U�NI NA�RT

UMETNOSTNA ZGODOVINA

Gimnazija

Splošna, klasi�na gimnazija

Matura (280 ur)

U�NI NA�RT

UMETNOSTNA ZGODOVINA

Gimnazija: Splošna, klasi�na gimnazija

Matura (280 ur)

Predmetna komisija:

Nina Ostan, Zavod RS za šolstvo, predsednica

dr. Tine Germ, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Katedra za umetnostno zgodovino,

�lan

Jasna Rojc, Gimnazija Nova Gorica, �lanica

Alenka Puschner, ŠCRM, Kamnik, �lanica

Pri posodabljanju u�nega na�rta je komisija za posodabljanje u�nega na�rta za umetnostno

zgodovino izhajala iz obstoje�ega u�nega na�rta za umetnostno zgodovino iz leta 1998.

Recenzentki:

dr. Katja Mahni�, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Ljubljana, Katedra za

umetnostno zgodovino

Lidija �ernuta Nowak, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana

Uredili: Katja Križnik in Nataša Purkat

Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008.

Kazalo

1 OPREDELITEV PREDMETA UMETNOSTNA ZGODOVINA .................................... 4

2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA ............................................................................................ 5

3 U�NI CILJI IN VSEBINE.................................................................................................. 6

4 PRI�AKOVANI DOSEŽKI............................................................................................... 27

5 MEDPREDMETNE POVZAVE ....................................................................................... 28

6 DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA ....................................................................................... 28

7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV......................................................................................... 29

1 OPREDELITEV PREDMETA UMETNOSTNA ZGODOVINA

Vodilna ideja predmeta: Razumevanje likovne umetnosti, njenega razvoja

in družbene vloge

Umetnostna zgodovina je humanisti�na veda, ki predstavlja zgodovino idej in družbenih

dogajanj, izraženih v likovni umetnosti. Na pregleden in razumljiv na�in dijaka seznani z

enim najpomembnejših izrazov �lovekove ustvarjalnosti, s �imer bistveno prispeva k

celovitemu umevanju �loveka in klju�ne vloge umetniške kreativnosti v civilizacijskem

razvoju �loveštva. Predmet oriše razvojno pot likovne umetnosti od prazgodovine do

sodobnega trenutka, njen pomen in vpliv ter pri dijaku razvija kriti�en odnos do likovnih

stvaritev in izgrajuje �ut za estetiko.

Dijaka usposablja za samostojno analizo likovnih del in jih v iskanje povezav z vzporednimi

umetnostnimi pojavi (v književnosti, glasbi, gledališ�u, filmu itd.) ter z razli�nimi podro�ji

znanosti. Vpeljati ga želi v aktivno doživljanje umetniških del, likovno izraženih idej, ob�utij

in spoznanj, s �imer prispeva k njegovemu osebnemu zorenju in celoviti, humanisti�ni vzgoji.

Skozi izpovedovanje osebnih kriterijev in pogledov na umetnostne dosežke in zgodovino,

umetnostna zgodovina dijaku omogo�a veliko mero izražanja individualnosti ter ga spodbuja

h kulturi dialoga in strpni kriti�nosti.

Predmet umetnostna zgodovina je obenem temeljnega pomena za razumevanje nacionalne

kulturne identitete ter vpetosti slovenske umetnosti v evropski in svetovni okvir. Nudi

izhodiš�a za oblikovanje pozitivnega odnosa do umetniške ustvarjalnosti in umetnostne

dediš�ine ter razvija zavest o soodgovornosti za njeno ohranitev.

Posebej velja opozoriti na interdisciplinarno naravo predmeta umetnostna zgodovina, ki v

svojem jedru združuje pomembne segmente znanj cele vrste drugih ved. Sodobna umetnostna

zgodovina je vedno bolj razumljena kot zgodovina idej, ki se izražajo v klasi�nih likovnih in

drugih vizualnih medijih. Podro�je umetnostnozgodovinskega raziskovanja se tako širi in

kompleksno prepleta z drugimi predmetnimi podro�ji, ki jih osvetli s svojega zornega kota.

Izbirni predmet umetnostna zgodovina je smiselno nadaljevanje in zaklju�ek vertikalne

zasnove predmeta umetnostna zgodovina, saj poglablja, širi in utrjuje cilje in vsebine, ki jih

predmet zastavlja v nižjih gimnazijskih letnikih in tudi že v osnovni šoli.

2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Umetnostna zgodovina:

• razvija zavest o zgodovinskem razvoju likovne umetnosti

• oblikuje kriti�en pogled na izbrana reprezentativna dela slovenske in svetovne umetnosti

• usposablja za razumevanje in analizo umetniškega dela ter umevanje idejnih konceptov v

umetnosti

• razvija ob�utljivost za lepoto, doživljanje in vrednotenje umetnin in umetnostne dediš�ine

• predstavi povezavo in soodvisnost med ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim

okoljem; spodbudi ga k zavedanju o vlogi vizualne kulture in estetske razsežnosti v

sodobni družbi;

• krepi zavest o nacionalni umetnostni identiteti kot vrednoti v sodobnih globalizacijskih

procesih;

• izostri ob�utljivost do stvaritev preteklosti in s tem za njihovo vrednotenje ter skrb,

odgovornost in varovanje; razvija pozitiven odnos do doma�e ter tuje umetnostne in

kulturne dediš�ine;

• vzbuja interes za razli�ne oblike izražanja in navaja na strpnost ter kriti�no sprejemanje

razli�nih stališ� do umetnosti in na kulturo dialoga;

• razvija sposobnost besednega izražanja v opisovanju umetniških del in pojavov

utemeljevanju stališ�, kriterijev in pogledov na likovno umetnost;

• gradi kriti�nost v vrednotenju likovne ustvarjalnosti in spodbuja lastno ustvarjalnost;

• u�i pravilne uporabe razli�nih virov ter kriti�no iskanje in vrednotenje informacij; razvija

sposobnost samostojnega u�enja in oblikovanja konceptov.

3 U�NI CILJI IN VSEBINE

U�NI CILJI

U�NE VSEBINE

UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO UMETNOSTNA ZGODOVINA

• dojamejo umetnostno zgodovino kot humanisti�no vedo; spoznajo podro�ja dela; razumejo pojma umetnost in likovna umetnost; razvijajo zavest o širšem družbenem pomenu umetnosti;

• razvijajo zavest o zgodovinskem razvoju likovne umetnosti; se seznanijo z raziskovalnimi metodami

• spoznajo kulturno-zgodovinsko pogojenost likovne umetnosti in njeno povezanost z drugimi podro�ji umetniške ustvarjalnosti

• razumejo vlogo umetnostne zgodovine pri oblikovanju celovitega kulturnega horizonta

• razumejo vlogo kulturne dediš�ine in pomen spomeniškega varstva

• umetnostna zgodovina kot humanisti�na veda: podro�je dela in opredelitev osnovnih pojmov; povezave z drugimi humanisti�nimi vedami

• zgodovinski razvoj likovne umetnosti; metode raziskovanja oz. temeljne discipline (ikonografija, stilistika, morfologija); povezanost likovne umetnosti z drugimi podro�ji umetniške ustvarjalnosti

• vloga umetnostne zgodovine v razumevanju civilizacijskega razvoja �loveške družbe in v oblikovanju sodobnega kulturnega obzorja;

• vloga umetnostne zgodovine pri oblikovanju zavesti o vrednosti kulturne dediš�ine in pomen spomeniškega varstva

TEMELJNE ZVRSTI LIKOVNEGA USTVARJANJA

• spoznajo najpomembnejše slikarske, risarske, grafi�ne in kiparske zvrsti in tehnike; vrednotijo vpliv materialov in tehnik na likovni izraz

• dojamejo funkcionalni in estetski pomen arhitekture; poznajo temeljne arhitekturne naloge; razumejo vlogo materiala in konstrukcije; razumejo vlogo in pomen urbanizma

• spoznajo vlogo in raznolikost umetne obrti; razlikujejo med umetniškim in industrijskim oblikovanjem; primerjajo umetno obrt in oblikovanje

• razlikujejo dokumentarno in umetniško fotografijo; vrednotijo njeno vlogo v modernem slikarstvu

• slikarstvo in grafika: zvrsti, slikarske in risarske tehnike, grafi�ne tehnike, mešane tehnike; materiali in postopki

• kiparstvo: zvrsti, kiparske tehnike in materiali • arhitektura in urbanizem: funkcionalni in

estetski pomen arhitekture; temeljne arhitekturne naloge; osnove arhitekturnega oblikovanja: materiali in konstrukcijske zna�ilnosti; pomen in vloga urbanizma

• umetna obrt: zna�ilnosti in najpomembnejše zvrsti

• oblikovanje: zvrsti in naloge; estetika in funkcionalizem v oblikovanju

• fotografija: zvrsti in naloge; povezave s slikarstvom

ANALIZA LIKOVNEGA DELA

• dojamejo osnovne zakonitosti likovne ustvarjalnosti;

• se usposobijo za ikonografsko analizo in klasifikacijo; spoznajo pomen simbolov, atributov, personifikacij in alegorij

• prepoznajo prvine likovnega izražanja, razumejo kompozicijo likovnega dela; poznajo perspektive; prepoznavajo morfološke sloge

• prepoznavajo zgodovinske sloge in njihove zna�ilnosti

• opredelitev osnovnih zna�ilnosti in zakonitosti likovne ustvarjalnosti; pristop k likovnemu delu

• vsebinska analiza: ikonografija in ikonologija; ikonografska analiza in klasifikacija

• oblikovna analiza: opredelitev prvin likovnega izražanja, kompozicije in perspektive; morfologija in morfološki slogi

• slogovna analiza: zgodovinska in regionalna pogojenost likovne ustvarjalnosti; zgodovinski slogi in njihove izrazne zna�ilnosti

PRAZGODOVINSKA UMETNOST

• analizirajo klju�ne kulturnozgodovinske okoliš�ine, v katerih se je razvila prazgodovinska umetnost in ovrednotijo njen pomen; spoznajo posamezna prazgodovinska obdobija

• �asovna in geografska opredelitev ter oris podnebnih razmer; pojav umetnosti v prazgodovini: kolektivno in individualno ustvarjanje; razvojne stopnje prazgodovinske umetnosti

UMETNOST KAMENE DOBE

• razumejo kulturnozgodovinske okoliš�ine razvoja paleolitske in neolitske umetnosti

