Click here to load reader

Program sls 02 objava

  • View
    219

  • Download
    3

Embed Size (px)

DESCRIPTION

 

Text of Program sls 02 objava

  • Program SLS zavolitve v Dravni zborRepublike Slovenije2014

    Slovenska ljudska stranka

    NOVRAZVOJN

    I

    MODELSLOVENI

    JE

  • Konkurennost podjetij je zagotovilo ohranitve obstojeih in ustvarjanje novih

    delovnih mest, ki pa nam hkrati omogoa tudi blaginjo. Na cilj je sprejeti

    ukrepe za povianje dodane vrednosti in s tem omogoiti vije plae, ne pa

    zaradi prenizke dodane vrednosti slovenskih podjetij znievati e obstojeih.

    Naa naloga in poslanstvo je ustvariti pogoje za konkurennost podjetij v

    Republiki Sloveniji in s tem tudi monost za delovna mesta vsem dravljankam

    in dravljanom. Prepriani smo, da so le nova delovna mesta in redno plailo za

    opravljeno delo najbolja sociala. Smo stranka z izkunjami, stranka preizkuenih

    obrazov, ki je pustila peat uspenega razvoja v mnogih slovenskih obinah. Smo

    stranka, ki eli tudi v prihodnje na temelju dela, sodelovanja in iskanja reitev

    Sloveniji ustvariti novo upanje in zaupanje v drubo, dravo, politiko. Stopimo

    skupaj in dokaimo, da znamo, zmoremo in hoemo. Ustvarimo ponovno

    zaupanje.

    Franci Bogovipredsednik Slovenske ljudske stranke

  • POSTALI BOMO STRATEKI PARTNERSLOVENSKEMU GOSPODARSTVU- ne bomo uvedli novih ali vijih davkov ali prispevkov ali taks, ki bi kakorkoli zmanjevali

    privlanost Slovenije za gospodarske nalobe;- ukrepe bomo sprejemali v sodelovanju z reprezentativnimi gospodarskimi zdruenji;- z novo dohodninsko lestvico bomo zniali davno obremenitev dela za 200 milijonov evrov;- s spodbujanjem sodelovanja gospodarstva in znanosti ter uvedbo dualnega sistema

    izobraevanja in usposabljanja bomo dvignili dodano vrednost;- spodbudili bomo internacionalizacijo (izvozno usmerjenost) podjetij in turizma s

    poudarkom na malih in srednjih podjetjih.

    1.

    DELOVNA MESTA SONAJBOLJI SOCIALNI UKREP- delovnopravna zakonodaja bo omogoala fleksibilno zaposlovanje, odpuanje bo vezano

    na objektivne razloge, odpravili bomo zaposlitev za doloen as;- razbremenili bomo delo tako na raun konkurennosti kot vijih pla; - preoblikovali bomo zavod za zaposlovanje v agencijo za delo;- z vijo dodano vrednostjo bomo omogoili dostojneje plailo delavcem; ustvarili bomo pogoje za zaposlitev mladih.

    2.

    SLOVENSKA HRANA, VODA, LES -SLOVENSKI NACIONALNI INTERES- poveali bomo prehransko samooskrbo kot eno temeljnih dejavnikov suverenosti;- voda bo ostala javna dobrina, uporabili jo bomo za poveanje energetske samooskrbe;- sprejeli bomo ukrepe za izgradnjo 10 lesno-predelovalnih centrov v 4-ih letih.

    3.

    ENAKOMERNO RAZVITA SLOVENIJA- na teritoriju upravnih enot bomo vzpostavili medobinske uprave - regijske centre in

    nanje prenesli podroje urejanja prostora, socialnega varstva, kmetijstva;- decentralizirali bomo sedee dravnih ustanov; - prizadevali si bomo za im vejo energetsko samooskrbo Slovenije s podporo rabe

    biomase, vodnega in vetrnega potenciala ter solarnih energetskih tehnologij; - temelj enakomernega razvoja in gospodarske rasti bodo mala in srednja podjetja;- razvojna sredstva iz evropskih skladov bomo usmerili v regije z najvejimi razvojnimi

    teavami na osnovi indeksa razvojne ogroenosti.

    4.

    UPORABNIKOM PRIJAZNA IN UINKOVITA DRAVA- ustavili bomo zadolevanje drave in javno porabo zmanjali za 500 milijonov evrov letno (v treh letih bomo izravnali proraun);

    - udejanjili bomo priporoila Evropske komisije;- udejanjili bomo bistvo javnega uslubenca, ki je sluiti javnosti, in ne obratno;- reformirali bomo javne finance v smeri programsko oblikovanih proraunov;- vse inpekcijske slube bomo zdruili v enotno inpekcijsko slubo;- skrajali bomo postopke pridobitve gradbenih in drugih dovoljenj na maksimalno 6

    mesecev, podobno bomo ravnali na vseh ostalih ravneh javne uprave.

    5.

    OKREPLJEN BOJ PROTI KORUPCIJI,UINKOVIT PREGON KRIMINALA- sprejeli bomo vse ukrepe za vzpostavitev nielne tolerance do korupcije;- kadrovsko in finanno bomo okrepili NPU;- vzpostavili bomo finanno policijo.

    6.

  • 4UvodNAE TEMELJNE USMERITVEZa ponoven dvig gospodarske rasti v Sloveniji bomo:

    olajali pogoje za poslovanje gospodarskih subjektov, predvsem malih in srednjih podjetij, zlasti z znianjem davnih bremen in administrativnih ovir;

    z reformo politike financiranja raziskovanja in davnimi olajavami dvignili dodano vrednost, ki temelji na razvoju novih proizvodov;

    sprejeli ukrepe za pospeen razvoj trga kapitala; pripravili in sprejeli strukturno reformo zdravstvenega in pokojninskega sistema ter srednjega in

    visokega olstva; sprejeli ukrepe za izboljano upravljanje in vodenje dravnih podjetij in javnih ustanov ter postavitev

    transparentnih kriterijev za njihovo uspenost; sprejeli in dosledno izvajali izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu; zakljuili sanacijo bank s prodajo stratekim partnerjem, ki bodo bankam zagotovili dodaten kapital in

    vire za izvajanje osnovne funkcije bank - kreditiranje prebivalstva in podjetij; zagotovili vejo operativnost Drube za upravljanje terjatev bank; zagotovili delovanje pravne drave in terjali odgovornost ter vrnitev nezakonito pridobljenih sredstev

    posameznikov, ki so zaradi lastnih interesov skozi postopke privatizacije okodovali banke ter povzroili propad tevilnih podjetij;

    prek nove sistematizacije in programsko oblikovanih proraunov reformirali javni sektor; poveali uinkovitost javne uprave in udejanjili naelo, da kapital nikoli ne sme akati papirjev; prenesli doloene pristojnosti iz drave na lokalne skupnosti oziroma medobinske uprave (naelo

    subsidiarnosti), pri emer morajo drava in lokalne skupnosti ohraniti le tisti del izvajanja storitev, ki jih zasebni sektor ne more izvajati bolj uinkovito in ekonomino;

    z decentralizacijo zmanjali prevelike razlike, ki so nastale med najbolj razvito regijo in vsemi ostalimi.

