UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Magistrsko delo

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM PERFTECH.LARGO V PODJETJU TAM-DURABUS

April 2015 Sara Miklavc

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Magistrsko delo

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM PERFTECH.LARGO V PODJETJU TAM-DURABUS

Production Information System Perftech.Largo In Company TAM-Durabus

Kandidatka: Sara Miklavc Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Management informatike in elektronskega poslovanja Mentor: prof. dr. Samo BOBEK Študijsko leto: 2014/2015

Maribor, april 2015

Zahvala

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Samu BOBEKU za strokovno pomoč pri izdelavi

magistrskega dela. Prav tako se zahvaljujem podjetju TAM-Durabus in zaposlenimi, ki so si s

svojim znanjem in izkušnjami vzeli čas zame.

Posebna zahvala pa gre mojim najbližjim za vzpodbudo in potrpežljivost skozi celoten študij.

POVZETEK

Živimo v času, ki ga zaznamujejo velike in hitre spremembe. Svet se spreminja v eno samo

veliko tržišče na katerem tekmujejo izdelki in storitve. Pri obvladovanju teh sprememb igra

informatika ključno vlogo, zato imenujemo današnjo družbo informacijska družba. V današnji

informacijski družbi je pogoj za uspešno in učinkovito poslovanje dober informacijski sistem.

Podjetja, ki uporabljajo informacijski sistem, imajo veliko prednost pred ostalimi podjetji, ki

tega ne uporabljajo, saj z enim informacijskim sistemom pokrivajo vse ključne poslovne

funkcije in procese ter jim omogoča njihovo obvladovanje, nudi prave informacije ob pravem

trenutku ter podpira hitrejše izvajanje delovnih postopkov.

Proizvodni informacijski sistem je sistem, ki se nanaša na potrebe proizvodnih podjetij po

informatizaciji tehnoloških procesov v proizvodnji. Je rezultat večletnih izkušenj izgradnje in

implementacije v različna podjetja. Sistem omogoča obvladovanje sprememb naročnika in

proizvajalca skozi celoten cikel proizvodnje (izdelki, polizdelki, orodja, tehnološki postopki,

delovni nalogi in njihove postavke, poročanja, izročitve), njihovo vrednotenje in povezovanje

z okoljem. Vse več podjetij teži k izboljšanju svojega informacijskega sistema. Hitre

spremembe v poslovanju, konkurenčnost in zastareli informacijski sistemi jih privedejo do

odločitve o zamenjavi ali nadgradnji obstoječega informacijskega sistema.

Namen magistrske naloge je analizirati in preučiti že obstoječi informacijski sistem

Perftech.Largo v podjetju TAM-Durabus, poiskati njegove pomanjkljivosti in podati predloge

za izboljšavo ter s tem poskrbeti za še boljše poslovanje in delovanje procesa v podjetju.

Ključne besede: Celovite informacijske rešitve, ERP rešitve, informacijski sistem, proizvodni

informacijski sistem, SAP, informacijski sistem SAP R/3, proizvodni modul, Perftech.Largo.

ABSTRACT

We live in time, where changes are large and rapid. The world is changing in a single large

market in which they compete products and services. In managing these changes informatics

plays a key role, so we call today's society - information society. In today's information society

is a condition for the effective and efficient operation a good information system. Companies

use the information system, have a great advantage over other companies that do not apply,

because one information system covering all key business functions and processes and

enables them to deal with them, provides the right information at the right time, and supports

faster implementation of procedures.

The production information system is a system relating to the demand of manufacturing companies according to the computerization of technological processes in the manufacture. Is the result of many years of experience in the construction and implementation of various companies. The system enables the management of change and producers throughout the production cycle (products, semi-finished products, tools, technological procedures, work orders and their items, reporting, delivery), their evaluation and integration with the environment. More and more companies strives to improve its information system. Rapid changes in the business, competitiveness and outdated IT systems can lead to the decision to replace or upgrade the existing IT system.

The purpose of the master's thesis is to analyze and examine existing information system Perftech.Largo in TAM-Durabus, find the existing deficiencies and make suggestions for improvement, and thus provide for even better performance and operation process of the company. Key words: Comprehensive IT solutions, ERP solutions, information system, production information system, SAP, information system SAP R / 3, production module, Perftech.Largo.

i

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ___________________________________________________________________ 1

1.1 opredelitev področja in opis problema raziskave ________________________________ 1

1.2 Namen in cilji raziskave ____________________________________________________ 1

1.3 Načrt poteka raziskave ____________________________________________________ 2

1.4 Predvidene metode raziskovanja ____________________________________________ 2

1.5 Predpostavke in omejitve raziskave __________________________________________ 2

2 CELOVITE INFORMACIJSKE REŠITVE ___________________________________________ 3

2.1 Opredelitev ERP __________________________________________________________ 3

2.2 Razvoj celovitih rešitev ____________________________________________________ 4

2.3 Značilnosti in struktura celovitih rešitev _______________________________________ 5

2.4 Učinki in koristi rešitve ERP _________________________________________________ 7

3 PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM _________________________________________ 8

3.1 Značilnosti proizvodnega informacijskega sistema ______________________________ 9

3.2 Cilji proizvodnega informacijskega sistema ___________________________________ 10

3.3 Informacijska podpora proizvodnega procesa _________________________________ 12

3.4 Proizvodni informacijski sistem – zajem procesnih podatkov _____________________ 12

4 INFORMACIJSKI SISTEM SAP R/3 ____________________________________________ 15

4.1 Predstavitev podjetja SAP _________________________________________________ 15

4.2 Značilnosti informacijskega sistema SAP R/3 __________________________________ 15

4.3 Arhitektura informacijskega sistema SAP R/3 _________________________________ 16

4.4 Proizvodni modul v informacijskem sistemu R/3 _______________________________ 19

4.4.1 Prodaja in distribucija _________________________________________________ 20

4.4.2 Planiranje in kontrola proizvodnje _______________________________________ 23

4.4.3 Materialno poslovanje ________________________________________________ 25

4.4.4 Obvladovanje kakovosti _______________________________________________ 27

4.4.5 Vzdrževanje ________________________________________________________ 28

4.4.6 Informacijski sistem logistike ___________________________________________ 28

4.4.7 Projektni sistem _____________________________________________________ 29

ii

4.4.8 Upravljanje podatkov izdelka ___________________________________________ 30

5 PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM V PODJETJU TAM-DURABUS ________________ 32

5.1 Predstavitev in dejavnost podjetja TAM-Durabus ______________________________ 32

5.2 Predstavitev podjetja Perftech _____________________________________________ 33

5.3 Predstavitev informacijskega sistema Largo __________________________________ 35

5.4 Upravljanje proizvodnje v informacijskem sistemu Largo ________________________ 36

6 DELOVANJE PROCESA V PROIZVODNEM INFORMACIJSKEM SISTEMU LARGO ________ 38

6.1 Prodaja _______________________________________________________________ 39

6.2 Razvoj izdelka in procesa __________________________________________________ 42

6.3 Planiranje proizvodnje ___________________________________________________ 46

6.4 Nabava ________________________________________________________________ 49

6.5 Obvladovanje proizvodnih procesov ________________________________________ 51

6.6 Končna kontrola ________________________________________________________ 52

6.7 Servis _________________________________________________________________ 54

7 ANALIZA PROIZVODNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA LARGO ___________________ 56

7.1 Predlogi za izboljšanje uporabnosti proizvodnega informacijskega sistema Largo v

podjetju TAM-Durabus ___________________________________________________ 56

7.1.1 Matični podatek _____________________________________________________ 56

7.1.2 Nabavni nalog _______________________________________________________ 60

7.1.3 Izvozna faktura ______________________________________________________ 61

7.1.4 Dobavnica __________________________________________________________ 62

8 SKLEP __________________________________________________________________ 64

LITERATURA IN VIRI ________________________________________________________ 65

KAZALO SLIK _______________________________________________________________ I

1

1 UVOD

1.1 opredelitev področja in opis problema raziskave Vse več organizacij se odloča za zamenjavo obstoječih informacijskih sistemov (v nadaljevanju IS) s celovitimi informacijskimi rešitvami (v nadaljevanju ERP), predvsem zaradi zastarelih IS, hitrih sprememb v poslovanju in konkurenčnosti. Rešitve ERP izboljšujejo delovanje poslovnega toka v organizaciji in omogočajo pridobivanje podatkov v realnem času. V drugem delu magistrske naloge se bomo osredotočili na probleme in pomanjkljivosti, ki jih prinaša izbrani IS v podjetju TAM-Durabus. Ker se v vsakem podjetju pojavljajo težave in želja po izboljšanju delovanja IS, želimo v drugem delu magistrske naloge preučiti IS Perftech.Largo (v nadaljevanju Largo), primerjati s sistemom SAP R/3, poiskati njegove pomanjkljivosti ter ukrepe za izboljšavo. Osredotočili se bomo predvsem na proizvodni informacijski sistem.

1.2 Namen in cilji raziskave Magistrska naloga je razdeljena na tri dele. V prvem delu bomo na osnovi literature predstavili Celovite informacijske rešitve. Podjetja, ki uporabljajo IS, imajo veliko prednost pred ostalimi podjetji, ki tega ne uporabljajo, saj z enim IS pokrivajo vse ključne poslovne funkcije in procese ter jim omogoča njihovo obvladovanje, nudi prave informacije ob pravem trenutku ter podpira hitrejše izvajanje delovnih postopkov. V drugem delu se bomo osredotočili predvsem na proizvodni informacijski sistem, kakšne so njegove značilnosti, namen in informacijska podpora proizvodnega procesa. Temelje proizvodnega modula si bomo postavili s pomočjo SAP sistema R/3, ki nam predpostavlja standarde. V zadnjem delu pa bomo analizirali IS Largo v podjetju TAM-Durabus ter ugotovili pomanjkljivosti v proizvodnem modulu in poiskali predloge za izboljšanje delovanje procesa. Cilji magistrske naloge:

- pregled ustrezne literature s področja raziskovanja, - ugotoviti, kaj vse proizvodni informacijski sistem omogoča, - ugotoviti značilnosti SAP sistema-predstavljeno kot standard - ugotoviti pomanjkljivosti v informacijskem sistemu Largo, - poiskati predloge za izboljšanje delovanja procesa, ki pokrivajo modul proizvodnje.

2

1.3 Načrt poteka raziskave Načrt raziskave Pridobivanje ustrezne literature ter informacij o procesih in sistemih, primerjalna analiza sistema SAP R/3 z informacijskem sistemom Largo ter ugotavljanje pomanjkljivosti v IS Largo in pripraviti predloge za izboljšanje. Hipoteze Preverjali bomo tri hipoteze:

- H1: Uporaba IS v podjetju pripomore k boljšemu in enostavnejšemu delovanju procesov.

- H2: Informacijski sistem Largo ima pomanjkljivosti v proizvodnem modulu v podjetju

TAM-Durabus.

- H3: Poiskani predlogi izboljšav lahko izboljšajo delovanje procesa.

1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri raziskovanju bo uporabljen deskriptivni pristop. V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode:

- metoda deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva;

- metoda kompilacije, kjer bomo s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč.

Zbiranje podatkov pa bo temeljilo na metodi ustnega spraševanja, internega gradiva podjetja TAM-Durabus, s pomočjo knjižnice (domača in tuja literatura), interneta ter izkušnje in znanje sodelavcev.

1.5 Predpostavke in omejitve raziskave V magistrski nalogi se bomo omejili na primerjalno analizo sistema SAP in sistema Largo ter poiskali njegove pomanjkljivosti in predloge za izboljšanje. Lahko predpostavljamo, da se zaradi hitrih sprememb in posledično zastarelih IS pojavlja veliko pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti. Omejitve raziskave se lahko pojavijo pri zbiranju literature in internih podatkov, saj omenjena sistema nista dolgo aktualna pri nas ter se še vedno izpopolnjujeta in v mnogih podjetjih šele uvajata.

3

2 CELOVITE INFORMACIJSKE REŠITVE

2.1 Opredelitev ERP Temelj uspešnega poslovanja podjetja v sodobnem svetu so pravočasne in točne informacije. Le integriran informacijski sistem nam omogoča razpoložljivost kakovostnih informacij. Tak sistem posamezna področja poslovanja povezuje v celoto. ERP je kratica za Enterprise Resource Planning. ERP je način za integracijo podatkov in procesov organizacije v enoten sistem. Po navadi ima ERP sistem veliko komponent, vključno s strojno in programsko opremo in da bi dosegli večjo integracijo, večinoma ERP sistemi uporabljajo enotno bazo za shranjevanje podatkov za različne funkcionalnosti, ki jo podjetje potrebuje (Akson.si). Domači in tuji avtorji rešitve ERP opredeljujejo na različne načine. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni. Kovačič (1994, 41) in Turk (1987, 16) navajata, da je informacijski sistem samostojen, zaključen sistem, katerega funkcije lahko v naprej določimo na osnovi analize konkretnega primera in da je informacijski sistem organizirana enota med seboj povezanih sestavin, ki imajo namen oblikovati informacije ter hraniti podatke. Gradišar in Resinovič (1996, 92) opisujeta, da je informacijski sistem sistem, v katerem se generirajo, arhivirajo in pretakajo sporočila in informacije ter da rešuje tri vrste problemov:

- probleme premostitve časovne pregrade, - probleme transformacije podatkov, - probleme premostitve prostorske pregrade.

Ker se podatki ne potrebujejo vedno v trenutku, ko jih pridobimo, se podatke zapisuje z različnimi tehnikami in pripomočki. S tem se rešujejo problemi premostitve časovne pregrade. Informacijski sistem podatke tudi obdela, s čimer pridobimo koristne informacije, poleg tega pa preko komunikacijske opreme poskrbi, da so informacije na voljo tam, kjer jih potrebujejo in tako premosti tudi prostorske pregrade. Bobek (2005, 12) prikazuje, da v informacijskem sistemu predstavlja podatek vhodno veličino - informacijski proces imenujemo obdelava podatkov, izhodna veličina pa je informacija.

4

SLIKA 1: Informacijski proces

VHOD IZHOD

PODATEK INFORMACIJA

Vir: Prirejeno po Bobek (2005, 12)

Eden izmed tujih avtorjev, O`Brien (2005, 60) pravi, da je informacijski sistem lahko katera koli organizirana kombinacija ljudi, komunikacijskih omrežij, podatkovnih virov, strojne in programske opreme, ki zbirajo, urejajo, transformirajo in razširjajo informacije v organizaciji. Definicijo rešitev ERP pa Kalakota in Robinson (2001, 240) definirata kot skupek več modulov, ki sestavljajo ogrodje za avtomatiziranje financ, proizvodnje in distribucije, administrativnih funkcij in človeških virov. Tako rešitve ERP združujejo naslednje poslovne procese: proizvodnjo, proces, naročanja, urejanje inventarja in skladišč, prejem in plačevanje računov, glavno knjigo in plače.

2.2 Razvoj celovitih rešitev V preteklosti so se ERP sistemi uporabljali le v večjih industrijskih podjetjih. Z leti se je poslovanje in uporaba ERP sistemov spremenila, tako, da danes ERP sistem uporabljajo v skoraj vsaki vrsti organizacije – veliki ali majhni.

Današnji ERP sistemi lahko pokrivajo široko paleto funkcij, ki so povezani v eno enotno bazo podatkov. Aplikacijski moduli, kot so kadrovska evidenca, oskrbovalna veriga, CRM, finance, proizvodnja, nabava, prodaja, servis ter modul za upravljanje skladišč, so bili vsi nekoč samostojne programske aplikacije, običajno nameščene z lastno bazo podatkov in brez omrežja, danes pa lahko vse funkcionalnosti vnesemo v en sistem – sistem ERP (Akson.si).

Potreba po napredku teh aplikacij, ki so bile po večini med seboj slabo povezane ali sploh ne in po celovitosti ter integraciji je pripeljala do celovitih rešitev. Za sisteme načrtovanja in kontrolo proizvodnje (Manufacturing planning and Control – MPC), h katerim štejemo tudi ERO rešitve, so značilne štiri faze razvoja (Bobek in Sternad, 2007):

1. ROP rešitve – 1950 2. MRP rešitve – 1965 3. MRP II rešitve – 1975 4. ERP rešitve – 1990

Sam začetek razvoja ERP-rešitev sega v leto 1950. Takrat so se pojavile t.i. ROP-rešitve (Reorder Point). V samem začetku so bile »ročni sistem«, kasneje pa so se razvili poslovni programi, ki so zajemali naročanje količin materiala, varne zaloge, planiranje kosovnic (seznam

OBDELAVA

INFORMACIJSKI

PROCES

5

materiala) in delovne naloge. S tem so se avtomatizirala enostavna rutinska opravila (Bobek, 2007). MRP rešitve so se pojavile po letu 1965, navajata Bobek in Sternad (2007). Gre za sistem načrtovanja materialov (Material Requirements Planning - MRP) in sistem za načrtovanje proizvodnih kapacitet (Capacity Requirement Planning – CRP). Program MRP so sestavljali:

- plan dela (kaj bomo delali), - planiranje kosovnic (kaj potrebujemo za izdelavo) in - seznama inventarja (kaj imamo).

S pomočjo teh treh modulov so lahko določili bodoče zahteve (kaj moramo še nabaviti). Po letu 1975 so se pojavili sistemi za načrtovanje proizvodnih resursov (Resource Planning-Manufacturing MRP II). Za razliko od MRP rešitev vsebujejo MRP II rešitve funkcionalnosti, ki omogočajo načrtovanje proizvodnih kapacitet in zbiranje informacij o stanju proizvodnega procesa ter uvajajo principe povratnih zank za opozarjanje na neustrezne zmogljivosti resursov (Bobek, Sternad, 2007). Kot navaja Wallace (2001, 9), so lahko s pomočjo sistema MRP II v organizacijah učinkovito planirali vse vire v proizvodnem podjetju, to vključuje:

- operativno planiranje količinskih enot, - finančno planiranje v denarnih enotah in - zmožnost simuliranja vprašanj »kaj-če«.

Leta 1990 začne podjetje Gartner Group uveljavljati izraz ERP (Enterprise Resource Planning) za rešitve, ki so funkcionalnost širile tudi na področja, ki jih niso podpirale rešitve MRP II. To so področja financ, distribucije, človeških virov, vzdrževanja ipd. ERP rešitve zagotavljajo večjo raven integracije na mnogih vidikih poslovanja (Bobek in Sternad, 2007). Rešitve ERP so od rešitev MRP II zmogljivejše zaradi (Wallace in Kremzar, 2001, 12):

- vključujejo orodje za planiranje virov v organizaciji, - zagotavljajo integracijo prodaje, proizvodnje in finančnih podatkov v realnem času in - vključujejo pristope planiranja virov na razširjeno oskrbovalno verigo kupcev in

dobaviteljev.