• razumejo razlike med naravnimi in umetnimi oblikami arhitekture; razumejo pomen kultnih prostorov; analizirajo pogoje za nastanek prvih stalnih naselbin; poznajo najstarejše oblike arhitekture in urbanizma ter osnovne tipe megalitske arhitekture

• spoznajo zna�ilnosti kamenodobnega kiparstva; razumejo povezave z religioznimi predstavami in kultnimi obi�aji; presojajo vlogo ornamenta

• dojamejo vlogo poslikav v kultnih jamah; opredelijo slikarske tehnike; odkrivajo motivne in vsebinske povezave kiparstva s slikarstvom

• oris kulturnozgodovinskih razmer v starejši in mlajši kameni dobi

• arhitektura kot (pre)oblikovanje prostora glede na �lovekove potrebe; namembnost arhitekture: bivalni in kultni prostori; konstrukcijske prvine arhitekture; najstarejše stalne naselbine; megalitska arhitektura in njena konstrukcijska na�ela

• kultna narava kamenodobnega kiparstva; izkoriš�anje naravnih oblik; zna�ilni materiali, tehnike, oblike in motivi; pojav ornamenta

• slikarstvo kot polihromacija predmetov in kot dopolnitev kultnega prostora (jame); tehnike in motivni svet, povezan z religioznim življenjem

UMETNOST KOVINSKIH OBDOBIJ

• razumejo kulturnozgodovinske okoliš�ine, v katerih se je razvijala umetnost kovinskih obdobij in poznajo posamezna obdobja; dojamejo vlogo tehnologije pridobivanja in obdelave kovin;

• seznanijo se z urbanisti�nim razvojem in z novimi tipi naselij oz. bivalnih prostorov;

• odkrijejo oblikovne možnosti, ki jih je spodbudila obdelava kovine; spoznajo navade krašenja uporabnih predmetov iz kovine in izdelovanja okrasnih predmetov

• oris kulturnozgodovinskih razmer; kronološki razvoj in glavne zna�ilnosti posameznih kovinskih obdobij; so�asnost prazgodovinskih kultur s kulturami visokih civilizacij

• novi tipi naselij (koliš�e, gradiš�e); zna�ilne oblike grobne arhitekture in grobiš�

• nadaljevanje tradicije kiparstva v glini, pojav in obdelava kovin; novi tipi predmetov (kovano orodje in orožje); nova vloga kovine v družbi; krašenje uporabnih predmetov iz kovine in uporaba kovine za izdelavo okrasnih predmetov; situlska umetnost

UMETNOST STAREGA VEKA – UMETNOST STARIH CIVILIZACIJ

• razumejo razmere za razvoj kulture in umetnosti v okviru prvih velikih civilizacij; razvijejo zavest o vlogi umetnosti v starih civilizacijah; spoznajo umetnost glavnih staroveških civilizacij

• oris kulturnozgodovinskih razmer: razvoj starih visokih civilizacij; vpliv državnih, verskih in drugih družbenih interesov pri izoblikovanju umetnosti v starih civilizacijah

MEZOPOTAMSKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj mezopotamske umetnosti; spoznajo razvojne stopnje mezopotamske umetnosti

• poznajo osnovne tipe mezopotamske arhitekture in analizirajo njihovo družbeno vlogo

• spoznavajo zna�ilne oblike kiparskih spomenikov, materialov in tehnik; presojajo pomen vladarskih upodobitev

• prepoznavajo slikarske tehnike in odkrivajo ikonografske zna�ilnosti slikarskih upodobitev

• oris kulturnozgodovinskih razmer; razvojne stopnje mezopotamske umetnosti (sumerska, babilonska, asirska)

• pomen arhitekture in urbanizma v okviru mezopotamske družbe; zna�ilnosti posvetne in sakralne arhitekture; glavni arhitekturni tipi

• zna�ilne oblike kiparstva; religiozni zna�aj kiparstva; upodobitev vladarja kot kultni in propagandni objekt

• poslikave uporabnih predmetov in okraševanje arhitekturnih delov; religiozna motivika

EGIP�ANSKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj egip�anske umetnosti; spoznajo razvojne stopnje egip�anske umetnosti

• razvijajo zavest o vlogi urbanizma in arhitekture v egip�anski kulturi; spoznajo razvoj, oblike in funkcijo grobne in tempeljske arhitekture

• razumejo vlogo zna�ilnih oblik kiparstva; odkrivajo vlogo egip�anskega kanona pri upodabljanju �loveške figure

• dojamejo obredni in mitološki zna�aj poslikav svetiš� in grobnih prostorov, poznajo kompozicijska pravila egip�anskega slikarstva

• oris kulturnozgodovinskih razmer; kronološka razdelitev egip�anske zgodovine

• zna�ilne urbanisti�ne oblike (mesto in mesto mrtvih); pomen razvoj in oblike zna�ilnih arhitekturnih tipov (grobnica, svetiš�e, bivalna arhitektura);

• zna�ilne kiparske naloge, zvrsti in tehnike; funkcijske razlike med monumentalno in malo plastiko; religiozni in vladarsko propagandni zna�aj kiparstva; egip�anski kanon pri upodabljanju �loveške figure;

• poslikave svetiš� in grobnic; obredna in mitološka motivika slikarstva; oblikovne zna�ilnosti egip�anskega slikarstva

UMETNOST STAREGA VEKA – ANTI�NA UMETNOST

• prepoznavajo pobude oblikovanja novih civilizacij; anti�ne civilizacije povežejo z zna�ilnostmi sredozemskega prostora

• Sredozemlje kot središ�e anti�ne umetnosti; stare civilizacije kot izhodiš�e za razvoj anti�ne umetnosti

KRETSKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj kulture na Kreti; spoznajo glavni obdobji minojske umetnosti

• analizirajo konstrukcijske in organizacijske zna�ilnosti kretskih pala�

• prepoznavajo zna�ilne kiparske oblike in materiale; dojamejo simboliko in religiozni zna�aj kiparstva

• spoznajo glavne motive in oblike kretskega slikarstva; dojamejo simboliko in religiozni zna�aj slikarstva

• oris kulturnozgodovinskih razmer; kronološki razvoj kulture na Kreti

• arhitektura pala�: struktura, na�in gradnje in likovna oprema

• religiozni zna�aj kretskega kiparstva in simboli�ne upodobitve; oblikovne zna�ilnosti

• stensko in vazno slikarstvo: oblikovne zna�ilnosti, motivni svet in simboli�na vloga

MIKENSKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj mikenske kulture; opredelijo obdobje mikenske umetnosti

• presojajo pomen utrjenega mesta; spoznajo megaron in njegovo vlogo v razvoju grškega svetiš�a

• spoznavajo osnovne oblike kiparstva

• oris kulturnozgodovinskih razmer • mikenska arhitektura: zasnova utrjenega mesta

tipi objektov, struktura in na�in gradnje; pomen megarona za razvoj grškega svetiš�a

• kiparsko oblikovani zlatarski izdelki

GRŠKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj grške umetnosti; opredelijo geografski položaj in kronološki razvoj

• oris kulturnozgodovinskih razmer; kronološka razdelitev grške umetnosti

PREDARHAJSKA IN ARHAJSKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj arhajske umetnosti; odkrivajo povezave med arhajsko umetnostjo in umetnostjo drugih sredozemskih civilizacij

• analizirajo vlogo grškega svetiš�a; poiš�ejo osnove za njegov razvoj; prepoznajo tipe svetiš� in zna�ilnosti stebrnih redov

• dojamejo religiozni zna�aj grškega kiparstva; spoznajo zna�ilne tipe oble plastike in mitološke prizore na arhitekturni plastiki

• prepoznajo osnovne oblike kerami�nih posod; razumejo razvoj vaznega slikarstva

• oris kulturnozgodovinskih razmer; vpetost v širši kulturni in civilizacijski prostor Sredozemlja

• arhitekturni razvoj, struktura in organizacija grškega svetiš�a; tipi svetiš�; zna�ilnosti stebrnih redov

• religiozni zna�aj kiparstva; zna�ilni tipi monumentalne oble plastike in pomen reliefa v arhitekturi; arhajski kanon pri upodabljanju �loveškega telesa; mitološka motivika

• slogovni razvoj vaznega slikarstva; osnovne oblike kerami�nih posod

KLASI�NA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj klasi�ne umetnosti • spoznavajo nadaljnji razvoj grškega svetiš�a;

spoznajo zna�ilne stavbe grškega mesta; dojamejo pomen akropole in agore v okviru grškega mesta;

• odkrivajo nov odnos do �loveškega telesa; spoznajo klasi�ni kanon; razumejo na�ela kontraposta; prepoznavajo nove ikonografske motive

• spoznajo nadaljnji razvoj vaznega slikarstva; vrednotijo dosežke monumentalnega slikarstva ob ohranjenih rimskih kopijah

• oris kulturnozgodovinskih razmer • razvoj arhitekturne teorije; nadaljnji razvoj

svetiš�a in oblikovanje zna�ilnih stavbnih tipov posvetne arhitekture; razvoj urbanizma: pomen akropole in agore;

• nova stremljenja v razvoju kiparstva: novi ikonografski motivi in sprememba odnosa do �loveške podobe; klasi�ni kanon in kontrapost

• nadaljnji razvoj vaznega slikarstva; dela grškega monumentalnega slikarstva v rimskih kopijah

HELENISTI�NA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj helenisti�ne umetnosti; opredelijo pojem helenizem; razvijejo zavest o pomenu helenizma za razvoj rimske kulture

• predstavijo osnovne zna�ilnosti helenisti�nega urbanizma in arhitekture

• odkrivajo zna�ilnosti helenisti�nega kiparstva; razumejo vlogo kiparskih del pri �aš�enju vladarja; spoznajo nove motive; ovrednotijo pomen žanra

• odkrivajo in presojajo dela helenisti�nega monumentalnega slikarstva v rimskih kopijah

• oris kulturnozgodovinskih razmer; kulturna središ�a helenizma in prevzemanje azijskih in egip�anskih prvin; �asovni okvir helenisti�ne umetnosti in njeno nadaljevanje v okviru rimske in kasnejše evropske umetnosti; umetnost kot sredstvo za uveljavljanje oblasti posameznih vladarjev in pomena države