    NAE VODILO JE RAZVOJ SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA, NA CILJ USTVARJANJE DELOVNIH MEST Slovenija je v preteklem obdobju sprejela vrsto kodljivih oziroma premalo uinkovitih ukrepov za spodbu-ditev gospodarske rasti in posledino javnofinanne konsolidacije. Reevanje proraunskega primanjkljaja z dodatnimi davnimi in drugimi bremeni za gospodarstvo in prebivalstvo zmanjuje konkurennost gos-podarstva, ogroa preivetje marsikaterega podjetja, hkrati pa zmanjuje razpololjiv dohodek prebivalstva. Vse nateto ob hkratni poveani previdnosti in varevanju prebivalstva in temu primerni manji potronji povzroa dodaten padec gospodarske aktivnosti.

    Letos (2014) se sicer kae izboljanje nekaterih javnofinannih kazalcev, vendar je to predvsem posledica visokega preseka izvoza nad uvozom na raun gospodarske rasti v kljunih izvoznih partnericah Slovenije, zlasti Nemije. Ob tem opozarjamo na nevarnost, da bi zaradi tega zanemarili izvedbo strukturnih reform, ki edine lahko zagotovijo srednjerono in dolgorono rast BDP in izboljanje socialne slike Slovenije.

    Drava je doslej javnofinanne teave v prvi vrsti reevala s poveevanjem prihodkov, torej na raun uvajanja novih dajatev in dviga davkov, ki so v breme gospodarskih subjektov in prebivalstva. Skupna obdavitev gospodarstva in prebivalstva je presegla vsako razumno mejo, saj znaa priblino 52 % bruto domaega proizvoda. To prekomerno davno breme bomo z ustreznimi ukrepi nemudoma zniali na raven leta 2008, to je 48 %, srednjerono pa na 44 % BDP.

  • 5Gospodarska rast, ki poveuje bruto domai proizvod, izvira iz naslednjih segmentov:

    zasebna potronja vianje davkov in odpuanje jo zmanjujeta; javna potronja ker drava zaradi nizke gospodarske aktivnosti in brezposelnosti pobere manj davkov,

    ne more troiti v poveanem obsegu; javne investicije tudi zanje drava nima sredstev, sredstva EU ne zadoajo, pa e ta se ne rpajo v

    zadostni meri; tuje investicije zaradi nekonkurennosti in ohranjanja dravnega lastnitva v gospodarskih drubah

    in bankah jih v realnosti nismo nikoli zares omogoili.

    Vsi tirje navedeni kazalniki bodo najverjetneje tudi letos (2014) negativni. Z dosedanjim sprejemanjem napanih in kodljivih ukrepov pa so e pred leti zapadli v cikel, kar pomeni, da z vsakim taknim ukrepom na kratki rok le e poveujemo pospeek negativnih trendov.

    e elimo ravnati proticiklino, moramo prej natete segmente obrniti v pozitivno smer s poudarkom na zasebni potronji in tujih investicijah. Sredstev za veje neposredne dravne nalobe namre e nekaj asa ne bo dovolj na razpolago, poleg tega veja potronja drave neizbeno pomeni tudi vije davke, oboje na raun zasebne potronje; ob znanem dejstvu, da znajo zasebniki troiti veliko bolj racionalno kot drava. Poleg tega se z zmanjevanjem obsene javne potronje in velikih investicij v veliki meri zmanjujejo tudi korupcijska tveganja.

    Najbolj logino in enostavno ter na kratek rok tudi edino mono je poveanje tujih investicij, to pa pome-ni takojnjo prodajo vsaj nekaterih drub, ki so danes v neposredni oziroma posredni dravni lasti oziroma so njihove ekonomske lastnice dravne banke. Glede na pomanjkanje zasebnega kapitala v Sloveniji in nenaklonjenost prebivalstva do vlaganja v delnice in delee drub je jasno, da prodaja dravnega pre-moenja praktino pomeni prodajo kapitalu tujega izvora.

    Pristop, ki ga je ubrala odhajajoa vladna ekipa, je bil ravno nasproten. Namesto da bi omejevala ner-acionalno javno porabo in v kombinaciji z administrativnimi in drugimi razbremenitvami spodbujala podjetnitvo in s tem zaposlovanje, je na raun dodatnega zadolevanja ter z vijimi davki in prispevki umetno ohranjala potronjo javnega sektorja na enaki ravni. Vse to je zavrlo zaposlovanje. Z ohranjanjem neprimerno visoke javne potronje se poveujejo stroki obresti, posledino se omejuje konkurennost in potencial gospodarske rasti ter zmanjuje zasebna potronja.

    S poveevanjem zadolenosti in delea obresti na odhodkovni strani dravnega prorauna se manevrski prostor za javnofinanno konsolidacijo edalje bolj oi.

    Vija zaposlenost v zasebnem sektorju (ljudje, ki si zagotavljajo lasten dohodek in plaujejo prispevke v blagajne) je edina in zanesljiva pot iz krize, brez tega ne moremo priakovati niti gospodarske rasti niti socialne drave.

    Varevanja, o katerem je veliko govora in ga nekateri celo krivijo za poglabljanje recesije v Sloveniji, v resnici skorajda ni. e pogledamo proraune zadnjih let, Slovenija ne varuje (z izjemo premika 2012), tem-ve zgolj prilagaja porabo naraajoemu obsegu sredstev za obresti. Tako za Slovenijo ne pride v potev trditev, da je varevanje e poglobilo krizo, saj pri nas izdatkov sploh e nismo resneje omejevali. Javnof-inanna konsolidacija mora biti izpeljana na nain, da v nobeni toki neposredno dodatno ne prizadene gospodarskih subjektov. Posredno bo sicer gospodarstvo v vsakem primeru prizadeto zaradi zmanjanega domaega povpraevanja, vendar se bo doloen del lahko kompenziral z vejo konkurennostjo. Za Slo-venijo, kot izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, je to bistveno bolj sprejemljiva reitev kot, denimo, v primeru panije, Grije ali Italije.

    Brez izpeljave odlonih strukturnih reform ne moremo priakovati nijih strokov obresti na javni dolg, kar je sicer tudi edina mona reitev, da bi se v naslednjih letih z reprogramom trenutnih (pre)dragih posojil lahko uspeno razdolevali.

  • 6Vsem zainteresiranim (domaim ali tujim) kupcem bomo pod enakimi pogoji izvedli prodajo dravnega premoenja

    Poleg prodaje drub in s tem vstopa tujega kapitala v dravo je za tuje investicije kljuno konkurenno gospodarsko okolje. Slovenija ima tu nekaj prednosti (relativno poceni in izobraena delovna sila), je pa treba skrajati postopke prostorskega urejanja in pridobivanja gradbenih dovoljenj ter na podroju delovnopravne zakonodaje sprejeti ukrepe v smeri veje fleksibilnosti trga dela in im prej uvesti socialno kapico.

    Zmanjali bomo odhodkovno stran dravnega prorauna

    Nadaljevali bomo z aktivnostmi na podroju proraunskih odhodkov z uporabo mehkih metod, s katerimi ne bomo povzroili dodatnega poglabljanja negativnih trendov. Po vzoru nekaterih drugih drav bomo sprejeli ukrepe za centralizirano upravljanje in razpolaganje z dravnim nepreminim premoenjem. Zagotovili bomo centralizirano izvajanje javnih naroil (v prvi vrsti na podrojih, kot je npr. zdravstvo), kar bo zagotovilo vejo mednarodno konkurennost in prepreilo zlorabo monopolov domaih posrednikov, dobaviteljev in izvajalcev.