2.3 Značilnosti in struktura celovitih rešitev Značilnosti, po katerih rešitve ERP hitro prepoznamo, so predvsem gotove programske rešitve pravita Bobek in Sternad (2007). Standardna rešitev, izdelana za arhitekturo odjemalec/strežnik, v njih je združena večina poslovnih procesov, obdelajo večino poslovnih dogodkov v organizaciji, uporabljajo podatkovno bazo na ravni celotne organizacije, v kateri je vsak podatek napisan samo enkrat, omogočajo dostop do podatkov v realnem času, vključujejo enoten uporabniški vmesnik in v nekaterih primerih omogočajo tudi integracijo obdelave transakcij in planiranje aktivnosti. ERP je informacijski sistem, ki zajema področja, kot so proizvodnja, prodaja, distribucija, obveznosti, terjatve, računi, nabava, človeški viri, marketing in informacijske storitve. Odpravlja večino poslovnih problemov, kot so pomanjkanje materiala, izboljšuje produktivnost, servisne storitve in omogoča samodejno uvajanje najnovejših tehnologij (elektronski prenos sredstev, internet, intranet, izmenjava podatkov, videokonference).

6

Opravlja temeljne dejavnosti podjetja in storitev in je edina rešitev za boljše poslovanje, hkrati pa nudi tudi priložnost za nenehno izboljševanje in izpopolnjevanje poslovnih procesov. Bobek in Sternad (2007) sta predstavila le nekaj značilnosti, ki govorijo v prid rešitvam ERP, zraven tega običajno te rešitve podpirajo tudi več valut in jezikov, imajo vnaprej pripravljene industrijske različice za posamezne panoge in nudijo možnost prilagoditve različnim panogam brez programiranja. Rešitev ERP se priznava za programsko rešitev, ko vsebuje naslednje specifične značilnosti, ki jih je navedel O`Leary (2002):

- predstavljajo paket programov, načrtovanj za dvonivojsko ali trinivojsko arhitekturo, oblikovano v tradicionalne ali spletne aplikacije,

- omogoča integracijo večine poslovnih procesov, - omogoča obdelavo velike večine transakcij organizacije, - križem organizacije podpira uporabo enotne baze podatkov, kjer je načeloma vsak

podatek zaveden le enkrat, - omogoča dostop do podatkov v realnem času, - brez potrebe dodatnega programiranja podpira več valut in več jezikov (ključno za

multinacionalke), - podpora za specifične panoge (na primer zdravstvo, kemična industrija, bančništvo,

zavarovalništvo itd.), - omogoča prilagajanje programskega paketa brez potrebe po dodatnem programiranju

(na primer sprememba nastavitev). Vsak model je samostojna računalniška rešitev. Rešitev ERP dobi pravo vrednost takrat, kadar ti moduli delujejo povezano kot celota. Sistem mora podpirati vsaj tri od osnovnih modulov: proizvodnja, nabava, prodaja, finance in upravljanje s človeškimi viri. Na spodnji sliki avtor Semolič (2004) prikazuje strukturo rešitve ERP.

7

SLIKA 2: Struktura rešitve ERP

K D U O P B C A I V

Prodajniki, Administ., I upravljanje delavci T z odnosi E

L J I

Vir: Prirejeno po Semolič (2004)

2.4 Učinki in koristi rešitve ERP Potreba po integraciji procesov in podatkov, pritiski vodstva podjetja, ki teži k čim uspešnejšemu poslovanju in učinkovitosti podjetja ter konkurenca, ki prav tako sledi trendom v informacijski razvitosti, vse to so dejavniki, zaradi katerih se podjetje odloči za uvedbo ERP rešitev v svoj sistem. Na uvedbo rešitve ERP vplivajo različni učinki (Bobek in Sternad, 2007):

Operativni učinki – gre za zmanjšanje stroškov, izboljšanje kakovosti, produktivnosti in zadovoljstva strank.

Strateški učinki – vzpostavijo se večji potenciali za rast poslovanja, inovacije, poslovne strategije in poslovna partnerstva.

Upravljalski učinki – omogočeno je boljše upravljanje poslovnih virov ter boljše spremljanje odločitev.

Organizacijski učinki – gre za organizacijske spremembe. Informacijska infrastruktura – omogočeno je posodabljanje informacijske

infrastrukture in sledenje svetovnim trendom. Podjetja po uvedbi ERP rešitev pričakujejo koristi, ki bodo pozitivno vplivale na uspešnost podjetja in seveda omogočile boljšo kakovost vsem procesnim modulom. ERP je sistem, ki odpravlja zahtevo po večkratnem vnosu podatkov in spremljajočih napak, izboljšuje funkcionalnost informacijskega sistema, daje možnost za boljše sledenje in izpolnjevanje naročil, izboljša kakovost informacij ter ponuja splošno izboljšanje učinkovitosti, navajata Bobek in Sternad (2007). Zraven omenjenega pa gre za standardizacijo in avtomatizacijo poslovnih procesov ter boljše upravljanje z zalogami.

Managerji,

delničarji

IZDELAVA

POROČIL

CENTRALNA

BAZA

PODATKOV

APLIKACIJE UPRAVLJANJA S ČLOVEŠKIMI

VIRI Zaposleni

Finančne

aplikacije

Proizvodne

aplikacije

Zaloge,

nabavne

aplikacije

Storitvene

aplikacije

Prodajne in

distribucijske

aplikacije

8

3 PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM

Proizvodni proces je proces proizvajanja (izdelave) proizvodov, dostop do informacij v proizvodnem procesu pa omogoča proizvodni informacijski sistem. Splošno rečeno je proizvodni informacijski sistem (MES – Manufacturing Execution System) sistem, ki se nanaša na potrebe proizvodnih podjetij po informatizaciji tehnoloških procesov v proizvodnji. Je rezultat večletnih izkušenj izgradnje in implementacije v različna podjetja. Namenjen je različnim vrstam proizvodnje (naročniški, serijski, projektni). Sistem omogoča obvladovanje sprememb naročnika in proizvajalca skozi celoten cikel proizvodnje (izdelki, polizdelki, orodja, tehnološki postopki, delovni nalogi in njihove postavke, poročanja, izročitve), njihovo vrednotenje in povezovanje z okoljem (Rcc-irc.si). Rant (1989, 7) pa meni, da je za uspešno obvladovanje proizvodnje nujno dobro poznavanje podatkov, ki omogočajo zadovoljivo pripravljanje proizvodnih procesov v tej proizvodnji in tudi podatkov iz kontrole in analize proizvodnih procesov, da bi se tako omogočilo z vodenjem proizvodnih procesov izboljševanje ali vsaj vzdrževanje uspešnosti teh procesov. Pri tem je smotrno ocenjevanje uspešnosti procesa ob zahtevani količini in kvaliteti izdelkov oziroma storitev. V okvir iste proizvodnje je lahko vključenih več različnih proizvodnih procesov, ki so med seboj lahko povezani ali pa nepovezani (neodvisni). Ti proizvodni procesi pa so lahko različnih nivojev organiziranosti, organizirani za različne tipe proizvodnih procesov glede na število ponovitev izdelave enakih izdelkov. Ob vsem tem pa se lahko organizacijsko povezuje v okviru podjetja več različno organiziranih proizvodenj, lahko pa se med seboj povezujejo tudi podjetja z različno organiziranostjo. Za vse te različne vrste proizvodnih procesov so različne tudi osnove za organiziranje in s tem tudi različne osnove za informacijske sisteme. Informacijskim sistemom je potrebno zagotoviti zadovoljivo točnost in zanesljivost ter še posebej pravočasnost podatkov. S tem se zagotovijo ustrezne osnove za dobro, gospodarno odločanje pri vodenju proizvodnje in omogočimo dobro, gospodarno vodenje podjetja. Vse navedeno seveda velja tudi za računalniško podprto vodenje proizvodnih procesov, saj z računalniškim obravnavanjem podatkov le zvečujemo zanesljivost hranjenja obdelav in izpisov, posebej pa še hitrosti obdelav podatkov. Vsak proizvodni sistem loči unikatnost in specifičnost. Specifični so tudi njihovi regulacijski in informacijski sistemi. Razlikujejo se po okolju, v katerega so nameščeni in pa po notranji strukturi in vsebini posameznih podsistemov oz. procesov.

9

3.1 Značilnosti proizvodnega informacijskega sistema Standardizacija, razvoj, tehnološke in operativne priprave proizvodnje, spremljanje izvedbenih faz proizvodnje ter zaključevanje proizvodnje s kalkulacijami in analizami proizvodnje, vse to so osnovne funkcije proizvodnega informacijskega sistema (Rcc-irc.si). Proizvodni sistem je sestavljen iz več sklopov, ki so med seboj logično in funkcionalno povezani. Proizvodni informacijski sistem podpira značilnosti različnih tipov proizvodnje:

- naročniška proizvodnja, - serijska proizvodnja, - sestavljanje komponent, - projektna proizvodnja.

Ljubič (2000, 1) navaja, da obstaja možnost uporabe več tehnoloških poti (osnovne in nadomestne tehnološke poti) v okviru enega tehnološkega postopka in ene postavke delovnega naloga. Na ta način se povečujejo zmogljivosti proizvodnje, rešujejo številne težave, kot sta izpad strojev in odpravljanje »ozkega grla proizvodnje. Skozi vse operacije procesa proizvodnje, so v povezavi s tehnološkimi potmi omogočene še cepitve in združevanja količin obdelovancev. Podpora je tudi pri različnih načinih spremljanja opravljenega dela - individualno in skupinsko delo. Vključuje spremljanje proizvedenih in porabljenih količin izhodnih in vhodnih proizvodnih elementov, obdelovalcev po operacijah, strojih, orodjih, delavcih, časov po operaciji, zastojev in neproizvodnih časov po strojih in delavcih ter vrednotenje opravljenega dela. Proizvodni sistem je dinamičen, ciljno usmerjen in vodljiv sistem, v katerem tečejo transformacijski, regulacijski ter informacijski procesi. Vsi ti procesi so odprti, potekajo hkrati in so med seboj povezani in soodvisni. Nobenega od njih ne moremo obravnavati oddvojeno od drugih dveh ali izolirano od okolja. Nikdar ni mogoče nekega regulacijskega in/ali informacijskega (pod)sistema nekega proizvodnega sistema popolnoma in v celoti prenesti na nek drug proizvodni sistem in ga tam uspešno uporabljati, saj mu nista prilagojena, prenosljivi pa so postopki in metode. Avtor (Ljubič 2000, 1) opisuje značilnosti teh procesov:

v transformacijskem (pod)sistemu proizvodnja, temeljni transformacijski proces (reprodukcijski proces), v katerem se dogaja fizična transformacija vložka (inputa) v izhod (output),

v regulacijskem (pod)sistemu regulacijski proces, proces vodenja in upravljanja, ki vodi (krmili) in upravlja transformacijski proces ter

v informacijskem (pod)sistemu informacijski proces, ki zajema podatke o vložku, dogajanju v procesu, izhodu iz procesa, podatke o ciljih procesa in podatke iz okolja, jih obdeluje (procesira), pretvori v informacije ter zagotavlja informacijsko podporo za odločanje v regulacijskem procesu.

10

3.2 Cilji proizvodnega informacijskega sistema Cilj informacijskega sistema proizvodnje je omogočiti delovanje organizacijskega sistema planiranja, kontrole in analize ter vodenja proizvodnih procesov, seveda pa tudi proizvodnje, če je v njej združenih več proizvodnih procesov. Rant (1988, 18) navaja, da za uspešno vodenje proizvodnih procesov oziroma proizvodnje morajo biti proizvodni procesi organizirani kot urejeni, vodljivi sistemi. Urejen in vodljiv sistem pa mora vsebovati vse potrebne elemente sistema, ki izražajo funkcijo sistema (proizvodni proces z vzhodom in izhodom, kontrolo, analizo in vodenje), kar prikazuje spodnja slika. SLIKA 3: Shematski prikaz kibernetskega modela planiranja, kontrole in analize ter vodenja

proizvodnih procesov

VHOD IZHOD A B

Vir: Prirejeno po Rant (1988, 18)

V nadaljevanju avtor opisuje delovanje prej omenjenih podsistemov za doseganje željenih ciljev (Rant, 1989, 11). Informacijski podsistem planiranje proizvodnje Izhodiščne informacije za planiranje proizvodnje so potrebe tržišča. Prodaja mora na osnovi naročil kupcev ali na osnovi tržnih analiz definirati naročilo proizvodnji. To pa pomeni, da morajo biti za naročene izdelke poleg konstrukcijskih načrtov že izdelana tudi navodila za delo oziroma izdelan tehnološki plan. Šele na osnovi teh informacij in informacij iz proizvodnje ter nabave (v širšem smislu), je možno izračunati plan proizvodnje. V okviru izračuna plana proizvodnje moramo uskladiti potrebe z možnostmi, ki jih omejujejo razpoložljivi resursi. Potrebno je uskladiti:

PROIZVODNI PROCES

KONTROLA

ANALIZA

VO

DEN

JE

11

- plan potrebnih s planom razpoložljivih kapacitet, - plan potrebnega materiala s planom nabave in - plan stroškov s planom virov sredstev.

Informacijski podsistem kontrola proizvodnega procesa proizvodnje S kontrolo proizvodnega procesa ugotavljamo odstopanja dejanskih vrednosti na izhodu iz proizvodnega procesa od planiranih vrednosti. S kontrolo proizvodnega procesa v odvisnosti od planiranih vrednosti ugotavljamo porabo resursov. To ugotavljamo na dva načina:

notranji način - s katerim ugotavljamo odstopanja dejanske porabe resursov v primerjavi s planirano porabo in tako ugotavljamo, če je proizvodni proces v tej ponovitvi tekel boljše ali slabše kot v prejšnji ponovitvi,

eksterni način – s katerim ugotavljamo vpliv vrednosti porabe resursov na cene in tržne možnosti na sploh.

Informacijski podsistem analiza proizvodnega procesa proizvodnje Z analizo na osnovi ugotovitev kontrole ugotavljamo vzroke odstopanj. Odstopanja dejanskih vrednosti od planiranih so lahko posledica ali sprememb proizvodne poti proizvodnega procesa ali pa so posledica sistemskih napak. Velikost odstopanj, ki so posledica sistemskih napak, je odvisna tako od točnosti planiranja kot od točnosti kontrole, analize in vodenja proizvodnega procesa oziroma proizvodnje. Ugotavljanje in analiziranje tovrstnih odstopanj je nujno, ker je potrebno zboljševati sistem za preprečevanje še več odstopanj. Za uspešnost analize je pogoj redna takojšnja kontrola proizvodnega procesa in seveda takoj v nadaljevanju redna takojšnja analiza. Pri kasnejši analizi se že pojavljajo izguba, pozaba in točnost podatkov. Informacijski podsistem vodenje proizvodnega procesa proizvodnje Z vodenjem želimo doseči cilj sistema proizvodnega procesa – izdelati predpisano količino izdelkov predpisane kakovosti ob čim nižjih stroških. Vodenje proizvodnje je spreminjanje oziroma popravljanje vhoda v proizvodnjo, v posamezni proizvodni proces. Z namenom, da se izboljšuje ali vsaj ohranja izhod iz proizvodnje. Z vodenjem/popravljanjem proizvodnega procesa pa je možno dosegati dvoje:

- izboljševanje proizvodnega procesa, kjer so rezultat kontrole proizvodnega procesa nižji stroški,

- vzdrževanje proizvodnega procesa na istem nivoju, kjer je cilj vodenja stalnost proizvodnega procesa in se vzpostavi planirana proizvodna pot.

12

3.3 Informacijska podpora proizvodnega procesa Z uvajanjem sodobnih metod dela v proizvodnem procesu je potrebno slediti tudi z organizacijskimi in informacijskimi sistemi. K boljšim informacijam za znižanje stroškov, večji kvaliteti in promptnosti dobave lahko v veliki meri pripomorejo zmogljivost in razširjenost strojne opreme ter vse boljših programskih rešitev. Podbregar pravi (2004, 382), da sodobni IS pripomore k racionalni organiziranosti podjetja oz. modernejša organiziranost podjetja zahteva sodobno urejen IS. To pa so glavni elementi, ki vodijo podjetje k dolgoročnemu uspehu. Informacijska podpora proizvodnim procesom sega v zgodnje obdobje vključevanja informatike v proizvodne procese vse tja do 70-80 let, ko so bile izdelane podpore posameznim področjem proizvodnje. Skozi čas so te rešitve prerasle v celovito podporo različnim proizvodom, pa tudi neproizvodnim procesom. Razvoj programske opreme je narekoval uporabo najsodobnejših orodij, postopkov in metod, ki so v tesnem sodelovanju z uporabniki pripeljale do funkcionalnih rešitev z možnostjo nadaljnjih nadgradenj. Sledile so izboljšave (Alcad.si):

- skrajšanje časa znanih postopkov dela v proizvodnji, - možnost nabora podatkov za evidence in analize, - odkrivanje in odpravljanje neopaženih zastojev v proizvodnji, - možnosti planiranja in optimiziranja proizvodnje.

Pri Alcad-u (Alcad.si) opisujejo, da je informacijska podpora proizvodnega procesa namenjena za prepoznavanje, določitev in v strukturirani obliki zapisati podatke, ki nastajajo skozi celoten proizvodni cikel. Za zagotavljanje doseganja zastavljenih ciljev se z evidencami, analizami in statistikami ustvarjajo informacije za vodenje, nadzor in pravočasno ukrepanje, v vseh nivojih managementa družbe. Proizvodni informacijski sistem se deli na štiri glavna področja: planiranje proizvodnje, ki določa vse aktivnosti o pridobitvi informacij za delo podjetja, pripravo na izvedbo in zagotavljanje pogojev, izvajanje oz. izdelava proizvodnega plana ter poprodajne aktivnosti, kot so servis, odziv trga, itd. (Podbregar, 2004, 382).