• zna�ilnosti helenisti�ne arhitekture in urbanizma

• obla plastika in relief: helenisti�ni lepotni kanon; veliki sklopi, ki slavijo vladarjevo osebo; vdor novih ikonografskih prvin in motivov iz drugih religij, uveljavitev portreta in žanra

• helenisti�no slikarstvo v rimskih kopijah ETRUŠ�ANSKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj etruš�anske umetnosti

• analizirajo zna�ilnosti zasnove etruš�anskega mesta; dojamejo pomen arhitekture in urbanizma za razvoj rimskega urbanizma in arhitekture

• prepoznajo materiale in kiparske tehnike; razvijajo zavest o religiozni vlogi etruš�anske plastike; odkrivajo vlogo in pomen portretnih upodobitev

• spoznajo vsebinske in slogovne zna�ilnosti etruš�anskega slikarstva; odkrivajo vlogo poslikav v grobnih prostorih

• oris kulturnozgodovinskih razmer; prazgodovinska tradicija in vpliv drugih anti�nih kultur na razvoj etruš�anske umetnosti

• urbanizem etruš�anskega mesta; nekropola kot bivališ�e mrtvih; zna�ilni objekti in arhitekturni tipi; etruš�anski prispevek k razvoju rimske umetnosti

• plastika v glini in v kovini: religiozni in kultni zna�aj kiparstva; zna�ilnosti etruš�anskega portreta

• stensko slikarstvo v grobnih prostorih; religiozni in žanrski motive

RIMSKA UMETNOST

• razumejo razmere za razvoj rimske umetnosti; dojamejo geografske razsežnosti rimske kulture; poznajo kronološki razvoj rimske umetnosti

• razvijajo zavest o pomenu arhitekture in urbanizma v okviru rimske države; spoznajo tehnološke novosti gradnje; presojajo razlike med javnimi in zasebnimi stavbami; odkrivajo zna�ilnosti posameznih stavbnih tipov; spoznajo Vitruvija oz. njegovo delo

• se spoznavajo z vlogo reliefnih upodobitev v rimskem kiparstvu; razumejo pomen alegori�nih upodobitev v okviru državne propagande; razumejo pomen portreta v rimski družbi

• prepoznajo slikarske tehnike; analizirajo motive; se seznanijo z za�etki razvoja knjižnega slikarstva

• oris kulturnozgodovinskih razmer; vpliv grške in etruš�anske kulture na rimsko

• rimski urbanizem; novosti v gradbeništvu (materiali in tehnologije); razvoj rimskih svetiš�; zna�ilni tipi posvetne arhitekture in razlike med javnimi in zasebnimi stavbami; Vitruvij kot teoretik arhitekture

• reliefne upodobitve na slavolokih, stebrih, sarkofagih in oltarjih; realisti�ne in alegori�ne teme; razvoj oble plastike; portret kot spominska dolžnost in poveli�evanje posameznika

• stensko slikarstvo: talni in stenski mozaiki ter primeri pompejanskega slikarstva; tabelno slikarstvo; knjižno slikarstvo; mitološki motivi, groteskni in žanrski prizori, tihožitje, pejsaž in portret

RIMSKA UMETNOST NA PODRO�JU DANAŠNJE SLOVENIJE

• razumejo razmere za nastanek ter razvoj rimske umetnosti na ozemlju današnje Slovenije

• poznajo rimska mesta in njihov ustroj; predstavijo rimske nekropole na naših tleh

• ovrednotijo najpomembnejše ohranjene primere kiparstva iz obdobja Rima

• odkrivajo ohranjene fragmente stenskega slikarstva

• oris kulturnozgodovinskih razmer (življenje v rimskih provincah)

• rimska mesta, vojaški tabori in nekropole na Slovenskem; sakralna in profana arhitektura

• portretna plastika; kiparstvo religioznega oz. kultnega zna�aja (nagrobniki in okras mitrejev)

• slikarstvo rimske antike

UMETNOST SREDNJEGA VEKA

STAROKRŠ�ANSKA UMETNOST

• razumejo kulturnozgodovinske okoliš�ine, v katerih se je razvila zgodnjekrš�anska umetnost; odkrivajo njene slogovne in vsebinske zna�ilnosti

• se seznanijo s temeljnimi tipi krš�anskih kultnih stavb; dojamejo pomen liturgije za oblikovanje arhitekture

• odkrivajo vlogo in nove naloge kiparstva; prepoznajo slogovne zna�ilnosti, motivni pomen in simboli�no vrednost kiparskih upodobitev;

• prepoznajo osnovne zvrsti zgodnjekrš�anskega slikarstva; razumejo temeljne ikonografske in slogovne zna�ilnosti; razvijajo zavest o simboli�ni pomenljivosti podob

• oris kulturnozgodovinskih razmer; temeljne slogovne in ikonografske zna�ilnosti zgodnjekrš�anske umetnosti

• krš�anske kultne stavbe: zna�ilnosti centralne in longitudinalne arhitekture; vpliv rimskih stavbnih tipov in krš�anske liturgije na oblikovanje arhitekture

• liturgi�no pogojene kiparske naloge; uveljavljanje novih estetskih meril; najzna�ilnejši ikonografski motivi in simboli

• vloga katakomb v umetnosti prvih kristjanov in katakombno slikarstvo; mozai�na dekoracija krš�anskih kultnih stavb; knjižno slikarstvo; nov slikarski izraz in najpogostejše ikonografske teme in simboli

BIZANTINSKA UMETNOST

• razumejo kulturnozgodovinske okoliš�ine razvoja bizantinske kulture in umetnosti; spoznajo slogovne in vsebinske zna�ilnosti; odkrivajo vpliv bizantinske umetnosti na umetnost Zahoda

• analizirajo principe kupolne gradnje; razvijajo zavest o simbolni vrednosti stavbnih �lenov

• prepoznajo slogovne in ikonografske zna�ilnosti slonokoš�ene plastike

• odkrivajo razli�na podro�ija in tehnike bizantinskega slikarstva; razumejo vpliv liturgije na poslikavo bizantinskih cerkva; razvijajo zavest o vlogi anti�ne dediš�ine

• oris kulturnozgodovinskih razmer; Bizantinsko cesarstvo kot dedi� anti�ne kulture in umetnosti; temeljne slogovne in ikonografske zna�ilnosti bizantinske umetnosti; oris razvoja od zgodnjebizantinske umetnosti do propada bizantinskega cesarstva; vpliv bizantinske umetnosti na zahodnoevropsko umetnost, umetnost Balkana in Vzhodne Evrope

• razvoj monumentalne centralne arhitekture; eno in ve�kupolne stavbe; urbanizem in utrdbena arhitektura; simbolika stavbnih �lenov

• slonokoš�ena plastika – slog in ikonografija • razvoj stenskega, tabelnega oz. ikonskega in

knjižnega slikarstva; slogovne in vsebinske zna�ilnosti; liturgi�na pogojenost slikarstva v bizantinskem slikarstvu

UMETNOST V OBDOBJU PRESELJEVANJA LJUDSTEV

• razumejo kulturnozgodovinske okoliš�ine, v katerih se je rojevala umetnost preseljujo�ih se ljudstev; se seznanijo z novimi umetnostnimi središ�i

• spoznajo osnovne arhitekturne tipe in odkrivajo vplive anti�ne stavbne dediš�ine

• dojamejo klju�ne naloge kiparstva; prepoznajo zna�ilne vzorce in na�ine dekoracije

• analizirajo slogovne zna�ilnosti knjižnega slikarstva

• zgodovinsko dogajanje v Zahodni Evropi in stapljanje anti�ne oz. starokrš�anske dediš�ine z umetnostno tradicijo germanskih plemen; izoblikovanje novih umetnostnih središ� in podro�ij

• osnovni tipi lesenih in zidanih stavb; vplivi anti�nega stavbarstva (kamnita sakralna arhitektura)

• plasti�na dekoracija umetnoobrtnih izdelkov; zna�ilna ornamentika in uporaba poldragih kamnov in emajla

• knjižno slikarstvo (insularni rokopisi); zna�ilnosti anglosaško-irskega slikarstva

KAROLINŠKA IN OTONSKA UMETNOST

• razumejo kulturnozgodovinske okoliš�ine, v katerih se je rodila karolinška država; dojamejo idejo o obnovi rimskega cesarstva oziroma idejo o ve�nem Rimu; razumejo kulturni fenomen karolinške renesanse

• odkrivajo nove stavbne tipe • spoznajo temeljne kiparske naloge

karolinškega obdobja; analizirajo slogovne zna�ilnosti karolinškega in otonskega kiparstva

• opredelijo in razlikujejo slogovne zna�ilnosti karolinškega in otonskega slikarstva; presojajo vlogo anti�nih prvin in bizantinskega vpliva; seznanijo se z novimi ikonografskimi motivi; razvijejo zavest o vodilni vlogi knjižne iluminacije v slikarstvu tega obdobja

• oris kulturnozgodovinskih okoliš�in: karolinška država in nemško cesarstvo pod Otoni; Evropa kot enoten kulturni prostor; obujanje anti�ne kulture in umetnosti, odprtost za bizantinske vplive

• izoblikovanje monumentalne sakralne arhitekture; razvoj bazilike z dvojnim korom, dvostolpnim zahodnim pro�eljem in kripto; razvoj samostanske arhitekture

• slonokoš�ena in bronasta plastika ter zlatarski izdelki; pojav monumentalne lesene plastike; ikonografske in slogovne zna�ilnosti karolinškega in otonskega kiparstva;

• razcvet knjižnega slikarstva: dvorna šola Karla Velikega in druge samostanske šole; dediš�ina antike in vpliv so�asnega bizantinskega slikarstva; slogovna razpetost med stilizacijo in naturalizmom; novi ikonografski motivi

STAROKRŠ�ANSKA UMETNOST IN UMETNOST ZGODNJEGA SREDNJEGA VEKA NA SLOVENSKEM

• dojamejo razmere ob uveljavitvi krš�anstva in razumejo okoliš�ine, ki so se oblikovale ob preseljevanju narodov;

• ovrednotijo vpliv krš�anske vere na razvoj umetnosti in vlogo preseljujo�ih se narodov;

• analizirajo in ovrednotijo umetnostne spomenike zgodnjega srednjega veka

• uveljavitev krš�anstva na ozemlju današnje Slovenije; vloga preseljujo�ih se narodov in zaton anti�ne civilizacije