    Izboljali bomo upravljanje in vodenje dravnih podjetij, skladov in javnih zavodov

    Javna podjetja in javni zavodi morajo prinaati dravi dohodek, ne pa biti v breme in stroek. V javnih podjetjih, skladih in javnih zavodih moramo izboljati uinkovitost in konkurennost, kar pa je mogoe le z boljim vodenjem in upravljanjem, predvsem pa z optimizacijo procesov na vseh ravneh. Politika se s tem doslej ni ukvarjala, ampak je iskala blinjice v raznih dodatnih obremenitvah, prerazporejanju denarja in kadrovskem eksperimentiranju.

    Poskrbeli bomo za okolje, ki bo omogoalo, da se bo v teh organizacijah delalo bolje, ve, bolj uinkovi-to, bolj kakovostno, da bodo izdelki in storitve postali konkurenni. Vztrajali bomo pri uvedbi in uporabi sodobnih orodij vodenja in doseganja uinkovitosti, kot so sistemi vodenja kakovosti ter modeli odlinosti. Postavili bomo jasna merila in kazalce za merjenje uspenosti predvsem dravnih podjetij in javnih za-vodov. Menimo namre, da so tam e velike rezerve, ki bi jih morali izkoristiti, preden se uvajajo dodatne obdavitve.

    Zagotovili bomo vejo transparentnost sindikatov v procesu socialnega dialoga

    Sindikati, ki so pomemben partner v socialnem dialogu, morajo pri svojem delovanju uvesti naela demokracije in zagotoviti javne objave tevila lanstva ter ustrezen nadzor poslovanja za preverjanje izpol-njevanja pogojev reprezentativnosti. Posledino bodo sindikati dejansko in odgovorno zagovarjali pravice vseh delavcev in ne zgolj ozkih interesov posameznikov.

  • 7Ukrepi in usmeritvepo podrojih 1. POVEALI BOMO GOSPODARSKO RAST S privatizacijo bank bomo zagotovili dodatni kapital in sprostili t. i. kreditni kr. Hkrati bomo s

    privatizacijo bank zmanjali monosti za vnovino, e tretjo sanacijo. SLS naeloma zagovarja, da se v NLB ohrani lastnitvo v deleu 25 % +1 pod pogojem, da je kupec celotnega preostalega delea strateki lastnik (v nobenem primeru drava ne sme ohraniti vzvodov za formalen ali neformalen vpliv na poslovne odloitve oz. za kakrno koli vmeavanje v tekoe poslovanje). Privatizacija mora biti izvedena v najkrajem monem asu.

    Sprejeli bomo ukrepe za razvoj trga kapitala (pospeen razvoj trga kapitala je osnova za tuje in-vesticije - tujina ne zaupa trgom, kjer ni mogoe aktivno trgovati s kapitalom), pri emer bomo pri oblikovanju ukrepov in reitev upotevali naslednja naela in usmeritve:

    strategijo in reitve naj predlagajo udeleenci trga, katerih medsebojno partnerstvo lahko opravi vlogo nosilcev razvoja kapitalskega trga;

    drava bo ob sodelovanju z udeleenci trga zagotovila uinkovit institucionalni okvir za delovanje trga in vladavino prava (zaita in informiranost ibkejih udeleencev trga, enostavnost in jasnost predpisov, nadzor nad izvajanjem pravil, uinkovitost sankcij);

    enaka obravnava vseh udeleencev trga z enakimi produkti ne glede na izvor ali obliko organizira-nosti;

    enaki pogoji za domae in tuje ponudnike storitev ter finannih produktov; drava kot lastnik in investitor ima enake pravice kot drugi lastniki oziroma enak poloaj kot drugi

    udeleenci trga; modernizirali bomo Zakon o investicijskih skladih in drubah za upravljanje (razvoj skladov za

    posebne namene: skladi tveganega kapitala, hibridnega lastnikega kapitala (mezzanine skladi), skladi za drube v finannih teavah, skladi za upravljanje terminskih pogodb in nepremininski skladi);

    dali poudarek razvoju obveznic (tudi hipotekarnih), ki so v svetu pomemben vir financiranja gospo-darstva;

    davne poitnice, e se kapital investira dolgorono in zagotavlja nove zaposlitve (5 let); sprejeli ukrepe za prerazporeditev varevanja gospodinjstev iz bannih depozitov v ivljenjska in

    zlasti nalobena pokojninska varevanja; dosledno uveljavljali mednarodne prakse pri pogojih, pravilih in davnih obremenitvah kapitalske-

    ga trga ob sprejemu dodatnih ukrepov, zaradi katerih bo slovenski kapitalski trg za tuje vlagatelje bolj privlaen;

    pospeevali proces uvranja kapitalskih deleev na borzo; prek dodatnih javnih prodaj spodbujali posamezne IPO-je (prva javna prodaja delnic) in pridobivan-

    je sveega kapitala; teili k zmanjanju obdavitev obresti in kapitalskih dobikov ob doloitvi ustreznih kriterijev

    in pogojev.

    Sprejeli bomo ukrepe za znianje strokov javnih slub, ki jih financirajo gospodinjstva in podjet-ja. Pri izvajanju vsake javne slube je mogoe privarevati najmanj 1/12 letnega stroka (zman-janje obremenitve gospodinjstev in gospodarstva za 1/12 predmetnih strokov).

    RS bo financirala raziskovanje in znanost preteno glede na tevilo objavljenih patentov ter zlasti uinke patentov, ki se uvedejo v proizvodnjo. Pri prijavi bomo prijaviteljem patentov zagotovili celovito podporo.

  • 8 Postopno bomo znievali davek od dohodka pravnih oseb do 15 %.

    V dohodnino bomo ponovno uvedli t. i. investicijsko olajavo. S tem bomo spodbudili posameznike k troenju za investicijska vlaganja, kar bo pozitivno vplivalo na zaposlenost in dvig BDP.

    Zviali bomo globe za podjetja, ki poslujejo brez izdajanja raunov in plaila DDV. Po prvi ugoto-vitvi kritve bo podjetju izreena enomesena prepoved poslovanja, po drugi kritvi trajna prepoved poslovanja.

    Uvedli bomo davno olajavo na reinvestiran dobiek za greenfield nalobe, ki ustvarjajo novo dodano vrednost, razvoj, nova delovna mesta za prva 4 leta, in sicer 1. leto 100 %, 2. leto 75 %, 3. leto 50 % in 4. leto 25 %. S tem bomo aktivno privabljali lastniki in tudi rizini kapital.

    Uvedli bomo ugodneje pogoje za vstop v sistem pavalne obdavitve (pavalni davki) za iri krog zavezancev kot do zdaj, in sicer monost vstopa v sistem ugotavljanja davne osnove na podlagi normi-ranih strokov v viini 80 % prihodkov za samostojne podjetnike in podjetja, ki ustvarijo do 100.000 evrov letnih prihodkov. Glede na doseene uinke bomo v nadaljevanju prouili monosti za uvedbo pavalne obdavitve za e iri krog zavezancev.

    Za samozaposlovanje, druinska podjetja ter vse ljudi, ki bodo zaeli s kakrno koli samostojno gospodarsko aktivnostjo, bomo uvedli dodatne administrativne in davne ugodnosti: degresivna lestvica 1. leto 100 %, 2. leto 66 % in 3. leto 33 %.

    Z ukrepi davne politike bomo spodbujali tiste gospodarske subjekte, ki poslujejo po naelih poslovne odlinosti, okoljske in drubene odgovornost in za to prejmejo tudi ustrezne certifikate.

