FINANCE, četrtek, 7. oktobra 2010, št. 195www.finance.si

POŽA

RNA V

ARNO

STOGLASNA PRILOGA

Investitorji vse prepogosto varčujejo z netemeljitim projektiranjem in vgradnjo

necertificiranih materialov in elementov.

Projekt in izvedba naj

bosta vrhunska

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 7. oktobra 2010, št. 195www.finance.si20

NOVO – POŽARNE LOPUTE po EN klasifikaciji 13501-3 in testirane po EN 1366-2

Hidria IMP Klima d.o.o.Godovič 1505275 Godovičwww.hidria.si

Prvi v Sloveniji s slovenskim tehničnim soglasjem ZAG.

PL-19

PL-20

PL-10

Primer vgradnje Kristalna pala a, BTC Ljubljana.

»Hidrijina divizija Klima izdeluje

in trži požarne in dimoodvodne lopute,

ki so plod lastnega razvoja in znanja.

Glavni trgi so Slovenija, Avstrija, Dan-

ska, Rusija, Ukrajina, Portugalska,

Poljska, območje nekdanje Jugoslavije

in jugovzhodna Evropa. Proizvodnja

poteka v Godoviču v optimizirani,

visokotehnološki tovarni s pomočjo

robotske montaže,« pojasnjuje Srečo

Klemenčič, vodja programa požarna

tehnika v Hidrii. Dodaja, da so večji

poslovni objekti, v katere je vgrajeno

kanalsko prezračevanje, običajno raz-

deljeni na požarne sektorje, ki omejijo

širjenje požara. »Kanalska mreža, ki

prestopa meje požarnih sektorjev, lah-

ko med požarom prenaša dim in ogenj,

zato je pomembno prehode ustrezno

varovati s požarnimi loputami.«

Ustrezni certifikati Požarne lopute zahtevajo več

požarnih preizkusov v priznanih po-

žarnih laboratorijih. Hidria testira

svoje izdelke v Sloveniji pri Zavodu

za gradbeništvo Slovenije (ZAG) ter

v Avstriji (IBS), Rusiji, Ukrajini, na

Poljskem in drugje. V Sloveniji ozi-

roma Evropi morajo požarne lopute

ustrezati strogim pogojem testiranja

po EN 1366-2; loputa se testira pri

razmerah polno razvitega požara in

300 paskalov podtlaka, vgrajena pa je v

različne stene po navodilih proizvajal-

ca. Pooblaščene institucije opravljajo

tudi letne kontrole sistema kakovosti

pri izdelavi. Požarne lopute za Slove-

nijo morajo imeti certifikat na podlagi

slovenskega tehničnega soglasja, ki ga

izdaja ZAG.

Predpisana uporaba elektromotornih loput

V Sloveniji je po TSG 01-

001:2010 predpisana vgradnja

požarnih loput klasifikacije EI-S

po EN 13501-3, časovna odpornost

pa mora biti enaka ali večja kot za

predelno steno oziroma najmanj

30 minut. Še posebno pomemb-

no je, da je Slovenija predpisala

lopute s kriterijem S, kar pomeni

dodatno zrakotesnost za ohlajen

požarni dim, ki se sicer lahko pre-

naša prek prezračevalnega sistema

S požarnimi sektorji se širjenje požara učinkovito omeji

Požarne in dimoodvodne lopute Hidria iz Godoviča prodaja v Avstrijo, Rusijo, Ukrajino, na Poljsko in Dansko

Hidrijina divizija Klima je eden vodilnih ponudnikov rešitev za klimatizacijo, ogrevanje in prezračevanje objektov v Sloveniji. V svoji ponudbi ima tudi izdelke protipožarne zaščite, konkretneje požarne in dimoodvodne lopute za prezra-čevalne kanalske razvode.

Proizvodnja požarnih loput poteka v Godoviču v optimizirani, visokotehnološki tovarni s pomočjo robot-ske montaže.▶

Najprej, še pred prihodom gasilcev, je treba poskrbeti za odvajanje dima in toplote

Izjemno pomemben dejavnik požarne varnosti je odvod dima in toplote iz objektov, kjer je izbruhnil požar. Največ ljudi v požarih namreč umre zaradi zadušitve z dimom, in to v času, ko jim ne uspe priti do izhodov ali zasilnih evakuacijskih poti.

Zato na objektih na podlagi požarne študije vgrajujemo elemente za

odvod dima. Primer je dvorana Stožice, kjer smo montirali sistem odvodnih

loput na strehi dvorane. Prek 34 loput, velikih 2,5 krat 2,5 metra, se dim ob

požaru odvaja skozi streho, zato se zgornje tribune in izhodi za evakuacijo

ne zadimijo. Vedno moramo imeti v mislih število 12 tisoč. Toliko je namreč

gledalcev, ki morajo varno zapustiti stadion.

Poudarjamo pa, da je najbolj nevarno ravno med koncerti.

Podjetje Roda EMB International pa dobavlja in vgrajuje tudi dimne in

požarne zavese, ki pomenijo učinkovito rešitev ob izbruhu požara.

»V novih stavbah je običajno do-

bro poskrbljeno za požarnovarnostne

ukrepe, kar pa ne bi mogli trditi za

vse stare stavbe,« nam je uvodoma

povedal Leon Pajek, predsednik Slo-

venskega združenja za požarno var-

stvo. V zadnjih letih je bilo namreč po

razpadu velikih podjetij veliko stavb

razdeljenih na več manjših prostorov.

Lastniki so jih uporabili za drugačne

namene, pri tem pa ne vedno upo-

števali, da se zaradi prenove ali rabe

za drug namen spremenijo požarne

nevarnosti.

Pravilno načrtovanje, vgrajevanje in vzdrževanje

Velika podjetja so včasih imela

inženirje varstva pri delu, ki so skr-

beli tudi za požarno varstvo. Zdaj

strokovna dela prepuščajo speciali-

ziranim podjetjem, ki pa v podjetjih

niso navzoča vsak dan. Opuščenih je

bilo tudi veliko industrijskih gasilskih

enot, ki so prav tako skrbele za po-

žarno preventivo. Sodobno tehnično

varovanje, kot so samodejno javlja-

nje požara in sistemi za samodejno

gašenje, seveda pripomorejo k boljši

zaščiti, vendar morajo biti pravilno

načrtovani, vgrajeni in vzdrževani.

