POARNI NART ZA STAVBO S SONNO ELEKTRARNOAleksander PECUprava RS za zaito in reevanjealeksander.spec@urszr.si

SONNA ELEKTRARNAFoto celice so integrirane v solarni modul , moduli se veejo v panele ali stringe. Ve stringov tvori fotonapetostni generator.Fotonapetostni generator je preko napeljav enosmernega (DC) ter izmeninega (AC) toka ter pretvornikih in zaitnih naprav povezan v javno omreje ali pa deluje otono (neposredno napajanje elektrinih naprav ali polnjenje akumulatorskih baterij).Vir: Wikipedia, Erevija. com

FOTONAPETOSTNI GENERATORVir slike: FFTacticsSolarPower.pdfFOTO(SONNE) CELICEMODULPANEL (STRING)FOTONAPETOSTNIGENERATOR (FOTONAPET. POLJE)

PRIDOBIVANJE ENERGIJE IZ SONCAFotocelice so danes obiajno zgrajene iz polprevodnika silicija. Fotoni ob osvetlitvi iz vezi v kristalnem siliciju izbijajo elektrone. V kristalih nastajajo pozitivno (pomanjkanje elektronov) in negativno nabite plasti (preseek elektronov). Ker se skuajo elektroni ponovno enakomerno razporediti v kristalni strukturi , med njimi stee elektrini tok (foto efekt). Vir: Wikipedia, Erevija. com

ELEMENTI SONNE ELEKTRARNEVir slike: info_lfv_photovoltaikanlagen2005.pdf1SONNO POLJE (generator)2PRIKLJUNA OMARICA PANELOV3 RAZSMERNIK4 MERILNO LOILNO OMARICA5 PRIKLJUNA OMARICA DISTRIBUTERJA

pritrjeni na strehointegrirani v strehona nosilcih nad ravno strehopritrjeni na ali integrirani v fasadoprosto stojee sonne elektrarne

kot pregradni elementi, npr. kot protihrupne ograje ob avtocestahIZVEDBE SONNIH ELEKTRARN

IZVEDBE SONNIH ELEKTRARN

Sonne elektrarne v zadnjih letih postajajo stalnica pri novih stavbah, nameajo se tudi na mnoge obstojee javne in individualne stavbe.

Zaradi predpisov s podroja energetske uinkovitosti stavb in zaradi ugodne prodajne cene tako ustvarjene elektrine energije je namestitev sonnih elektrarn na stavbah postala zanimiva za irok krog investitorjev. Slovenija je sledila drugim razvitim dravam in omogoila investitorjem im bolj enostaven postopek pridobitve dovoljenj potrebnih za prikljuitev sonne elektrarne v distribucijsko elektrino omreje.GRADNJA SONNIH ELEKTRARN

V Sloveniji tako kot v drugih evropskih dravah poarna nevarnost, ki jo lahko predstavljajo sonne elektrarne, ni ovrednotena skozi predpise.

Nimamo predpisa za nartovanje in izgradnjo poarno varnih sonnih elektrarn. Razna tuja strokovna zdruenja in organizacije so sicer izdala smernice in priporoila (tudi pri nas je Slovensko zdruenje za poarno varstvo prielo s pripravo takne smernice).

Ali in kolikor projektanti in izvajalci upotevajo zahteve iz teh dokumentih je odvisno od njihovega strokovnega znanja in ozaveenosti o poarni varnosti ter od pripravljenosti investitorjev (poveani stroki gradnje in manji izkoristek elektrarne!!!).PREDPISI ZA NARTOVANJE IN IZVEDBO