    Stroke dela bomo po dokonanju pokojninske in izvedbi zdravstvene reforme postopoma znievali. Zaposlovanje za doloen as bomo ukinili, redno delovno razmerje pa naredili bolj privlano ter stimulativno za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, kar bomo dosegli z ukrepi na javno-finannem in administrativnem podroju. Dodatno bomo spodbudili zaposlovanje strokovnjakov v gospodarstvu s pomojo davnih olajav za delodajalce, ki bodo v podjetjih vzpostavili oziroma irili razvojne oddelke ter uvedli socialno kapico za plaevanje prispevkov.

    Delodajalcem, ki bodo dve leti pred upokojitvijo starejega zaposlenega za namen njegove nadomes-titve zaposlili mlajega delavca do 30 let z namenom mentorstva, bo za ti dve leti delodajalec oproen plaila vseh davkov in prispevkov za oba za mentorja in za nadomestnega delavca.

    Prepolovili bomo as trajanja postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja in omejili skrajni rok na najve 6 mesecev. Za dosego tega cilja bomo spremenili veljavno zakonodajo in poenostavili postopke pridobitve gradbenega dovoljenja ter zahtevali odgovornost od uslubencev, ki vodijo postop-ke, ter uvedli sankcije za krenje zakonskih rokov.

    Uzakonili bomo uinkovit sistem prostorskega nartovanja, ki bo obinam in medobinskim upravam omogoal strateko umeanje objektov v prostor. Ukrepi bodo spodbudili obine, da komunalno infrastrukturo v prostorskem smislu (posledino pa tudi v finannem in izvedbenem smislu) nartu-jejo tako, da se povezujejo okoli komunalnih sistemov (t. i. funkcionalne regije). Hkrati bomo uvedli monost, da se postopki umeanja pomembnih infrastrukturnih projektov skrajajo na nain, da bodo vodeni na regionalni ravni.

    Sistem javnega naroanja bomo naredili manj birokratski, a z vidika kritev in korupcijskih tveganj doloili e stroje sankcije.

    Z dopolnitvami zakonske ureditve bomo prepreili zlorabe na podroju javno-zasebnega partnerstva z

  • 9jasno razmejitvijo med javno-zasebnim partnerstvom in javno-javnim partnerstvom ter nedvoumno postavljenimi kriteriji za t. i. in house pogodbe.

    Zavod za zaposlovanje RS bomo preoblikovali v agencijo za zaposlovanje oziroma agencijo za delo. Agencija za delo bo v zameno za izplailo nadomestila za brezposelnost postala zaasni delodaja-lec in za doloen as posojala delavce podjetjem. Kasneje se delavci ob uspenem preskusnem delu in pridobitvi trajnejega posla lahko prezaposlijo v podjetje. Prek agencije za delo se bo uredilo tudi delo prejemnikov nadomestil za brezposelnost, ki ga bodo morali obvezno opraviti.

    Zaposleni, ki izpolnijo vse pogoje za upokojitev, bodo lahko nadaljevali delo pri delodajalcu samo z njegovim soglasjem.

    Skladno s priporoili EU bomo okrepili finanno in administrativno samostojnost Agencije za varstvo konkurence.

    Sistem dravnih pomoi bomo po vzoru drugih evropskih drav iz Ministrstva za finance prenesli

    na neodvisno agencijo (npr. Agencijo za varstvo konkurence ali drugo primerno institucijo), ki bo s svojo neodvisnostjo zagotovila bolj racionalno troenje dravnih pomoi, predvsem pa ob vnaprej jasno doloenih pogojih in kriterijih.

    Ukinili bomo vse nepovratne dravne subvencije gospodarstvu, sredstva pa porabili za garancijsko shemo podjetij, za znianje davnih obremenitev, za subvencije prispevkov in davkov pri mentorstvu in za druge olajave za dolgorona vlaganja in razvoj.

    Najkasneje do konca 2015 bomo uvedli finanno policijo. Zagotovili bomo povrnitev nezakonito pridobljenega premoenja v obdobju od osamosvojitve naprej.

    2. IZBOLJALI BOMO UINKOVITOST IN PRODUKTIVNOST JAVNEGA SEKTORJA Reformirali bomo javne finance v smeri modernih, programsko oblikovanih proraunov, usmer-

    jenih k merljivim uinkom po avstrijskem modelu. Poenostavili oziroma zmanjali bomo tevilo postavk na obvladljiv in pregleden obseg programov ter poveali uinkovitost uporabe javnih sred-stev (usmerjenost k uinkom in ne ouputom; alokacija denarja na podroja, kjer se dosega najbolje razmerje med vloenim javnim denarjem in koristmi, vzpostavitev obveznih merljivih kazalnikov za sprotno spremljanje doseganja nartovanega, suverenost ministrstev pri prenaanju neporabljenih sredstev med leti).

    Spodbudili bomo trg na podroju izvajanja javnih storitev ter postavili transparentne standarde za javne storitve. Kjer se izkazuje, da je zasebni sektor za uporabnika ceneji in kakovostneji, bomo izvajanje storitev iz pristojnosti javnega sektorja prepustili zasebnemu trgu (koncesije, pooblastila, outsourcing).

    Spremenili bomo plani sistem v javnem sektorju ter brez poveevanja mase pla zagotovili prim-

    erno plailo javnih uslubencev s poudarkom na nagrajevanju bolj uinkovitih in kakovostnih javnih uslubencev.

    Preoblikovali, zdruevali ali drugae organizacijsko spreminjali bomo samo tiste dele javnega sektorja (organizacijske oblike), pri katerih bo zdruitev ali preoblikovanje nesporno zagotavljalo sinergijske ali druge pozitivne uinke.

    Ukinili bomo nesmiselne institute in tiste javne zavode, katerih delo lahko pogreamo vse do dobre in stabilne ekonomske situacije v dravi.

  • 10

    Spremenili bomo normative in standarde, ki praviloma doloajo visoke stroke tudi tam, kjer to ni nujno in racionalno (npr. podroje javne uprave in olstva, obseg administracije, materialni normativi ipd.).

    Vse inpekcijske slube bomo zdruili v enotno inpekcijsko slubo, ki bo omogoala celovit pristop

    brez dvomov o pristojnosti. Enotna inpekcijska sluba bo organizirana regionalno na ravni statistinih regij in bo prepreevala odvisnost inpektorjev pri izrekanju inpekcijskih ukrepov od domaega loka-lnega okolja.

    Poveali bomo uinkovitost in racionalizirali poslovanje javnih zavodov, ki so e zmeraj organizira-ni na podlagi preivetega Zakona o javnih zavodih, ki je bil kot zaasen sprejet 1991. Zagotovili bomo vejo avtonomijo javnih zavodov in jim dali monost, da postanejo konkurenni zasebnemu sektorju. Korporativno upravljanje javnih zavodov bomo uredili po naelih podjetnitva, lastnitvo bo ostalo dravno, hkrati pa bomo zahtevali vejo odgovornost za doseganje rezultatov.

    Posebno skrb bomo namenili zmanjanju prenormiranosti in prepogostemu spreminjanju veljavnih predpisov, kar povzroa gospodarstvu in javnemu sektorju poveevanje administracije in poveuje nestabilnost poslovnega okolja v Sloveniji.