Recesija pomeni tudi manj usposabljanj

»Tudi pri požarni varnosti velja,

da je dobro vzdrževanje objekta in

opreme ter skrb za red in čistočo naj-

boljša preventiva. Lastniki, ki dobro

skrbijo za red in redno vzdrževanje,

veliko prihranijo. Dobri gospodarji

se tega zavedajo. Tudi med gospo-

darsko recesijo se pri varnosti ne bi

smelo varčevati. Žal ugotavljamo, da

v tem času podjetja manj vlagajo v

preventivo in izobraževanje zapo-

slenih. Lani se je naših usposabljanj

za pooblaščene delavce za požarno

varstvo in izvajanje evakuacije ude-

ležilo rekordno malo ljudi,« opozarja

Pajek.

Vroča dela so glavni vzrok požarov

Večji požari v industrijskih objek-

tih v zadnjih letih so praviloma nastali

pri vzdrževalnih delih. Običajno gre

za izvajanje tako imenovanih vročih

del, med katere se štejejo dela, kjer

se pojavljajo odprt ogenj, segreva-

nje, varjenje, rezanje, lotanje in/ali

je uporabljena oprema za brušenje.

»Za vsako tako delo je treba delovi-

šče predhodno ustrezno pripraviti,

dela pa smejo izvajati le usposobljeni

varilci oziroma drugi izvajalci vročih

del. Ti so običajno usposobljeni za

to, da svoje delo izvedejo strokovno,

manjka pa jim znanj o požarnih ne-

varnostih. Vedeti bi morali namreč

tudi, kako lahko njihovo delo povzro-

či požar, kako morajo ukrepati, da do

požara ne bi prišlo, in kako, če požar

kljub vsemu izbruhne,« pojasnjuje

strokovnjak.

Odgovornost je na strani lastnika

Po pravilniku o požarnem redu

morajo lastniki industrijskih objek-

tov izdelati požarni red, požarni načrt

in načrt evakuacije za svoje objekte.

Če lastnik sam ni kos tej odgovorni in

strokovno zahtevni nalogi, lahko za

izdelavo teh dokumentov pooblasti

strokovnjaka. Ta lahko pripravi do-

kumente, določi ukrepe in podobno,

vendar pa ne more zagotoviti, da se

bodo ukrepi res izvajali. Za to je od-

govoren lastnik, saj mora zagotavljati

sredstva za izvedbo predvidenih pro-

tipožarnih ukrepov.

»Naša zakonodaja, tako kot v

drugih državah, predpisuje mini-

malne ukrepe za zaščito ljudi, živali

in sosedovega premoženja. Na prvem

mestu je varnost ljudi – uporabnikov

stavb oziroma delavcev in gasilcev, ki

pridejo na intervencijo in pri svojem

delu ne smejo biti ogroženi prek ra-

zumnih meja,« meni sogovornik in

dodaja: »Zaščita premoženja je nače-

loma omejena na zaščito sosedovega

premoženja zato, da je zagotavljana

ustavna pravica o nedotakljivosti

premoženja in ker je vsak načeloma

sam odgovoren za svoje naložbe in

mora vsaj plačati škodo, ki nastane

zaradi neupoštevanja preventivnih

ukrepov. Vendar pa stvar ni tako eno-

stavna. V podjetju, ki ga prizadene

ali celo uniči požar, delajo ljudje, ki

lahko izgubijo službo. Tako požar

postane širši družbeni problem. Po

vzoru obveznega avtomobilska zava-

rovanja bi bilo zato smiselno uvesti

tudi obvezno požarno zavarovanje

premoženja.«

Pomembna pooblastila, ki zagotavljajo varnost

Država predpisuje obvezno izo-

braževanje o požarnih nevarnostih,

protipožarnih ukrepih, predvsem

pa o evakuaciji oziroma umiku ljudi

ob izbruhu požara iz stavb in drugih

ogroženih območij. Lastnik določi

pogostost tega izobraževanja glede na

požarne nevarnosti, ki so jim delavci

izpostavljeni pri svojem delu. Zako-

nodaja predvideva to izobraževanje

ob zaposlitvi delavca, pa tudi peri-

odično. Pogostost izobraževanja je

odvisna od tveganj in odgovornosti,

naloženih delavcu.

»Strokovnjaki svetujemo, da

lastnik pooblasti enega ali več de-

lavcev, ki so stalno navzoči v pod-

jetju in poznajo delo in morebitne

Varčevanje Iz dostopnih statističnih podatkoŠkoda je večja, ker je industrija vse bolje opremljena z drago tehnološko opremo. Poleg tega je pri sodobni organizaciji industrije čas denar. Izpad enega izmed členov verige lahko pomeni velike izgube za celo vrsto podjetij.

in povzroča zastrupitev po celotni

stavbi. V stavbah z avtomatskim ja-

vljanjem požara je predpisana tudi

uporaba elektromotornih loput, ki

jih je možno prioritetno sprožiti

oziroma zapreti že v zgodnji fazi

požara, ko dim pomeni največjo

nevarnost. »Poudariti moram, da

je požarna loputa certificirana tudi

kot vgradni sistem za nekatere tipe

predelnih sten in so torej načini

in pogoji vgradnje različni za ma-

sivne ali lahke predelne stene,«

pojasnjuje strokovnjak.

Hidria prva v Sloveniji V podjetju so razvili nove pravo-

kotne in okrogle požarne lopute seri-

je PL-19 EI90S, PL-20 EI90S, PL-10

EI120S, ki so kot prve v Sloveniji pri-

dobile ustrezne slovenske certifikate

na podlagi slovenskega tehničnega

soglasja. Druge prednosti so še vgra-

dnja v masivne stene oziroma lahke

predelne stene debeline najmanj 100

milimetrov in energetsko optimizi-

rane lamele, ki zaradi svoje oblike

povzročajo manjše upore ter s tem

zahtevajo manjšo moč ventilatorjev

v sistemu.

POŽARNA VARNOSTFINANCE, četrtek, 7. oktobra 2010, št. 195www.finance.si 21

spremembe delovnega procesa ter so

poučeni o požarnih nevarnostih in

protipožarnih ukrepih pri posame-

znih delih in v posameznih objektih.

Ti pooblaščeni delavci lahko poma-

gajo pri evakuaciji ljudi in gašenju

začetnih požarov. Lastnik mora za-

gotoviti sredstva za redno in dovolj

kakovostno izobraževanje teh ljudi.

Tudi preostale zaposlene je smiselno

občasno seznaniti s požarnimi ne-

varnostmi. Pomembno je, da s svo-

jim delom ne povzročajo nevarnosti

požara in da se umaknejo na varno,

če izbruhne požar. Zelo se priporoča-

jo vaje evakuacije v okviru akcij NN-

NP – Nič nas ne sme presenetiti, kot

smo jih poznali iz časov SFRJ, potem

pa nanje pozabili. Nobene potrebe

ni, da so take vaje obsežne in drage.