3.4 Proizvodni informacijski sistem – zajem procesnih podatkov Pri izgradnji proizvodnega informacijskega sistema se srečujemo z različnimi načini implementacije in z različnimi orodji, ki jih pri tem uporabljamo. Tudi ključni cilji in z njimi povezane funkcije se lahko od primera do primera razlikujejo. Pa vendar lahko trdimo, zatrjuje Sokolić (2003, 173), da je zajem realnih procesnih podatkov eno ključnih vprašanj, s katerimi se pri gradnji proizvodnega informacijskega sistema srečujemo skoraj vedno. Zajem podatkov – realnih meritev iz proizvodnega procesa predstavlja osnovo za vzpostavitev proizvodnega informacijskega sistema. Uporabnikom je težko nuditi zadovoljive informacije, če ne temeljijo na realnih podatkih procesa. V tem primeru je težko izvajati spremljanje učinkovitosti proizvodnega procesa. Prav tako je k temu zajeto, če produkti niso ustrezno obdelani z drugimi informacijami iz proizvodnje in če dostop do obdelanih podatkov ni dovolj poenostavljen. Podatkov je običajno zelo veliko, z vsako spremembo v proizvodnem procesu

13

se pojavljajo novi podatki, so neobdelani in posledično neprimerni za proizvodni informacijski sistem, kar predstavlja številne pasti na poti do uspešnega zajemanja procesnih podatkov. V nadaljevanju je predstavljen pristop za zajemanje in analizo podatkov za proizvodno informatiko. Klasični pristop V večini klasičnih pristopov pri zajemanju podatkov za potrebe proizvodne informatike, so merilne naprave in tipala običajno priključene na krmilniške sisteme (PLC-je), ki preko svojih vhodnih kartic periodično tipajo velikosti analognih meritev in stanj digitalnih signalov. Krmilniški sistemi so nato priključeni na SCADA sistem, ki od krmilnikov periodično zajema podatke o meritvah. Veriga se zaključuje z relacijo podatkovno bazo (RDB), ki je sestavni del proizvodnega informacijskega sistema. Težava pa se pojavlja, ker proizvodnji informacijski sistem (RDB) potrebuje že obdelane informacije, SCADA sistem pa operira z meritvami (trenutnimi vrednostmi in enostavnim arhivom teh vrednosti). Sokolić (2003, 174) ugotavlja, da razhajanje obstaja med SCADA sistemom in »višjim« informacijskim sistemom na treh področjih:

Vsebinski oz. funkcionalni vidik: vsebina, ki jo pokriva sistem SCADA, je trenutno stanje vseh meritev v sistemu, proizvodni informacijski sistem pa zahteva vsebino, kot je na primer poraba energenta za stroškovno mesto za dano obdobje ali celo na enoto proizvoda.

Časovni nivoji: podatki v sistemu SCADA se spreminjajo na sekundarnem nivoju (periodično tipanje meritev), v proizvodnem informacijskem sistemu pa se nekatere informacije spreminjajo na dnevnem ali celo na mesečnem nivoju. RDB znotraj proizvodnega informacijskega sistema težko sprejema podatke na sekundnem nivoju.

Narava podatkov: podatki v sistemu SCADA so tipični časovni niz, kjer ima vsak podatek svojo časovno značko. Edina povezava med podatki je čas. V informacijskih sistemih, kjer je osnova nastopa relacijska podatkovna baza, so osnovna povezava med podatki relacije (npr. relacija med porabo, časovnim obdobjem in stroškovnim mestom).

SLIKA 4: Klasični koncept zajema podatkov

Jedro informacijskega sistema

PLC

Zajem meritev Vir: Prirejeno po Sokolić (2003, 174)

RDB

SCADA

(obdelava podatkov)

14

Alternativni pristop Uvedba procesnega historiana – namenske procesne podatkovne baze, katerega osnovna funkcija je učinkovito arhiviranje procesnih podatkov. Procesni historian je v hierarhiji pretoka podatkov umeščen med SCADA sistemom oziroma relacijsko podatkovno bazo. Za razliko od komponent za arhiviranje, ki tečejo znotraj samih SCADA sistemov, imajo ti historiani kar nekaj prednosti, navaja Sokolić (2003, 175):

- središčno orientiranih arhiv procesnih podatkov, - velika hitrost/zmogljivost arhiviranja, - možnost zajemanja različnih tipov podatkov, - indeksirano poizvedovanje po podatkih, kar je osnova za učinkovito analizo podatkov,

generiranje poročil in informacij, ki jih potrebuje informacijski sistem. Pomembno je, da obdelava poteka zelo hitro in da procesni historian informacijskemu sistemu vrne en sam podatek – rezultat obdelave. Dodatna prednost procesnega historiana se kaže v primerih, ko obstaja zahteva po kompleksnejših korelacijah med podatki oz. ko del podatkov prihaja v relacijsko podatkovno bazo iz drugih virov. SLIKA 5: Koncept zajemanja meritev z uporabo procesnega historiana

Jedro informacijskega sistema

Prenos surovih podatkov Inteligentne merilne naprave PLC

Zajem meritev

Vir: Prirejeno po Sokolić (2003, 175)

Uspešnost implementacije proizvodnega informacijskega sistema je v veliki meri odvisna od tega, kako uspešno je izveden zajem realnih procesnih podatkov in kako kakovostne informacije iz proizvodnega informacijskega sistema črpa proizvodni management za potrebe odločanja.

RDB

SCADA

(obdelava podatkov)

Procesni

historian

15

4 INFORMACIJSKI SISTEM SAP R/3

4.1 Predstavitev podjetja SAP Podjetje SAP ima sedež v nemškem Walldorfu in je največje svetovno podjetje na področju programske opreme za podjetja. Temelji podjetja so grajeni na konceptu integracije. SAP-ova družina izdelkov in storitev povezuje podjetje od financ in kadrovskih sistemov do proizvodnje ter prodaje in distribucije. Posamezno vsak od teh modulov učinkovito upravlja področje organizacije. Vsak modul vsebuje poslovne procese, ki temeljijo na najboljši poslovni praksi posameznega podjetja. Ustanovljeno je bilo leta 1972 v nemškem Mannheimu. Prvotnih pet tehnologov, ki je razvilo zamisel o SAP-u, je izvirno poimenovalo podjetje kot Systemanalyse und Programmentwicklung. Larocca (2002, 4) pravi, da je njihov cilj bil razviti paket, ki bi lahko integriral poslovne rešitve, torej zagotovil boljši pretok informacij. Njihovo majhno podjetje se je razvilo v Systems, Applications and Products in Data Processing (SAP). Njihov prvi izdelek je bil namenjen finančnemu računovodstvu, imenovan programski paket R/1. »R« pomeni pretok informacij v realnem času (real-time data processing) (SAP.com). Sledil je programski paket SAP R/2. To je bila SAP-ova prva generacija ERP rešitev, ki se je uporabljala na »velikih računalnikih« in vsebovala možnost izbire različnih jezikov in valut. Nato je prišel na trg R/3 – programska oprema na moderni odjemalec/strežnik tehnologiji, ki je po vsebini enaka R/2 in bo sledila razvoju strojne opreme. Danes obstaja več različic R/3, saj tako sledijo razvoju in potrebam podjetij v današnjem času. Trenutna novost pri SAP-u pa je uvedba sistema SAP S/4HANA. V začetku leta 2015 je nastal nov paket, ki se imenuje »SAP Business Suite 4 SAP HANA« in je nova pridobitev po sistemu SAP R/3. Gre za povsem nov izdelek, zgrajen na SAP-ovi znani pomnilniški platformi, ki združuje vse sodobne poslovne tehnologije, denimo ERP, CRM, SRM, SCM in PLM, ter je dopolnjen s SAP-ovo komponento za uporabniško izkušnjo na mobilnih napravah, znano pod imenom Fiori. Ključna beseda novosti je enostavnost in prav zaradi nje je celoten sistem pri delovanju od tri- do sedemkrat hitrejši, analitične transakcije pa se po besedah predstavnikov podjetja izvajajo kar 1800-krat hitreje. Za velika podjetja je pomembno, da je sistem S/4Hana kompatibilen tudi s starejšimi tehnologijami (MonitorPro.si, 3.2.2015).

4.2 Značilnosti informacijskega sistema SAP R/3 SAP R/3 je programska rešitev za integriran poslovno-informacijski sistem, ki zajema bogato funkcionalnostjo. Zagotavlja urejeno preglednost nad operacijskimi podatki in informacijami o poslovanju celotnega podjetja. Podjetjem je s sistemom SAP R/3 zagotovljen informacijski sistem z možnostjo širitve in povezovanja z drugimi rešitvami.

16

Zager (2012, 26-27) opisuje različne značilnosti sistema R/3. Odprtosti in prilagodljivosti sistema - sodobne tehnologije, ki so uporabljene v sistemu R/3, omogočajo dosti več kot optimalni pretok informacij in dela med oddelki in funkcionalnimi enotami. S sitemom R/3 lahko podjetje integrira poslovne procese preko geografskih meja. Podjetje lahko sistem R/3 uporablja tudi v podružnicah, izpostavah, obratih in v centralni upravi tako, da vsaka enota izvaja svoje naloge samostojno. Dinamičnost sistema – sistem R/3 nudi funkcionalnost za vse standardne poslovne procese v podjetju. Z vgrajenimi procesi, ki so specifični za posamenzne dejavnosti, lahko sistem R/3 izpolni posebne zahteve, ki se pojavljajo v podjetjih različnih panog. Posledica tega je, da se sistem R/3 vedno uporablja kot kombinacija standardnih poslovnih funkcij in dodatnih poslovnih procesov, ki so tipični za določeno dejavnost. Obseg teh procesov se neprestano širi. Delovanje sistema - delo s sistemom R/3 je enako preprosto kot delo s priljubljenimi programi za osebne računalnike. Ima jasno strukturirane menije in ekranske forme. Natančno izbrane ikone olajšajo uporabniku pot do cilja ter barve pomagajo pri prepoznavanju podatkov. Pri internih migracijah v podjetju lahko zaposleni nadaljuje delo brez posebnega uvajanja. Izbira sistema SAP R/3 prinaša podjetju veliko prednosti. Khan (2002, 17-19) navaja naslednje:

- enkratni vnos podatkov, - strateške informacije v dejanskem času, - utemeljene in hitre odločitve, - podprta večjezičnost, - posodobitve preko interneta v realnem času, - večja učinkovitost in izboljšana produktivnost, - enostavni uporabniški grafični vmesnik, - omogoča velik in obsežen funkcionalni obseg, - hitra uvedba rešitve po metodologiji ASAP, - združuje vse nepovezane programske rešitve in omogoča celovito vodenje podjetja.

4.3 Arhitektura informacijskega sistema SAP R/3 Larocca (2002, 6) razlaga, da izraz R/3 pomeni »Runtime system three« in zagotavlja komplet poslovnih aplikacij, ki so oblikovane za okolje odjemalec/strežnik. R/3 se je razvil, kot že omenjeno, iz prvotnega sistema SAP R/2 sistema, ki temelji na glavnem računalniku. R/3 arhitektura omogoča porazdelitev delovnega bremena na številne osebne računalnike, ki so medsebojno povezani z omrežjem. SAP R/3 sistem je oblikovan tako, da porazdeli predstavitev, aplikacijsko logiko in obdelavo podatkov na več različnih računalnikov. Arhitektura SAP R/3 sistema vsebuje strežnike podatkovne baze, aplikacijske strežnike in predstavitvene sisteme (slika 6).

17

SLIKA 6: Arhitektura SAP R/3

Strežnik podatkovne baze

Aplikacijski strežniki

Predstavitveni sistemi

Vir: Prirejeno po Larocca (2002, 6)

Okolje odjemalec/strežnik Standard za gradnjo kateregakoli tipa računalniške komunikacijske arhitekture je koncept odjemalec/strežnik. Okolje odjemalec/strežnik je tisto okolje, kjer odjemalec (posamezen osebni računalnik ali delovna postaja) zahteva informacije (preko povezave) od strežnika. Komunikacije in izmenjava podatkov med tema dvema napravama je poznana kot relacija odjemalec/strežnik. Na spodnji sliki lahko vidimo učinkovito uveljavljeno arhitekturo odjemalec/strežnik, ki povezuje delovne postaje in tiskalnike s strežnikom. SLIKA 7: Arhitektura odjemalec/strežnik

LAN

Vir: Prirejeno po Larocca (2002, 7)

STREŽNIK

PODATKOVNE

BAZE

APLIKACIJSKI

STREŽNIK

DELOVNA POSTAJA DELOVNA POSTAJA

LASERSKI

TISKALNIK

DATOTEČNI

STREŽNIK

KOMUNIKAC.

PREHOD

ODDALJENA

DEL. POSTAJA

ODDALJENA

DEL. POSTAJA

18

Trinivojska hierarhija Arhitektura R/3 sistema je zgrajena kot trinivojska hierarhija, ki je arhitektura odjemalec/strežnik, v kateri so programski sistemi strukturirani v treh nivojih (Larocca 2002, 7):

- nivo uporabniškega vmesnika, - nivo poslovne logike, - nivo podatkovne baze.

Pri konfiguraciji, ki je dober primer strukture trinivojske arhitekture, centralni računalnik gosti podatkovno bazo, ki ji pravimo strežnik podatkovne baze. Za razumevanje delovanja SAP R/3 sistema je dovolj, če vemo, da je podatkovna baza prostor, kjer so shranjeni podatki. Aplikacijski strežnik je odgovoren za administrativne funkcije sistema. To obsega obdelavo v ozadju, tiskanje in obvladovanje zahtev procesa. V R/3 designu lahko obstajajo številni aplikacijski strežniki. Dodatni računalniki se uporabijo kot predstavitveni sistemi. Ti računalniki ali odjemalci, kakor jim pravimo, prikazujejo programsko opremo in zaslone, čemur pravimo grafični uporabniški vmesnik (GUI). Na sliki 8 lahko vidimo trinivojsko arhitekturo, ki je postala najbolj priljubljen arhitekturni design za SAP R/3 namestitve. Predstavitveni strežnik prikazuje SAP R/3 okno, ki je poznano tudi kot SAPGUI ali vmesnik. Aplikacijski strežnik upravlja SAP administrativne funkcije in procesne zahteve. Strežnik podatkovne baze pa je skupno skladišče podatkov v obliki tabel in struktur podatkovne baze. SLIKA 8: Trinivojska arhitektura Skladišče podatkov in programov.

Dostop do podatkovne baze. Branje in pisanje podatkov.

Vnos in prikaz podatkov Uporabnikom.

Vir: Prirejeno po Larocca (2002, 8)

SAP Integracija Eden ključnih SAP-ovih elementov, ki ga ločuje od ostalih aplikacij za podjetja, je resnično udejanjanje integracije. Ta integracija omogoča povezovanje številnih poslovnih okolij, od financ in kadrovskih sistemov do proizvodnje ter prodaje in distribucije. Integracija v SAP-u pomeni, da so vsi poslovni procesi podjetja med seboj povezani in razporejeni tako, da se sprememba na enem področju podjetja izraža na drugem področju

PODATKOVNA BAZA

APLIKACIJA

PREDSTAVITEV

19

podjetja. Primer tega bi bili zneski iz obračuna plač v modulu Kadrovski sistemi, ki bi bili povezani z zneski v glavni knjigi iz modula Finance. Spodnja slika prikazuje vse R/3 module, ki so medsebojno povezani v R/3 sistemu, imenovan Model R/3 integracije. SLIKA 9: Model R/3 integracije

Vir: Prirejeno po Larocca (2002, 9)

Kot navaja Larocca (2002, 9) pa je mogoče v R/3 sistemu kreirati novega kupca, izdelati seznam obstoječih kupcev, obdelati naročila in izvajati program. To so primeri SAP transakcij. SAP R/3 transakcija je logičen proces v R/3 sistemu.

4.4 Proizvodni modul v informacijskem sistemu R/3 Sistem R/3 zajema različne funkcijske module:

- SAP Finance, - SAP Kadrovski sistemi, - SAP Logistika.

Mi bomo podrobneje opredelili proizvodni modul – SAP Logistika. Bobek (2007, 24-56) je proizvodni modul - SAP Logistika razčlenil po sledečih točkah:

SD (ang. Sales and Distribution) – modul Prodaja in distribucija podpira prodajne in distribucijske dejavnosti z razvejanimi funkcijami za določanje cen, hitro izvajanje naročil in pravočasno dobavo, interaktivno večnivojsko konfiguriranje različnih izdelkov ter omogoča neposredno povezavo z analizo uspešnosti in s proizvodnjo.

MM (ang. Material Management) – modul Materialno poslovanje računalniško podpira vse nabavne procese, tako da uvaja njihovo vodenje na osnovi delovnih tokov,

R / 3

Odjemalec/strežnik

ABAP/4

FA-finančno rač.

CO-sklepanje pogodb

AM-upravljanje OS

PS-projektni sistem

WF-potek dela

IS-industrijske rešitve

SD-prodaja in distrib.

MM-materialno posl.

PP-planiranje proiz.

QM-obvladovanje kak.

PM-vzdrževanje

HR-kadrovski sistemi

20

omogoča vrednotenje dobaviteljev in obvladovanja odnosov z njimi (potrjevanje računov) ter zagotavlja upravljanje zalog.

PP (ang. Production Planning) – modul Načrtovanje proizvodnje omogoča računalniško podporo upravljanja različnih tipov proizvodnje (serijska, naročniška) ter načrtovanje in spremljavo proizvodnih resursov. Na voljo so tudi vmesniki za izbiranje proizvodnih podatkov in za sisteme za nadzor podatkov.

QM (ang. Quality Management) – modul Upravljanje kakovosti nadzoruje, zajema in upravlja procese, ki so v podjetju pomembni za zagotavljanje kakovosti v celotni preskrbovalni verigi. Kontrolira tudi izvedbo pregledov, izvaja ukrepe za dvig kakovosti in prilagodi laboratorijske informacijske sisteme.

PS (ang. Project System) – modul Projektni sistem omogoča celovito kontroliranje in nadzorovanje vseh faz projekta v neposredni povezavi z nabavo in kontroligom od ponudbe, preko načrtovanja in potrditve do upravljanja z resursi in določanja cen.