    3. VZPOSTAVILI BOMO MEDOBINSKE UPRAVE NA RAVNI NEKDANJIH OBIN IN NA RAVNI MEST, KI BODO IZVAJALE OPERATIVNE FUNKCIJE POKRAJIN Okrepili bomo regionalni razvoj s prenosom pristojnosti skupaj s prenosom finannih virov iz

    dravne na regionalno oziroma lokalno raven. Na teritoriju upravnih enot oziroma nekdanjih obin bomo zdruevali t. i. medobinske uprave, ki bodo organizacijsko in finanno sposobne prevzemati sedanje pristojnosti drave po naelu subsidiarnosti.

    Iz drave bomo na medobinske uprave in obine prenesli ve pristojnosti na podroju urejanja prosto-ra, socialnega varstva, kmetijstva, prometne infrastrukture, civilne zaite ipd.

    Decentralizirali bomo pristojnosti dravnih organov s prenosom na medobinsko raven ter s tem pov-eali uinkovitost, racionalizirali stroke in postopke ter storitve pribliali ljudem.

    Prednostno bomo sprejeli vse ukrepe za uinkovito rpanje evropskih sredstev iz stare perspektive in hkrati za novo finanno perspektivo 20142020 pripravili operativne programe ter v partnerske pogod-be vkljuili medobinsko in lokalno raven.

    Obin ne bomo prisilno ukinjali, pa pa jim bomo omogoili uinkoviteje izvajanje nalog na ravni medobinskih uprav.

    e naprej bomo podpirali krepitev lokalne samouprave in nadaljevali z aktivnostmi, ki so v preteklosti e bile zastavljene:

    dosledno spotovanje e sprejete zakonodaje s podroja lokalne samouprave; zagotavljanje finanne avtonomije obin in medobinskih uprav; izpeljava temeljite reorganizacije administrativnih postopkov skozi poenostavitve, ukinjanje nepo-

    trebnega administrativnega dela ter zastavljene uinkovitosti in preglednosti; vzpostavitev enostavnih in preglednih mehanizmov gospodarjenja s premoenjem in sredstvi na

    ravni obin (in v javnem sektorju nasploh) ter s tem pogojene odgovornosti; tesneja in odgovorneja vkljuitev obin in medobinskih uprav v nartovanje, odloanje in

    izvajanje dravne in regionalne-kohezijske politike, saj je lokalna raven tista, kjer se programi in

  • 11

    projekti v praksi dejansko izvajajo.

    V Sloveniji, razen na administrativni ravni, za potrebe izvajanja politike EU nismo uvedli druge ravni regionalne organiziranosti, temve imamo le prvo raven - obine, zato je na operativni ravni izvajan-je nekaterih vejih regionalnih projektov, ki jih zaradi manjka pokrajin vodi drava, v praksi izjemno oteeno in v ve primerih celo ogroeno. Gre za projekte, za katere so nartovana sredstva in so za pospeitev regionalnega razvoja nujni, na primer gospodarska sredia, prometno razvojne osi, ipd. Uspeno pa izvajajo projekte obine, zato si bomo prizadevali, da se poenostavijo in pospeijo postopki za pripravo in izvedbo velikih projektov (eleznice, prometno-razvojne osi, gospodarska sredia, ), po vzpostavitvi medobinskih uprav na ravni upravnih enot pa bodo te prevzele tudi celotno izvedbo omenjenih projektov.

    Posebno pozornost bomo namenili zmanjevanju razvojnih razlik znotraj drave, kar je skladno s kohezijsko politiko Evropske unije in je hkrati pomembno z vidika uveljavljanja naela solidarnosti. Kohezijsko politiko bomo postavili v kontekst strukturnih reform, ustvarjanja delovnih mest, zaposlovanja mladih, trajnostnega vidika in krepitve konkurenne sposobnosti. S tem bomo na-jbolje udejanjili strategijo Evropa 2020.

    Dosledno bomo upotevali naela subsidiarnosti, upravljanja na ve ravneh (torej ne samo od zgoraj navzdol, temve tudi od spodaj navzgor), saj je odloitve o rabi sredstev najbolj utemeljeno in racional-no sprejemati im blie ljudem.

    4. KONSOLIDIRALI BOMO JAVNE FINANCESprejeli bomo:

    pokojninsko reformo usmerjena bo k postopnemu zmanjevanju pokojnin iz obstojeega sistema in postopni vzpostavitvi nalobenega pokojninskega sistema. Pokojnina mora biti rezultat vplaanih prispevkov, pri emer mora biti izraun odvisen tudi od priakovane ivljenjske dobe ob upokojitvi. S tem bomo dolgorono dosegli vzdrnost pokojninske blagajne in odpravili razne administrativne omejitve. Z dodatnimi olajavami bomo spodbujali vplaila v drugi in tretji steber pokojninskega zavarovanja. Vzpostavili bomo tokovni sistem evidentiranja vplaanih prispevkov, ki bo zagotovil, da si bo zavarovanec lahko na podlagi svojih podatkov vsak trenutek sam izraunal viino svoje pokojnine in prepreil, da bi ob enakih vplailih med upokojenci nastale razlike zgolj zaradi razlinih let upokojitve, kot se je dogajalo vrsto let. Prenovili bomo tudi sistem invalidskega zavarovanja, v katerem je treba revidirati pogoje za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja kot tudi same pravice tako, da bomo poveali uinkovitost in sledili cilju veje vkljuenosti invalidov v delovni proces.

    zdravstveno reformo usmerjena bo k odpravi dopolnilnega zavarovanja in raziritvi osnovnega zavarovanja, pri emer se bo znesek za osnovno zavarovanje povial nominalno (ne progresivno) v znesku tako, da bo stroek posameznika niji od stroka sedanjega dopolnilnega zavarovanja. Uvedli bomo popolno loitev zasebnega in javnega zdravstva prepoved hkratnega izvajanja storitev v javnem in zasebnem (koncesijskem) sistemu. Korporativno upravljanje sedanjih javnih zdravstvenih zavodov je treba urediti po naelih in na nain, kot je to v gospodarstvu. Uredili bomo podroje alternativne medicine in okrepili podroje preventive v zdravstvu.

    reformo visokoolskega sistema ob vkljuenosti vseh delenikov, vkljuno z mladimi, delodajalci, sindikati, zbornicami in univerzami bomo do konca 2014 pripravili nart potreb po kadrih z visokools-ko izobrazbo za naslednjih 10 let po letih, ki bo podlaga za javno financiranje programov. Reforma bo usmerjena v vejo preglednost ter kratkorono nartovanje potreb po kadrih. Javno financiranje bo omogoeno zgolj za programe v skladu z nartom, financiranje bo odvisno e od kakovosti posameznih programov in izvajalcev. Hkrati bomo zaeli z uvedbo vaverskega sistema, kjer se izda smiselno ome-jeno tevilo vaverjev in se jih razdeli po tudijskih usmeritvah skladno z nartom potreb po kadrih in

  • 12

    stanjem na trgu dela. Pri dravnih univerzah mora drava ohraniti zgolj vlogo ustanovitelja. Pri zaseb-nih univerzah mora biti ustanovitelj znan in njegove pravice in obveznosti definirane. Ustanovitelj je tisti, ki definira poslanstvo (namen univerze ali fakultete). Akademske institucije uivajo avtonomijo in akademsko svobodo, tudentje pa morajo imeti dovolj informacij, da se lahko na podlagi podatkov o zaposljivosti, perspektivnosti in kakovosti posameznega tudija odloajo za izbiro tudijskega programa.

    reformo trga dela usmerjena bo k veji fleksibilnosti, delovnopravna zakonodaja bo varna za dobre delavce in hkrati bolj privlana za delodajalce. Omogoala bo hitro zaposlovanje brez administrativnih ovir, odpuanje zaposlenih bo vezano na objektivne razloge. Uvedli bomo ustrezne programe in de-lodajalcem privlane olajave za zaposlovanje mladih.