Dobro pripravljena vaja evakuacije

lahko vzame le malo časa, prepreči

pa večjo škodo in nepotrebne žrtve.

Znanih je kar nekaj primerov, ko je

bila večja škoda in tragedija prepre-

čena, ker so ljudje vedeli, kako rav-

nati ob požaru. Naj omenim požar

pred leti v osnovni šoli na Fužinah,

kjer so imeli vajo evakuacije le nekaj

dni pred izbruhom požara v garde-

robi v kleti stavbe. Evakuacija šole

je potekala brezhibno, zato ni bilo

žrtev,« razlaga Pajek.

Kako pa v času recesije? Recesija je na požarno varnost

vplivala tako negativno kot pozi-

tivno. Negativno zato, ker podjetja

namenjajo manj sredstev za izobra-

ževanje in usposabljanje ljudi, saj ne-

kateri nimajo niti za plače. Posledice

tega bodo dolgoročne. Enako velja

za zmanjšanje sredstev, ki jih pre-

ventivi namenja država. »V zadnjih

dveh letih je zelo močno omejila že

tako pičla sredstva za projekte, ki

jih izvaja naše strokovno združenje.

Gre za izdajanje edine strokovne

revije Požar na področju požarne

preventive pri nas, za pripravo stro-

kovnih smernic in izobraževalnih

programov, primerljivih s programi

iz držav EU – pripravljamo jih skupaj

s preostalimi članicami evropske-

ga združenja sorodnih organizacij

CFPA-Europe –, in podobno. Če se

bo ta politika države nadaljevala, bo-

do ti projekti zamrli in nas potisnili

za desetletje nazaj,« je zaskrbljen

sogovornik.

Pozitiven vpliv vsesplošne kri-

ze pa se kaže pri poostritvi zahtev

za izvajanje ukrepov varstva pred

požarom. Pri gradnji novih stavb ali

rekonstrukcijah so investitorji precej

bolj natančni pri izbiri projektantov

in ukrepov, ki jih predlagajo ti pro-

jektanti, pri izbiri gradbenih proi-

zvodov za požarno zaščito stavb …

Postali so pozorni na to, da jim dela

izvajajo ustrezno usposobljeni iz-

vajalci. »Pri Slovenskem združenju

za požarno varstvo smo opazili to

spremembo skozi izredno dober

odziv dobaviteljev proizvodov za

požarno zaščito stavb in izvajalcev

del na naša usposabljanja o pravilni

montaži teh proizvodov. Zakonodaja

namreč ne predpisuje strokovnega

usposabljanja za izvajalce del, čeprav

bi bilo to zelo smiselno. Na trgu so

številni dobri oziroma ustrezni

proizvodi za požarno zaščito stavb,

kot so protipožarna vrata, požarno

odporne montažne stene, stropi, ja-

ški, požarne zatesnitve za preboje

instalacij skozi meje požarnih sek-

torjev, požarne lopute in ventilatorji,

električni vodniki in kabelske police,

ki zagotavljajo delovanje v požaru za

določen čas, in podobno. A če so ti

proizvodi vgrajeni napačno, ne pri-

pomorejo k požarni zaščiti stavbe

in je zato naložba v njihovo načr-

tovanje in nakup zaman,« razlaga

sogovornik.

Pogrešajo več smelosti Požarno varstvo urejajo predpisi

več resorjev. Ministrstvo za obrambo

(MORS) nosi osrednjo odgovornost

za izvajanje ukrepov požarne varnosti

v državi, saj je izdalo zakon o varstvu

pred požarom in predpise na njegovi

podlagi, ki so bolj organizacijske na-

rave. Pravilnika o požarnem redu in o

usposabljanju zaposlenih za varstvo

pred požarom ter o usposabljanju

odgovornih oseb za izvajanje ukrepov

varstva pred požarom sta podlaga

za določanje minimalnih ukrepov

varstva pred požarom v podjetjih.

Po sogovornikovem mnenju MORS

dobro skrbi za obveščanje ljudi o zah-

tevah iz predpisov, saj njihova upra-

va za zaščito in reševanje ob izdaji

novega pravilnika sama organizira

seminarje, na katerih zainteresira-

nim podrobneje razložijo namen in

zahteve novih predpisov. »Stroka

pogreša več smelosti pri določanju

zahtev, na primer zahtevo po ob-

veznem usposabljanju zaposlenih

s posebnimi nalogami na področju

požarne varnosti: pooblaščenih oseb

za požarno varstvo, že omenjenih

izvajalcev vročih del … Sklicevanje

na obvezno upoštevanje evropske

zakonodaje za zagotavljanje prostega

pretoka delovne sile se nam na SZPV

ne zdi dovolj dober razlog za opušča-

nje ukrepov, ki so se tudi v državah

EU izkazali kot zelo uspešni.«

Številne smernice še manjkajo

Za gradnjo objektov pripravlja

in izdaja zakonodajo ministrstvo za

okolje in prostor. Izdali so pravilnik

o požarni varnosti v stavbah in na

njegovi podlagi tehnično smernico za

gradnjo Požarna varnost v stavbah.

Letos je izšla nova tehnična smernica

za gradnjo TSG-1-001:2010, za kate-

ro so strokovne podlage pripravili

prav pri SZPV. »Z izidom te tehnične

smernice delo ni končano. Manjka še

vrsta smernic za določanje ukrepov

požarne zaščite za posamezne vrste

stavb; denimo za trgovske stavbe, zbi-

rališča, visoke objekte, garažne hiše in

drugo. Te smernice bodo morale biti

usklajene z našimi veljavnimi pred-

pisi in ne samo prevod v tujini veljav-

nih predpisov. V TSG-1-001:2010 so

namreč pogosto zapisani le osnovni

ukrepi, za natančnejše projektira-

nje pa projektante usmerjajo na tuje

smernice in predpise. Dolgoročno naj

bi vse zahteve zapisali v slovenskih

smernicah, saj enostavno prepisova-

nje tujih smernic ni mogoče. Vsaka

strokovna smernica je namreč vpeta

v prostor, iz katerega prihaja. Organi-

zacija požarne varnosti pa je v vsaki

državi drugačna in ni enostavno pre-

nosljiva. Pri nas je treba upoštevati

naše organizacijske ukrepe, organiza-

cijo nadzornih služb, razpoložljivost

požarne vode, organizacijo gasilcev …

Manjkajo tudi strokovne smernice za

izvedbo ukrepov varstva pred poža-

rom, kot so sistemi aktivne požarne

zaščite – samodejno javljanje požara,

alarmiranje, gašenje. Pri SZPV smo

letos sicer izdali smernice za načr-

tovanje in izvedbo odvoda dima in

toplote iz požara v stavbi, vendar je

to le eno področje, ki je zdaj bolje

opredeljeno,« našteva Pajek.