Ministrstvo pristojno za energetiko je v letu 2010 s spremembo Uredbe o energetski infrastrukturi poenostavilo upravne postopke za postavitev sonnih elektrarn z nazivno elektrino mojo do vkljuno 1MW na stavbah. Takna montaa se teje za investicijsko vzdrevalna dela, kar pomeni da investitorju za njeno postavitev in prikljuitev v distribucijsko elektroenergetsko omreje ni potrebno pridobiti gradbenega in uporabnega dovoljenja. Investitor mora v teh primerih pred prietkom postavitve sonne elektrarne na poarno zahtevno stavbo, samo poskrbeti da odgovorni projektant poarne varnosti izdela t.i. presojo, s katero dokae, da se zaradi montae poarna varnost ne bo zmanjala.Ali bodo ukrepi, ki jih je v presoji doloil odgovorni projektant poarne varnosti upotevani ali ne, je odvisno od izvajalca in investitorja. Drugega predpisanega strokovnega nadzora nad izvedbo v teh primerih ni!PREDPISI ZA NARTOVANJE IN IZVEDBO

Uprava RS za zaito in reevanje kot soglasodajalec s podroja predpisov varstva pred poarom sodeluje v postopkih pridobivanja gradbenih in uporabnih dovoljenj za velike poarno zahtevne stavbe. Pri gradnji sonnih elektrarn sledimo trendu razvitih drav, kjer je uporaba teh naprav e pripeljala do praktinih negativnih izsledkov, ker se gasilci pri gaenju poarov v stavbah s temi napravami sreujejo z novimi nevarnostmi in ovirami za gaenje.

To je so sproilo aktivnosti pri raznih strokovnih zdruenjih in organizacijah, najprej pri gasilskih zdruenjih. Zato smo v aktivnosti vkljuili Gasilsko zvezo Slovenije in v sodelovanju z njo doloili dodatne zahteve za izdelavo poarnega narta v pravilniku o poarnem redu.PREDPISI ZA NARTOVANJE IN IZVEDBO

Zaradi pomanjkljivo izvedenih elektrinih napeljav in spojev, ki ne zdrijo dolgoletne obremenitve, na oslabljenem mestu v konni fazi nastane elektrinih oblok, ki lahko vge gorljive materiale v okolici, kamor sodijo tudi same izolacije elektrinih napeljav.Zaradi atmosferskih vplivov (vroina oziroma nizke temperature, vlaga, mehanski vplivi zaradi ledu in snega, ipd), ki so jim izpostavljene v ta namen ne dovolj kvalitetne napeljave, pride do zmanjanja elektrine izolativnosti ali do poveane upornosti na spojnih mestih, kar lahko povzroi nastanek elektrinega obloka. POARNE NEVARNOSTI PRI SONNIH ELEKTRARNAHSonne elektrarne kot elektrine naprave lahko predstavljajo poarno nevarnost tudi kot vir viga:

POARNE NEVARNOSTI PRI SONNIH ELEKTRARNAH

NEVARNOSTI ZA GASILCE PRI INTERVENCIJI

zdrs, spotikanje: moduli so gladki , zato je hoja po njih nevarna poruitev konstrukcije zaradi dodatne obtebe: zelo prisotna nevarnost na strehah na vejimi nakloni in fasadah nevarnost irjenje plamenov: moduli niso negorljivi, dobri so razvreni v razred B2 (teko gorljivi), imajo pa dokazila za odpornosti na letei ogenj (nevarnost poara z zgornje strani strehe, kar je manj obiajno) nastanek strupenih plinov: zelo prisotna nevarnost pri razpadu modula, ker so v notranjosti razline PVC snovi pri otonih elektrarnah predstavljajo dodatno tveganje akumulatorske baterij udar elektrinega toka glavna nevarnost za gasilce

NEVARNOSTI ELEKTRINEGA UDARATako kot v tujini so se tudi pri nas zaela pojavljati opozorila o nevarnostih za gasilce in opozorila, da se stavbe z nameenimi sonnimi elektrarnami ne morejo gasiti. To ne sme postati splono uveljavljeno pravilo oziroma trditev.Gasilci morajo biti zato seznanjeni z nevarnostmi (poarni nart).Gasilci morajo poznati pravila za gaenje na napravah pod napetostjo.