Kot razlaga Larocca (2002, 173-192), modul Logistika obsega večji del poslovanja podjetja. Obsega vse procese, ki so povezani z nabavo, vzdrževanjem, prodajo in distribucijo, proizvodnjo, materialnim poslovanjem, skladiščnim poslovanjem, tehnologijo in konstrukcijo. Ker je proizvodni informacijski sistem soodvisen od vseh prej naštetih oddelkov v podjetju, se bomo v nadaljevanju osredotočili na celoten modul Logistike, ki zajema različne podmodule in komponente logističnega sistema. R/3 modul Logistika omogoča urejanje poslovnih funkcij na način, ki vzpodbuja ustvarjalnost, konkurenčnost in prilagodljivost, ki jo želi podjetje. Logistične aplikacije so povezane in skladne z vsemi R/3 moduli in vsebujejo naslednje podmodule:

- Prodaja in distribucija - Planiranje proizvodnje - Materialno poslovanje - Obvladovanje kakovosti - Vzdrževanje - Informacijski sistem logistike - Projektni sistem - Upravljanje podatkov izdelka

4.4.1 Prodaja in distribucija

Podmodul Prodaja in distribucija zagotavlja potrebne instrumente za uporabo informacij o prodaji in marketingu. Podatke o izdelkih, marketinških strategijah, naročilih, vrednotenju in prodaji je mogoče z namenom pospeševanja prodaje in oglaševalskih aktivnosti dostopiti kadarkoli. Informacije so na voljo »online«, najnovejša podpora pa služi za zadovoljevanje obstoječih in možnih kupcev. V omenjenem podmodulu je na voljo raznolika paleta pogodb, ki zadovoljujejo vse tipe poslovnih potreb. Ta podmodul podpira vse pogodbe, ki zadevajo vrednotenje, datume

21

dostave in dostavne količine. V nadaljevanju si bomo pogledali, katere so komponente R/3 logistike, podmodula Prodaja in distribucija:

- matični zapis, - osnovne funkcije, - prodaja, - odprema, - fakturiranje, - podpora prodaje, - transport, - zunanja trgovina, - informacijski sistem prodaje, - elektronska izmenjava podatkov.

Prednosti aplikacije Prodaja in distribucija so:

- avtomatičen vnos naročil preko uporabniškega vmesnika, - avtomatičen izračun vrednosti prodajnih naročil po cenikih, pogodbah s kupci ali pa po

izdelkih, skupinah izdelkov in stroških izdelkov, - preverjanje višine kupčeve bonitete s finančnimi in prodajnimi podatki in njeno

utemeljevanje, - avtomatično preverjanje razpoložljivosti za potrjevanje zadostnih količin.

Avtorji Kroliczek C., Lehmann M., Weidner S. (povzeto po Skok, 2012, 55-57) pa opisujejo podmodul Prodaja in distribucija na naslednji način, glede na funkcionalnost in organizacijsko strukturo. Funkcionalnost:

- Podpora prodaji - Prodaja - Pošiljke in transport - Zaračunavanje - Upravljanje kreditov - Tuji trgi

Organizacijska struktura:

- Stranke - Kode podjetij - Področje nadzora kreditov - Organizacija prodaje - Distribucijski kanal - Divizije (skupine materialov, skupine izdelkov, itd.) - Področje prodaje - Obrat dostave - Druge organizacijske enote (točka nakladanja, pošiljanja, itd.)

22

Glavni podatki, ki so zajeti v podmodulu Prodaja in distribucija so: - glavni podatki o stranki (vsebuje vse potrebne podatke za izvedbo naročila, odpreme

blaga, fakturiranje in plačila – vsaka stranka mora imeti svojo evidenco glavnih podatkov),

- podatki o ustvarjanju področja prodaje, - glavne informacije o stranki so razdeljene v tri skupine: glavni podatki, podatki o kodah

podjetij in podatki prodajnega področja. Pomembno je tudi opredeliti glavne podatke o materialu, ki:

- vsebujejo vse podatke, ki jih podjetje potrebuje za upravljanje materialov, - so uporabljeni po celotnem sistemu SAP, - se nahajajo v funkcionalnem segmentu imenovanem »Views«.

Stanje glavnih podatkov:

- vsebujejo cene, doplačila, popuste, tovorni promet ter davke, - lahko določimo pogoje podatkov, ki so odvisni od določenih podatkov: podrobnosti

materialov ali podrobnosti strank, - pogoji so lahko odvisni od vsakega polja dokumenta.

Učinek vsega tega je informacija, ki je lahko stranki posredovana preko različnih oblik, kot so elektronska pošta, pošta ali fax. V podmodul Prodaja in distribucija so vključeni tudi povpraševanje, ponudba in prodajno naročilo. Sestavine teh si bomo ogledali v nadaljevanju. Povpraševanje zajema:

- je kupčeva zahteva, da podjetje pridobi vse potrebne poizvedbe, ki jih pred nakupom potrebuje stranka, ki ji nakupa po pridobitvi informacij tudi ni potrebno opraviti.

- podatki, ki jih povpraševanje vsebuje: cena, zaloga materialov, razpoložljivost storitev, količine in datumi.

- povpraševanja so vključena v sistem in so namenjena za odgovore, ki jih stranke zahtevajo.

Ponudba zajema:

- pravno zavezujoča ponudba stranki, ki vsebuje točno določeno ceno, izdelke in količino, ponujeno v nekem časovnem okvirju.

Prodajno naročilo:

- obdelovanje prodajnih naročil lahko izvira iz različnih dokumentov in aktivnosti (kontakt kupca, povpraševanja, obstoječe pogodbe, itd.).

- elektronska oblika dokumenta mora vsebovati naslednje informacije: informacije o stranki, materiali oz. storitve in količine, cene in pogoji, dobavni roki, dostava in podatki o plačilu.

- dokument je sestavljen iz treh segmentov: glava (podatki o stranki, stroški celotnega naročila, itd.), vrstične postavke (informacije o produktu, stroški posamezne enote, količina, itd.) in časovne postavke (čas dostave, itd.).

23

Prodajno naročilo vsebuje vse potrebne informacije za izvršitev strankinih zahtev. Te informacije so: urnik dostave, način dostave, cene, meje dolžnikov ter razpoložljivost. Razpoložljivost se opredeljuje na določitev datuma razpoložljivosti materiala in ocenjevanje gibanja zalog. Način dostave vsebuje naslednje tri metode: dobava na čas, kompletna dobava in zapoznela dobava. Informacije o ceni sistem sporoči na dokumentu tako v glavi dokumenta (skupni znesek) kot tudi v vrstičnih postavkah (posamezne cene). Sistem samodejno doda cene, popuste, davke itd., vendar nam dokument dopušča tudi ročno vnašanje teh podatkov. Sistem nam izpostavi tveganje za vsako stranko, s katero nameravamo delati, to imenujemo »meje dolžnikov«. Proces pošiljanja se začne, ko kreiramo dokument za dostavo na podlagi prodajnega naročila. Ta dokument podpira in nadzira številne pod-procese pri pošiljanju. Prav tako je povezan z modulom Upravljanje z materialom, ki ga bomo podrobneje spoznali v nadaljevanju. Dokument dobave sproži postopek dobave in je tudi kontrolni mehanizem za ta proces. Dokument izstavljene fakture pa avtomatsko ustvari negativno postavko na kontu stranke ter znesek doda na konto prihodki. Proces je tako posredovan finančnemu računovodstvu, ki počaka plačilo računa. Zadnji korak v procesu prodajnega naročila pa je plačilo.

4.4.2 Planiranje in kontrola proizvodnje

Namen podmodula Planiranje in kontrola proizvodnje je namen prispevati popolne rešitve za:

- planiranje proizvodnje, - proizvodnjo, - kontrolo proizvodnje.

Planiranje in kontrola proizvodnje vsebuje obsežen proizvodni proces od njegovega začetka, torej kreiranja matičnih zapisov, skozi proizvodni proces, vključno s kontrolo in vrednotenjem. Vsebuje komponento, ki se imenuje Planiranje prodaje in operacij, ki se uporablja za izdelavo realnih in konsistentnih planskih kazalcev za napovedovanje bodoče prodaje. Pomembna prednost implementacije podmodula Planiranje in kontrola proizvodnje je ta, da izloča rutinske naloge, torej osebam, ki so odgovorne za terminiranje proizvodnje, zagotavlja več razpoložljivega časa in jim tako omogoča, da posvečajo več časa bolj odločilnim aktivnostim v podjetju. Med številnimi komponentami so:

- matični zapisi, - planiranje prodaje in operacij, - splošno planiranje, - planiranje potrebnih kapacitet, - planiranje potreb po materialu, - KANBAN1, - serijska proizvodnja, - proizvodni nalogi,

1 KANBAN – je metoda spremljanja proizvodnje in pretoka blaga v nizu operacij v proizvodnji in nabavi.

24

- planiranje cene izdelka, - montažni nalogi, - planiranje proizvodnje za predelovalne industrije, - zbiranje podatkov obrata, - planiranje proizvodnje in informacijski sistem kontrole.

SAP razdeli proizvodnjo v številne procese, navajajo avtorji Kroliczek C., Lehmann M., Weidner S. (povzeto po Skok, 2012, 59-61). Funkcionalnost:

- Načrtovanje proizvodnje - Izvršitev proizvodnje - Proizvodnja – industrijski obrati

Organizacijska struktura v podmodulu Planiranje proizvodnje:

- Stranka - Koda podjetja - Lokacije skladiščenja - Lokacije delovnih centrov

Glavni podatki materialov se nahajajo v karticah materialov, ki vsebujejo vse sledeče podatke. Obračun materialov zajema seznam komponent, ki sestavljajo izdelek ali storitev. Kategorije postavk, ki so zajete v sistemu in dokumentih (zaloga postavk, postavke, ki niso na zalogi, spremenljivi materiali, stanje znotraj postavk, skupine postavk, dokument postavk ter besedilo postavk). Delovni centri uporabljajo in zajemajo naslednje podatke, ki so povezani z viri: osnovni podatki (odgovorne osebe, lokacije delovnih centrov), razporejene informacije, podatki o stroških (stroškovni center, vrste dejavnosti), kadrovski podatki (ljudje, pozicije, kvalifikacije), načrtovane zmogljivosti (zmogljivosti, ki so na voljo, formule, poslovni čas) in privzeti podatki. Skupine proizvodov: načrtovanje združenja v skupine v katerih so podobni materiali in izdelki (družine proizvodov), skupine izdelkov z eno raven ali z več (najnižja raven mora biti vedno sestavljena iz materialov). Načrtovanje materialov: SOP (Sales and operations planning) je metoda za načrtovanje prodaje, načrtovanje proizvodnje in izvedljivost. Predvidevanje: modeli predvidevanja (trendi, sezone, trendi po sezonah, konstante) ter izbira modela, ki je lahko ročna ali avtomatska. Načrtovanje prodaje in postopkov (SOP) vsebuje prilagodljivo orodje za načrtovanje in napovedovanje, sestavljen je iz treh korakov (plan prodaje, plan proizvodnje in grob način kapacitet) ter vsebuje načrtovanje kot skupek ravni v določenem časovnem obdobju.

25

Načrtovanje strategije predstavlja poslovne postopke, kot so načrtovanje proizvodnih količin in datumi, širok izbor strategij ter več vrst načrtovanja strategij, ki temeljijo na okolju: zagotovitev zalog in zagotovitev naročil, nastavljiv nivo materialov. Načrtovanje proizvodnje (MPS) omogoča podjetju, da razlikuje metode načrtovanja materialov med materiali, ki imajo močan vpliv na dobiček in uporabljajo kritične vire ter na tiste, ki jih ne. Načrtovanje materialnih zahtev (MRP) gre po tem postopku: sistem izračuna neto zahteve in hkrati upošteva razpoložljivost skladišča in redne prihodke od nabave in proizvodnje, vse ravni obračuna materialov so načrtovane, rezultat je natančen proizvodni in nabavni načrt, podrobno načrtovanje ravni ter zagotavlja dostopnost materialov na podlagi potreb načrtovane proizvodnje (MPS) ali povpraševanja po programu; postopek razdelimo na 5 logičnih korakov: izračun neto zahtev, kalkulacija velikosti površine, vrsta naročila, razporejanje in BOM eksplozija. Dokument proizvodnega naročila vsebuje: proizvodni material, količino, lokacijo, vključeno delo, uporabljene vire in kako izravnati stroške. »Shop floor« dokumenti so natisnjeni, ko se sprosti proizvodnja. Ti dokumenti so seznami, ki so osnovani na operacijah, seznami osnovani na komponentah, seznami PRT ter večnamenski seznami. Podatki, ki so potrebni za ustvarjanje dokumentov o potrditvi materiala so: količine, podatki o aktivnostih, datumi, osebni podatki, delovni centri, premiki materialov, razlogi za odstopanja in uporaba PRS.

4.4.3 Materialno poslovanje

Poslovni procesi so bistveni za uspeh podjetja. Vsakodnevno vodenje porabe materiala, nabave, skladiščnega poslovanja in upravljanje inventarja, potrjevanje računov in analize procesov, vse to je del R/3 modula Logistika, podmodula Materialno poslovanje. Prihranek časa, denarja in virov so tri glavne prednosti, ki izhajajo iz podmodula Materialno poslovanje. Komponente so:

- upravljanje premoženja, - skladiščno poslovanje, - nabava, - potrjevanje računov, - planiranje porabe materiala, - informacijski sistem nabave.

Avtorji Kroliczek C., Lehmann M., Weidner S. (povzeto po Skok, 2012, 57-59) podmodul Materialno poslovanje zopet delijo glede na funkcionalnost in organizacijsko strukturo. Funkcionalnost:

- Upravljanje zalog

26

- Nabava - MRP (načrtovanje materialnih zahtev) - Fizični inventar - Vrednotenje - Servis - Verifikacija faktur - Katalogi izdelkov

Organizacijska struktura:

- Stranka (neodvisno okolje v sistemu) - Koda podjetja (najmanjše organizacijske enote, katere lahko ohranimo zakonit sklop

knjig) - Skladišče (delovno področje v podjetju) - Kraj skladiščenja (organizacijska enota omogoča razlikovanje med različnimi zalogami

materialov v obratu) - Organizacija nabave (nabavne aktivnosti za obrat se nahajajo v organizaciji nabave;

organizacijska enota je odgovorna za naročanje storitev in materialov . pogajanja o pogojih nabave z dobavitelji)

- Nabavna skupina (predstavlja ključ za kupca oz. skupino kupcev, ki so odgovorni za nekatere dejavnosti nabave; komunikacijski kanal za dobavitelje)

Glavni podatki, ki so zajeti v podmodulu Upravljanje z materialom so sledeči. Podatki o dobaviteljih: vsebuje vse potrebne informacije za poslovanje z zunanjimi dobavitelji (uporablja in vzdržuje se predvsem na oddelkih nabave in računovodstva; vsak prodajalec mora imeti svojo evidenco podatkov). Vrste podatkov so:

- raven stranke (splošni podatki), ki vsebujejo naslov, številko prodajalca in prednostno komunikacijo,

- podatki kode podjetja (finančno računovodstvo), ki vsebujejo uskladitev računa, plačilne pogoje in bančni račun ter

- podatki organizacije nakupa (Upravljanje z materialom), ki vsebujejo nabavno valuto, ime prodajalca in partnerje prodajalca.

Glavni podatki materialov vsebujejo vse potrebne podatke, ki jih podjetje potrebuje za upravljanje z materiali, uporabljeni so s strani večine komponent (modulov) v sistemu SAP ter podatki se nahajajo v funkcionalnem segmentu imenovanem »Views«. Evidenca nabavnih podatkov zajema:

- ogrodje za prodajno naročilo (vsebuje razmerje med prodajalcem in materialom), - ustvarjena je lahko ročno ali avtomatsko, - poročanje (ocenjevanje prodajalcev), - omogoča prodajalcem, da hitro določijo, kateri prodajalec ponuja specifične materiale

dovoljenega odstopanja od dobave, posebne termine, razpoložljiva obdobja, prodajalčevo ovrednotenje podatkov,

- služi kot informacija za privzeto naročilo.

27

Zahteva za nabavo je notranji dokument z napotki in zahtevo oddelku nabave po specifičnih materialih in storitvah potrebnih za določen datum. Zahteva je lahko izvedena ročno ali avtomatsko in ko je zahteva oddana, jo lahko nabavni vir procesira. Za procesiranje zahteve obstajajo različne poti. Zahteva za material je lahko zadovoljena z viri znotraj podjetja (notranji vir). Seznam virov je evidenca, ki določa dovoljene načine za nabavo materiala za določene obrate v določenem obdobju. Nabavno naročilo je lahko izdelano ročno (sklicevanje na nabavno naročilo, zahtevo ali povpraševanje) ali avtomatsko. Struktura nabavnega naročila je sestavljena iz:

- glava (prodajalec, datum, številka naročila, pogoji plačila, valuta, znesek naročila), - pregled postavk (materiali, cena na enoto, količina, datum dostave), - vrstične postavke (zgodovina naročila, odstopanja, cena po postavki, potek dobave).

Gibanje materiala delimo na:

- Tipi premikanja materiala: 101 – prejem blaga v skladišče, 103 – prejem blaga v zaloge, 122 – vračilo dobavljenega blaga prodajalcu (v primeru napačne dobave), 231 – poraba za prodajno naročilo, 561 – začetni vstop na zalogo.

- Destinacije: skladišče, kakovost in blokirana zaloga. Gibanje in prejem blaga sproži število različnih dogodkov, kot so ustvarjen dokument materiala, dokument računovodstva, sprememba količine zalog, sprememba vrednosti zalog, posodobljeno naročilo in začetek proizvodnje. vse to imenujemo učinki prejema blaga. Pri procesiranju fakture so prejeti računi podlaga za preverjanje količin, cen itd. z naročilnico. V primeru neskladja, sistem opozori na napako in lahko blokira fakturo. Ko je faktura shranjena, se ustvari obveznost do dobavitelja in ko je pregledana, se proces plačila izvede v finančnem računovodstvu. Plačilo dobavitelju je lahko izvedeno ročno ali avtomatično. Elementi plačilne transakcije so metoda plačila, banka iz katere bo plačilo izvedeno, plačane postavke ter znesek plačila. Ta proces bo ustvaril dokument finančnega računovodstva, ki evidentira transakcijo.

4.4.4 Obvladovanje kakovosti

Podmodul Obvladovanje kakovosti je usmerjen izboljšanju kakovosti izdelkov. Za proizvodnjo izdelkov visoke kvalitete je potrebno imeti dobro voden sistem za obvladovanje kakovosti, ki zagotavlja neoporečnost izdelkov, kar pa v zameno pripomore pri ohranjanju dobrih odnosov s kupci in utrjuje dobro ime izdelka in podjetja. Podmodul Obvladovanje kakovosti omogoča analiziranje, dokumentiranje in izboljšanje procesov v podjetju. Aplikacije, ki jih vsebuje komponenta so:

- planiranje kakovosti, - pregledi kakovosti, - kontrola kakovosti,

28

- obvestila o kakovosti, - certifikati o kakovosti, - upravljanje opreme za testiranje - informacijski sistem obvladovanja kakovosti.