V državah EU veljajo različna pravila

Za določanje pravil na trgu grad-

benih proizvodov za požarno zaščito

je odgovorno ministrstvo za gospo-

darstvo. Podobno kot preostala mini-

strstva skrbi za usklajenost slovenske

zakonodaje z evropsko. Zakonodaja

s tega področja se je v Sloveniji naza-

dnje spremenila leta 2000 in je zato

nas bo postavilo desetletja nazajov je razbrati, da se število požarov veča, veča pa se tudi požarna škoda

že zastarela. Gradbeni industriji to

povzroča velike preglavice. »Načelo,

da se lahko v Sloveniji prodaja vse, kar

je na trgu gradbenih proizvodov v eni

od držav EU, je lahko smrtonosno

za domačo industrijo. Nekatere dr-

žave EU imajo namreč zelo ohlapna

določila, kaj sme priti na njihov trg.

Kljub načeloma skupni zakonodaji

je praksa po državah precej različna.

Radi navedemo primer ugotavljanja

skladnosti protipožarnih vrat v Italiji

in Nemčiji. V Italiji lahko proizvajalec

da protipožarna vrata na trg, ko izpol-

ni vse zahteve sistema zagotavljanja

skladnosti, kasneje pa se nadzor nad

proizvodnjo s strani države v praksi

skoraj ne izvaja več,« opozarja stro-

kovnjak in dodaja, da je v Nemčiji

nadzor izjemno natančen. »Nemški

certifikacijski organi najmanj dvakrat

na leto obiščejo vsak obrat, ki proi-

zvaja protipožarna vrata za njihov

trg. Čeprav je bila sprejeta evropska

zakonodaja, praviloma ne priznajo

nadzora certifikacijskih organov iz

drugih držav EU. S tem zagotavljajo

tako raven požarne varnosti, kot so jo

določili v svoji državi, in ščitijo svojo

industrijo. Pri nas pogrešamo podo-

ben pristop. Ne želimo, da bi država

delala v nasprotju z evropsko zako-

nodajo. Želimo le, da bi našla način,

kako z minimalnimi ukrepi ohraniti

določeno raven požarne varnosti in

zaščititi slovensko industrijo pred

nelojalno konkurenco iz tujine. Del

problema smo rešili z nekaterimi

določili v TSG 1-001:2010,« razlaga

sogovornik.

Denar je, le za raziskave ga ni

»Pri našem delu pogrešamo ak-

tivnejše vključevanje zavarovalnic in

uresničevanje zakonodaje, ki predvi-

deva financiranje raziskovalnega de-

la na področju požarne preventive,«

pravi Leon Pajek. Denarja, ki se iz

požarnega zavarovanja zbira v po-

žarnem skladu, namreč ni malo. Lani

je bilo teh sredstev več kot 7,1 milijo-

na evrov. Sedemdeset odstotkov teh

sredstev se po vnaprej določenem

ključu razdeli gasilskim organizaci-

jam za sofinanciranje nakupa opre-

me. Preostalih 30 odstotkov – v letu

2009 torej več kot 2,1 milijona evrov

– bi moral odbor za razpolaganje s

sredstvi požarnega sklada razdeliti

za financiranje nalog širšega druž-

benega pomena; med drugim tudi za

financiranje raziskovalne dejavnosti.

»Lani je bilo nekaj deset tisoč evrov

razdeljenih za financiranje progra-

mov za izobraževanje gasilcev, ki jih

izvajajo razne gasilske organizacije,

za raziskave na področju požarne

preventive pa ni bil namenjen niti

evro, čeprav smo pripravili predloge

raziskovalnih nalog, katerih rezultate

bi lahko uporabili pri izdelavi smernic

s področja požarne varnosti. Na po-

dročju požarne varnosti v industriji bi

denimo z minimalnim financiranjem

lahko pripravili smernico za požarno

varno gradnjo industrijskih objektov.

Podlage za to so znane. Razpolagamo

tudi z dovoljenjem izdajatelja za pri-

lagoditev našemu okolju,« je pogovor

sklenil naš sogovornik.

7,1 milijona evrov je bilo

lani sredstev v požarnem skladu.

▶70%

požarnega sklada se raz-deli gasilskim organizacijam za sofinanciranje nakupa opreme.

▶2,1

milijona evrov je bilo lani razdeljeno za financiranje nalog širšega družbenega pomena, del bi moral biti namenjen tudi za financira-nje raziskovalne dejavnosti.

▶0

evrov je bilo lani name-njeno za raziskave na po-dročju požarne preventive.

▶

ŠTEVILKE

»Na področju požarne varnosti v industriji bi z minimalnim financiranjem lahko pripravili smernico za požarno varno gradnjo industrijskih objektov. Podlage za to so znane,« pravi Leon Pajek, predsednik Slo-venskega združenja za požarno varstvo.

▶

Alek

sand

ra V

agaj

a

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 7. oktobra 2010, št. 195www.finance.si22

projektiramoizvajamovzdržujemoprotipožarnesisteme

“Z našimi izkušenimi strokovnjaki bomo zanesljivopožarno zaščitili vaše objekte.”

Vsistemi

sistemi

sistemi

IMP PROTIPOŽARNI SISTEMI, d.o.o.TEL

FAKS

V primerjavi s klasičnimi sprin-

klerskimi sistemi je pri sistemu

Minifog EconAqua potrebne do 85

odstotkov manj vode za doseganje

enakih ali boljših učinkov gašenja.

Sicer se takšna učinkovitost lahko

doseže le z dragimi visokotlačnimi

sistemi s finim pršenjem vode, ki

običajno obratujejo ob visokem obra-

tovalnem tlaku med 40 in 120 bari.

Nasprotno pa pri sistemu Minifog

EconAqua zaradi presejevalne meto-

de, ki se je vsestransko uporabljala že

pri razvoju sistemov s finim pršenjem

vode EconAqua, zadošča že 16 barov

maksimalnega tlaka v sistemu.