NEVARNOSTI ELEKTRINEGA UDARABereich (nem.) = obmojeobmoje 1: tok je mogoe obutiti, ni nobenih posledic za teloobmoje 2: pri dotiku in odmiku se lahko pojavlja krenje miicobmoje 3: lahko pride do spontanega monega krenja miicobmoje 4: ob naraajoem toku lahko pride do trepetanja srne miice in zastoja srcaObutljivost telesa na enosmerni tok je nekajkrat manja kot pri izmeninem toku! Skupna upornost, od katere je odvisno, kako velik tok bo stekel skozi telo, je odvisna tudi od osebne opreme in obuval, ki jih uporablja oseba ob dotiku.

NEVARNOSTI ELEKTRINEGA UDARAnapetost sonnega generatorja (SG)upornost povezav do SG in notranja upornost SGupornost rokavic in orodjaskupna upornost telesa in udov (obiajno >800 )upornost kornjev in prehodna upornost zemlje

NEVARNOSTI ELEKTRINEGA UDARALahko ugotovimo, da je pri pravilno opremljenem gasilcu veliko upornosti, ki omejujejo elektrini tok, ki bi lahko stekel skozi njegovo telo.

Zato bi lahko intervencije v taknih primerih primerjali z intervencijami, kjer pred prietkom intervencije ni bil izveden odklop stavbe iz izmeninega nizkonapetostnega elektrinega omreja(230 V). Ob pravilnem ravnanju gasilcev (v skladu z navodili za gaenje naprav pod elektrino napetostjo do 1kV) je mogoe trditi, da je pravilno gaenje naprav sonne elektrarne lahko varno.

NEVARNOSTI ELEKTRINEGA UDARAPosebej pa je treba ovrednotiti tveganje, ki se lahko pojavi pri vstopanju gasilcev v notranjost stavbe, kjer potekajo napeljave sonne elektrarne!e imamo elektrine napeljave sonne elektrarne vodene skozi stavbo, obstaja realna nevarnost, da so zaradi poara pokodovane elektrine napeljave prile v stik s prevodnimi snovmi kot je gasilna voda ali kovinski deli v stavbi.Gasilec, ki bi stopil v vodo, bi lahko doivel moan elektrini udar, zato v taknih primer, e sonna elektrarna ni opremljena z dodatnimi zaitnimi ukrepi, ki izklopijo elektrarno, izvajanje notranjih gasilskih napadov ni varno! Moramo se zavedati, da gasilci brez pravoasnega notranjega napada poara ne morejo uinkovito pogasiti!

Sonna elektrarna na gorei stavbi lahko predstavlja nevarnost za gasilce, ki bi gasili poar, kadar so sonne celice dovolj osvetljene, da generirajo elektrini tok. V gorei stavbi gasilci teko preverijo, kako potekajo elektrine napeljave, kar pa je pomembno za njihovo varnost. Brez teh podatkov so zaradi nevarnosti elektrinega udara omejeni pri ukrepanju, upotevati morajo pravila za gaenje elektrinih naprav pod napetostjo.

Poarni nart je namenjen gasilcem, zato da se lahko pravoasno seznanijo s podatki, ki so pomembni za varno in uinkovito intervencijo. ZAKAJ TOREJ POARNI NART ?

KAJ JE POARNI NART ZA SONNO ELEKTRARNO?PRAVILNIK O POARNEM REDU8. len(poarni nart)

1. odstavek Poarni nart je grafini prikaz situacije objekta in delov objekta z oznaenimi nevarnostmi ter sistemi, napravami in sredstvi za preventivno in aktivno poarno zaito, s katerim se zmanjuje nevarnost nastanka poara oziroma zagotavlja uinkovito gaenje, e do poara pride. Namenjen je uporabnikom objekta, gasilcem in drugim reevalcem.

PRAVILNIK O POARNEM REDU8. len(poarni nart)

2. odstavek Lastnik ali uporabnik objekta mora en izvod podpisanega poarnega narta izroiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko slubo na obmoju objekta. Gasilska enota ga lahko uporablja izkljuno za opravljanje operativnih gasilskih nalog. Lastnik ali uporabnik lahko pred izdelavo poarnega narta zaprosi pristojno gasilsko enoto, da mu svetuje pri izdelavi poarnega narta. KAJ JE POARNI NART ZA SONNO ELEKTRARNO?