• predstavitev ostankov krš�anskih središ� oz. kultnih kompleksov;

• višinske postojanke in njihovi sakralni objekti; kiparski okras

ROMANIKA

• razumejo kulturnozgodovinske okoliš�ine razvoja romanske umetnosti; dojamejo vlogo križarskih vojn, meniških redov in romarskih poti v umetnosti visokega srednjega veka; razlikujejo skupne prvine in nacionalne oz. regionalne posebnosti sloga

• poznajo splošne zna�ilnosti romanskega sloga v arhitekturi in odkrivajo slogovne posebnosti nemške, francoske in italijanske romanske arhitekture; razumejo posebnosti sakralne in profane arhitekture; spoznajo temeljna na�ela srednjeveškega urbanizma

• odkrivajo in analizirajo slogovne zna�ilnosti romanskega kiparstva; razumejo vlogo kiparskega okrasa v sakralni arhitekturi; odkrivajo glavne naloge oble plastike; poznajo in prepoznajo najpomembnejše ikonografske motive

• analizirajo slogovne zna�ilnosti romanskega slikarstva; odkrijejo naraš�ajo� pomen freske; razumejo razvoj romanskega slikarstva in vloge, ki jo je pri tem odigrala bizantinska umetnost;

• razumejo srednjeveško tipologijo

• oris kulturnozgodovinskih okoliš�in v od druge polovice 11. st. do za�etka 13. st.: pomen križarskih vojn, fevdalnih redov in romarskih poti za podobo Evrope; nastanek novih umetnostnih središ�; temeljne slogovne in ikonografske zna�ilnosti romanske umetnosti

• splošne slogovne zna�ilnosti romanske arhitekture; razvoj romanske bazilike; samostanska in romarska arhitektura; razvoj profane arhitekture; srednjeveška mestna zasnova in urbanisti�ne zna�ilnosti; regionalne posebnosti nemške, italijanske in francoske romanske arhitekture

• slogovne zna�ilnosti romanskega kiparstva; kiparstvo kot sestavni del arhitekture (vloga reliefa); obla plastika; najzna�ilnejši ikonografski motivi

• splošne slogovne zna�ilnosti romanskega slikarstva; stensko slikarstvo; knjižno slikarstvo; vpliv bizantinske umetnosti na romansko slikarstvo; najpomembnejši ikonografski motivi in tipološka zasnova slikarskih programov

ROMANIKA NA SLOVENSKEM

• spoznajo kulturnozgodovinske okoliš�ine razvoja romanske umetnosti na Slovenskem

• odkrivajo skupne prvine romanskega sloga in regionalne posebnosti romanike na Slovenskem

• analizirajo in primerjajo najpomembnejših spomenike romanske arhitekture

• razumejo zna�ilnosti romanskega kiparstva na Slovenskem

• zavedajo se pomena rokopisnega slikarstva

• oris kulturnozgodovinskih okoliš�in: slovenski prostor od druge polovice 11.st. do za�etka 13.st; pomen plemiških rodbin in Cerkve, vpliv meniških redov

• zna�ilnosti in primeri romanske sakralne arhitekture; profana arhitektura (gradovi)

• slogovne in ikonografske zna�ilnosti kiparstva • knjižno slikarstvo; stiški skriptorij

GOTIKA

• razumejo kulturnozgodovinske dejavnike, ki so vplivali na razvoj gotske umetnosti; prepoznajo splošne zna�ilnosti gotskega sloga in dojamejo gotiko kot slog dežel oz. pokrajin

• spoznajo razvoj gotske arhitekture in razvijajo zavest o regionalnih slogih; razumejo fenomen gotske katedrale kot celostne umetnine; se seznanijo z bistvenimi zna�ilnostmi profane arhitekture

• odkrivajo razvoj katedralne plastike in njeno osvobajanje iz podrejenosti arhitekturnemu okviru; razumejo slogovni razvoj od zgodnje do pozne gotike; odkrivajo osrednje kiparske naloge; poznajo slogovne zna�ilnosti mednarodne dvorske gotike; spoznajo vodilne ikonografske motive

• poznajo slogovne zna�ilnosti in razumejo razvoj gotskega slikarstva ter vlogo razli�nih zvrsti; odkrivajo temeljne poteze mednarodne gotike v slikarskih medijih; analizirajo razvoj italijanskega gotskega slikarstva; spoznajo nove ikonografske motive

• oris kulturnozgodovinskih zna�ilnosti poznega srednjega veka: gospodarski razcvet, krepitev trgovine, okrepljena vloga mest in razvoj meš�anstva, vloga viteške kulture, pojav pridigarskih redov, razvoj šolstva in znanosti; splošne zna�ilnosti in oris razvoja gotskega sloga; gotika kot nacionalni in regionalni slog

• oris razvoja gotske arhitekture od srede 12. st. do konca 15. st.; nacionalna oz. regionalna pogojenost sloga; pomen gotske katedrale, njene zna�ilnosti in razvoj; arhitektura pridigarskih redov; profana arhitektura in njen razvoj

• katedralna plastika: podrejenost kiparstva arhitekturi in njegovo osvobajanje od arhitekturnega okvira; prostostoje�a plastika, oltarji in miniaturna plastika; slogovne zna�ilnosti kiparstva (naturalizem); kiparstvo internacionalnega dvorskega sloga; gotski realizem; poznogotski barok; novi ikonografski motivi in ikonografija katedralne plastike;

• vitraž, stensko, tabelno in knjižno slikarstvo: splošne slogovne zna�ilnosti; posebnosti italijanskega gotskega slikarstva; mednarodni dvorski slog; gotski realizem; novi ikonografski motive

GOTIKA NA SLOVENSKEM

• spoznajo kulturnozgodovinske dejavnike razvoja gotske umetnosti na Slovenskem

• analizirajo splošne zna�ilnosti in regionalne posebnosti gotike na Slovenskem

• poznajo, opredelijo in ovrednotijo najpomembnejše spomenike gotske arhitekture

• odkrivajo zna�ilnosti zgodnje- in visokogotskega kiparstva; dojamejo vpetost slovenske umetnosti ok. leta 1400 v mednarodne umetnostne tokove

• razumejo razvoj in ikonografske posebnosti gotskega slikarstva na Slovenskem; analizirajo spomenike vseh slikarskih zvrsti

• oris kulturnozgodovinskih zna�ilnosti poznega srednjega veka na Slovenskem: okrepljena vloga mest, vloga plemiških rodbin, pojav pridigarskih redov; gotika kot nacionalni in regionalni slog

• zna�ilni tipi in primeri gotskih cerkva na Slovenskem

• zgodnje-, visoko- in poznogotsko kiparstvo na Slovenskem; mednarodni gotski slog in vpliv �eške gotike, poznogotski barok; najbolj priljubljeni ikonografski motivi

• razvoj gotskega slikarstva do prehoda v renesanso; poglavitni mojstri in njihove delavnice; zna�ilni ikonografski motivi in kranjski prezbiterij

UMETNOST NOVEGA VEKA

RENESANSA

• razumejo družbeno-zgodovinske okoliš�ine, ki so omogo�ile razvoj renesan�ne umetnosti; spoznajo vodilna umetniška središ�a in nove umetniške tehnike; razvijajo zavest o pomenu renesan�nega humanizma za vrednotenje �loveka

• družbene razmere v Evropi 15. in 16. st.: razcvet mestnih držav; vodilna središ�a renesan�ne umetnosti; kulturni razcvet; renesan�ni humanizem: novo vrednotenje �loveka in umetnika; iznajdba tiska; uveljavitev novih umetnostnih zvrsti in tehnik

ZGODNJA RENESANSA

• dojamejo raznolikost kulturno-zgodovinskih izhodiš� renesanse v Italiji in na Nizozemskem; primerjajo klju�ne zna�ilnosti nizozemske in italijanske zgodnjerenesan�ne umetnosti

• odkrijejo zna�ilnosti staronizozemskega slikarstva; primerjajo zna�ilnosti severnjaškega in italijanskega slikarstva zgodnje renesanse;

• spoznajo novosti, ki jih vpelje slikarstvo zgodnje renesanse; spoznajo osrednje ikonografske motive

• razvijajo zavest o vplivnosti anti�nega kiparstva; prepoznajo in analizirajo slogovne zna�ilnosti in estetska na�ela renesan�nega kiparstva; poznajo osrednje kiparske naloge

• analizirajo arhitekturne prvine, ki jih je renesansa povzela po antiki; poznajo slogovne poteze in zna�ilnosti novega estetskega kanona; se seznanijo z osnovami renesan�nega urbanizma

• približno so�asen nastop renesanse v Italiji in severno od Alp (Nizozemska) a razli�nost kulturnozgodovinskih izhodiš�; zna�ilnosti severnjaške in italijanske zgodnjerenesan�ne umetnosti

• zna�ilnosti staronizozemskega slikarstva: pomen oljnega slikarstva, zanimanje za atmosfersko perspektivo, vsebinske posebnosti

• italijansko slikarstvo: novosti v oblikovanju �loveške figure in v kompoziciji, razvoj perspektive in oblikovanja slikarskega prostora; najpomembnejši ikonografski motivi

• italijansko kiparstvo: vpliv anti�nega kiparstva, raziskovanje realizma, študij anatomije, iskanje idealne lepote in uveljavljanje novega estetskega kanona; upoštevanje zakonitosti centralne perspektive v reliefnih kompozicijah; osrednje kiparske naloge

• italijanska arhitektura: obujanje anti�ne tradicije; slogovne zna�ilnosti in nov estetski kanon; novi urbanisti�ni principi; razvoj arhitekturne teorije

VISOKA RENESANSA

• dojamejo vlogo italijanske umetnosti v obdobju visoke renesanse; razumejo nov koncept umetnika genija; odkrivajo vpliv Italije na razvoj renesan�ne umetnosti severno od Alp

• prepoznajo in analizirajo zna�ilnosti visokorenesan�ne arhitekture;

• predstavijo osrednje kiparske naloge in njihov razvoj v visoki renesansi

• spoznajo slogovne in vsebinske zna�ilnosti visokorenesan�nega slikarstva; odkrivajo posebnosti florentinskega, beneškega in rimskega slikarstva;

• poznajo zna�ilnosti nizozemskega in nemškega slikarstva; odkrivajo vsebinske posebnosti severnjaškega slikarstva; primerjajo zna�ilnosti severnjaškega in italijanskega visokorenesan�nega slikarstva

