PowerPointova predstavitev

opredelitev problema in algoritemPROBLEM?Na zaetku imamo problem, ki ga elimo reiti s pomojo raunalnika.e program za na problem e obstaja, ga kar uporabimo, e pa taknega programa e ni, pa se lahko sami lotimo programiranja. 1. KORAK: opredelitev problemaNa zaetku moramo problem jasno opredeliti.Pri tem:ugotavljamo, do kolikne mere je problem e raziskan;razmiljamo o postopkih njegovega reevanja;ugotavljamo, kaj vemo oziroma imamo in kaj elimo dobiti.e je problem na zaetku dobro opredeljen, je nadaljnji razvoj programa laji.S tem, kako je potrebno smiselno in uinkovito opredeliti probleme, se ukvarja posebno podroje informatike, ki se imenuje: INFORMACIJSKA SISTEMSKA ANALIZA.2. KORAK: algoritemProblem lahko reujemo z algoritmino obliko:problem razgradimo na manje probleme;te na e manje itn.;pridemo do zaporedja opravil, ki jih znamo opraviti;njihova izpeljava nas pripelje do reitve;zapis teh navodil imenujemo ALGORITEM.Vsak algoritem se mora enkrat konati.Algoritem je zaporedje preprostih navodil, ki nas v konnem tevilu korakov, pripeljejo do reitve.ALGORITEMAlgoritem lahko izdelamo za reevanje zelo razlinih stvari, npr. kako:skuhamo aj;zamenjamo gumo;izraunamo kvadratni koren poljubnega tevilaKako podrobno razlenimo algoritem, je odvisno od tega, komu je namenjen.Pri razvijanju algoritmov za raunalniko reevanje problema izberemo postopke, ki ustrezajo temu nainu reevanja.

PRIMER: algoritem za peko palainkPotrebujemo recept in postopek izdelave:1. KORAK2. KORAK3. KORAK3 jajca25 dag moke4 dcl mleka4 lice oljaep soliponev oljemarelina marmeladaUmeamo testo.Umeamo testo.Speemo.Namaemo in zvijemo.ALGORITEMAlgoritem lahko zapiemo na zelo razline naine.V raunalnitvu se je za zapisovanje algoritmov uveljavil, DIAGRAM POTEKA.Elementi diagrama poteka so izbrani tako, da iz njih sestavljeni diagram poteka predstavlja primerno osnovo za kasneje pisanje programa za raunalnik.SPREMENLJIVKESPREMENLJIVKA, je koliina, katere vrednost se med izvajanjem progama lahko spreminja. Vsaka spremenljivka ima svoje ime in vrednost. (~ predal v katerem hranimo vrednost)V diagramu poteka priredimo vrednost s PRIREDITVENIM OPERATORJEM.spremenljivka a naj dobi vrednost 5;a 5

Znak imenujemo prireditveni operator.PRIREDITEV VREDNOSTIV diagramu poteka uporabimo za prireditev pravokotnik.

Spremenljivka x naj dobi vrednost 10.

Spremenljivki a priredimo matematini izraz b + c.

Spremenljivki n naj se vrednost povea za 1 ali spremenljivka n naj dobivrednost n + 1.

x 10a b + cn n + 1V izrazu najprej izraunamo desni del, dobljeni rezultat pa nato shranimo v spremenljivko na levi.BRANJE IN IZPISMed reevanjem problemov, pogosto vrednosti spremenljivk preberemo ali pa njihove vrednosti izpiemo.Za prikaz branja in izpisovanja uporabimo v diagramih poteka paralelogram.

beri aizpii aVEJITEVPri sestavljanju algoritmov naletimo na poloaj, ko moramo izvesti doloeno akcijo glede na okoliine. Del kjer se v algoritmu izvajanje cepi v dve veji, imenujemo VEJITEV. V diagramu poteka prikaemo vejitev z deltoidom ali odloitvenim blokom: vanj vpiemo ustrezen pogoj,iz deltoida vodita dve poti,po prvi gremo, e je pogoj izpolnjen, po drugi, pa e ni.

pogojNE pogoj ni izpolnjenDA pogoj je izpolnjenPRIMER: vejiteve deuje, ostanemo doma, e ne, gremo na izlet na Pohorje. Akcijo izlet izvedemo le, e je izpolnjen doloen pogoj.

Ali deuje?NEDAPojdi na Pohorje.Ostani doma.ZANKAPri reevanju problemov z raunalnikom moramo doloen postopek pogosto izvesti vekrat.Za zaporedje enakih ukazov uporabljamo v diagramih poteka ZANKO. Izvajanje zanke nadziramo z doloenim pogojem.e je pogoj izpolnjen zanko ponovimo, e ne, jo zapustimo.

i i + 10i > 10DANEZAETEK IN KONEC ALGORITMAPri zapisovanju algoritmov moramo vedno doloiti tudi njihov zaetek in konec.Za doloanje zaetka in konca v diagramih poteka uporabljamo elipso. STARTSTOPPRIMER: diagram poteka za kvadriranje poljubnega tevilaSTARTSTOPberi aizpii aa a aPRIMER: diagram poteka z vejitvijoSTARTberi a, ba > bc bc aizpii cSTOPNEDAPRIMER: izraun vsote prvih n tevilSTARTberi ni 1v 0i nizpii vSTOPv v + ii i + 1DANETABELARINE SPREMENLJIVKEKadar imamo veliko tevilo spremenljivk, vsebujejo nekatere spremenljivke podatke enakih podatkovnih tipov in z njimi v algoritmu ravnamo podobno. V algoritmu ni nobene razlike med postopkom, ki ga izvajamo s prvo takno spremenljivko, drugo, tretjo, Takrat ali pa v primeru, ko ne vemo koliko spremenljivk bo, uporabimo TABELARINE SPREMENLJIVKE.Tabelarine spremenljivke imajo skupno ime, med seboj pa jih loujemo z indeksom (T1, T2, ,Tn).TABELARINE SPREMENLJIVKEPrimer:

Indeks [i]Vrednost [Ti]132932748152436729V algoritmih izvedemo postopek nad enim elementom, nato le spreminjamo indeks.