    Dravno premoenje

    V eni banki in eni zavarovalnici bo drava ostala lastnica s kontrolnim deleem 25 % +1, e bo strateki partner pridobil veinsko lastnitvo, vse ostale banke in zavarovalnice se v celoti prodajo zasebnim vlagateljem, ob transparentnih, vnaprej postavljenih pogojih in zavezah, vkljuno z vizijo dolgoronega razvoja podjetja.

    Sprejeli bomo nacionalni program o stratekih podrojih, ki jih elimo kot drava razvijati in v tovrst-nih podjetjih bo drava ohranila samo toliko lastnitva, da lahko ustavi (kodljive) statutarne spremem-be, hkrati pa se bo v celoti odpovedala kakrnemu koli vplivu na upravljanje in/ali vodenje teh podjetij.

    Pri drubah, ki upravljajo z infrastrukturnimi objekti (energetska in prometna infrastruktura), se loi infrastrukturni del od upravljavskega (izvajalskega). Infrastrukturni del ostane v 100 % lasti drave, upravljanje pa se podeli na mednarodnem trgu prek koncesije.

    Iz preostalega dela lastnitva drava na pregleden nain in ob nedvoumnih, vnaprej postavljenih pogojih prodaje, izstopi in ga prepusti trgu z doloenimi omejitvami koncentracije lastnitva. Kupnina od prodaje se v celoti nameni za vrailo javnega dolga ter za nova delovna mesta in investicije v gospodarstvu (60 % dolg, 40 % javne investicije in olajave za gospodarstvo).

    Dravno lastnitvo se lahko poleg nalob, stratekih za dravo, dolgorono obdri zgolj v drubah, v kat-erih je povpreni vsaj 5-letni kapitalski donos viji od obresti, ki jih RS plauje za najete kredite drave (v normalnih ekonomskih razmerah - v tem trenutku zaradi visokih strokov financiranja taknih drub praktino ni).

    5. DRAVNE INVESTICIJE Spodbudili bomo javno-zasebna partnerstva, e posebej na podroju javne infrastrukture, in

    privabili lastniki ter rizini kapital.

    Pospeili bomo izgradnjo nekaterih nujnih infrastrukturnih objektov, pri emer bosta prednostni eleznika in energetska infrastruktura (drugi tir DivaaKoper, obnova tira LjubljanaKoevje; po-speitev izgradnje hidroelektrarn na spodnji in srednji Savi ter Muri ipd.).

    Poleg neposrednih nalob v energetsko infrastrukturo bomo spodbudili nalobe v energetske objekte (nalobe zasebnikov, drava pobira koncesnine in okoljske dajatve) za vejo energetsko samooskrbo Slovenije.

    S finannimi in drugimi spodbudami bomo pospeili izgradnjo lesnih centrov, nalobe v uinkovito rabo energije in obnovljive vire energije za stavbe javne uprave, ole, vrtce, zdravstvene objekte in tudi za stanovanjske objekte.

  • 13

    Izgradnjo cestne infrastrukture (razvojne osi) bomo izvedli s sodelovanjem tujih stratekih partnerjev, podelitvijo koncesij ipd. Nemudoma bomo pristopili k obnovi dravnih cest, kjer zaradi opustitve red-nih vzdrevalnih del e nastaja nepopravljiva koda. Prizadevali si bomo za vzpostavitev trajnostnega in imbolj racionalnega naina gospodarjenja z javno infrastrukturo, z vzpostavitvijo stalnih skladov z namenskimi sredstvi (npr. troarine na derivate, letno nadomestilo za uporabo cest).

    6. SLOVENIJA BO VARNA DRAVA Z MANJ KRIMINALA IN UINKOVITIM BOJEM PROTI KORUPCIJI Vzpostavili bomo nielno toleranco do korupcije in klientelizma.

    Zagotovili bomo usklajeno delovanje organov pregona (NPU, Komisija za prepreevanje korupcije in finanna policija) ter okrepili njihovo sodelovanje z dravnim toilstvom in sodii.

    Revidirali bomo zakonodajo s podroja javnih naroil po vzoru nekaterih sosednjih drav v smeri veje preglednosti in enostavnosti.

    Vzpostavili bomo uinkovit sistem za odvzem premoenja, pridobljenega s kaznivimi dejanji (asset recovery).

    Vzpostavili bomo uinkovit sistem obveznega ugotavljanja izvora premoenja in potronje posa-meznikov, ki obutno presega prihodke, zajete v davnih in drugih uradnih evidencah.

    Ustanovili bomo finanno policijo s pooblastili za ukrepanje v primerih sumov davnih utaj, ugotavl-janja izvora premoenja in preiskovanja finannega kriminala (z delnim preoblikovanjem DURS).

    Kadrovsko bomo okrepili NPU predvsem s finannimi in pravnimi strokovnjaki.

    7. SLOVENIJA BO PRAVNA DRAVA, KI JI BODO DRAVLJANI ZAUPALI Ukinili bomo trajni mandat sodnikov oziroma uvedli poskusni mandat. Sodniki bodo lahko

    ponovno izvoljeni v sodniki mandat ob izpolnjevanju pogojev: strokovnost, uinkovitost ipd. Ohranili bomo veljavno ustavno dolobo, po kateri sodnike voli Dravni zbor RS na predlog Sodnega sveta (130. len Ustave RS), vendar le za prvo izvolitev. Za nadaljnje izvolitve bo pristojen Sodni svet RS, ki ga bodo po tretjinah sestavljali lani, ki jih imenujejo Dravni zbor RS, predsednik republike in sodniki izmed sebe. V primeru, da za ukinitev trajnega mandata v zakonodajnem procesu ne bi dobili dovolj podpore, bomo pred potrditvijo trajnega sodnikega mandata uvedli poskusni mandat, po preteku katerega se bo upotevala uinkovitost in strokovnost sodnikovega dela ter s tem primernost za nadaljnje opravl-janje sodnike funkcije.

    Okrepili bomo Raunsko sodie RS v smislu prekrkovnega organa in v smislu neposredne iz-vrljivosti njegovih odloitev (ne ugotovitve in nato odzivno poroilo, temve ugotovitve in naloitev ukrepov).

    S spremembo zakonodaje bomo zagotovili uinkovito zaplembo premoenja v primerih gospodarske kriminalitete, organiziranega kriminala in terorizma ter v vseh drugih primerih, ko posameznik ali pravni subjekt ne bo mogel dokazati izvora svojega premoenja.

    Postopek vladne priprave predlogov zakonov in drugih pomembnih aktov bomo dopolnili z zavezujoo vkljuitvijo civilne drube z namenom pridobivanja mnenj strokovnjakov, prostovoljcev in drugih aktiv-istov e v postopku priprave zakonov in drugih aktov.

  • 14

    Zniali bomo viino glob za manje prekrke, za veje prekrke, zlasti za tiste, ki ogroajo ivljenje in zdravje ljudi, pa bomo globe e dodatno zaostrili.