• vodilna vloga Italije v umetnosti visoke renesanse; nov status umetnika kot genija; vpliv Italije na umetnost severno od Alp

• italijanska arhitektura: nadaljevanje in nadgradnja na�el zgodnje renesanse; slogovne zna�ilnosti visoke renesanse; raziskovanje anti�ne arhitekture in njen vpliv na renesan�ne arhitekte

• italijansko kiparstvo: osrednje kiparske naloge in njihov razvoj v visoki renesansi; okrepljen vpliv arheoloških najdb

• italijansko slikarstvo: slogovne in vsebinske zna�ilnosti slikarstva visoke renesanse; posebnosti treh velikih slikarskih središ�; osebne izrazne zna�ilnosti velikanov visoke renesanse

• slikarstvo severno od Alp: zna�ilnosti nizozemskega in nemškega slikarstva v obdobju visoke renesanse; severnjaški estetski ideal; severnjaški naturalizem in zanimanje za fantasti�no; razvoj renesan�ne grafike

POZNA RENESANSA

• razvijajo zavest o heterogeni podobi pozne renesanse; prepoznajo zna�ilnosti manierizma kot zna�ilnosti prevladujo�ega sloga

• spoznajo in razlikujejo zna�ilnosti paladijanskega klasicizma in manieristi�ne arhitekture

• odkrivajo slogovne zna�ilnosti manieristi�nega kiparstva

• analizirajo oblikovne in vsebinske novosti v slikarstvu

• oris kulturnozgodovinskih razmer: politi�na, verska in intelektualna kriza v Evropi; heterogenost umetniškega ustvarjanja: nadaljevanje visoke renesanse, manierizem, poznorenesan�ni klasicizem; intelektualizacija umetniške ustvarjalnosti

• nadaljevanje in nadgradnja klasi�ne tradicije visoke renesanse v arhitekturi: palladijanski klasicizem in njegov pomen za razvoj arhitekture v Zahodni Evropi; iskanje novih, neklasi�nih arhitekturnih rešitev: manieristi�na arhitektura

• manierizem kot prevladujo�i slogovni izraz v kiparstvu pozne renesanse; slogovne zna�ilnosti manieristi�nega kiparstva; manierizem v umetni obrti

• prevlada manieristi�nih slogovnih prvin v slikarstvu pozne renesanse; oblikovne in vsebinske novosti manieristi�nega slikarstva

RENESANSA NA SLOVENSKEM

• predstavijo družbeno-zgodovinske razmere v 16. st. ter dejavnike razvoja renesan�ne umetnosti

• razumejo regionalno pogojenost renesan�ne arhitekture na Slovenskem; seznanijo se s klju�nimi tipi posvetne arhitekture in renesan�nimi prvinami v sakralni arhitekturi

• odkrivajo zna�ilnosti renesan�nega kiparstva na Slovenskem

• razumejo posebnosti slovenskega renesan�nega slikarstva, vpetega med tradicijo gotike in zgodnji barok; zavedajo se pomena tiskov

• oris razmer, ki so pogojevale razvoj umetnosti na podro�ju Slovenije v 16. st.; razvoj sloga: ohranjanje gotskih zna�ilnosti in postopna uveljavitev vplivov severa in Italije

• najpomembnejši tipi posvetne arhitekture in renesan�ne prvine v sakralni arhitekturi

• slogovne in ikonografske zna�ilnosti renesan�ne plastike na Slovenskem in primeri

• italijanski in severnjaški vplivi v slovenskem renesan�nem slikarstvu; pomen renesan�nih ilustriranih tiskov

BAROK

• predstavijo razmere, ki so vplivale na razvoj baro�ne umetnosti; odkrivajo njene geografske in �asovne razsežnosti; spoznajo glavne zna�ilnosti baro�ne umetnosti v razli�nih deželah

• spoznajo novosti baro�ne arhitekture; odkrivajo zna�ilnosti sakralne arhitekture; spoznajo rimski barok in njegov vpliv na arhitekturo severno od Alp; dojamejo politi�no in propagandno vlogo baro�nega dvorca; odkrijejo novo razmerje med naravo in arhitekturo

• presojajo zna�ilnosti baro�nega kiparstva; odkrivajo pomen kiparske opreme v okviru arhitekture; spoznajo zvrsti in vlogo oblikovanja

• spoznajo in analizirajo splošne zna�ilnosti slikarstva posameznih evropskih dežel; presojajo novo vlogo in pomen svetlobe, razumejo razvoj italijanskega iluzionisti�nega slikarstva; odkrivajo razlike med flamskim in holandskim slikarstvom in vzroke zanje; razumejo vlogo slikarskih akademij

• oris kulturnozgodovinskih razmer: absolutizem in verska obnova katoliške cerkve; središ�a baro�ne ustvarjalnosti; raznovrstnost baro�ne umetnosti in razlike v umetnosti posameznih dežel; preseganje meja posameznih zvrsti likovne umetnosti in pomen celostne umetnine

• rimska baro�na arhitektura kot znak papeške mo�i in protireformacije; Il Gesù kot prototip jezuitske cerkvene arhitekture; dvorec kot politi�na propaganda absolutisti�nega vladarja; baro�ni park: podreditev narave v okviru arhitekture; vpliv italijanskega baroka na razvoj baro�ne arhitekture severno od Alp

• arhitekturna plastika in oprema; samostojna plastika in kiparska oprema vodnjakov; umetnoobrtni izdelki in njihova vloga v okviru celostne umetnine; slogovne in ikonografske novosti

• baro�no slikarstvo: slogovne zna�ilnosti in tehni�ne novosti; vloga slikarskih akademij; iluzionisti�no slikarstvo; ikonografske in slogovne posebnosti italijanskega, flamskega, holandskega, španskega, in francoskega slikarstva

BAROK NA SLOVENSKEM

• povežejo nastop baro�ne umetnosti s katoliško versko prenovo; ovrednotijo vlogo Academie operosorum; dojamejo Ljubljano kot žariš�e baro�ne umetnosti; odkrijejo uveljavitev slovenskega umetnika v družbi

• razumejo zna�ilnosti in razlike kranjskega in štajerskega baroka;

• analizirajo zna�ilnosti sakralne in profane arhitekture; odkrivajo nove stavbne tipe; spoznajo ljubljansko baro�no arhitekturo;

• analizirajo zlati oltar; poznajo ikonografske in slogovne posebnosti, odkrivajo poteze italijansko vplivanega in štajerskega kiparstva

• presojajo vplive, slogovne poteze in motive baro�nega slikarstva

• oris kulturnozgodovinskih razmer: pomen katoliške verske prenove in Academie operosorum; Ljubljana kot žariš�e baroka na Slovenskem; vzpon doma�ih umetnikov; razcvet baro�ne umetnosti na Slovenskem; regionalna zaznamovanost – italijanski in srednjeevropski umetnostni vplivi; kranjski in štajerski barok

• novi stavbni tipi v sakralni arhitekturi; razmah profane arhitekture; ljubljanski spomeniki kot vrh baro�ne arhitekture pri nas

• pojav zlatih oltarjev in kasneje drugih kiparskih nalog; slogovne in ikonografske zna�ilnosti kiparstva na Slovenskem

• tabelno in stensko slikarstvo (baro�ni stropni iluzionizem); ikonografske in slogovne zna�ilnosti); ljubljanski krog slikarjev

ROKOKO

• dojamejo rokoko kot zaklju�no stopnjo baro�ne umetnosti; poznajo zna�ilnosti rokokojske umetnosti

• odkrivajo posebnosti nemškega rokokoja; razumejo oblikovanje interierja kot klju�no arhitekturno nalogo; prepoznajo dekorativne zna�ilnosti in rokokojsko ornamentiko

• odkrivajo dekorativno vlogo kiparstva in uveljavitev porcelana

• spoznajo zna�ilnosti, motive in posebnosti francoskega, italijanskega in angleškega rokokojskega slikarstva

• umetnostni slog 18. stoletja, ki se kot zadnja stopnja baroka razvije v Franciji, vidneje uveljavi v Nem�iji, Avstriji in Benetkah; nagnjenje do dekorativnosti, uporaba zna�ilne ornamentike, lahkotnost, igrivost, rafiniranost; moda eksoti�nih motivov in predmetov

• uveljavitev rokokoja v monumentalni posvetni in cerkveni arhitekturi nemških in avstrijskih dežel, v ve�ini ostalih evropskih držav se prvenstveno izrazi v notranji opremi; zna�ilnosti rokokojske arhitekture

• dekorativna vloga kiparstva; pomen drobne plastike, porcelana

• slogovne in motivne posebnosti francoskega italijanskega in angleškega rokokojskega slikarstva

ROKOKO NA SLOVENSKEM

• razbirajo vplive in odkrivajo zna�ilnosti rokokoja na Slovenskem

• uveljavitev rokokoja na Slovenskem: pobude, zna�ilnosti in spomeniki

UMETNOST 19. IN 20.STOLETJA

NEOKLASICIZEM

• dojamejo pomen pojmov klasika, klasicizem in neoklasicizem; razumejo vlogo arheoloških odkritij in umetnostne teorije; spoznajo razvoj akademizma in historizma

• poznajo slogovne zna�ilnosti neoklasicisti�ne arhitekture; prepoznavajo vplive anti�nega arhitekturnega jezika

• poznajo slogovnih in vsebinskih zna�ilnosti neoklasicisti�nega kiparstva; odkrivajo povezave z antiko

• poznajo slogovne in ikonografske zna�ilnosti neoklasicisti�nega slikarstva; odkrivajo spodbude za uveljavitev novih vse

• oris kulturnozgodovinskih okoliš�in: vpliv idej francoskega razsvetljenstva, francoska revolucija, vzpon Napoleona; nova arheološka odkritja, razvoj akademizma in historizma

• splošne slogovne zna�ilnosti neoklasicisti�ne arhitekture; obnavljanje anti�ne umetnosti; uveljavitev obsežnih perspektivi�nih urbanisti�nih zasnov; empira in njegova vloga v notranji dekoraciji

• slogovne in motivne zna�ilnosti neoklasicisti�nega kiparstva: zgledovanje po klasi�ni antiki, neoklasicisti�ni estetski kanon, poglobljena vsebinska obravnava anti�ne mitologije

• splošne zna�ilnosti neoklasicisti�nega slikarstva; poudarjena sporo�ilnost, vezana na anti�no moralo in etiko