4.4.5 Vzdrževanje

Glavna prednost podmodula R/3 modula Logistika, Vzdrževanje, je njegova prilagodljivost za delo z različnimi tipi podjetij za zadovoljevanje raznolikih ciljev, zahtev in delovne sile. Podmodul Vzdrževanje vsebuje še grafični vmesnik, zaradi česar je preprost za uporabo in omogoča oskrbo širšega kroga delovne sile. Aplikacija podpira različne strategije upravljanja, vključno z vzdrževanjem na osnovi tveganja in popolnim proizvodnim vzdrževanjem. Nekatere prednosti, ki jih podjetje pridobi z implementacijo podmodula Vzdrževanje, so skrajšanje časov zastojev in izpadov proizvodnje, optimizacija dela in virov ter zmanjšanje stroškov pregledov in popravil. Integracija podmodula Vzdrževanje bo v celoti podprla podjetje pri oblikovanju in izvrševanju aktivnosti vzdrževanja z ozirom na razpoložljivost sistemskih virov, stročke, materiale in razvoj osebja. Komponente podmodula modula Logistika, Vzdrževanje, so:

- Preventivno vzdrževanje - Upravljanje servisiranja - Upravljanje nalogov vzdrževanja - Projekti vzdrževanja - Oprema in tehnični predmeti - Informacijski sistem vzdrževanja

4.4.6 Informacijski sistem logistike

Informacijski sistem logistike vzdržuje informacije, pridobljene iz številnih R/3 komponent, v realnem času in tako omogoča ocenjevanje dejanskih podatkov in napovedovanje bodočih podatkov s pomočjo tehnike, imenovane »Online Transaction Processing (OLTP) – Online« obdelava transakcij. Informacijski sistem podjetja lahko spremenimo in oblikujemo s pomočjo skladišča podatkov logistike, da bomo na ta način zadovoljili edinstvene potrebe podjetja. Uporabimo lahko Sistem zgodnjega obveščanja, ki označuje slaba področja ali ozka grla v logistiki. Poleg teh dveh komponent vsebuje informacijski sistem logistike še knjižnico informacij logistike, ki pomaga pridobivati podatke z iskanjem, s čemer omogoča dostop do ključnih podatkov. Knjižnica informacij logistike (LIL) se uporablja za zapisovanje, razvrščanje in pridobivanje ključnih številk. Informacijski sistem logistike je sestavljen iz naslednjih informacijskih sistemov (slika 10):

- informacijski sistem prodaje, - informacijski sistem nabave, - kontroling premoženja, - informacijski sistem planiranja in kontrole proizvodnje, - informacijski sistem vzdrževanja,

29

- informacijski sistem obvladovanja kakovosti, - informacijski sistem projektov, - informacijski sistem prodaje na drobno (RIS).

SLIKA 10: Informacijski sistem logistike

Vir: Prirejeno po Larocca (2002, 189)

4.4.7 Projektni sistem

Podmodul Projektni sistem je instrument, namenjen za pomoč podjetju pri vodenju projektov. R/3 Projektni sistem je osredotočen na omrežje relacij znotraj integriranega R/3 sistema in omogoča povezave med projektnim vodstvom in obdelavo komercialnih podatkov. Projektni sistem je mogoče uporabiti na številnih različnih področjih, vključno z upravljanjem investicij, oglaševanjem, programsko opremo in svetovalnimi storitvami, raziskavami in razvojem, nalogami vzdrževanja, upravljanjem zapiranja podjetja, tehnologijo in konstrukcijo podjetja ter zapleteno proizvodnjo po naročilu. Komponente so:

- osnovni podatki, - operacijske strukture, - planiranje projektov, - potrjevanje, - izvedba in integracija projekta, - informacijski sistem projektnega sistema.

Komponenta Projektni sistem temelji na centralnih strukturah, imenovanih »Work Breakdown Structure (WBS)« - Razčlemba strukture poteka2.

2 Razčlemba strukture poteka (WBS) - je strukturiran model dela, organiziran v hierarhičnem formatu, ki se bo izvajal v projektu.

Informacijski sistem

prodaje

Informacijski sistem

nabave

Kontroling

premoženja Informacijski sistem prodaje na drobno

Informacijski sistem planiranja in

kontrole proiz.

Informacijski sistem obvlad. kakovosti

Informacijski sistem vzdrževanja

Informacijski sistem

projektov

INFORMACIJSKI

SISTEM LOGISTIKE

Planiranje / predvidevanje

Sistem zgodnjega obveščanja

Knjižnica informacij logistike

30

Trije različni pogledi strukture projekta izvirajo iz tega, da vsak od njih temelji na različnih kriterijih:

- struktura faz je logično usmerjena, - struktura funkcij je funkcijsko usmerjena, - struktura objekta je objektno usmerjena.

Razčlembo strukture poteka (WBS) sestavljajo elementi, ki predstavljajo posamezno nalogo in aktivnosti znotraj projekta. Elementi vključujejo naloge, razčlenitev nalog in delovnih paketov. Znotraj projektnega sistema se imenujejo – Elementi razčlembe strukture poteka (WBS elementi), kar lahko vidimo na spodnji sliki. SLIKA 11: Pregled strukture projekta

Projekt Razčlemba strukture poteka

Elementi razčlembe strukture

poteka

Vir: Prirejeno po Larocca (2002, 191)

4.4.8 Upravljanje podatkov izdelka

Glede na raznolikost in zapletenost današnjih izdelkov omogoča R/3 komponenta Upravljanje podatkov izdelka dostop in kontrolo podatkov o izdelku iz vseh področij podjetja. Omenjeni podmodul omogoča še upravljanje naslednjega:

- podatkov izdelka, - izdaje izdelka in procesov sprememb, - strukture in konfiguracije izdelka, - projekte razvoja izdelka.

Celotna paleta funkcij komponente Upravljanje podatkov izdelka je povezana s R/3 ERP sistemom.

Naloga 1

Aktivnost 2 Naloga 2 Aktivnost 1

Naloga 3

Delna naloga A Delna naloga C Delna naloga B

31

R/3 sistem vsebuje še Sistem za upravljanje dokumentov in pa R/3 sistem razvrščanja. Sistem za upravljanje dokumentov je v pomoč pri razvoju stalnega razvrščanja podatkov za različne dokumente in omogoča združevanje teh dokumentov z njim pripadajočimi R/3 postavkami. Poleg tega lahko ta sistem povežemo s sistemi optičnega arhiviranja tretjega dobavitelja. R/3 sistem razvrščanja omogoča urejanje podatkov znotraj opredeljenih struktur. Postavke so razporejene po celotnem R/3 sistemu na osnovi modela, ki je postavljen, v sistemu pa jih je mogoče najti kadarkoli. Na primer, predhodno kreiran dokument z določenimi značilnostmi je mogoče poiskati, torej ni potrebno vsakič kreirati novega dokumenta od začetka. Še nekaj zanimivosti, ki jih navaja Larocca (2002, 193):

Podmodul Vzdrževanje je skladen z ISO 9000 in QS-9000 standardoma. Podmodul Obvladovanje kakovosti je grajen na osnovi ISO 9001 standarda za

obvladovanje kakovosti.

32

5 PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM V PODJETJU TAM-DURABUS

5.1 Predstavitev in dejavnost podjetja TAM-Durabus TAM-Durabus je proizvajalec avtobusov in komercialnih vozil z močno strateško zavezanostjo k učinkovitosti izdelka. Industrijska proizvodnja TAM-Durabus d.o.o. se nahaja v Poslovno-proizvodni coni Tezno v Mariboru in pokriva 22,000 m2 proizvodngea področja. Sega v leto 1941. Takratna prvotna tovarna je bila ustanovljena za proizvodnjo letalskih sestavnih delov. Po koncu 2. svetovne vojne pa se je blagovna znamka TAM – »Tovarna avtomobilov Maribor«, specializirala za izdelavo avtomobilskih izdelkov. Do leta 1986 se je uspela blagovna znamka TAM že uveljaviti na skupno 200.000 vozilih, proizvedenih v podjetju TAM. Zaradi kakovosti in tehnične inovacije, se je TAM uveljavil kot »kronski dragulj« avtomobilske industrije Jugoslavije. SLIKA 12: Časovna premica

Vir: Interno gradivo TAM-Durabus

S proizvodnjo turističnih in mestnih, letaliških ter električnih (EV – Electrical vehicle) avtobusov, s poudarkom na novih tehnologijah prenosnika moči z nizkimi emisijami, je leta 2013 TAM-Durabus prevzel znamko TAM. Danes podjetje že zaposluje okoli 200 ljudi. TAM-Durabus daje velik poudarek na raziskave in razvoj, s čimer zagotavljajo hiter in prilagodljiv odziv na dinamične zahteve trga in tako ves čas ostati v ospredju tehnološkega razvoja v avtobusni industriji. TAM-Durabus razvija naslednje linije izdelkov:

- Letališki avtobus - Turistični in mestni avtobus - Električni avtobus (EV-Electrical Vehicle)

33

Letališki avtobus - je visoko specializiran izdelek, razvit in izdelan v TAM-Durabusu. Najnovejša generacija vozila je na voljo z dizelskim gorivom, zemeljskim plinom in z letom 2015 tudi z električnim pogonom. Tako imenovani »VivAir« letališki avtobus je največji letališki avtobus na svetu (tudi po zmogljivosti) s približno 14,7m dolžine in 3,2m širine. Turistični in mestni avtobus – tako imenovana »Vive« serija avtobusov obravnava tržno nišo segmenta 9-11m na Evropskem tržišču. »State-of-the-art« tehnologija in oblika tega izdelka se seznanja s konkurenčnim cenovnim položajem, neposredno na evropskem trgu. Električni avtobus – trenutno razvit mestni avtobus, imenovan »Viva-C«, bo zagotovil platformo za vključitev električnega pogona (EV), razvitega v sodelovanju z družbo. Za podjetje, ki se hitro razvija in želi ostati konkurenčno, je organizacija procesov in točnost ter zanesljivost podatkov bistvenega pomena. Zaradi tega so se odločili za podporo informacijskega sistema Largo, podjetja Perftech. V nadaljevanju vam bom podrobneje predstavila informacijski sistem Largo in pa njegovo vlogo v proizvodnem funkcijskem modulu za upravljanje proizvodnje.

5.2 Predstavitev podjetja Perftech Perftech je slovensko podjetje s sedežem v Ljubljani in s poslovnimi enotami v Mariboru, Bledu in v Beogradu. Je eno najuspešnejših podjetij na slovenskem tržišču (Perftech.si). Podjetje predstavlja integralne informacijske sisteme in rešitve, ki so plod lastnega razvoja. Deluje na področju računalniškega in informacijskega inženiringa z lastnim razvojem programske opreme. Trži izgradnjo poslovno-informacijskih sistemov, razvija in trži multimedijske rešitve in storitve, prodaja informacijske rešitve, računalniško in komunikacijsko opremo in sistemske integracije. IT rešitve in storitve so zaradi različnih področjih delovanja zelo raznolike in se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Poleg znanja in izkušenj se s tem podjetje ponaša s konkurenčno prednostjo, da lahko oblikuje rešitve za različne naročnike, mala, srednja in velika podjetja z različnih branž in raznolikih zahtev. Ključna področja so po vsebini razdeljena na tri programe:

- Aplikativna programska oprema (APO) - Sistemska integracija in oprema (SIO) - Multimedijski sistem (MMS)

Perftech si prizadeva za izgradnjo visoko kakovostnih, prijaznih in učinkovitih informacijskih ter komunikacijskih rešitev, ki uporabnikom omogočajo doseganje konkurenčne prednosti. Poglavitne dejavnosti podjetja so:

- nudenje IT rešitev, - razvoj aplikativne programske opreme, - načrtovanje informacijskih sistemov, - prodaja računalniške in komunikacijske opreme, - načrtovanje, integracija in instalacija lokalnih ter razprostrtih računalniških omrežij, - vzdrževanje in servisiranje strojne ter programske opreme, - svetovanje pri razvoju in prenovi informacijskih sistemov,

34

- izgradnja sistemov za odločanje ter dokumentacijskih sistemov, - izgradnja multimedijskih sistemov, konferenčnih sistemov ter sistemov za digitalno

oglaševanje,

Iz njih izhajajo raznolike IT rešitve: - poslovno informacijski sistemi (ERP), - sistem za podporo odločanju, - dokumentni sistem, - multimedijski sistem, - strežniške rešitve, - komunikacijska oprema.

Podpirajo jih storitve svetovanja, uvajanja, vzdrževanja, dopolnjuje pa jih možnost gostovanja na naših strežnikih. Poslovanje je razdeljeno na tri, že prej omenjene programe. Aplikativna programska oprema (APO) V programu Aplikativne programske opreme se razvija programska oprema za izgradnjo integralnih informacijskih sistemov podjetij. Sistemska integracija in oprema (SIO) Program Sistemska integracija in oprema ima v podjetju najdaljšo tradicijo in strankam nudi rešitve s področja računalniškega in komunikacijskega inženiringa. To pomeni načrtovanje, izvajanje in vzdrževanje kompleksnih rešitev s področja informatike. Rešitve so običajno sestavljene iz določene strojne in/ali programske opreme ter znanja in izkušenj inženirjev. Multimedijski sistemi (MMS) Program Multimedijski sistemi s prednostno rešitvijo Perftech.Hospitality nudi širok nabor multimedijskih storitev in informacijsko podporo hotelskemu gostu, pacientu v bolnišnici, oskrbovancem v domu za ostarele, obiskovalcem in zaposlenim v knjižnici, potniku na postaji, na terminalu, v nakupovalnem središču. Vključuje lahko tudi digitalno oglaševanje in snemanje dogodkov. Družina poslovnih rešitev podjetja Perftech podpira sodobno in učinkovito poslovanje podjetja v vseh pogledih – od temeljne informacijske strukture do odločanja na najvišji ravni. Rešitve lahko delujejo samostojno, večjo učinkovitost pa dosežejo, če so med seboj povezane. Te rešitve so:

- Perftech.Largo, - Perftech.DSS, - Perftech.Ciklon, - Perftech.Hospitality, - strežniške rešitve, - komunikacijska oprema.

Pogoj za realizacijo izbranih rešitev so potrebne ustrezne in kvalitetne IT storitve, s katerimi se sistem čim hitreje vzpostavi, da se investicija začne vračati (ROI).

35

Omenjene IT storitve so: - uvajanje in izgradnja IS, - svetovanje za poslovne sisteme, - vzdrževanje IT infrastrukture, - kolokacija.

5.3 Predstavitev informacijskega sistema Largo Largo je preprosta in tehnološka sodobna programska oprema za izgradnjo učinkovitih celovitih poslovnih informacijskih sistemov, ki uporabnikom v vsakem trenutku ponudijo željeno informacijo o stanju v podjetju. Zgradba IS Largo sestoji iz aplikacij in podatkov, množice programskih datotek inštaliranih na ustreznem imeniku datotečnega strežnika. Na delovni postaji so inštalirane samo programske bližnjice. Podatki so hranjeni in upravljani preko SQL sistema za delo z relacijsko podatkovno bazo, ki je lahko inštaliran na istem strežniku kot program ali pa na posebnem strežniku podatkovne baze. Avtorji (Perftech.si) navajajo značilnosti, zakaj izbrati IT rešitev Largo:

- uporablja moderno tehnologijo, ki spodbuja razvoj informacijskih rešitev, - nudi prave informacije ob pravem trenutku na razumljiv in prijazen način, - omogoča izboljšanje učinkovitosti vodstva, analitikov in posledično celega podjetja, - podpira hitrejše izvajanje delovnih postopkov (vnos enega dokumenta, iz katerega se

generirajo drugi), - zagotavlja kakovostnejše delo vseh služb in oddelkov v podjetju, - pokriva vse ključne poslovne funkcije in procese in omogoča njihovo obvladovanje, - je prilagodljiv vašim potrebam in posebnostim, - je učinkovito orodje tudi uporabnikom na tujih trgih, - skrajša postopek odločanja in olajša poslovne odločitve, - omogoča nadzor, usmerjanje poslovanja in oblikovanje poslovnih strategij, - pospešuje hitrost odziva glede zahtev trga.

Celovito upravljanje podjetja v rešitvi Largo je sestavljeno iz sledečih modulov (slika 13):

- finance in računovodstvo, - kadri in plače, - komerciala, - upravljanje odnosov s strankami, - upravljanje proizvodnje, - materialno poslovanje.

36

SLIKA 13: Osnovno okno IS Largo (razpored modulov)

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

5.4 Upravljanje proizvodnje v informacijskem sistemu Largo Modul Proizvodnja je izdelan za učinkovito pripravo, planiranje, spremljanje in analiziranje dogajanj v proizvodnih procesih, ki so po svojem značaju unikatni, maloserijski, velikoserijski ter kontinuirani. Običajno je modul Proizvodnja povezan z ostalimi moduli IT rešitve Largo: prodaja, nabava, obračun plač, vhodna knjiga, glavna knjiga s saldakonti in kadrovska evidenca. Na ta način je vzpostavljen integralni informacijski sistem, ki ga odlikuje učinkovitost in zanesljivost. V področje proizvodnje so vključene naslednje funkcionalnosti:

- delovni nalogi in dokumentacija, - analiza neto potreb, - pregledi stanja zalog, - obračun delovnih nalogov, polkalkulacija.

Rešitve, ki se uvajajo po potrebi:

- sledljivost, - pakiranje, - dinamično planiranje, - uporaba črtne kode, - uporaba terminalov TS,

37

- uporaba brezžične tehnologije, - terminiranje proizvodnje.

IS Largo z upravljanjem proizvodnje pokriva proizvodne panoge:

- orodjarstvo, - kovine in kovinski izdelki, - strojegradnja, - konstrukcije, - proizvodnja za motorna vozila, - kemična industrija, - izdelki iz gume in plastičnih mas, - električna in optična oprema, - nekovinski mineralni izdelki, - pohištvo in predelovalna dejavnost, - gozdno gospodarstvo, - prehrambna industrija, - tekstil in oblačila, - transport, - servis.

