem mnenju Ekonomsko poslovna fakulteta, Gospodarska zbornica Slovenija in Časnik Finance. Ekonomsko poslovna fakulteta bi predstavljala glavnega nosilca odgovornosti za izdelavo metode za ocenjevanje družbene odgovornosti podjetij. Gospodarska zbornica Slovenija je primerna za promocijo, ker ima veliko članov in tako lahko poskrbi, da bo odzivnost promocije razpisa velika. Časnik Finance pa ima izkušnje z organiziranjem raznih dogodkov, tudi letnih konferenc in je istočasno tudi medij, ki lahko s promocijo doseže dovolj veliko število potencialnih udeležencev.

54

POVZETEK Družbena odgovornost podjetja je del celostne politike, s katero si podjetje povečuje ugled in je najbolj odvisna od vodstva podjetja in njegovega posluha za okolje, v katerem podjetje posluje. Družbeno bolj odgovorna podjetja so bolj ugledna, bolj zanimiva za iskalce zaposlitve in strokovnjake, pa tudi investicijsko privlačnejša. Elaborat projekta, ki smo ga pripravili, predstavlja osnovo za izvedbo projekta Nagrada za družbeno odgovorno podjetje. Z razpisom bomo pozvali podjetja, ki menijo, da so družbeno odgovorna, k prijavi. Komisija bo ocenila podjetja. Družbeno najbolj odgovorno podjetje pa bomo tudi nagradili. Nagrado bomo podelili na letni konferenci o družbeni odgovornosti. Na različne načine bomo promovirali tako razpis kot tudi letno konferenco. Pri izvedbi projekta bodo sodelovali trije enakovredni partnerji, ki bodo realizirali aktivnosti, ki smo jih določili v planu projekta. Ključne besede družbena odgovornost, družbeno podjetništvo, projekt, elaborat projekta, projektni management, konferenca, raziskava trga ABSTRACT Corporate social responsibility is a part of company's policy and helps companies to raise their reputation. Corporate social responsibility depends mostly on company's leadership and it's care for surrounding where company runs. Socially responsible companies are more reputable, more interesting for job seekers, experts and investors. Elaborate Project is a groundwork for realization of project Reward for corporate social responsible company. We will have public competition to attract companies which think they are socially responsible. Commission will estimate the registered companies. Highest estimated company will then be rewarded. Recognition and reward will be granted on conference about corporate social responsibility. We will use various ways of promotion for public competition promotion and yearly conference promotion. Three different partners will collaborate to realize this project and activities we have defined in project plan. Key words Corporate social responsibility, responsible enterpreneurship, project, elborate project, project management, conference, market research

55

6 LITERATURA IN VIRI 6.1 Seznam literature 1 Clements, James P. and Gido, Jack. 2003. Successful Project Management, 2e. United

States of America: Thomson Learning South – Western. 2 Edwards, Katherine A. and Kezsbom, Deborah s. and Schilling, Donald L.. 1989.

Dynamic project management. United States of America: A Wiley – Interscience publication.

3 Golob, Renato. 2002. Direktor se odloči. Ljubljana: GV Založba. 4 Hauc, Anton. 2002. Projektni management. Ljubljana: GV Založba. 5 Kaplan, Robert S. in Norton David P. 2001. Strateško usmerjena organizacija.

Ljubljana: GV Založba. 6 Kotler, Philip. 1996. Marketing management. Ljubljana: Slovenska knjiga. 7 Mantel, Samuel J., Jr., and Meredith Jack R. 2000. Project management. United States

of America: A Wiley – Interscience publication. 8 McGary, Rudd and Wysocki, Robert K. Effective Project Management. United States

of America: A Wiley – Interscience publication. 9 Prusnik, Alojz. 1992. Projekt, organizacija, dokumentacija, nadzor. Ljubljana:

Državna založba Slovenije. 6.2 Seznam virov 1. Avberšek, Alenka. 2005. 6. konferenca kakovosti: Družbena odgovornost – danes,

jutri…? – zbornik referatov 1. del. Velenje: Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem Velenje in GZS – Savinjsko–šaleška območna zbornica, Velenje.

2. Certification.BureauVeritas.si (BVQI) Splošni standardi, družbena odgovornost,

SA8000. http://certification.bureauveritas.si/homePage_frameset.html 3. Enterprise nad Industry – Družbena odgovornost podjetij za MSP-

http://europa.eu.int/comm/enterprise/csr/campaign/index_sl.htm

4. Drevenšek, Mojca. (11. 10. 2004). Obljube niso dovolj. Gospodarski vestnik (online). Available: www.finance-on.net.

5. Hauc, Anton in Vrečko, Igor. 2000. ABC projektnega managementa. Slovenija: EPF in

ZPM. (seminar)

56

6. Hauc, Anton. 1994. Projektni management kot orodje za obvladovanje sprememb.

Ljubljana: Dravska tiskarna Maribor. (zpm – 1. posvetovanje) 7. Hrast, Anita (21. 12. 2006). Slovenija postaja vse bolj aktivna na področju družbene

odgovornosti podjetij. Gospodarska zbornica Slovenije (online). Available: www.gzs.si 8. Interni viri Časnika Finance, d. o. o. 9. Ivanič, Nataša. 2005. Odgovornost izvira iz moči podjetja. Finance 234, 21. 10. Jakomin, Alenka. 2005. Tema je vroča, a ne še v malih in srednjih podjetjih. Finance

234, 32. 11. Karničnik, Mateja (21. 12. 2006). Kaj? Zakaj? In kako? Družbeno odgovorno

podjetništvo. Gospodarska zbornica Slovenije (online). Available: www.gzs.si 12. Marcon, Petra (20. 11. 2006). Okoljska odgovornost: Ne hvalite se s samoumevnim!.

Finance (online). Available: www.finance-on.net 13. Mihajlovič, Stela. (5. 12. 2005). Družbeno podjetništvo: Ljudi je treba naučiti loviti

ribe. Finance (online). Available: www.finance-on.net 14. Pavlin, Barbara in Šalamun, Andreja. (8. 11. 2004). Dober glas seže v deveto vas.

Gospodarski vestnik (online). Available: www.finance-on.net.

15. Polajnar, Dani. (11. 10. 2004). Odgovorni imajo prednost. Gospodarski vestnik (online). Available: www.finance-on.net.

16. Potočnik, Anja (10. 6. 2001). Mednarodni standard SA 8000 izboljšuje delovne

razmere. Finance (online). Available: www.finance-on.net 17. Semolič, Brane. 2001. Projektni management v novi ekonomiji. Ljubljana: Slovensko

združenje za projektni management (zbirka predavanj) 18. Slovensko združenje za projektni management-http://www.zpm-si.com/ 19. Strateški marketing. 2004. Interno gradivo EPF pri predmetu Strateški marketing. 20. Šalamun, Andreja (20. 11. 2006) (a). Od oktobra preprostejše poročanje. Finance

(online). Available: www.finance-on.net 21. Šalamun, Andreja (20. 11. 2006) (b). Tudi dobičkonosnost je korporativna družbena

odgovornost. Finance (online). Available: www.finance-on.net 22. Šalamun, Andreja (20. 11. 2006) (c). Podjetje mora dati družbi več, kot ji lahko

škoduje. Finance (online). Available: www.finance-on.net

57

23. Vozel, Mojca (a). 2005. V Sloveniji je SA 8000 prvi osvojil Meblo Jogi. Finance 234, 26.

24. Vozel, Mojca (b). 2005. Kaj je in kaj ni korporativna družbena odgovornost: Nova

generacija managerjev verjame v skupne vrednote. Finance 234, 19.