PRAVILNIK O POARNEM REDU8. len(poarni nart)

3. odstavek Poarni nart mora biti izdelan v merilu, praviloma na formatu A4 ali A3 oziroma v formatu, ki e omogoa preglednost grafinih znakov. Za oznaevanje opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred poarom ter vgrajenih sistemov aktivne poarne zaite je treba upotevati predpise o grafinih znakih za izdelavo prilog poarnih redov. KAJ JE POARNI NART ZA SONNO ELEKTRARNO?

PRAVILNIK O POARNEM REDU9. len(vsebina poarnega narta)(1) Poarni nart mora v skladu s prejnjim lenom vsebovati prikaz objekta v prostoru in prikaz poarne varnosti objekta. (2) Prikaz objekta v prostoru mora zajemati podatke o: 1. legi in namembnosti vseh objektov na zemljiu; 2. stopnji poarne obremenitve; 3. intervencijskih poteh in postavitvenih povrinah za gasilce in druge reevalce; 4. visoko in nizkonapetostnih elektrovodih in napravah; 5. plinovodih ali vodih poarno nevarnih snovi; 6. hidrantnih omrejih in drugih vodnih virih za potrebe gaenja; 7. prisotnosti nevarnih snovi in eksplozijsko ogroenih prostorih; 8. gasilskih orodiih.

PRAVILNIK O POARNEM REDU9. len(vsebina poarnega narta)(3) Prikaz poarne varnosti objekta mora v tlorisih posameznih eta zajemati podatke o: 1. mejah poarnih sektorjev; 2. odprtinah v zidovih in stropovih z zaporami; ... 6. prostorih, kjer se ne sme gasiti z vodo; 8. elektrinih transformatorjih in napravah za oskrbo z energijo ter stikalih za te naprave; (4) Glede na velikost in strukturo objekta, se lahko pripravijo tudi poarni narti za posamezne dele eta z vrisanimi nevarnostmi.

GARAAGARAAHLEVRdea napeljava je zmeraj pod napetostjoSTANOVANJEStikalo za odklop enosmerne napetosti(DC odklopnik)PRIMER KMETIJSKO STANOVANJSKE STAVBE (tloris)elektrino stikaloprerez A (glej naslednjo sliko)

GARAAHLEVZ rdea oznaena elektrina napeljava je zmeraj pod napetostjoSTANOVANJEStikalo za odklop enosmerne napetosti(DC odklopnik)PRIMER KMETIJSKO STANOVANJSKE STAVBE (v prerezu)PREREZ A DC vodniki poloeni v poarno odpornem okrovu

POARNI NART SONNE ELEKTRARNE: KATERE INFO SO POMEMBNE?Kje poteka DC napeljava?Ali je poarno zaitena?Kje se nahaja odklopnik/stikalo DC napeljave?LEGENDA:

sonni FV modulDC elektrini vodniki (DC = enosmerni tok)Razsmernik (DC/AC)Varovalka (AC)Omrejeodklopnik/stikalo(DC)Kako so moduli pritrjeni na streho?Kako so moduli povezani v stringe?

OZNAEVANJE SONNE ELEKTRARNE

SHRANJEVANJE POARNEGA NARTA (PRAKSA V NEMIJI IN AVSTRIJI)* kljuavnice so tipizirane kljuavnice za gasilce

GASILSKO STIKALOEna od mogoih reitev za izklop sonne elektrarne je stikalo za izklop v sili - gasilsko stikalo ali feuerwehrschalter(nem.). Izklop mora biti tik ob ali vsaj im blije sonnemu generatorju. Takne izvedbe je na terenu potrebno posebej ovrednotiti, vendar obvezno v sodelovanju s strokovnjakom elektrotehnike stroke, da se zagotovi pravilna ocena stanja in monosti, ki jo takna zaita nudi.

Hvala za pozornost!Aleksander PECUprava RS za zaito in reevanjealeksander.spec@urszr.si

*******************************