38

6 DELOVANJE PROCESA V PROIZVODNEM INFORMACIJSKEM

SISTEMU LARGO

Prikaz delovanja proizvodnega procesa v podjetju TAM-Durabus prikazuje naslednji diagram. SLIKA 14: Podrobni prikaz proizvodnega procesa v podjetju TAM-Durabus Legenda: - Interni dokument/obdelava - Partnerjev dokument - Eksterni dokument

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

KOSOVNICA

DELOVNI

POSTOPEK

PREDKALKU-

LACIJA (LC)

NETO POTREBE

NAROČILO

KUPCA

PONUDBA

KUPCA

POVPRAŠEVA-

NJE KUPCA

ZAHTEVKI ZA

NABAVO

DELOVNI NALOG

LANSIRNA

DOKUMENTAC.

DELOVNI PLAN

SEZNAM

MATERIALA

DELOVNI

NALOG

PREVZEMNICA IZDAJNICA

MATERIALA PREJEMNICA EVIDENCA UR

NABAVNA

REKLAMACIJA

FAKTURA

DOBAVNICA

POVPRAŠEV.

DOBAVITELJU

NAROČILO

DOBAVITELJU

REKLAMACIJA

KUPCA DOBROPIS

DOBAVITELJA

PONUDBA

DOBAVITELJA

DOBAVNICA

POTRDITEV

NAROČILA

PRODAJNA

REKLAMACIJA POKALKULACIJA

DOBROPIS

KUPCU

39

Delovanje procesa je sestavljeno iz več sklopov, ki so med seboj logično in funkcionalno povezani. V podjetju TAM-Durabus imajo delovni proizvodni proces sestavljen iz naslednjih sklopov:

- Prodaja - Razvoj izdelka in procesa - Planiranje proizvodnje - Nabava - Obvladovanje proizvodnih procesov - Končna kontrola - Servis

V sklopu Prodaja se definirajo zahteve trga in zahteve kupca. Temu sledi Razvoj izdelka in procesa, kjer se zagotavlja ustreznost postopka razvoja izdelka in procesa, ki izpolnjuje pričakovanja in zahteve kupcev ter zakonodaje glede tehničnih, tehnoloških, varnostnih, logističnih, ekonomskih in drugih rešitev. Razvoju izdelka in procesa sledi Planiranje proizvodnje, kjer se planirajo proizvodnje kapacitete, optimalna preskrba materiala in zasedenost delovnih mest. V Nabavi se vrši postopek aktivnosti in ukrepov za izbiro dobaviteljev, prevzem ter ravnanje z dobavami. Po končanem procesu v Nabavi sledi Obvladovanje proizvodnih procesov, kjer se vrši postopek delovnega procesa, posledica katerega je skladen proizvod. Velja za vse faze proizvodnje. V procesu Končne kontrole izdelkov oz. vozil se ugotavlja, ali izdelki ustrezajo kakovostnim zahtevam, opredeljenim s tehnično in komercialno dokumentacijo. V zadnjem sklopu Servis se zagotavlja hiter in kvaliteten servis vozil pri pooblaščenih serviserjih za doseganje zadovoljstva kupcev. V nadaljevanju vam bom podrobneje opisala aktivnosti, potek dela in funkcionalno uporabo informacijskega sistema vsakega od sklopov.

6.1 Prodaja Aktivnosti procesa v Prodaji so:

- Analiza trga in izvajanje marketinških aktivnosti - Izdelava letnega prodajnega plana - Prejem in obdelava povpraševanja - Izdelava ponudbe - Razvoj - Potrditev ponudbe – notranja - Potrditev ponudbe s strani kupca - Usklajevanje - Pregled in potrditev naročila/pogodbe

40

- Izdelava kvartalnega plana prodaje - Interno naročilo - Izvedba naročila - Predaja vozila na prodajno skladišče - Fakturiranje - Predaja kupcu - Poprodajne aktivnosti

Analiziranje novega tržišča izvaja Komercialist po nalogu Vodje Prodaje. Tržna analiza kot rezultat te aktivnosti mora podati vse potrebne podatke o tržišču, ki dajo odgovor na vprašanje »Tržišče perspektivno?« in so temelj za odločitev za nastop na posameznem novem tržišču. Če Vodja Prodaje odloči, da ciljno tržišče ni perspektivno, se vse dosedanje aktivnosti v zvezi s tem tržiščem prekinejo. Izdelana tržna analiza in ostali zapisi se arhivirajo v Prodaji.

Po odločitvi Vodje Prodaje za nastop na novem tržišču, prične Komercialist s pomočjo podatkov iz tržne analize z izvajanjem marketinških aktivnosti (organiziranje predstavitev, udeležba na sejmih ter izdelava propagandnega materiala). Predstavitve organizira Komercialist, ki poskrbi tudi za oblikovanje in izdelavo propagandnega materiala. Komercialist tudi organizira udeležbe na sejmih. Stike s potencialnimi zastopniki navežejo Vodja Prodaje in predstavniki prodaje na sejmih ter na predstavitvah, ki se organizirajo na potencialnem tržišču. V sklopu izvajanja marketinških aktivnosti se za novo tržišče po sklopu Izbira prodajnega zastopnika izbere ustrezen Prodajni zastopnik. Ko Vodja Prodaje poda odločitev o izbranem Prodajnem zastopniku, Komercialist prodaje izdela zastopniško pogodbo, Vodja Prodaje jo parafira, s podpisom pa jo potrdi Direktor Družbe. Letni plan prodaje pripravi Vodja Prodaje v sodelovanju s Komercialisti, le-ta zajema vse proizvode in količine katere družba proizvaja ali opravlja storitve. Komercialist prejema povpraševanja kupcev v ustni, pisni ali elektronski obliki. Vsa povpraševanja se arhivirajo. Po prejemu Komercialist povpraševanje pregleda. Po potrebi se uskladi s Proizvodnjo o zasedenosti proizvodnje linije/proizvodnega plana. Če je zahteva Kupca iz standardnega programa, Komercialist prične z izdelavo ponudbe. Vhodne informacije dobiva iz cenikov, tehnične dokumentacije, drugih sektorjev, … V kolikor je povpraševanje po nestandardnem proizvodu se postopek nadaljuje po sklopu Razvoj izdelka in procesa. Komercialist izdelano ponudbo podpiše, ter predloži v podpis Vodji Prodaje. Le-ta ponudbo obravnava skupaj z Lastniki procesov, jo pregleda in podpiše. Če ponudba ni ustrezna, jo vrne Komercialistu v ponovno izdelavo. V primeru, da je Kupec s prejeto ponudbo zadovoljen, se Komercialist z njim dogovori o naročilu ali pogodbi. Ko Kupec ponudbo prejme, je možno da mu ponudba ne ustreza povsem. Takrat Komercialist od Kupca prejme dodatne zahteve v zvezi s ponudbo ter:

- ponudbo uskladi s temi zahtevami - ugotovi, da ponudbe ni mogoče uskladiti s kupčevimi zahtevami, prekine z izdelavo

ponudbe, ter o tem obvesti Kupca in Vodjo Prodaje. Ko je kupčevo naročilo prejeto ali pogodba podpisana, Komercialist sproži interno naročilo:

- ko gre za lastno proizvodnjo, Komercialist prodaje izdela in pošlje Komercialni opis vozila prodaji (ki je hkrati interno naročilo),

41

- ko gre za kupljen del (RD), Komercialist izdela naročilo za dobavitelja. Pri izvedbi naročila sodelujejo vsi Lastniki procesov, katerih procesi izpolnjujejo zahteve kupcev. Predmet naročila je potrebno pripraviti na predajo Kupcu. Ko je predmet naročila pripravljen, se prijavi na skladišče ter izvede Končna kontrola in prevzem s strani prodaje (Komercialista). Pripravi se popisni list. Ko je predmet naročila na skladišču Komercialist prejme: v primeru kupljenega dela dohodni list, ter v primeru lastnega proizvoda popisni list. Komercialist pred predajo predmeta naročila le-tega fakturira, ter izpiše račun in odpremnico. Ob dogovorjenem datumu primopredaje predmeta iz naročila oz. pogodbe, Komercialist preda kupcu poleg predmeta iz naročila oz. pogodbe še fakturo, odpremnico in vso potrebno dokumentacijo. Ko gre za vozila so to servisna knjižica s spiskom pooblaščenih serviserjev, tehnično navodilo, homologacijska knjižica, ključi vozila. Na koncu se podpiše še primopredajni zapisnik. Na spodnji sliki je prikazana faktura v IS Largo. Na njej so podatki kupca (plačnik fakture, prejemnik fakture, kontaktna oseba oz. skrbnik kupca in zastopnik, v primeru, če gre preko zastopnika). V drugem delu so vpisani interni podatki o fakturi (stroškovno mesto, valuta, jezik fakture), ki so relevantni za podjetje TAM-Durabus. Prav tako je vpisan podatek o načinu dobave, načinu plačila fakture, znesek, ki ga je kupec dolžan poravnati dobavitelju v skladu s plačilnimi pogoji in v določenih primerih ponujeni popust. V spodnjem delu pa najdemo analizo te fakture, ki nam pove, kaj vse je potrebno izdati iz skladišča (material za kupca, količina tega materiala ter cena na enoto mere). SLIKA 15: Faktura v IS Largo

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

Slika 16 pa prikazuje izpis fakture v elektronski obliki iz informacijskega sistema v podjetju, ki se preda kupcu.

42

SLIKA 16: Izpis fakture

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

6.2 Razvoj izdelka in procesa Aktivnosti procesa v Razvoju izdelka in procesa so:

- Opredelitev ideje - Ocena ideje - Izdelava koncepta - Ocena izvedljivosti - Odobritev koncepta

43

- Definiranje projekta - Odobritev projekta - Faza razvoja izdelka - Faza razvoja procesa - Faza potrjevanja izdelka in procesa - Spremembe projekta - Validacija, homologacija - Stroškovna analiza

Pri Razvoju izdelka in procesa je ideja lahko povpraševanje kupca, razvojna naloga, tehnična izboljšava ali pocenitev. Predlagatelj je Vodja Razvoja, Vodja Prodaje, Prodajnik, Konstrukter, Tehnolog,… Predlog se pisno oblikuje kot Zahtevek za razvoj ali OSTD (Obvestilo o spremembi tehnične dokumentacije). Na spodnji sliki je primer OSTD-ja. SLIKA 17: Obvestilo o spremembi tehnične dokumentacije (OSTD)

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

Obvestilo o spremembi tehnične dokumentacije vsebuje naslednje podatke:

- Naziv elementa - Tip vozila (za katero vozilo gre) - Številka in datum predloga - Predlagatelj spremembe - Oseba, ki je spremembo izdelala ter pregledala - Številka in datum spremembe - Določitev nujnosti obdelave spremembe

44

- Natančen opis spremembe ter na kateri delovni nalog se ta sprememba nanaša Vodja Razvoja, po potrebi s sodelavci iz Razvoja in Predlagateljem oceni idejo, nalogo in jo posreduje v izdelavo koncepta ali zavrne – s pisno obrazložitvijo. Potrebni podatki ideje, naloge za izdelavo koncepta so:

- razvojni cilji, - naročilo s kratkim opisom naloge, zahtevami za kakovost in terminskim načrtom, - ciljno ceno, - predvideni razvojni stroški, - spisek zahtev kupcev, - vhodne zahteve za izdelek (kupčeve zahteve, zakonodaja, pregled okoljskih vidikov,

lastne izkušnje iz predhodnih projektov), - homologacije, - koncept logistike, - drugo.

Za izdelavo koncepta izdelka je odgovoren Vodja Razvoja. Koncept izdelka vsebuje:

- tržno analizo in primerjalne konkurenčne izdelke na trgu in ciljno ceno izdelka, - design izdelka z grobim tehničnim opisom, - nabavne možnosti in poti, - grobi terminski plan po aktivnostih in zasedenost razvojnih kapacitet, - okvirne razvojne stroške, - možnost serijske proizvodnje.

Direktor družbe definira Vodjo projekta , ki je odgovoren, da skladno s APQP3:

- formira projektni tim, - izdela terminskim plan projekta (po skupinah sestavnic in konstrukterjih), - izdela stroškovnik, - definira potrebe kupca in kakovostne zahteve, - izdela predhodno kosovnico / 0 sestavnico, - izdela predhodni tok procesa, - izdela predhodni seznam posebnih karakteristik.

Vodja projekta koordinira aktivnosti. Razvoj izdelka poteka po terminskem načrtu, s ciljem doseči termin in zadostiti kakovosti, za kar se uporablja sočasni inženiring. Vsebuje naslednje aktivnosti:

- izdelava prototipa, - testiranje prototipa, - izdelava DFMEA (po potrebi), - izdelava razvojnega kontrolnega plana, - izdelava razvojne dokumentacije, - definiranje zahtev po novih strojih, orodjih in opremi, - definiranje posebnih karakteristik izdelka in procesa vključno z zahtevami za varovanje okolja, - opredelitev lastnosti posameznih materialov, - zahteve meril in testne opreme,

3 APQP (Advanced Product Quality Planning) – vnaprejšnje načrtovanje kakovosti proizvoda

45

- izbira proizvajalcev nabavljenih elementov ali sklopov, - nabava vgradnih materialov, - izjava/ocena razvojnega tima o izvedljivosti procesa, - verifikacija razvoja (presoja proizvoda).

Naloga je razvoj izdelkov in izdelava sprememb izdelkov. Pri izvajanju razvoja izdelkov se uporabljajo izkušnje na podobnih izdelkih. Na osnovi zahtev se izdelajo modeli delov izdelka v 3D računalniškem zapisu, ki je osnova za nadaljnje analize in izdelavo sestavnih in delavniških risb, risb elementov in kosovnice. Te stvari so prikazane v nadaljevanju. Slika 18 prikazuje grafično sestavno risbo elementov z vsemi potrebnimi prerezi, kateri so označeni s pozicijami in katere najdemo v kosovnici. In glavo risbe, kjer so napisane karakteristike risbe: naziv, št. risbe, format, razmerje velikosti, vrsta materiala, datum izdaje risbe ter naziv risarja in konstrukterja risbe. Natančna tehnična risba nam namreč služi kot osnova za pripravo raznih popisov, ki jih rabimo za realizacijo projekta v proizvodnji. SLIKA 18: Grafična risba elementov

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

V spodnji sliki je prikazan primer kosovnice v IS Largo. Na kosovnici so navedeni za vsak element posebej vsi potrebni podatki, katere potrebujemo za izdelavo izdelka. Deli se na tri dele. V prvem delu (levo zgoraj) je grafični prikaz nadrejenih in podrejenih elementov (sestavnih delov) s šiframi in nazivi. Drugi del (spodaj) je analitični prikaz prvega dela, kjer so vpisani podrejeni elementi z nazivi in šiframi, katere dalje oblikujemo in označujemo in kjer je določena količina posameznih podrejenih elementov za izgradnjo podrejenega elementa. V tretjem delu (desno zgoraj) pa so prikazani podatki izbranega podrejenega elementa (matični podatek, številka pozicije in pa količina potrebnega materiala).

46

SLIKA 19: Kosovnica v IS Largo

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

Slika 20 pa nam prikazuje izpis kosovnice v elektronski obliki. SLIKA 20: Izpis kosovnice

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

6.3 Planiranje proizvodnje Aktivnosti procesa pri Planiranju proizvodnje so:

- Izdelava Plana proizvodnje - Planiranje materialnih potreb (MRP) in kapacitet - Potrditev Plana proizvodnje - Preverjanje materialnih potreb (MRP) - Izdelava predlogov naročil - Nabava - Lansiranje in disponiranje proizvodnje - Izdaja materiala iz skladišča - Terminiranje proizvodnje - Proizvodnja - Spremljanje in analiza proizvodnje

Osnova za izdelavo Plana proizvodnje so letni plan prodaje in kvartalni plan prodaje za različne kupce , ki jih preda Direktor Trženja Izvršnemu direktorju PT najkasneje do 10. v mesecu (m)

47

za m+3. Plan prodaje mora vsebovati tip proizvoda, naziv proizvoda, kupca in količino. Na osnovi teh podatkov Izvršni direktor PT izdela osnutek Plana proizvodnje. Na osnovi osnutka Plana proizvodnje, tehnološke strukture in tehnološkega postopka za proizvode, ki so v planu, Vodja OPD preveri potrebe po polizdelkih in kupljenih materialih z upoštevanjem zalog, za dosego plana s potrebnimi termini dobav. Po potrditvi Plana proizvodnje posreduje Direktor Trženja komercialne opise po VIN oznakah za proizvode, ki nastopajo v tem planu najkasneje dva delovna dneva po potrditvi mesečnega plana proizvodnje Vodji OPD. Vodja OPD prične ponovno preverjanje in tvorjenje seznamov materialnih potreb (sekundarnih potreb – potrebe po komponentah – materiali in sestavni deli). Ugotovi katere sestavne dele in materiale potrebuje, v kakšnih količinah in ob katerih terminih (rokih) za dosego plana proizvodnje, kakor tudi potrebe po pomožnih in režijskih materialih. Vodja OPD izdela seznam potrebnih materialov na osnovi katerega Planer izdela MRP-nabavne naloge, ki jih preda Direktorju nabave. Le-ti so osnova za izpis naročila Dobavitelju s terminom zahtevane dobave. Direktor nabave ali nabavni referent preverita MRP, v kolikor nabava po MRP ni možna, poteka usklajevanje. Nabavni referent sproži naročila Dobaviteljem. Na osnovi seznama proizvedenih pozicij, povzetih iz strukture, Planer oblikuje delovne naloge, jih lansira ter sproži izdajo materialov. Planer izpiše lansirno dokumentacijo (delovni nalog, seznam materiala in predlog za izdajo). Vodji skladišča preda Predlog za izdajo. Naslednja slika prikazuje generiranje delovnih nalogov v IS Largo, kjer se oblikuje nastavitev izračuna neto potreb, kateri izpis se na koncu izda v proizvodnjo, po katerem se prične proces izvajanja. V IS Largo pri generiranju delovnih nalogov najprej določimo parametre za izračun neto potreb. Označimo, kaj želimo narediti z materialom, definiramo časovni termin in nastavimo nivo strukture nadrejenih in podrejenih elementov, za katere želimo izračun potreb.

48

SLIKA 21: Generiranje delovnih nalogov v IS Largo

Vir: Interni vir, TAM-Durabus Na koncu pa sledi še izpis generiranja delovnih nalogov in dobimo izpis neto potreb po materialih in polizdelkih, kar lahko vidimo na sliki 22. pri kreiranju izpisa se določi, kateri materiali naj imajo točne količine za naročanje in pri katerih se količina zaradi določenih izgub poveča. SLIKA 22: Izpis Neto potrebe po materialih in polizdelkih

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

49

Skladiščnik na osnovi predloga izdaje materiala sproži izdajo materiala, ki jo preda Terminerju. Planer preda delovni nalog in seznam materiala Delovodji. Terminer skrbi za sprotno preverjanje razpoložljivosti materialov kakor tudi za dostavo materiala na delovno mesto. Proizvodnja sproži proces izvajanja. Vodja OPD pripravi mesečno Stopnjo dokončanosti vozil , Mesečna realizacija (pokalkulacije), ter Izpis nedokončane proizvodnje. Kritične liste materialov Vodja OPD pripravlja tedensko.