Sistemi na fino pršenje Zaradi zelo majhne porabe vode za

gašenje je minimalna tudi škoda, ki bi

jo lahko povzročila voda. V primerjavi

s klasičnim sprinklerskim sistemom

je centrala EconAqua lahko veliko

bolj kompaktne izvedbe, s čimer se

prihrani prostor in posledično stroški

na objektu. Poraba električne ener-

gije in tudi oskrba s požarno vodo

iz vodovodnega omrežja sta manjši.

Ker se uporabljajo cevi z bistveno

manjšim premerom, je večji tudi pri-

hranek prostora na cevnih trasah,

zlasti v območju stropa. Sprinklerski

sistemi za gašenje s finim pršenjem

vode so tako primerni za zaščito

parkirnih hiš in podzemnih garaž,

kjer je nevarnost zmrzovanja, ker pri

njih, enako kot pri klasičnih sprin-

klerskih sistemih, lahko oblikujemo

suha območja, ki so za preprečevanje

škode zaradi zmrzali v obratovalnem

stanju namesto z vodo napolnjeni s

stisnjenim zrakom.

Tehnika vodne meglice Družba Minimax od leta 1993

razvija in postavlja visokotlačne in

nizkotlačne sisteme s finim pršenjem

vode za zelo različne namene pod

znamko Minifog in tako sodi med

pionirje tehnike finega pršenja. Teh-

nika finega pršenja – znana tudi pod

imenom tehnika vodne meglice – bolj

učinkovito izkorišča fizikalne lastno-

sti vode kot klasični sistemi gašenja

z vodo. Voda za gašenje se pri višjih

obratovalnih tlakih skozi specialne

šobe in sprinklerje zelo fino razprši

v prostor. Tako se skupna površina

vode za gašenje močno poveča in zato

lahko hitreje absorbira toploto in se

uparja. Ta učinek hlajenja in dušenja

omogoča zelo učinkovito gašenje po-

žara z minimalno porabo vode.

Naložba v prihodnost Sprinklerski sistemi so najbolj

razširjeni in že dolgo v uporabi. Z

uvajanjem novih tehnologij gašenja

z nizkotlačno pršno vodo EconAqua

se povečujeta učinkovitost uporabe

gasila ter varnost ljudi in opreme, in

to ob nižjih stroških in manjši škodi,

ki jo povzroči delovanje aktivne po-

žarne zaščite. Požari in eksplozije v

objektih ne povzročijo samo izgube

življenj in materialne škode, ampak

ustavijo proizvodnjo in tako povzro-

čijo izgubo poslovanja. Zato naj po-

žarna zaščita ne bo namenjena samo

izpolnitvi zakonske obveze, ampak

naj bo tudi in predvsem naložbo za

prihodnost.

Nad požar z vodno meglicoKako z manj vode in bolj usmerjenim gašenjem ustaviti požar; odgovor najdete v sprinklerskih sistemih z vodno meglico

Sprinklerski sistemi s finim pršenjem vode Minifog EconAqua družbe Minimax s pomočjo inovativne nizkotlačne tehnike finega pršenja omogoča-jo učinkovito gašenje požarov v pisarniških in upravnih objektih, podzemnih garažah in objektih s podobnimi požarnimi tveganji.

Tehnika finega pršenja – znana tudi pod imenom tehnika vodne meglice – bolj učinkovito izkorišča fizikalne lastnosti vode kot klasični sistemi gašenja z vodo. Primerna je tudi za garažne hiše.

▶

»Gasilske naloge so gašenje in

reševanje ob požarih, prometnih

nesrečah, okoljskih in industrij-

skih nesrečah, zaščita in reševanje

oseb, premoženja, okolja in kultur-

ne dediščine ob naravnih in drugih

nesrečah, požarna straža ter druge

splošne reševalne naloge, vključno

s preventivnimi in operativnimi

nalogami varstva pred požarom,«

je uvodoma povedal Boris Balant,

generalni direktor Uprave RS za za-

ščito in reševanje. V Sloveniji je prek

1.400 aktivnih gasilskih enot, od ka-

terih je približno sto industrijskih.

V teritorialnih gasilskih enotah, od

katerih je 15 poklicnih, deluje več kot

45 tisoč prostovoljnih operativnih

gasilcev in prek 570 poklicnih.

Požarna ogroženost Slovenije in industrijski požari

Požarna ogroženost naravne-

ga okolja je odvisna od klimatskih

značilnosti območja, vrste tal,

drevesnih vrst, vlažnosti biomase,

stanja sestojev in bližine potenci-

alnih povzročiteljev požarov. »V

Sloveniji je največ požarov v na-

ravnem okolju v zimski sezoni, od

januarja do marca, vendar so požari

v poletni sezoni, od avgusta do sep-

tembra, zaradi visokih temperatur

zraka nevarnejši in zahtevnejši za

gašenje,« je pojasnil Balant.

lijoni evrov škode in v proizvodnem

obratu Pekarne Orehek v Kranju

leta 2004 z več kot petimi milijoni

evrov škode.

Požarni red Lastniki ali uporabniki stano-

vanjskih objektov, razen eno- in

dvostanovanjskih stavb, ter lastniki

ali uporabniki poslovnih in indu-

strijskih objektov morajo določiti

požarni red. Izdelava požarnega

reda sodi med preventivne orga-

nizacijske ukrepe z namenom pre-

prečitve nastanka požara in izbolj-

šanja požarne varnosti. Področje

varstva pred požarom ureja zakon

o varstvu pred požarom. »Varstvo

pred požarom obsega organiziranje,

načrtovanje, izvajanje, nadzor ter

financiranje dejavnosti in ukre-

pov varstva pred požarom. Med

dejavnosti in ukrepe, ki jih ureja

področje varstva pred požarom, so-

dijo raziskovanje, izobraževanje,

usposabljanje, načrtovanje ukre-

pov, nadziranje, požarno zavaro-

vanje, gasilstvo, tehnični nadzor,

dimnikarstvo, požarno varovanje

premoženja in drugo. Dejavnosti

varstva pred požarom se opravljajo

kot neobvezna ali obvezna javna

služba na državni in lokalni ravni,«

je še povedal sogovornik.

S preventivnim ravnanjem je opravljen večji del nalogeSlovenija ima več kot 1.400 aktivnih gasilskih enot, več kot 45 tisoč prostovoljnih operativnih gasilcev in prek 570 poklicnih

Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba, katere trajno in nemoteno opravljanje zago-tavljajo občine in država. Je humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu.

»Požar z največjo materialno škodo je izbruhnil v družbi Gorenje leta 2000, ko je nastalo za več kot 17 milijonov evrov škode,« pravi Boris Balant, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje.