NEOKLASICIZEM NA SLOVENSKEM

• analizirajo razmere, ki so onemogo�ale širši razvoj neoklasicizma na Slovenskem; prepoznajo posamezne slogovne zna�ilnosti v arhitekturi

• spoznajo zna�ilnosti neoklasicisti�nega slikarstva in njegovo vlogo v okviru

• oris družbenozgodovinskih okoliš�in v za�etku 19. stoletja na Slovenskem; mo�na navezanosti na baro�no tradicijo

• manj izrazito uveljavljanje klasicisti�nih slogovnih zna�ilnosti v arhitekturi

• slogovne prvine neoklasicizma v slovenskem slikarstvu

• slovenskega slikarstva 19. stoletja HISTORI�NI SLOGI V ARHITEKTURI

• dojamejo povezave med zanimanjem za preteklost in zgledovanjem po zgodovinskih slogih; prepoznajo zna�ilnosti neoslogov in njihov simbolni zna�aj; odkrivajo nove tehni�ne dosežke in materiale pri gradnji stavb

• zanimanje za preteklost, povezano s prebujeno nacionalno zavestjo

• zgledovanje po zgodovinskih slogih in oblikovanje neoslogov ob uporabi nove tehnologije gradnje

• HISTORI�NI SLOGI V ARHITEKTURI NA SLOVENSKEM

• razumejo razmah historizma v avstroogrski monarhiji, ki z naraš�anjem narodne zavesti dobi nacionalni poudarek

• historicizem na Slovenskem in politi�na povezanost z avstroogrsko monarhijo;

• INŽENIRSKA ARHITEKTURA

• presojajo vpliv industrijske revolucije, novih tehnologij, konstrukcij in številnih gradbenih nalog na izoblikovanje inženirske arhitekture; poznajo razvoja neboti�nika in za�etke funkcionalne gradnje

• vpliv in posledice industrijske revolucije in novih tehnologij na arhitekturo; nove gradbene naloge in pojav novih gradbenih konstrukcij, ki s�asoma prevzemajo vse vidnejšo estetsko vlogo; pomen Združenih držav za razvoj gradnje v višino

ROMANTIKA

• odkrivajo kulturno-zgodovinske družbene spremembe �asa; dojamejo romantiko kot stanje duha in odkrivajo slogovno neenotnost del;

• analizirajo vsebinske in oblikovne zna�ilnosti; romantike in ozavestijo nacionalno pogojenost romanti�nega slikarstva

• prepoznajo nove vsebine romanti�nega kiparstva znotraj tradicije baro�ne plastike

• oris kulturnozgodovinskih razmer v Evropi; nov položaj umetnika v 19. st. (ustvarja iz lastne pobude); za�etek dobe razstav in �asopisne umetniške kritike; romantika kot stanje duha

• zavestno iskanje novih vsebin in novega likovnega izraza v slikarstvu (ustvarjalna subjektivnost); nacionalna pogojenost romanti�nega slikarstva: zna�ilnosti nemške angleške in francoske romantike

• slogovne in vsebinske zna�ilnosti romanti�nega kiparstva

ROMANTIKA IN BIDERMAJER NA SLOVENSKEM

• presojajo razloge za uveljavitev bidermajerja in ga dojamejo kot zna�ilno srednjeevropsko meš�ansko kulturo �asa;

• se seznanijo z vsebinskimi in slogovnimi zna�ilnostmi ter vlogo bidermajeskega in romanti�nega slikarstva na Slovenskem

• vpliv družbeno-zgodovinskih razmer na uveljavitev bidermajerja kot zna�ilne meš�anske kulture v razmerah po Dunajskem kongresu; romantika kot spremljevalni pojav

• slikarstvo: vsebinske in slogovne zna�ilnosti bidermajerja na Slovenskem; vzpon krajinarstva v okviru romanti�nih tendenc

REALIZEM

• spoznajo kulturnozgodovinske okoliš�ine, ki vplivajo na nastop realizma; dojamejo realizem kot smer, ki poskuša podobo vsakdanje resni�nosti posredovati �im bolj objektivno;

• poznajo vsebinske in slogovne zna�ilnosti realisti�nega slikarstva; presojajo družbeno vlogo umetnika in odkrivajo uveljavitev novih motivov

• oris kulturnozgodovinskih okoliš�in, ki vplivajo na nastop realizma; realizem kot �im bolj objektivno podajanje resni�nosti

• splošne slogovne in vsebinske zna�ilnosti realisti�nega slikarstva: zapisovanje resni�nosti brez razkazovanja �ustev; politi�ni aktivizem in angažma umetnikov, poveli�anje kme�kega dela in malega �loveka; nastop plenerizma v krajinarstvu

REALIZEM NA SLOVENSKEM

• dojamejo razloge za delovanje slovenskih umetnikov v tujini

• poznajo in razumejo slogovne in vsebinske posebnosti slovenskega realisti�nega slikarstva

• odkrivajo elemente realizma v kiparstvu

• uveljavitev smeri v ozkem umetnostnem krogu, brez ustreznega doma�ega družbenega zaledja; evropska umetnostna središ�a, kjer delovali slovenski realisti

• temeljne slogovne in vsebinske zna�ilnosti slovenskega realisti�nega slikarstva

• uveljavljanje realizma v kiparstvu; vezanost na akademizem ali historizem

IMPRESIONIZEM

• razvijajo zavest o novem na�inu izražanja, osvobojenem tradicionalnih pravil; dojamejo kot cilj slikarjev ujeti trenutno svetlobo in nenehno spreminjajo�o se stvarnost

• spoznajo slogovne in vsebinske zna�ilnosti impresionisti�nega slikarstva nov na�in dela in tipi�ne motive

• impresionizem kot nov na�in izražanja, ki se na uradnih razstavah akademske umetnosti ne more uveljaviti in alternativni na�ini razstavljanja; obravnavanje motiva kot �istega vizualnega vtisa

• splošne slogovne in vsebinske zna�ilnosti impresionisti�nega slikarstva; novi cilji slikarjev, tehnike in nov motivni svet

IMPRESIONIZEM NA SLOVENSKEM

• ovrednotijo slovenski impresionizem in dojamejo impresionizem kot prvo moderno likovno gibanje na Slovenskem;

• opredelijo vsebinske in slogovne zna�ilnosti slovenskega impresionizma

• slovenski impresionizem kot zapozneli odmev francoskega impresionizma in kot nastop modernizma na Slovenskem

• splošne slogovne in vsebinske zna�ilnosti slovenskega impresionisti�nega slikarstva

POSTIMPRESIONIZEM

• dojemajo postimpresionizem kot heterogeno umetnostno obdobje; odkrivajo nove intelektualne pobude in vplive tujih kultur

• prepoznajo individualne sloge glavnih predstavnikov postimpresionizma in zna�ilnosti pointilizma; razumejo njihov vpliv na umetnost 20. stoletja; se seznanijo z za�etki razvoja plakatne umetnosti

• odkrivajo oblikovne novosti v kiparstvu in analizirajo novosti vinterpretaciji motivov

• oris slogovno heterogenega obdobja; izstopanje umetnikov z izvirnim osebnim izrazom; vpliv neevropskih kultur na umetniško ustvarjalnost

• postimpresionisti�no slikarstvo kot seštevek razli�nih individualnih slogov; zna�ilnosti slikarstva najvidnejših mojstrov; za�etki razvoja plakatne umetnosti

• odmik od akademizma 19. stoletja k novim kiparskim tehnikam in novim interpretacijam tradicionalnih motivov

SIMBOLIZEM

• prepoznajo dejavnike, ki spodbudijo nastop simbolizma; razvijajo zavest o poudarjeni osebni izpovednosti skozi govorico simbolov; razumejo pomena simbolizma za razvoj ekspresionizma in nadrealizma

• spoznajo slogovno heterogenost in skupne to�ke simbolisti�nih slikarjev; presojajo vsebinske povezave s simbolisti�no literaturo

• oris razmer, ki so spodbudile nastop simbolizma v likovni umetnosti; tesna povezanost s simbolisti�no literaturo; napoved ekspresionizma in nadrealizma 20. stoletja

• slogovna heterogenost simbolisti�nega slikarstva; koncept simbolisti�ne umetnine kot ideje, izražene z likovno govorico simbolov; poudarek na subjektivnosti in osebnih simbolih

SECESIJA

• dojamejo mednarodno naravo gibanja in razli�na poimenovanja sloga; prepoznajo dekorativni zna�aj sloga in njegovo uveljavitev v arhitekturi in notranji opremi; analizirajo vsebinske in oblikovne novosti

• analizirajo vlogo novih materialov in secesijskih dekorativnih prvin v arhitekturi; opredelijo secesijsko stavbo kot celostno umetnino; poznavanje glavnih zna�ilnosti dunajske secesije

• spoznajo uporabo secesijske dekorativne linije pri oblikovanju predmetov za vsakdanjo rabo

• se seznanijo s formalnimi in vsebinskimi zna�ilnostmi secesijskega slikarstva; razumejo razvoj plakatne umetnosti

• secesija kot nova likovna ustvarjalnost, ki se lo�i od uradno priznanih akademskih združenj; mednarodno gibanje za prenovo dekorativnih in uporabnih umetnosti ter arhitekture; uveljavitev novih estetskih idealov in svobodnejšega umetnostnega izraza; uporaba sodobnih tehnoloških možnosti in materialov

• zna�ilnosti secesijske arhitekture: vloga dekoracije in novih materialov; celosten pristop k umetnini

• uveljavitev zna�ilnega ornamentalnega secesijskega sloga v uporabni umetnosti: oblikovanje razli�nih predmetov za vsakdanjo uporabo, opreme, nakita

• formalne in vsebinske zna�ilnosti secesijskega slikarstva; uveljavitev plakata kot razširjenega umetnostnega izdelka

SECESIJA NA SLOVENSKEM

• poznajo razloge za uveljavitev secesijskega sloga v Ljubljani

• opredelijo pomen izraza secesijska Ljubljana; odkrivajo naslon na dunajske arhitekturne rešitve

• dojamejo secesijsko kiparstvo kot najbolj napredno likovno smer �asa; prepoznajo formalne zna�ilnosti secesijskega kiparstva