6.4 Nabava Aktivnosti procesa Nabave so:

- Predaja predloga za naročilo - Izbira dobavitelja in povpraševanje - Izdelava naročila - Potrditev naročila - Predaja naročila dobavitelju in potrditev naročila s strani dobavitelja - Spremljanje realizacije naročila - Količinski in kakovostni prevzem materiala - Ravnanje z neskladnimi proizvodi - Reklamacija dobavitelju - Skladiščenje - Izdaja materiala v proizvodnjo - Potrditev fakture

Na osnovi prodajnega plana ali izrednega naročila (dodatno naročilo zaradi spremembe strukture, normativov, ...) izda Planer v Nabavo predlog naročila. Na osnovi liste odobrenih dobaviteljev, ki je nastala skladno z zahtevami Ocenjevanje dobaviteljev in predloga naročil oz. materialnih potreb se izberejo Dobavitelji, ki se jim pošlje zahtevek za ponudbo – povpraševanje. Na podlagi izbrane ponudbe Dobavitelja se pripravi naročilo Dobavitelju. Naročilo mora obvezno vsebovati ident, naziv, količino, ceno, datum dostave in rok plačila. Naročilo podpišeta Nabavni referent in Direktor nabave. Prejemniki podpisanega naročila so: Dobavitelj, Finance, Skladiščna služba (Sprejem) ter Nabavni referent.

Na sliki 23 vidimo, kako se oblikuje naročilo dobavitelju v IS Largo. Levo zgoraj se nahajajo lastnosti nabavnega naloga za oblikovanje naročila, podatki prodajalca in podatki dobavitelja s šiframi. Desno zgoraj pa lahko iz podatkov razberemo datum, kdaj se izvrši nabavni nalog, lastnosti prevoza (ga organiziramo mi oz. ga organizira dobavitelj), način plačila, določitev popusta (rabat) in pa oseba, ki potrdi zadevo in je za to odgovorna. Spodaj pa so navedene postavke: šifra in oznaka izdelka, količina in pa že oblikovana cena.

50

SLIKA 23: Naročilo dobavitelju oz. nabavni nalog v IS Largo

Vir: Interni vir, TAM-Durabus Naročilo se v pisni obliki preda Dobavitelju. Primer izpisa lahko vidimo na spodnji sliki. Le ta ga pisno potrdi v roku treh delovnih dni izstavitelju naročila. Pisna potrditev naročila se hrani v Nabavi. SLIKA 24: Izpis naročila dobavitelju

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

51

Nabavni referent mesečno spremlja realizacijo naročila in o morebitnih spremembah oz. odstopanjih od naročila obveščati Vodjo nabave. Skladiščnik preveri ali dobavljena količina ustreza količini v naročilu in na dobavnici, ter izpiše dohodni list. V kolikor dobavljena količina ne ustreza se izpiše Reklamacija. V kolikor dobavljena količina ustreza, se količina preda Vhodni kontroli.

Vhodna kontrola preveri ali dobavljeno blago kakovostno ustreza zahtevam Vhodne kontrole. V kolikor dostavljeno blago kakovostno ne ustreza zahtevam, se izpiše Reklamacija. Pregledano, kakovostno ustrezno blago nato kontrolor potrdi s podpisom v dobavnico. Neskladni proizvodi pa se takoj primerno označijo (rdeč kartonček »ZAVRJENO – SLABI DELI – IZMET« in fizično ločijo od ustreznih proizvodov, da preprečimo njihovo uporabo. Dobavljeno blago, ki količinsko in kakovostno ustreza, se z ustreznimi dokumenti skladišči in odloži na določeno lokacijo v skladišče. Skladiščnik na osnovi predloga izdaje materiala sproži izdajo materiala. Terminer preda delovni nalog, seznam materiala, popisni list delovodji ter predlog za izdajo Skladiščniku. Terminer skrbi za sprotno preverjanje razpoložljivosti materialov kakor tudi za dostavo materiala na delovno mesto na osnovi potrjenega seznama predloga za izdajo. Delovodja potrdi prejem materiala s podpisom na drugi izvod predloga za izdajo po operacijah. Nabavni referent pregleda in podpiše fakturo, če je le-ta v skladu z naročilom in dohodnim listom. Podpisana faktura se skupaj z izpisanim nabavnim računom vrne v Finance.

6.5 Obvladovanje proizvodnih procesov Aktivnosti procesa pri Obvladovanju proizvodnih procesov so:

- Planiranje kapacitet - Predaja proizvodnega delovnega naloga - Planiranje po proizvodnih fazah - Priprava delovnega mesta, strojev in naprav - Odobritev delovnega procesa - Proizvodnja po delovnem nalogu - Ugotavljanje skladnosti - Zbiranje neskladnih delov - Pregled neskladnih delov in skladiščenje - Ugotavljanje vzroka - Reklamacija dobavitelju - Popravilo - Končan proizvod - Končna kontrola

Izvršni direktor za proizvodnjo in tehnologijo izdela Plan proizvodnje v pisni obliki v skladu s planiranjem proizvodnje. Nato Planer na osnovi Plana proizvodnje izda proizvodni delovni nalog in ga preda Delovodjem v pisni obliki. Izvršni direktor za proizvodnjo in tehnologijo v sodelovanju z Delovodji na osnovi Plana proizvodnje planira delo po proizvodnih fazah na dnevnih proizvodnih sestankih.

52

Delovodje, Delavci, Tehnologi in Terminerji poskrbijo za pripravo delovnih mest po tehnološki dokumentaciji in za oskrbo s potrebnim materialom. Delovodja pregleda delovna mesta in na osnovi pregleda odobri začetek delovnega procesa. Delovodja in Delavci po obstoječi tehnološko – konstrukcijski dokumentaciji izdelajo izdelek ter s podpisom potrdijo skladnost izdelave z zahtevami v PKD. Če se pojavijo morebitne neskladnosti, jih Delavci/Delovodje/Kontrolor zapišejo v PKD. Kontrolor/Delovodja v primeru ugotovljenih neskladnostih zbere dele na mestu za neskladne materiale, nato pa Terminer izpiše Poročilo o neskladnosti. Delovodja sprejme odločitev ali je možno odpraviti neskladnost s popravilom / korekcijo. Neskladne dele kontrolor skladišči v zapornem skladišču. V kolikor je sprejeta Reklamacija dobavitelju in odločitev za popravilo, OPD (Operativna priprava dela) izstavi Delovni nalog. Delovodja je odgovoren za nadzor nad izvedbo popravila, delavec nato izvede popravilo in izvedbo potrdi s podpisom v PKD. Po odpravljenih neskladnostih Vodja montaže preda končan proizvod s PKD v Končno kontrolo.

6.6 Končna kontrola Aktivnosti procesa v Končni kontroli so:

- Končan proizvod – predaja - Preizkusna vožnja - Revizija vozila in finiš - Prevzem vozila (končna kontrola) - Supertest - Presoja proizvoda - Sprostitev in predaja vozila na prodajno skladišče - Analiza napak

Predaja končanega proizvoda poteka tako, da Vodja Montaže preda vozilo z izpolnjeno Proizvodno kontrolno dokumentacijo (PKD) Kontrolorju. Na podlagi PKD / Kontrolnih navodil Kontrolor preveri, če je vozilo sposobno za preizkusno vožnjo in le-to izvede. V primeru, da vozilo ni sposobno preizkusne vožnje, Kontrolor vrne vozilo s PKD Vodji Montaže. Po izvedeni preizkusni vožnji Kontrolor izpolni PKD ter vpiše tudi morebitne neskladnosti. Kontrolor preda vozilo s PKD Revizorju in Finišerju. Po odpravi vsake neskladnosti Revizor/ Finišer to označi v PKD, po odpravi vseh neskladnosti pa se nato vozilo preda Kontrolorju. Na podlagi PKD / Kontrolnih navodil / Komercialnega opisa in Popisnega lista vozila Kontrolor izvede Prevzem vozila. Neskladnosti Kontrolor zapiše v PKD, na spodnji levi vogal vetrobranskega stekla z zunanje strani pa nalepi etiketo (moder trikotnik-PREIZKUŠENO). Včasih se zgodi, da je potreben daljši preizkus (supertest). To odloči Vodja QS. Če ta ni potreben, se proces nadaljuje, v nasprotnem primeru pa Vodja QS izpiše nalog za supertest. Nato Kontrolor na osnovi naloga za supertest izvede daljšo preizkusno vožnjo, po kateri ponovno pregleda vozilo in morebitne neskladnosti vpiše v PKD.

53

Nenazadnje še sledi Presoja proizvoda. Vodja QS preveri Plan notranjih presoj - v kolikor je presoja proizvoda za vozilo planirana , obvesti Kontrolorja, ki skliče Presojevalski tim in določi točen termin za izvedbo Presoje proizvoda. Vodja QS lahko izda nalog tudi za Presojo proizvoda, ki ni v Letnem planu notranjih presoj – o tem po interni pošti obvesti Kontrolorja. Pri Sprostitvi in predaji vozila na prodajno skladišče Kontrolor izpiše Popisni list vozila. Vozilo in en izvod Popisnega lista preda Komercialistu, PKD in drugi izvod Popisnega lista pa arhivira v arhivu Končne kontrole vozil. Na koncu, ko je vozilo končano, Kontrolor v Largo vnese VIN številko vozila ter serijske številke glavnih komponent, ki so vgrajene na vozilu (motor, menjalnik, krmilo ter prednja in zadnja prema), kar je prikazano na sliki 25. Na podlagi tega dobimo izpis v elektronski obliki Popisa osnovnih podatkov o vozilu in šasiji, kar nam omogoča lažjo sledljivost vozila. Na tem popisu so navedeni osnovni podatki vozila, glavne komponente s šiframi in proizvajalčevo oznako ter tehnični podatki vozila. To nam prikazuje slika 26. SLIKA 25: Vpis VIN številke vozila ter glavnih komponent s šiframi v IS Largo

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

54

SLIKA 26: Popis osnovnih podatkov o vozilu in šasiji

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

Na koncu Tehnolog kakovosti na osnovi v PKD zapisanih napak izdela mesečno analizo napak – TOP 20 (ponavljajoče napake) po skupinah vozil. Analiza se objavi na oglasni deski. Je vhodni podatek za Time kakovosti.

6.7 Servis Aktivnosti procesa v Servisu so:

- Predlog servisnega zastopnika - Ocenitev ustreznosti servisnega zastopnika - Podpis servisne pogodbe - Definiranje servisne opreme - Nabava opreme servisa - Odprema servisne opreme - Izobraževanje osebja servisa - Servisiranje, ugotavljanje reklamacij - Tekoče informiranje Servisnega zastopnika - Analiza servisnih posegov in reklamacij

V sklopu izvajanja marketinških aktivnosti na določenem tržišču je bil s strani Prodaje izbran Prodajni zastopnik, ki pa mora v skladu z zastopniško pogodbo zagotavljati tudi poprodajne (servisne) storitve. Prodajni zastopnik poda pisni predlog Servisnega zastopnika, ki ga pregledata vodja prodaje in Serviser.

55

Ko gre za Ocenitev ustreznosti servisnega zastopnika, Serviser izvaja preverjanje z vidika ustreznosti lokacije, opremljenosti, kadrov in drugih referenc Servisnega zastopnika na področju opravljanja servisnih storitev. Ko Serviser ugotovi ustreznost Servisnega zastopnika, poda Poročilo, na osnovi katerega se predlagani servisni zastopnik potrdi ali ovrže. Izbiro servisnega zastopnika nato potrdi vodja prodaje. V primeru, ko predlagan Servisni zastopnik ne ustreza kriterijem, se od Prodajnega zastopnika zahteva predlog drugega Servisnega zastopnika. Po potrditvi servisa s strani vodje prodaje, pripravi Serviser servisno pogodbo, ki jo parafira vodja prodaje in potrdi Direktor Družbe. Na osnovi določil obveznosti iz servisne pogodbe, Serviser določi strukturo servisne opreme, ki zajema navodila za poslovanje, servisno dokumentacijo, specialna orodja in diagnostične aparate. Navodila in servisna dokumentacija se izdela v oddelku Razvoj. Servisna dokumentacija, specialna orodja in diagnostične aparate nabavi Nabava na osnovi strukture opreme na zahtevo Serviserja. Oprema servisa se po nalogu Serviserja odpremi Servisnim zastopnikom. Glede na obveznosti iz pogodbe, organizira Serviser tudi izvajanje potrebnih seminarjev za osebje servisa, katerega potrebe sporoči Servisni zastopnik. Seminarje izvajajo posamezne službe proizvajalca in zunanji sodelavci – Dobavitelji. Servisni zastopnik prav tako v skladu z navodili Proizvajalca, tehničnimi navodili in servisnimi bilteni, kateri se izdelujejo in oblikujejo v oddelku Servisne dokumentacije, opravlja servise oz. vzdrževalna dela na vozilih. V primeru da Kupec prijavi reklamacijo, je Servisni zastopnik pooblaščen, da ugotovi upravičenost reklamacije. Servisni zastopnik o opravljenih servisnih storitvah vodi zapise, ki jih redno pošilja DURABUS-u. Za tekoče informiranje servisa o spremembah v poslovanju, tehničnih spremembah na proizvodih, uvajanju novih proizvodov in ostalih novostih, skrbi Serviser s pisnimi ali ustnimi obvestili oz. tehničnimi bilteni. Prav tako mu skozi stalno povezavo nudi tudi vso potrebno tehnično podporo in druge oblike pomoči. Na podlagi prejetih zapisov opravljenih servisov in reklamacij, Serviser pripravi mesečno analizo servisnih posegov in reklamacij.

56

7 ANALIZA PROIZVODNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA LARGO

Podjetje TAM-Durabus že nekaj let pri svojem poslovanju uporablja informacijski sistem Largo. Z uporabo le-tega se neprestano kažejo nove zamisli in ideje, kako uporabnost informacijskega sistema še izboljšati in še bolj prilagoditi poslovanju podjetja. V sodelovanju z zaposlenimi različnih oddelkov smo ugotovili trenutne pomanjkljivosti, ki bi se jih kratkoročno dalo odpraviti ter s tem znatno izboljšati poslovanje. V nadaljevanju vam bom prikazala predloge za izboljšavo.

7.1 Predlogi za izboljšanje uporabnosti proizvodnega informacijskega sistema

Largo v podjetju TAM-Durabus

7.1.1 Matični podatek

Modul za vnos in vzdrževanje matičnih podatkov omogoča vnos in vzdrževanje matičnih podatkov o materialih, polizdelkih, izdelkih, storitvah delovnih sredstev itd., izpis matičnih podatkov, izpis komercialnih in tehničnih opisov matičnih podatkov, izpis tehnoloških postopkov, poizvedbe matičnih podatkov, kopiranje odvisnih podatkov med matičnimi podatki ter vnos prodajnih in blagovnih skupin na matičnih podatkih. Obrazec za vnos in vzdrževanje matičnih podatkov je sestavljen iz več zavihkov:

- Splošni podatki (nazivi, oznake, klasifikacije osnovna skladišča,…) - Tehnično planski podatki (tehnični in embalažni podatki in podatki za naročanje) - Ostali podatki (davek, konto, inventura, blagovne in prodajne skupine) - Dodatni podatki (poreklo, carinska tarifa,…) - Opis matičnega podatka (dodatni opis matičnega podatka) - Pregled cen - Nastavljiva polja

Šifrant Pri izdelavi polizdelka oz. izdelka ali pri uporabi novega materiala v Razvoju, se ti elementi beležijo pod svojo šifro. Šifre elementov se oblikujejo in vodijo v tabeli zaporednih šifer v programu Excell. Izbrana šifra za izbrani element se nato ročno vnese v IS Largo v modul za vnos in vzdrževanje matičnih podatkov (slika 27). Pri tem prihaja do dvojnega vpisovanja šifer, kar lahko privede do napak pri vpisovanju le-teh iz excellove tabele v sistem Largo in pa nepotrebne izgube časa.

57

SLIKA 27: Vnos ročnega vstavljanja šifer

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

Izboljšava v tem primeru je, da sistem sam vodil svojo bazo šifer elementov in samodejno določi in zapiše zaporedno številko šifre pri vnašanju matičnega podatka elementa. Predlagana izboljšava nam omogoči, da se znebimo tabele v Excellu in ročnega vnašanja šifer, se izognemo morebitnim napakam ter prihranimo čas. Optimizacija kosovnice Material predstavlja najvišji strošek, zato ima izboljšanje izkoriščenosti materiala neposreden vpliv na poslovni rezultat. Pomembnejše komponente se naročijo od proizvajalcev v celem sklopu, kar pomeni, da se dobavi komponenta z dodatnimi posameznimi elementi, kot so vijak, matica, podložka ipd. Vsi ti elementi se zopet šifrirajo v matičnem podatku. Težava nastane, ko vijak, dobljen v sklopu z določenimi značilnostmi o trdoti, navoju, dolžini ter standardu šifriramo pod svojo šifro, nato pa ugotovimo, da takšen vijak s takšnimi značilnostmi že obstaja pod drugo šifro. Pri tem prihaja do podvajanja šifer za posamezne elemente. Pri zaposlenih se rešitev kaže pri vpisu naziva elementa z značilnostmi. Ko v sistem v matični podatek vpišemo naziv elementa z značilnostmi (npr. vijak 12x1,5 8.8), sistem sam zazna in javi, da takšen vijak s takšnimi značilnostmi se že nahaja pod drugo šifro in jo poda. S tem bi izboljšali sistemsko pomanjkljivost podvajanja šifer posameznih elementov. Spodnja slika prikazuje vnos naziva posameznega elementa v matičnem podatku.