▶

Požar z največjo materialno

škodo je izbruhnil v družbi Gore-

nje leta 2000, ko je nastalo za več

kot 17 milijonov evrov škode. Večji

požari na objektih so bili še v skla-

dišču podjetja Tomos v Kopru leta

2002 z 9,6 milijona evrov škode,

v proizvodnem objektu Seaway v

Radovljici leta 2007 s sedmimi mi-

POŽARNA VARNOSTFINANCE, četrtek, 7. oktobra 2010, št. 195www.finance.si 23

Aleš Potokar, vodja projektov v

podjetju Vovko, nam je povedal, da

imajo pri njih številne protipožarne

rešitve. »Na prvem mestu so to zago-

tovo protipožarna protivlomna vrata

EI30 min, ki so skladna z zahtevami

slovenskega tehničnega soglasja in

imajo certifikat ZAG, ki potrjuje, da

proizvod izpolnjuje vse predpisane

zahteve zakona o požarni varnosti.

Tu so tudi cilindrični vložki, bodisi

samostojni bodisi v sistemu zaklepa-

nja, ki so primerni za uporabo v pro-

tipožarnih ali dimnovarnih vratih,

in pa drugo okovje, kot so kljuke in

antipanik sistemi, samozapirala, vsi

pa imajo požarne certifikate. Številne

stranke se zanimajo za naše ognjevar-

ne trezorje s certifikatom, ki potrjuje,

da se ob požaru notranjost trezorja v

času od pol do ene ure ne segreje na

več kot 177 stopinj Celzija. To pomeni

odlično zaščito pomembnih listin,

dokumentov in dragocenosti pred

ognjem.«

Izdelke pretežno uvažajo Po protipožarnih protivlomnih

vratih na slovenskem trgu povpra-

šujejo predvsem pri novozgrajenih

objektih, ker so obvezna po zakonu o

požarni varnosti, ter pri posameznih

specializiranih namenskih prostorih,

kot so sobe s strežniki in podobno.

»Kljuke in drugo okovje, ki imajo

protipožarne certifikate, pa se po

zahtevi o požarni varnosti uporablja-

jo na vseh preostalih protipožarnih

vratih in zasilnih izhodih, predvsem

tam, kjer je predviden večji pretok

ljudi,« sogovornik opisuje, kakšne

so potrebe po teh izdelkih. Dodaja,

da izdelke dobavljajo predvsem iz

Evropske unije. »Protipožarna pro-

tivlomna vrata so certificirana tako v

EU kot v Sloveniji, okovje pa je certi-

ficirano v tujini.«

Ustvarjanje požarne cone Izdelki so namenjeni za poslov-

ne zgradbe, stanovanja, individual-

ne hiše, največje povpraševanje pa

opažajo pri investitorjih, ki gradijo

večstanovanjske objekte ali po-

slovne zgradbe. »S protipožarnimi

protivlomnimi vrati dosežemo, da

se ob požaru plamen ne širi v pre-

ostale prostore po objektu; s temi

vrati torej ustvarimo požarno cono.

Okovje, kot so kljuke, cilindrični vlož-

ki, samozapirala, antipanik sistemi,

ki imajo protipožarni certifikat, pa

so izdelani iz kakovostnih ognjeod-

pornih materialov, ki omogočijo, da

ob izbruhu požara lahko še naprej

opravljajo svojo funkcijo,« razlaga

Aleš Potokar.

Kontrola dokumentacije ni dovolj

Požarna varnost na podlagi za-

kona o požarni varnosti naj bi bila

na ravni evropskih direktiv, vendar

se po Potokarjevih izkušnjah ne iz-

vaja povsod in za vse enako. »Ker

ni zadostne kontrole in se zakon-

ske določbe v mnogih primerih ne

upoštevajo, izvajalci izdelajo objekt

z izdelki, ki so veliko cenejši, vendar

ne ustrezajo svojemu namenu, kaj

šele požarni varnosti. V nekaterih

primerih pa izdelkov, ki naj bi po za-

konu zagotavljali dodatno požarno

varnost, sploh ne vključijo. Kontrola

omenjenih izdelkov, sploh na večjih

objektih, bi se morala izvajati ne samo

na podlagi predložene dokumentaci-

je, ampak tudi dejansko na objektu

oziroma vgrajenem izdelku, kjer bi

preverili, ali ustreza vsem predpisa-

nim kriterijem,« je pogovor končal

strokovnjak.

Preveriti bi morali dejansko vgrajene elemente

Investitorji prepogosto vgrajujejo cenejše in necer-tificirane izdelke ter materiale

Številni kupci se zanimajo za ognjevarne trezorje s certifi-katom, ki zagotavljajo zaščito pomembnih listin, dokumentov in dragocenosti pred ognjem.

Protipožarna protivlomna vrata podjetja Vovko so skladna z zahte-vami slovenskega tehničnega soglasja in imajo certifikat ZAG.▶

Kot nam je povedal Peter Mi-

kuljan iz družbe Varnost Maribor,

se nanje obračajo zlasti podjetja

in samostojni podjetniki, ki jih

zanima, kakšne so zahteve za

novogradnje, ki jih bodo izvedli

v kratkem, kako urediti področje

varstva pred požarom, da bodo

zadostili zakonodaji, ali so dolžni

izdelati požarni red, usposobiti

zaposlene iz varstva pred požarom

in podobno.

Pregledi tehnične dokumentacije in objektov

»Pregledi so aktualni predvsem

pri podjetjih, ki so nas pooblastila,

da zanje opravljamo naloge stro-

kovnega delavca za varstvo pred

požarom. Naši strokovni delavci

najprej poskrbijo, da se v takšnem

podjetju izdelajo ali revidirajo

zakonsko zahtevani pravni akti,

ki morda niso več aktualni ali jih

delodajalec še sploh ni sprejel; gre

za oceno požarne ogroženosti, po-

žarni red z vsemi prilogami in dru-

go,« opisuje sogovornik. »Ob tem

skrbimo, da so vsi delavci usposo-

bljeni iz varstva pred požarom,

predvsem pa, da je urejena vsa

tehnična dokumentacija – da so

opravljeni vsi periodični pregledi

in da so tam, kjer je treba, prido-

bljena tudi potrdila o brezhibnem

delovanju: na sredstvih za gašenje

začetnih požarov, sistemih aktiv-

ne požarne zaščite, strelovodnih

in električnih napeljavah, kurilnih

in dimovodnih napravah, plinskih

napeljavah in trošilih … Ob vsa-

kem obisku pa naš strokovni de-

lavec seveda pregleda ves objekt,

s čimer preveri dejansko stanje

varstva pred požarom, vključno s

prehodnostjo evakuacijskih poti,

nameščenostjo naprav za gašenje

in skladiščenjem vnetljivih snovi,

ter ob tem izpolni kontrolni list, iz

katerega je hitro razvidno, kate-

ra področja organizacijsko šepajo

ali so celo še neurejena,« razlaga

Mikuljan.