• oris razmer v Ljubljani ob potresu l. 1895 • secesijska arhitektura kot najnaprednejša smer v

okviru popotresne gradnje; uveljavitev dunajskega secesijskega sloga; za�etki moderne arhitekture v Sloveniji

• secesijsko kiparstvo kot napredna likovna smer; formalne zna�ilnosti

• ARHITEKTURA PRVE POLOVICE 20. STOLETJA

• dojamejo idejo funkcionalizma in odkrivajo njeno izpeljavo v arhitekturi; razumejo vlogo novih materialov; poznajo glavne zna�ilnosti moderne arhitekture

• odkrijejo pomen Bauhausa kot prve sodobne šole modernega oblikovanja; spoznajo osnovna na�ela in usmeritev šole

• poznajo zna�ilnosti arhitekture mednarodnega sloga

• razumejo zna�ilnosti in ideje modernega urbanizma

• opredelijo na�ela organsko raš�ene arhitekture

• nastop modernizma v arhitekturi v povezavi z razmahom funkcionalizma in nasprotovanjem dekorativnosti; uporaba novih gradbenih materialov; novi konstrukcijski koncepti in proizvodne metode; arhitektura v službi množi�ne družbe; arhitektura kot nosilec socialnih programov in utopi�nih demokrati�nih zahtev

• Bauhaus: šola sodobnega oblikovanja, arhitekture in obrti; oblikovanje vizije »totalne umetnosti«, ki naj združuje najrazli�nejše medije; želja izraziti družbene spremembe skozi umetnost

• Mednarodni slog (internacionalni stil): slog moderne arhitekture s skupnimi zna�ilnostmi; rojstvo modernega urbanizma; uveljavitev organske arhitekture

ARHITEKTURA PRVE POLOVICE 20. STOLETJA NA SLOVENSKEM

• analizirajo vpliv družbeno ekonomskih razmer na postopno uveljavljanje moderne arhitekture na Slovenskem;

• poznajo slogovne usmeritve slovenske arhitekture prve polovice 20. stoletja in odkrivajo uveljavljanje na�el funkcionalizma

• Oris družbeno ekonomskih razmer na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja; Dunaj kot prostor formiranja in uveljavitve vodilnih predstavnikov moderne slovenske arhitekture

• raznolika stilna usmeritev prve polovice 20. stoletja in prevlada zmernega funkcionalizma v tridesetih

ARHITEKTURA DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA

• dojamejo obnovo porušene Evrope kot možnost realizacije idej mednarodnega sloga; razvijejo zavest o mednarodnem slogu kot izrazu (ekonomske, politi�ne) mo�i v ZDA

• odkrivajo široko povojno uveljavitev mednarodnega sloga; prepoznajo njegovo postopno neu�inkovitost, nepriljubljenost; presojajo iskanja novih rešitev

• se seznanijo s postmodernisti�no arhitekturo in njenimi zna�ilnostmi;

• spoznavajo sodobno koeksistenco razli�nih...

• oris razmer po drugi svetovni vojni • nadaljevanje mednarodnega sloga: politi�na,

ekonomska in intelektualna mo� Združenih držav se odraža v novem videzu splošno sprejetega mednarodnega sloga; široka povojna uveljavitev mednarodnega sloga kot vzrok uniformnosti in brezosebnosti arhitekturnih gradenj; poskusi odmika od racionalizma v arhitekturi; uveljavitev idej kriti�nega regionalizma;

• postmodernizem: slogovno raznolika arhitektura, zna�ilno eklekti�na, ironi�na, pogosto karikirano predeluje pretekle sloge in ob tem uporablja najmodernejšo tehnologijo; vra�a se k tradicionalni urbanosti;

• koeksistenca razli�nih usmeritev v današnjem �asu: visoko tehnološka arhitektura, dekonstruktivizem, kriti�ni regionalizem, neomodernizem slogovnih usmeritev

ARHITEKTURA DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA NA SLOVENSKEM

• razumejo razvoj mest po 2. svetovni vojni; odkrivajo uveljavitev prvin mednarodnega sloga in njegovo prilagajanje družbenim razmeram

• analizirajo vlogo in razvoj klju�nih stavbnih tipov

• oris razmer po 2. svetovni vojni na Slovenskem: hiter razvoj mest in novo nastala mesta

• nadaljnja razširitev funkcionalizma in uveljavitev predvsem dveh stavbnih tipov: stolpnice in paviljonske stavbe; v poznih sedemdesetih s pojavom postmodernizma ponovna uveljavitev strnjenega bloka

MODERNIZEM IN DOBA ZGODOVINSKIH AVANTGARD

• opredelijo modernizem in temeljne zna�ilnosti modernizma, prepoznajo skupne zna�ilnosti avantgardnih gibanj in njihovega nastopanja

• dojamejo fauvizem kot slikarsko smer, ki mo� izraza stopnjuje z uporabo �istih barv

• predstavijo predhodnike ekspresionizma razumejo vsebinske in formalne novosti ekspresionisti�nega slikarstva;

• spoznajo nova oblikovna in konceptualna na�ela kubizma; odkrivajo vpliv afriške umetnosti na oblikovnaje kubizma

• dojamejo futurizem kot gibanja, zavra�a preteklost in slavi moderno civilizacijo; odkrijejo simultanost dogajanja in gibanja v formalni likovni govorici

• razumejo konstruktivizem kot smer, ki poudarja povezanost umetnosti in življenja; prepoznajo princip konstruiranja sil in napetosti v prostoru

• dojamejo dadaizem kot upor proti obstoje�emu redu; odkrivajo nove oblike umetnostnega izraza

• razumejo nadrealisti�ni pogled na svet in vklju�evanje sveta podzavesti in sanj v življenje in ustvarjanje; spoznavajo nove slikarske tehnike in pristope k nadrealisti�nemu ustvarjanju

• spoznajo in analizirajo prvine abstraktne umetnosti kot specifi�nega na�ina likovnega izražanja, ki ne obnavlja oblik iz stvarnega sveta in nima pripovedne vsebine; razvijejo zavest, da v ospredje stopajo prvine likovnega izražanja; razlikujejo liri�no in geometrijsko abstrakcijo

• poznajo kiparstvo prve polovice 20. stoletja in ga analizirajo kot vzporednico slikarskim raziskovnajem; razumejo vlogo novih materialov, prepoznavajo težnjo k abstrakciji, soo�anju polnih in praznih oblik, vklju�evanju notranjega prostora, gibljivi plastiki

• opredelitev pojma modernizem; sprememba pomena in položaja umetnosti v družbi; težnja po invenciji kot bistveni sestavini umetnosti; opredelitev avantgardnih gibanj in njihovih skupnih zna�ilnosti; pomen manifesta ob uveljavitvi avantgardnih skupin

• fauvizem: zna�ilna uporaba mo�nih �istih barv in poenostavljenih ploskovitih oblik

• ekspresionizem: umetnost kot reakcija na družbeno dogajanje; mo�ne barve in deformacija oblik kot oseben izraz razpoloženja in duhovnega doživetja; naslon na primitivno in eksoti�no umetnost; vloga grafike;

• kubizem: uveljavitev spremenjenih na�el kompozicije in perspektive; zna�ilnosti analiti�ne in sinteti�ne stopnje kubizma; vpliv primitivne umetnosti; pojav kolaža in ready-made

• futurizem: prelom s preteklostjo in osrediš�enje na prihodnost, poveli�evanje tehnike, vojne, hitrosti, gibanja; ponazoritev gibanja v �asovnem zaporedju

• konstruktivizem: umetnost kot konstrukcija sil in napetosti v prostoru; zahteva po uporabnosti umetnosti v vsakdanjem življenju; uporaba novih materialov

• dadaizem: umetniški upor proti obstoje�emu redu, ki vklju�uje provokacijo in ironijo; problematiziranje umetnosti in vzpostavljanje novih oblik umetnostnega izraza; vpliv na nadrealizem

• nadrealizem: neobremenjeno, impulzivno ustvarjanje (psihi�ni avtomatizem), vklju�evanje toka podzavesti in sanj; uveljavitev novih slikarskih tehnik in ustvarjalnih pristopov

• abstraktna umetnost: na�in likovnega izražanja, ki se v razli�nih oblikah ohranja do danes; slike imajo samo likovno vsebino; razli�ne usmeritve: liri�na in geometrijska abstrakcija

• novi materiali in razli�ni pristopi k obdelavi v kiparstvu prve polovice 20. stoletja; težnja k abstrakciji; polne in prazne forme, vklju�evanje notranjega prostora; gibljive plastike – mobili

SLOVENSKO SLIKARSTVO IN KIPARSTVO PRVE POLOVICE 20. STOLETJA

• analizirajo razvoj modernizma na Slovenskem in po�asno prodiranje abstrakcije

• dojamejo slovenski ekspresionizem kot odgovor na izkušnjo prve svetovne vojne in povojno stvarnost; prepoznajo formalne in vsebinske zna�ilnosti ekspresionizma in nove stvarnosti

• razvijajo zavest o vlogi internacionalno usmerjene slovenske avantgarde kljub njeni kratkotrajnosti

• razumejo barvni realizem kot smer, ki ohranja figuralno osnovo likovnega dela in predstavlja vra�anje k tradicionalnim ikonografskim temam

• zavedajo se pomena Ljubljanske grafi�ne šole in njenega vpliva na nastanek in uveljavitev Mednarodnega grafi�nega bienala v Ljubljani; presojajo kvaliteto in pomen slovenske grafike v svetovnem merilu

• oris razmer: 20. stoletje kot �as utrjevanja slovenske samozavesti; sledenje razvoju modernizma v Zahodni Evropi; ohranjanje figuralne zasnove likovnega dela, po drugi svetovni vojni uveljavitev socrealizma; po�asno prodiranje abstrakcije, uveljavitev šele v šestdesetih letih

• slovenska avantgarda: kratkotrajnost, omejenost na ozek krog ljudi, internacionalna usmerjenost; delovanje skupine okrog revije Tank in multimedijsko povezovanje umetnostnih zvrsti v umetniški dogodek; elementi konstruktivizma in nadrealizma, zametki abstraktne umetnosti

• barvni realizem: ohranjanje figuralne osnove likovnega dela v umetnosti pred drugo svetovno vojno; vrnitev k tradicionalnim ikongrafskim temam

• Ljubljanska grafi�na šola: skupina umetnikov med vojnama, ki se intenzivno ukvarjajo z grafiko; pomen in vpliv po drugi svetovni vojni; kvaliteta in pomen slovenske grafike v svetovnem merilu