    V celoti bomo prenovili steajno zakonodajo, da bo sledila cilju ohranjanja zdravega jedra podjetja v steaju in ohranitvi delovnih mest ter zmanjala monost namernega okodovanja upnikov v teh postopkih.

    Dodatno bomo spodbujali alternativno reevanje sporov. Sodia so obremenjena z velikim pripadom novih zadev, zato je pomembno, da se spodbuja alternativno reevanje sporov, mediacija in arbitraa, ki bosta predvsem v gospodarskih in delovnih sporih poveali hitrost reevanja zadev ob nijih strokih, kot so v sodnih postopkih.

    Predlagali bomo spremembo zakonodaje v smeri meritornega odloanja sodia na drugi stopnji

    (to pomeni, da sodie v ve primerih samo sprejme konno vsebinsko odloitev in ne vraa zadev v ponovno sojenje na prvo stopnjo), s imer se bo skrajal postopek do pravnomonosti in razbremenilo sodia prve stopnje.

    8. VSAKEMU DRAVLJANU BOMO ZAGOTOVILI DOSTOJNO IVLJENJE (SOCIALA) Do 2016 bomo vzpostavili enotno evidenco celotnega premoenja, prihodkov in socialnih prejemkov

    dravljanov ter tako onemogoili zlorabe socialnih pravic.

    Zavod RS za zaposlovanje bomo s preoblikovanjem v agencijo za delo postavili v vlogo pasivnega delodajalca in ne le posredovalca del. Revidirali bomo tudi ostale naloge dosedanjega zavoda in z uporabo kazalnikov doloili nove, merljive cilje nove agencije za delo v smeri aktivneje vloge pri oper-ativnih nalogah za izboljanje razmer na trgu dela.

    Delavce, zaposlene le za doloen as, bodo delodajalci lahko pridobili le prek agencije za delo tako, da bodo agenciji za delo plaali doloen osnovni prispevek, ki ga bo agencija uporabila za plaevanje oseb, ki akajo na zaposlitev.

    Uvedli bomo javna dela za brezposelne v obsegu vsaj 20 ur meseno. V zameno za prejeto nado-mestilo morajo brezposelni opraviti doloena dela v javnem ali zasebnem sektorju. S tem brezposelni ostajajo delno delovno aktivni, hkrati se zmanjujejo monosti za sivo ekonomijo (npr. uiteljica lahko pomaga pri dopolnilnem pouku ali varstvu vozaev v oli, vzgojiteljica v vrtcu ipd.).

    Sistem prejemanja socialnih prispevkov brez recipronega povraila drubenemu okolju je destimula-tiven in drubo siromai. Za vse delovno zmone socialne upravience bomo uvedli sistem obasnih del v skupno dobro (sodelovanje v okviru krajevnih in etrtnih skupnosti, drutev, knjinic, izobraevan-ja, kulture, porta, neprofitnih organizacij, tudi pomo gospodarstvu, ). Prejemniki dravne denarne pomoi prejmejo nakazilo na podlagi potrdila zavoda, drutva ali obine o opravljenem tevilu delovnih ur, ki so pogoj za izplailo socialnega nadomestila. Vrsta in obseg dela se doloi v odvisnosti od zdravst-vene sposobnosti in kompetenc posameznega prejemnika.

    Pri vrednotenju ivljenjskega standarda za dodelitev denarne socialne pomoi se bodo upotevali VSI dohodki in VSE premoenje (koncept razpololjivega dohodka).

    V sistem dohodnine bomo vgradili ve popravkov, katerih cilj je zmanjati denarna in administrativna bremena za ljudi oziroma bomo obremenitev z dohodnino pravineje porazdelili. Sistem dohod-ninske lestvice bomo preuredili tako, da bomo dohodkovno mejo za viji dohodninski razred dvignili, davno stopnjo za prvi dohodninski razred pa zniali. Stroke dela bomo na raun spremenjenih

  • 15

    dohodninskih razredov zniali za 200 milijonov evrov.

    Nadaljevali bomo z reevanjem problema visokih dohodninskih doplail delavskih migrantov (slov-enskih dravljanov, ki delajo v tujini), ki nastaja zaradi razlik v obdavitvi dela, in sicer s sprejemom meddravnega dogovora ali zagotovitvijo posebne ureditve v okviru pomoi razvojno zaostalih regij ali s posebno dolobo v Zakonu o dohodnini.

    Zaradi vse vejega razslojevanja v drubi ter velikega tevila brezposelnih bomo uvedli t. i. druinsko dohodnino za druine, po kateri bodo davni zavezanec za dohodnino druine in ne zgolj posa-mezniki. Na ta nain se bodo dohodki znotraj druine porazdelili med vse druinske lane in bodo druinski lani tako pravineje obdaveni S tem ukrepom se pribliujemo naelu upotevanja skupnega dohodka vseh lanov druine, ki je e uveljavljen pri dodelitvi socialnih denarnih pomoi.

    V dohodnino bomo ponovno uvedli nalobeno olajavo. Sedanji sistem dohodnine ni pomagal pri odpravi rne in sive ekonomije, zato bomo s ponovno uvedbo nalobene olajave ljudi spodbujali k zbi-ranju uradnih raunov za izvedbo nalob v gradnjo in prenovo, izobraevanje, zdravljenje in podobne storitvene dejavnosti ter na ta nain pomagali pri odpravi rne in sive ekonomije. Veje olajave bodo delene mlade druine, ki reujejo osnovno stanovanjsko vpraanje.

    Zagotovili bomo bolje pogoje za nastanek in razvoj socialnih podjetij s tem, da bomo spremenili Za-kon o socialnem podjetnitvu in omogoili njegovo implementacijo.

    Zagotovili bomo konkurennost med javnim sektorjem in nevladnimi organizacijami, s imer bomo zagotovili kakovostno izvajanje socialno-varstvenih storitev.

    Obseno zakonodajo s podroja socialnega varstva bomo strnili v enoten zakon - socialni zakonik.

    Z razlinimi ukrepi druinske politike bomo podprli druine s predolskimi in oloobveznimi otroki. Pravineje bomo uredili sistem subvencij za predolsko varstvo otrok, tudi za stare, ki ne uspejo dobiti ustreznega javnega ali koncesijskega varstva.

    Uvedli bomo uinkovit sistem tipendiranja nadarjenih srednjeolcev in tudentov, ki bo vkljueval elemente kasneje zaposlitve v domovini.

    Osebam s posebnimi potrebami, ne glede na stopnjo njihove oviranosti, bomo zagotovili monost zaposlitve, obenem pa tudi poteno plailo za opravljeno delo.

    9. DRUINO PRIZNAVAMO KOT DRUBENO OSRJE ZA VZGOJO VREDNOT, DEMOGRAFSKI RAZVOJ IN MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE Vzgojno-izobraevalni sistem bo podpiral starevsko vzgojo in vzgojo za druinske vrednote.

    Uvedli bomo druini prijazno politiko - ukrepe, ki krepijo demografske trende, dohodninske olajave, usklajevanje dela in druine.

    Pravineje bomo uredili sistem subvencij za predolsko varstvo otrok, tudi za stare, ki ne uspejo dobiti ustreznega javnega ali koncesijskega varstva.

  • 16

    10. SLOVENIJA BO POVEALA SAMOOSKRBO Z LASTNO PRIDELAVO HRANESlovenija edalje bolj prepoznava kmetijstvo, proizvodnjo hrane in dvig stopnje samooskrbe kot kljune elemente samostojnosti. Osnovno pravilo mednarodnih ekonomskih odnosov je, da brez prehranske neodvisnosti ni svobode.