Za ene zasnova, za druge študija požarne varnosti

Za vsako novogradnjo ali rekon-

strukcijo objekta, za katero je treba

pridobiti gradbeno dovoljenje, mora

biti izdelan elaborat varstva pred po-

žarom. Za enostavnejše objekte je to

zasnova požarne varnosti, za zahtev-

nejše pa študija požarne varnosti. »V

našem podjetju so v večini elaborati

za večje in zahtevnejše zgradbe, kot

so šole, vrtci, banke, kulturni centri,

trgovine, upravne in večstanovanj-

ske ter namestitvene zgradbe. Ob

tem so tukaj še industrijski objek-

ti, skladišča, polnilnice, delavnice,

medtem ko je elaboratov za indivi-

dualne – enostanovanjske gradnje

nekoliko manj,« pojasnjuje sogovor-

nik. »Zaradi različnih rekonstrukcij

in sprememb namembnosti pa se

vedno pogosteje srečujemo tudi s

tem področjem, ki je še posebno zah-

tevno, saj smo projektanti omejeni

z obstoječim stanjem, ki ga ni mo-

goče spreminjati – gabariti objekta,

odmiki od parcelnih meja in drugih

objektov –, a je kljub temu treba

najti sprejemljive rešitve, ki bodo

čim bolj zadovoljevale investitorja

ter bodo hkrati skladne z veljavno

zakonodajo.«

Rešitve morajo biti skladne z zakonodajo in željami investitorjaZmanjšan obseg sredstev, namenjenih požarni varnosti, ne gre na roko višji ravni zavedanja Podjetje Varnost Maribor v okviru štirih centrov deluje na področju varstva pred požarom, največ v varstvenem inženiringu, kjer dejavnost poteka v štirih glavnih segmentih: v usposa-bljanju, izdelavi pravnih aktov in elaboratov, kot strokovni delavci v ustanovah in podjetjih ter na izvedbenem področju.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, četrtek, 7. oktobra 2010, št. 195www.finance.si24

Preverjanje – pregled sistema

zaščite pred strelo, ki zajema tudi

preskuse in meritve –, je treba opra-

viti, ko je končana njegova izvedba

ali po njegovih spremembah, re-

konstrukcijah in popravilih, pa tudi

periodično. »Novoizvedeni sistemi

zaščite pred strelo se pregledajo ob

navzočnosti odgovornega nadzorni-

ka za električne inštalacije po konča-

nih delih. Zapisnik je obvezna priloga

dokazila o zanesljivosti objekta, kot

je to določeno v predpisih, ki urejajo

gradnjo objektov,« pojasnjuje Albert

Seliškar iz podjetja Elektro Seal.

Redni in izredni pregledi Preverjanje kot del zagotavljanja

varnega delovanja sistema zaščite

pred strelo obsega vizualni pregled,

preskuse in meritve vgrajenega sis-

tema, vključno s tistimi deli električ-

nih napeljav, ki so s tem sistemom

neločljivo povezani. »Redni pregled

sistema zaščite pred strelo je treba

opraviti vsaki dve leti pri zaščitnih

ravneh ena in dve ter vsaka štiri le-

ta pri zaščitnih ravneh tri in štiri. V

stavbah, kjer se skladiščijo eksplozivi

oziroma ki imajo prostore s potenci-

alno eksplozivno atmosfero, je tre-

ba redni pregled opraviti enkrat na

leto, vizualni pregled pa vsakih šest

mesecev,« našteva Seliškar. Izredni

pregled pa se opravi po vsakem nepo-

srednem udaru strele v sistem zaščite

pred strelo, po poškodbah oziroma

posegih, vključno z rekonstrukcijo

sistema zaščite pred strelo, ki lahko

vplivajo na njegovo varnost.

Tudi pred strelo se morate zavarovati

Prvi redni pregled sistemov zaščite pred strelo v obstoječih stavbah je treba opraviti najkas-neje do 1. januarja prihodnje leto

Novi pravilnik določa zahteve, s katerimi se zagotovi zaščita pri projektiranju in gradnji novih stavb ter rekonstrukciji starih pred delovanjem strele, katerih cilj je omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja v stavbah ter v njihovi neposre-dni okolici.

»Za merjenje in preskušanje električnih in strelovodnih na-peljav so na razpolago številni sodobni inštrumenti z napre-dnimi merilnimi metodami,« pravi Albert Seliškar iz podjetja Elektro Seal.

▶

Kako uporaba novih materialov

in tehnologij v gradbeništvu vpli-

va na požarno varnost oziroma na

načrtovanje požarne varnosti?

Načrtovanje požarne varnosti je kom-

pleksen proces, ki zahteva visokospe-

cializirane strokovnjake z znanji s po-

dročja požarnih nevarnosti, požarne

ogroženosti, ukrepov aktivne in pasiv-

ne požarne zaščite ter posledično zna-

nja s področja gradbenih materialov,

saj šele pravilen izbor in vgradnja teh

omogoča pravilno implementacijo

požarnovarnostnih ukrepov v pra-

ksi in v konkretnem objektu. Če se

uporabi pravilen požarni scenarij in

predvidijo ustrezni požarnovarnostni

ukrepi, uporaba novih materialov in

tehnologij v gradbeništvu ne povzroča

zmanjševanja požarne varnosti. Seve-

da pa se, skladno z zakonom o gradbe-

nih proizvodih, lahko uporabljajo le

gradbeni materiali, ki imajo ustrezne

certifikate in izjave o skladnosti ter

so tudi pravilno vgrajeni, kar lahko

dokončno potrdi le strokovnjak s po-

dročja požarne varnosti, za sisteme

aktivne požarne zaščite pa so zahteva-

ni še pregledi pooblaščenih tehničnih

preglednikov. Končni dokument o

pravilnosti vgradnje gradbenih ma-

terialov je izkaz požarne varnosti z

vsemi zahtevanimi prilogami.

Kako je z razvojem novih teh-

nologij na tem področju?