SLIKARSTVO IN KIPARSTVO PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

• analizirajo zgodovinske okoliš�ine, ki pripeljejo do vzpona newyorške šole po drugi svetovni vojni

• poznajo vsebinske in formalne zna�ilnosti abstraktnega ekspresionizma

• razumejo vsebinske in oblikovne novosti pop arta

• spoznajo osnovne poteze klju�nih usmeritev in splošne zna�ilnosti umetnosti druge polovice 20. stoletja

• opredelijo pomen in vlogo sodobnega umetnostnega sistema

• spoznajo procese sodobne umetnosti in ozavestijo širitev pojma umetnost v sodobni družbi

• oris razmer: eksodus evropskih umetnikov v Ameriko in vzpon New Yorka kot novega centra moderne umetnosti sredi stoletja; vloga sodobnega umetnostnega sistema (umetniki, kritiki, galeristi, zbiralci; mo� medijev); vloga velikih razstav sodobne umetnosti

• abstraktni ekspresionizem: ameriški prispevek k moderni umetnosti; vsebinske in formalne zna�ilnosti

• pop art: tematika trivialne potrošniške kulture kot reakcija na elitizem in hermeti�nost abstraktnega ekspresionizma;

• naglo sledenje razli�nih umetnostnih usmeritev (op art, kineti�na umetnost, minimalizem, hiperrealizem); razslojevanje umetniškega predmeta in uveljavitev konceptualne umetnosti; umetnost v zunajgalerijskih prostorih (land-art)

• sodobna umetnost SLOVENSKO SLIKARSTVO IN KIPARSTVO DRUGE POLOVICE 20. STOLETJA

• analizirajo zgodovinske okoliš�ine po drugi svetovni vojni;

• odkrivajo povojne usmeritve slovenskega slikarstva: modernisti�na figuralika, abstrakcija, informel; prepoznajo formalne in vsebinske zna�ilnosti posameznih usmeritev

• se seznanijo z delovanjem in pomenom neoavantgardne skupine OHO in skupine Irwin

• razvijajo zavest o novi podobi umetnosti kot premiku iz modernizma v postmodernizem

• vzpostavijo stik s sodobno umetnostjo

• oris razmer po drugi svetovni vojni na Slovenskem

• modernizem: uveljavitev po letu 1950; modernisti�na figuralika; prehod v abstrakcijo; nastop informela

• pojav neoavantgard: skupina OHO kot neoavantgarda 60. let; skupina Irwin kot t. i. retrogarda osemdesetih in devetdesetih

• premik iz modernizma v postmodernizem: pojav nove podobe kot prevlade figuralike nad abstrakcijo; procesi v umetnosti devetdesetih

• sodobna umetnost

4 PRI�AKOVANI DOSEŽKI

Dijak:

• pozna in razume zgodovinski razvoj likovne umetnosti,

• presoja vlogo likovne umetnosti v družbenem dogajanju

• samostojno prepoznava povezave med likovno umetnostjo in ostalimi podro�ji življenja

in posebej znanosti;

• samostojno vsebinsko, oblikovno in slogovno analizira likovna dela in presoja njihovo

vlogo v razvoju likovne umetnosti ;

• pozna vodilne osebnosti svetovne in slovenske likovne umetnosti in ovrednoti njihovo

mesto v razvoju

• izostri pozitiven odnos do kulturne in umetnostne dediš�ine,

• je motiviran za samostojno obiskovanje muzejev, galerij in razstav,

• samostojno uporablja strokovno terminologijo

• uporablja razli�ne vire ter kriti�no iš�e in vrednoti informacije;

• razvija sposobnost samostojnega u�enja in oblikovanja konceptov

5 MEDPREDMETNE POVZAVE

Umetnostna zgodovina prav posebej izstopa kot interdisciplinarna veda. Predmet v svojem

jedru združuje pomembne segmente znanj cele vrste drugih ved. Z medpredmetnim

povezovanjem umetnostne zgodovine z drugimi predmeti lahko poglobimo poznavanje

pomembnih segmentov umetniškega dela. Ob tem z drugega zornega kota osvetlimo cilje

ostalih predmetnih podro�ij in tako dosežemo številne kurikularne povezave.

Medpredmetne povezave so zato aktualne tudi pri izvedbi izbirnega predmeta Umetnostna

zgodovina. Posebej priporo�ljiv je interdisciplinaren pristop pri organizaciji in izvedbi

razli�nih oblik terenskega dela, zlasti ekskurzij.

Umetnostna zgodovina nasploh ponuja številne možnosti nadgradnje oz. sodelovanja pri

pouku drugih predmetov. Idejne izto�nice za medpredmetne povezave so podane v u�nem

na�rtu za obvezni gimnazijski predmet likovna umetnost – umetnostna zgodovina, sicer pa so

pri oblikovanju in na�inu izvedbe tovrstnih povezav u�itelji popolnoma avtonomni.

6 DIDAKTI�NA PRIPORO�ILA

Pouk umetnostne zgodovine se lahko izvaja v razli�nih u�nih oblikah in ob uporabi razli�nih

metod, tudi v okviru projektnih dni in s timskim pou�evanjem v povezavi z drugim

predmetnim podro�jem. Priporo�amo metodo globalnega u�enja, kjer je pouk osredinjen na

dijake, upošteva njihove osebnostne posebnosti in razli�nosti stilov zaznavanja. Psihologija

u�enja in motiviranja sta integrirani. U�itelj je v vlogi mentorja in moderatorja, ki pomaga

dijakom, da dosežejo u�ne cilje: Usmeri jih k povezovanju teoreti�nega znanja z izkušnjami

in spoznanji, ki jih že imajo in jih usmerja pri razvijanju umetnostnozgodovinskega

razmišljanja, ki je pomembno za njihovo celovito humanisti�no razgledanost in ustvarjalnost.

U�itelj na�rtuje pouk po Bloomovi in Marzanovi taksonomiji in spodbuja razmišljanje na

višjem nivoju. Dijaki znanje konstruirajo.

Temeljni cilj pou�evanja pa ostaja zaokrožena informacija o klju�nih vsebinah, ki je

posredovana s pomo�jo ustreznega slikovnega gradiva oz. kvalitetnih reprodukcij umetnin

(digitalizirane slike, videoposnetki, diapozitivi, ipd.). Pouk umetnostne zgodovine je najbolj

primerno izvajati v ustrezno opremljeni u�ilnici, oziroma u�ilnici, v kateri je mogo�a

ra�unalniška projekcija. Zaradi dostopa do informacij je smotrno, da imajo dijaki in u�itelj

možnost dostopa do interneta tudi med poukom. Za uspešno samostojno delo dijakov je

najpomembnejša ustrezna znanstvena, strokovna in poljudna literatura, dosegljiva v šolski

knjižnici in drugih zbirkah.

U�itelj je pri izbiri slikovnega gradiva popolnoma avtonomen, prav tako pri izbiri u�nih oblik

in metod dela. Slediti mora temeljnim ciljem, sicer pa naj vsebine in izvedbo pouka prilagaja

možnostim, okolju ter interesom dijakov.

Dijaki aktivno sodelujejo pri pouku na razli�ne na�ine: z referati, seminarskimi,

raziskovalnimi in projektnimi nalogami, s predstavitvami lastnega doživetja ob umetnini, ipd.

Ob tovrstnih dejavnostih se dijaki navajajo na pravilno uporabo razli�nih virov ter aktivno in

kriti�no iskanje in vrednotenje klju�nih informacij. S tem razvijajo sposobnost samostojnega

u�enja in se navajajo na samostojno delo.

Dijake spodbujamo k medpredmetnemu pristopu oziroma k uporabi znanj in veš�in drugih

predmetnih podro�ij, k aktualizaciji in pa tudi povezovanje z izvajalci strokovnih projektov v

razli�nih ustanovah in sodelovanje pri mladinskih raziskovalnih projektih in taborih.

Za sodoben pouk umetnostne zgodovine so izredno pomembne ekskurzije in obiski muzejskih

zbirk in razstav, ateljejev, arheoloških parkov in restavratorskih delavnic ter seznanjanje s

konservatorskimi projekti. S tem dijakom ponudimo dodatna znanja in razvijamo pozitiven

odnos do kulturne dediš�ine. Obvezno naj se izvedeta vsaj dve celodnevni

umetnostnozgodovinski ekskurziji z ogledom umetnostnih spomenikov ali umetniških

razstav. Obvezen je ogled stalnih zbirk v Narodni in Moderni galeriji v Ljubljani.

Organizacija pouka umetnostne zgodovine je zaradi uporabe aktivnih oblik dela (obiski

galerij, delo na terenu, priprava razstav, okroglih miz …) smiselna v okviru t. i. blok-ur.

7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV

Pri�akovani dosežki izhajajo iz zapisanih ciljev, vsebin in kompetenc. Kvaliteta vrednotenja

dosežkov, preverjanja in ocenjevanja znanja naj bo na najvišji kakovostni ravni, zato naj

slednji vklju�ujejo razli�ne na�ine in oblike. U�itelj naj upošteva individualnost posameznika,

in naj bo pri preverjanju in ocenjevanju dosleden, objektiven in strpen. Ocenjevanje naj bo

na�rtovano in javno.

Preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov naj poteka pisno in ustno, preverjajo in

ocenjujejo se tudi projektne in seminarske naloge, strukturirana poro�ila obiskov galerij,

muzejev in razstav ter druge oblike sodelovanja in nastopanja dijaka pri u�ni uri (okrogle

mize, debatni nastopi, …) in na terenu. Preverjanje znanja poteka sprotno in ni nujno

identi�no tisti obliki, ki jo uporabimo pri ocenjevanju, vendar se mora nanašati na iste cilje.

Ocenjevanje ustnih odgovorov ni obvezno.

Pri vrednotenju dosežkov naj se upoštevajo znanje, razumevanje, uporaba znanja, analiza,

sinteza in vrednotenje. Preverjanje znanja opravljamo z nalogami objektivnega tipa, odprtimi

in polodprtimi odgovori in vprašanji esejskega tipa, ki morajo pokrivati razli�ne ravni

zahtevnosti. Pri spremljanju kompetenc se odgovornost prenaša vse bolj na dijaka – npr. prek

portfolia, u�itelj sodeluje z refleksijo ob porfoliu v pogovoru.