58

SLIKA 28: Vnos naziva elementa v matičnem podatku

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

Do podvajanja šifer prihaja tudi takrat, ko menjamo proizvajalca za nadomestljivi element z enakimi značilnostmi. Element od prvega proizvajalca vodimo pod določeno šifro v matičnem podatku in zraven je podana Partnerska oznaka. Pri menjavi proizvajalca se v matičnem podatku zopet pojavlja enak element z enakimi značilnostmi pod drugo šifro in pod drugo partnersko oznako. Tako se pojavi en element z več šiframi in partnerskimi oznakami. Rešitev je, da se v matičnem podatku pod zavihkom Splošni podatki pod Partnersko oznako sistemsko beleži zadnji aktualni proizvajalec (slika 29). Pod zavihkom Tehnično-planski podatki pa se beleži zgodovina proizvajalca nadomestljivega elementa in partnerska oznaka, kot prikazuje spodnja slika 30.

59

SLIKA 29: Aktualna partnerska oznaka

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

SLIKA 30: Zapis zgodovine dobaviteljev nadomestljivega dela

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

Na ta način bi se izognili podvajanju šifer elementa pri menjavi proizvajalca, saj bi bila vidna evidenca vseh proizvajalcev, ki so se v preteklosti menjali in pa aktualni proizvajalec, ki bi se nam izpisal pod Partnersko oznako v zavihku Splošni podatki.

60

Standardizacija Standardi se pripravljajo predvsem zato, da bi bili materiali, izdelki, postopki in storitve, ki so skladni z njimi, primerni za uporabo, skrbijo, da je izdelek narejen pravilno ter tako zadostuje zahtevam samega kupca in seveda tudi zahtevam tržišča. Pri izdaji nabavnega naloga za nabavo materiala, polizdelka oz. izdelka, je za dobavitelja pomemben podatek standarda, da lahko dobavi ustrezen element ustrezne kakovosti. Zaposleni v matičnem podatku pod zavihkom Splošni podatki pod Dolgi naziv vpišejo naziv in standard (npr. zvočni signal/hrup – ECE-R28). Vendar se ta podatek ne vključi pri izvrševanju nabavnega naloga. Rešitev v tem primeru je, da se pod zavihkom Splošni podatki pod Standard vpiše standard elementa (slika 31). In v fazi izvrševanja nabavnega naloga se ta podatek upošteva in beleži, ker je ključnega pomena za dobavitelja. SLIKA 31: Zapis standarda v matičnem podatku

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

Predlagana izboljšava pripomore, da se izognemo nepravilnostmi v procesu nabave, da nabavljeni elementi ustrezajo določenim standardom, ki jih predpisujejo zahteve trga. In izognemo se ročnemu vpisovanju standardov na dobavni nalog ter s tem prihranimo čas in se izognemo nepotrebnim napakam.

7.1.2 Nabavni nalog

Nabava je najpomembnejša poslovna funkcija v proizvodnih podjetjih. Temeljna naloga je preskrba podjetja s surovinami, izdelavnim materialom, storitvami, energijo, pomožnim materialom, stroji, napravami itd. Pomembno je, da razpolaga z primerno količino materiala, da je material ustrezne kakovosti, kupljen po primerni ceni in tudi pravočasno na razpolago.

61

Nabava se sooča s težavo pri kreiranju Nabavnega naloga za dobavitelja. Ceno in davek za posamičen del je potrebno vnašati ročno. Pri zahtevku za nabavo je cena za določen del avtomatsko vnesena iz baze podatkov, v fazi izvrševanja Zahtevka za nabavo v Nabavni nalog, se pa ta cena izgubi in jo je potrebno ročno vnesti. Prav tako je potrebno preveriti oz. ročno vnesti stopnjo davka za vsak posamezen element, ki se razlikuje glede na prodajo znotraj Slovenije, prodajo v EU in prodajo v 3. države, kar prikazuje spodnja slika. Pri tem prihaja do nepotrebne izgube časa. V primeru, kjer se pojavlja veliko elementov, lahko pride do napake pri določitvi in izračunu davka, kar posledično vodi do napačnega izračuna skupnega zneska. SLIKA 32: Nabavni nalog z nedoločeno ceno in davkom za posamičen del

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

Predlagana rešitev je, da se ta cena in davek sistemsko in avtomatizirano vodita ter določita iz določene baze podatkov v samem sistemu. S tem se izognemo ročnemu vnašanju teh dveh podatkov in na podlagi tega tudi nepotrebnim napakam.

7.1.3 Izvozna faktura

Izvozna faktura je dokument, katerega sestavljajo podatki o transakcijah med udeleženima subjektoma. Najpogostejši elementi, ki sestavljajo fakturo so vrsta, količina, teža, cena na enoto ter skupna cena ipd. Fakturo izda pošiljatelj robe, ki jo naslovi na prejemnika robe. Ta faktura spremlja robo z vozilom vse do carine. Poleg že prej omenjenih podatkov, mora Izvozna faktura zaradi zakonov carinjenja obvezno vsebovati tudi carinsko tarifo in državo porekla. V samem sistemu sta ta dva podatka določena in vnesena v Matičnem podatku ter jih pri kreiranju izvoznih faktur sistem samodejno določi iz baze podatkov, kar nam prikazuje spodnja slika.

62

SLIKA 33: Carinska tarifa v izvozni fakturi

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

Problem se pojavlja pri izpisu izvozne fakture. Carinska tarifa in država porekla se ne izpišeta v elektronski obliki izpisa, tako da je potrebno ta dva podatka ročno pripisati oz. dodati prilogo fakturi, kjer sta določena. Predlog izboljšave je, da se doda dodatna opcija izpisa izvozne fakture, kjer se carinska tarifa in država porekla prav tako izpišeta na izpis izvozne fakture. V tem primeru je potem nujno potrebno sprotno ažuriranje sistemske baze podatkov carinskih tarif zaradi točnosti tega podatka, ker ročni vnos v sistem ni mogoč. S tem si prikrajšamo čas in se izognemo nepotrebnemu dodatnemu delu ter odpravimo morebitne napake zaradi ročnega vnašanja potrebnih podatkov.

7.1.4 Dobavnica

Ob izdaji blaga iz skladišča se izdela dobavnica. Dobavnica zmanjšuje zalogo v skladišču in je osnova za izstavitev računa. Dobavnica vsebuje naslednje splošne podatke:

- Številka dobavnice (po kateri razvrščamo dobavnice med seboj) - Datum in kraj - Prejemnik - Predal - Datum predaje - Prejel - Datum prejema - Žig

Pri prodaji rezervnih delov se v po-prodajni službi pripravi dobavnica ter se preda v skladišče, kjer skladiščnik poišče elemente napisane na dobavnici. Vsak element ima v skladišču

63

določeno skladiščno lokacijo. V samem informacijskem sistemu Largo je ta skladiščna lokacija napisana oz. določena, kar nam prikazuje spodnja slika. SLIKA 34: Dobavnica z določeno lokacijo skladišča

Vir: Interni vir, TAM-Durabus

Težava se pojavlja pri izpisu dobavnice v elektronsko obliko oz. papirno obliko. Skladiščna lokacija posameznih elementov se ne izpiše, kar pomeni, da je potrebno ročno pripisati na izpisano dobavnico skladiščno lokacijo vsakega posameznega elementa. Izboljšava v tem primeru je, da se doda dodatna možnost izpisa dobavnice, kjer je lokacija skladišča prav tako izpisana in se na tak način izognemo ročnemu pripisovanju skladiščne lokacije vsakemu elementu posebej na izpisano dobavnico. V primeru, ko se na dobavnici nahaja več deset elementov, je to zelo zamudno za zaposlenega in velika izguba dragocenega časa. S omenjeno sistemsko izboljšavo pri izpisu dobavnice s podatkom skladiščne lokacije se temu izognemo.

64

8 SKLEP

V prvem delu teoretičnega dela magistrske naloge smo opredelili pojem Celovite informacijske rešitve, opisali razvoj celovitih rešitev, značilnosti in strukturo celovitih rešitev ter učinke in koristi le-teh. ERP je informacijski sistem, ki zajema različna področja v podjetju. Opravlja temeljne dejavnosti podjetja in storitev in je edina rešitev za boljše poslovanje. Brez sodobnih informacijskih rešitev je podjetje v tem času težko dosledno, učinkovito ter težko hitro posluje in s težavo sledi konkurenci. V drugem delu smo se osredotočili na Proizvodni informacijski sistem. Podrobneje smo spoznali njegove značilnosti, cilje in informacijsko podporo proizvodnega procesa. Srečali smo se tudi s procesom zajema procesnih podatkov in zakaj je to za podjetje pomembno, kajti zajem realnih procesnih podatkov predstavlja eno ključnih vprašanj, s katerimi se pri gradnji proizvodnega informacijskega sistema srečujemo skoraj vedno. Uporabnikom je težko nuditi zadovoljive informacije, če ne temeljijo na realnih podatkih procesa. V tretjem-zadnjem delu pa spoznamo Informacijski sistem SAP R/3. SAP je bilo prvo podjetje in še vedno najuspešnejše, katero je ustanovilo programske izdelke za boljši pretok informacij v podjetju med posameznimi oddelki. Prav zaradi tega smo ga predstavili kot standard te informacijske rešitve v primerjavi z informacijskem sistemu Largo, kateri je podrobneje predstavljen v nadaljevanju. SAP zajema bogato funkcionalnost ter zagotavlja urejeno preglednost nad operacijskimi podatki in informacijami o poslovanju celotnega podjetja. V tem delu so tudi podrobneje opisane značilnosti tega sistema, njegova arhitektura ter proizvodni modul, kateri je razdeljen na več podmodulov. Drugi del magistrske naloge pa je osredotočen na praktični del. Predstavlja proizvodni informacijski sistem, ki ga uporabljamo v podjetju TAM-Durabus. Opisan je postopek delovanja procesa v proizvodnem informacijskem sistemu Largo, slikovno prikazan proces v samem sistemu ter na koncu naloge smo pripravili še analizo proizvodnega informacijskega sistema Largo, poiskali težave, ki se pojavljajo pri zaposlenih pri uporabi tega sistema ter skupaj poiskali predloge za izboljšave v IS Largo. Ugotovili smo, da uporaba informacijskega sistema v podjetju zelo pripomore k boljšemu in enostavnejšemu delovanju podjetja in k boljšemu ter hitrejšemu pretoku informacij v podjetju. Podjetje brez celovitih informacijskih rešitev v modernem času težko posluje in dohaja ostalim konkurenčnim podjetjem na tržišču. Skozi uporabo so se pri zaposlenimi pojavile pomanjkljivosti v samem sistemskem procesu v informacijskem sistemu Largo. Podjetje Perftech programske rešitve vedno prilagaja posameznemu podjetju, saj se postopki in procesi med sabo razlikujejo (glede na podjetje in njegovo dejavnost). S to nalogo smo želeli poiskati pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v sistemu in podati predloge za izboljšavo, kajti to bi rešilo marsikatero težavo, ki se trenutno pojavlja in s tem bi si prihranili marsikatero morebitno napako v procesu in prihranili čas. Poiskani predlogi nam dokazujejo, da zagotovo izboljšajo delovanje procesa v informacijskem sistemu Largo v podjetju TAM-Durabus.

65

LITERATURA IN VIRI

1. Akson d.o.o. 2015. Poslovni informacijski sistemi ERP [online]. Dostopno na:

http://www.akson.si/ERP.aspx [4.3.2015]. 2. Alcad d.o.o. 2015. Informacijska podpora proizvodnih procesov PIS [online]. Dostopno na:

http://portal.alcad.si/wps/portal/!ut/p/c0/04_SB8K8xLLM9MSSzPy8xBz9CP0os3gfNwOLYG93QwOLMAsDA09nMx83Dy9PAwNnM_2CbEdFAI4RltY!/?WCM_GLOBAL_CONTEXT=/wps/wcm/connect/Alcad%20Vsebina/alcad+portal/alcad+site+area+levi+meni/alcad+site+area+poslovne+resitve/informacijska+podpora+proizvodnih+procesov+pis [4.3.2015].

3. Bobek, Samo. 2005. Poslovna informatika. Interno študijsko gradivo. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta. 4. Bobek, Samo. 2007. ERP informacijske rešitve. Interno študijsko gradivo. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta. 5. Bobek, Samo. Sternad, Simona. 2007. Uvajanje celovitih informacijskih rešitev in kritični

dejavniki uspeha. Interno študijsko gradivo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 6. Gradišar, Miro. Resinovič, Gortan. 1996. Informatika v poslovnem okolju. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 7. Interno gradivo podjetja TAM-Durabus, grajeno na osnovi standarda ISO 9001. 2014.

Maribor. 8. Interno gradivo podjetja Perftech. 2015. Maribor. 9. Kalakota, R. Robinson, M. 2001. E-business 2.0: roadmap for success. USA: Addison-

Wesley. 10. Khan, A. 2002. Implementing SAP with an ASAP methodology focus. San Jose Writers Club

Press. 11. Kovačič, Andrej. Vintar, Mirko. 1994. Načrtovanje in gradnja informacijskih sistemov.

Ljubljana: DZS. 12. Larocca, Danielle. 2002. Naučite se sami SAP R/3 v 24. urah. Indianapolis: SAMS Publishing. 13. Ljubič, Tone. 2000. Planiranje in vodenje proizvodnje. Kranj: Moderna organizacija. 14. MonitorPro. 2015. SAP S/4HANA je med nami! [online]. Dostopno na:

http://www.monitorpro.si/163971/novice/sap-s-4hana-je-med-nami/ [15.3.2015].

66

15. O`Brien, James. 2005. Introduction to information system. New York: McGraw-Hill/Irwin. 16. O`Leary, D.E. 2002. Enterprise resource planning systems: systems, life cycle, electronic

commerce and risk. Cambridge: Cambridge University Press. 17. Perftech. 2015. IT rešite [online]. Dostopno na: http://perftech.si/ [17.3.2015]. 18. Perftech. 2015. Perftech.Largo [online]. Dostopno na: http://perftech.si/perftech-

largo.html [15.3.2015]. 19. Podbregar, Janez. 2004. Informacijska podpora proizvodnemu sistemu. Zbornik

posvetovanja. Portorož: Slovensko društvo informatika. 20. Rant, Marko. 1988. Vodenje proizvodnih procesov. Kranj: Moderna organizacija. 21. Rant, Marko. 1989. Informacijski sistem proizvodnje. Kranj: Moderna organizacija. 22. RC IRC Celje, d.o.o. Proizvodni informacijski podsistem. Dostopno na: http://www.rcc-

irc.si/informacijski-sistemi/proizvodnja/ [15.3.2015]. 23. SAP. 2015. Overview [online]. Dostopno na: http://go.sap.com/index.html [15.3.2015]. 24. Semolič, Borut. 2004. Uvedba celovitega informacijskega sistema v podjetju Akrapovič

d.o.o. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 25. Skok, Blaž. 2012. Primerjalna analiza poslovnih poročil v celovitih informacijskih rešitvah

MS Dynamics NAV in SAP. Magistrsko delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 26. Sokolić, Saša. 2003. Zajem procesnih podatkov za potrebe proizvodne informatike.

Maribor. Dostopno na: http://www.aig.si/03/Zbornik/pra1_3_Sasa_Sokolic_METRONIK_e.pdf [10.3.2015].

27. Sternad, Simona. 2005. Primerjalna analiza kritičnih dejavnikov uspeha uvajanja celovitih

informacijskih rešitev z vidika faz in z vidika metod uvajanja. Magistrsko delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

28. TAM-Durabus. 2015. About us [online]. Dostopno na: http://www.tam-durabus.eu/

[23.3.2015]. 29. Turk, Ivan. 1987. Pojmovnik poslovne informatike. Ljubljana: Društvo ekonomistov. 30. Wallace, Thomas. Kremzar, Michael. 2001. EPR-marketing it happen, the implementers

guide to success with enterprise resource planning. New York: John Wiley & Sons, Inc.

i

KAZALO SLIK

SLIKA 1: Informacijski proces __________________________________________________ 4

SLIKA 2: Struktura rešitve ERP __________________________________________________ 7

SLIKA 3: Shematski prikaz kibernetskega modela planiranja, kontrole in analize ter vodenja

proizvodnih procesov ________________________________________________ 10

SLIKA 4: Klasični koncept zajema podatkov ______________________________________ 13

SLIKA 5: Koncept zajemanja meritev z uporabo procesnega historiana _________________ 14

SLIKA 6: Arhitektura SAP R/3 __________________________________________________ 17

SLIKA 7: Arhitektura odjemalec/strežnik ________________________________________ 17

SLIKA 8: Trinivojska arhitektura _______________________________________________ 18

SLIKA 9: Model R/3 integracije ________________________________________________ 19

SLIKA 10: Informacijski sistem logistike _________________________________________ 29

SLIKA 11: Pregled strukture projekta ___________________________________________ 30

SLIKA 12: Časovna premica ___________________________________________________ 32

SLIKA 13: Osnovno okno IS Largo (razpored modulov) ______________________________ 36

SLIKA 14: Podrobni prikaz proizvodnega procesa v podjetju TAM-Durabus _____________ 38

SLIKA 15: Faktura v IS Largo __________________________________________________ 41

SLIKA 16: Izpis fakture _______________________________________________________ 42

SLIKA 17: Obvestilo o spremembi tehnične dokumentacije (OSTD) ____________________ 43

SLIKA 18: Grafična risba elementov ____________________________________________ 45

SLIKA 19: Kosovnica v IS Largo ________________________________________________ 46

SLIKA 20: Izpis kosovnice _____________________________________________________ 46

SLIKA 21: Generiranje delovnih nalogov v IS Largo _________________________________ 48

SLIKA 22: Izpis Neto potrebe po materialih in polizdelkih ___________________________ 48

SLIKA 23: Naročilo dobavitelju oz. nabavni nalog v IS Largo __________________________ 50

SLIKA 24: Izpis naročila dobavitelju _____________________________________________ 50

SLIKA 25: Vpis VIN številke vozila ter glavnih komponent s šiframi v IS Largo ____________ 53

SLIKA 26: Popis osnovnih podatkov o vozilu in šasiji _______________________________ 54

SLIKA 27: Vnos ročnega vstavljanja šifer _________________________________________ 57

SLIKA 28: Vnos naziva elementa v matičnem podatku ______________________________ 58

SLIKA 29: Aktualna partnerska oznaka __________________________________________ 59

SLIKA 30: Zapis zgodovine dobaviteljev nadomestljivega dela ________________________ 59

SLIKA 31: Zapis standarda v matičnem podatku ___________________________________ 60

SLIKA 32: Nabavni nalog z nedoločeno ceno in davkom za posamičen del ______________ 61

SLIKA 33: Carinska tarifa v izvozni fakturi ________________________________________ 62

SLIKA 34: Dobavnica z določeno lokacijo skladišča _________________________________ 63