V zadnjih desetletjih je varstvo pred

požarom v svetu doživelo hiter vzpon

in pomembne spremembe, znanja

so postala kompleksna in interaktiv-

na, kar se lahko koristno uporabi za

povečanje stroškovne učinkovitosti

in fleksibilnosti požarne varnosti v

zgradbah. Razvoj novih tehnologij na

področju požarne varnosti je v sve-

tu v zadnjih desetletjih izreden. Vse

bolj se uporabljajo inženirske metode

oziroma performančno projektiranje

požarne varnosti, saj z zastarelimi in

pomanjkljivimi predpisi ni mogoče

dovolj hitro slediti razvoju novih

materialov in tehnologij. Za razvoj

požarne varnosti so potrebna velika

finančna sredstva in obilica preizku-

sov, za kar pa v Sloveniji doslej ni bilo

dovolj posluha. Tako zaradi preživele

požarnovarnostne regulative mnogo-

krat zgradimo ekonomsko bolj potra-

tne objekte, kot bi to bilo potrebno z

vidika požarne varnosti.

Včasih so bili objekti pretežno

zidani, zdaj imamo opravka s ko-

vinskimi konstrukcijami, umetni-

mi masami, steklom, lesom …?

Slovenija ima le preskriptivno regula-

tivo, mnogo tehničnih rešitev je sicer

prevzetih od Nemčije in Švice, vendar

ta regulativa še zdaleč ni dodelana in

usklajena do potrebne ravni detajlov,

zato pušča mnogo vprašanj nereše-

nih. Problem pri požaru pa je, da so

detajli izredno pomembni. Glede na

nove materiale in tehnologije gra-

dnje, kot so kovinske konstrukcije,

umetne mase, steklo, les, je zato iz-

jemno pomembno, kdo je izbran za

odgovornega projektanta požarne

varnosti. Pri nas lahko namreč pri na-

črtovanju ukrepov požarne varnosti

uporabljamo katerikoli tuji predpis,

med katerimi pa mnogi niso ustre-

zni oziroma se ne dajo kar preprosto

prenesti v naš prostor, saj so pred-

vsem standardizirana preizkušanja

gradbenih materialov različna in zato

ne moremo govoriti o enaki požarni

odpornosti gradbenih materialov, ki

so bili preizkušeni po evropskih ali

denimo ameriških standardih. Pri

tem je tudi treba vedeti, da ima večina

objektov v ZDA sprinklerske siste-

me za avtomatsko gašenje z vodo

ob požaru, kar v Sloveniji še zdaleč

ni praksa.

Kako se zagotavlja požarna var-

nost v visokih objektih, ki jih bo

v Ljubljani in tudi drugih mestih

zraslo kar nekaj?

Visoki objekti prinašajo dodatne

požarne nevarnosti in ogroženo-

sti, saj so evakuacijske poti daljše,

reševanje z gasilskimi lestvami pa

zaradi višine praktično nemogoče.

Nosilnost gradbenih konstrukcij vi-

sokih stavb mora biti zagotovljena

za primeren čas – vsaj 90 minut –,

vgradnja sistemov aktivne požarne

zaščite – notranji hidranti, suhi in

mokri dvižni vodi, hidroforne po-

staje, sprinklerski sistemi, požarno

javljanje –, je obvezna. Prav tako so

obvezna gasilska dvigala in od eva-

kuacije ločene poti za intervencijo

gasilcev in reševalcev, zunaj stavb

pa ustrezne dovozne in postavitve-

ne površine za gasilska vozila. V

Sloveniji je trenutno veljavna teh-

nična smernica za požarno varnost

v stavbah TSG-1-001:2010, ki pa žal

ni primerna za načrtovanje visokih

stavb, saj se v svojem besedilu le

sklicuje na nemško smernico. Ker

povprečni slovenski inženir ne ra-

zume nemškega jezika, je uporaba

te v praksi zelo otežena. Ker se tega

na Inženirski zbornici Slovenije

dobro zavedamo, smo pripravili

ustrezen prevod nemške smerni-

ce za visoke stavbe, torej stavbe,

višje od 22 metrov. Menimo, da bi

moralo pristojno ministrstvo smer-

nico za visoke stavbe opredeliti kot

obvezno za uporabo.

Kako je z izobraževanjem

na tem področju? Koliko slu-

šateljev se prijavi k vam na

izobraževanje?

Na Inženirski zbornici Slovenije

v zadnjih letih namenjamo veliko

pozornosti dvigu kakovosti storitev

naših članov – pooblaščenih inže-

nirjev, aktivnih na področju požarne

varnosti. V ta namen organiziramo

izobraževanja in izdajamo smernice

IZS ter priročnike. V povprečju orga-

niziramo na leto troje izobraževanj,

ki so neposredno ali posredno pove-

zana s področjem požarne varnosti.

Podatki kažejo, da se teh izobraževanj

udeleži od 50 do 200 ljudi. Tudi letos

bomo organizirali tri, in sicer v sodelo-

vanju s Slovenskim združenjem za po-

žarno varstvo. V sodelovanju z njimi

smo 1. oktobra organizirali še kratko

šolo požarne varnosti. Poleg tega smo

letos izdali dve smernici IZS, in sicer

smernico Zasnova požarne varnosti,

ki je priporočilo IZS o tem, kakšna naj

bo zasnova požarne varnosti, katere

izdelavo zakonodaja sicer predpisuje,

a njene vsebine nikjer ne določa, ter

smernico Požarnovarnostni ukrepi za

visoke stavbe, višje od 22 metrov, ki je

prevod nemške smernice. Letos smo

že izdali priročnik o načrtovanju po-

žarne varnosti, v katerem podajamo

osnovne napotke in temeljna znanja s

področja požara. Do konca leta bomo

izdali še dva priročnika, in sicer Pri-

ročnik požarnovarnostnih ukrepov za

visoke stavbe, v katerem bodo zahteve

iz smernice podrobneje razložene in

slikovno predstavljene, ter Priročnik

o odvodu dima in toplote, v katerem

bodo podani povzetki aktualnih znanj

in zadnjega stanja tehnike.

Inženirska zbornica Slovenije je pripravila prevod nemške smernice za visoke stavbe O uporabi novih materialov in tehnologij v gradbeništvu, zagotavljanju požarne varnosti v visokih objektih in požarni varnosti nasploh smo se pogo-varjali z mag. Alešem Glavnikom, direktorjem projektivnega podjetja PIN iz Maribora in članom Inženirske zbornice Slovenije.

Večina objektov v ZDA ima sprinklerske sisteme za avtomatsko gašenje z vodo ob požaru, kar v Sloveniji še zdaleč ni praksa.

Tako poudarja mag. Aleš Glavnik, direktor mariborskega podjetja PIN in član Inženirske zbornice Slovenije.

▶

Nerešena vprašanja ostajajo

Alek

sand

ra V

agaj

a