    Osnovna celica slovenskega kmetijstva je bila skozi vso slovensko zgodovino in mora ostati tudi naprej - druinska kmetija.

    Poveali bomo samooskrbo z doma pridelano zdravo hrano z naslednjimi ukrepi:

    subvencije v kmetijstvo bomo v veji meri vezali na produktivnost in koliino proizvedenih produk-tov. Tako se bomo zavzeli za e monejo vlogo t. i. prvega stebra Skupne kmetijske politike (SKP), ki podpira proizvodno vezana nadomestila (subvencije) in torej podpira tiste kmetije, ki proizvajajo hrano;

    spodbujali bomo pridelavo, predelavo in distribucijo tiste hrane, kjer bodo upotevani vsi standardi varnosti ter kakovosti in kjer se bo upotevala potena praksa glede obveanja potronikov;

    spodbujali bomo povezovanje proizvajalcev hrane tako, da bodo konkurenni ponudniki za trgovske verige. Spodbujali bomo uveljavitev in prepoznavnost blagovnih znamk zdruenj proizvajalcev kmetijskih pridelkov, ki bodo podpirali lokalno pridelano hrano in na ta nain okrepili prepoznav-nost slovenske proizvodnje hrane;

    spodbujali bomo izvajanje ukrepov sprejetega Zakona o promociji v kmetijstvu; spodbujali bomo projekte kmekih trnic in podobna organiziranja lokalnih predelovalcev hrane z

    namenom poveanja oskrbe potronikov z lokalno pridelano hrano; ukrepe SKP bomo bolj ciljno preusmerili v tiste projekte, ki so del strategije razvoja kmetijstva in

    prepreili njihovo delitev na projekte, ki ustrezajo le doloenim lobijem in nimajo irega pozi-tivnega uinka;

    na ravni Evropske unije se bomo zavzemali za to, da bodo pri uvozu hrane s tretjih trgov morala biti izpolnjena enaka merila, kot jih imajo pri pridelavi evropski in tudi slovenski kmetje;

    predelavo hrane bomo uskladili z ostalim prostorskim razvojem drave, tako da bo najbolja obde-lovalna zemlja ohranila svoj prvobitni namen proizvodnje hrane;

    sprejeli bomo ukrepe za zmanjanje zaraenosti kmetijske zemlje, prav tako tudi ukrepe aktivne zemljike politike: komasacije, namakanje, protitone mree za sadovnjake ter poveali podpore za izgradnjo rastlinjakov;

    uskladili bomo irino in pogoje za pridelavo na varstvenih pasovih ob vodotokih tako, da bodo primerljivi z ostalimi evropskimi dravami;

    znanstveno-raziskovalne ustanove, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, bomo usmerili v neposredno povezavo s kmeti z namenom sprotnega uvajanja novih tehnologij v kmetovanje;

    izboljali bomo pogoje kmetovanja z zagotavljanjem veje razpololjivosti fitofarmacevtskih sred-stev in veterinarskih zdravil;

    z aktivno davno politiko bomo omogoili hitreji prenos kmetij na mlade gospodarje in spodbudili ponovno vzpostavitev proizvodnih funkcij kmetij, ki so zaradi katerega koli razloga opuene;

    okrepili bomo vlogo Sklada kmetijskih zemlji in gozdov v procesih odkupa kmetijskih zemlji in gozdov za potrebe zaokroevanja druinskih kmetij.

    Davno okolje za kmetije bomo obravnavali celovito - tako za osnovno kmetijsko dejavnost kot za dopolnilne dejavnosti.

    Kmeta bomo administrativno razbremenili.

    Obdelano podeelje in urejena kulturna krajina morajo postati eden od kljunih atributov nae turis-tine ponudbe.

  • 17

    Gozdarstvo mora postati ena osrednjih gospodarskih panog, na kateri bo osnovan prebojni razvojni korak tako na podroju gradbenitva in energetske oskrbe, pa tudi notranje opreme in e posebej ob-likovanja. Slovenija mora postati prepoznavna po konnih izdelkih iz lesa in ne - kot doslej - zgolj kot dobavitelj poceni surovine sosednjim dravam. Te cilje bomo dosegli z naslednjimi ukrepi:

    gozdna zemljia v lasti RS bomo gospodarsko izkoriali na nain, ki bo prinesel ekonomsko korist vsej dravi, ne pa tudi privilegiranim gospodarskim drubam, ki s koncesijami izkoriajo nae naravno bogastvo za bogatenje svojih lastnikov;

    malim in srednjim podjetjem, ki so e uveljavljena na podroju lesno-predelovalne panoge, bomo omogoili im hitrejo organsko rast ter jih z ukrepi davne in ekonomske politike spodbudili v investiranje in veanje predelovalnih kapacitet;

    stavbe v lasti javnega sektorja morajo postati zgled za to, da je les enakovreden gradbeni material, ki je ekoloko sprejemljiv in cenovno dostopen;

    uvedli bomo interdisciplinaren pristop in z uinkovitimi spodbudami nao pohitveno industrijo povezali z akademsko sfero, ki se ukvarja z oblikovanjem;

    javni sektor bo v sklopu prenove objektov in kotlovnic dolan prouiti monosti uporabe lesa pri prenovi objekta in lesne biomase kot energetskega vira.

    11. IZBOLJALI BOMO KAKOVOST OKOLJA Odpirali bomo zelena delovna mesta

    Strateko se bomo posvetili ukrepom za izboljanje ciljev obdelave in predelave odpadkov, podroju upravljanja z vodami, podroju ekolokega kmetovanja, zelenega oziroma trajnostnega turizma. S konkretnimi ukrepi bomo spodbujali delovna mesta na podroju proizvodnje obnovljive energije in uinkovite rabe energije.

    Spodbudili bomo uporabo obnovljivih virov energijeGre za podroja vetrne, sonne, vodne energije in biomase, tudi geotermalne energije. V zadnjem desetletju so se nalobe v te vire energije zmanjale za ve kot polovico; Slovenija ima zaradi svoje geostrateke lege tu izjemno prilonost. Pripravili bomo ciljne programe za spodbujanje izgradnje sistemov, ki spadajo med obnovljive vire energije. Neposredno bomo sofinancirali vsaj 5 reinjekcijskih vrtin oziroma samostojnih sistemov za izkorianje geotermalne energije.

    Vzpostavili bomo ukrepe, na osnovi katerih bo v naslednjih 4-ih letih na obmoju drave zgrajenih najmanj 10 lesnih centrov, v katerih se bo pripravljalo lesne sekance, biomaso in pelete kot nadomestek za fosilna goriva pri ogrevanju objektov.

    Energetska uinkovitost S subvencijami in posojili Eko-sklada bomo spodbujali energetsko uinkovito obnovo zgradb; pre-

    hod na ogrevanje z obnovljivimi viri energije in druge nalobe, ki v veji meri omogoajo samoza-dostnost stanovanjskih enot.

    Prek SID banke in drugih bank bomo podjetjem in fizinim osebam nudili ugodne dolgorone kredite, katerih viina bo odvisna od viine nalobe v energetsko uinkovitost zgradbe - od ener-getske izkaznice zgradbe do simulacij prihranka energije.

    Posebno ugodne kredite bomo nudili tudi podeelju, in sicer prek posebnega programa, namen-jenega obnovam vasi, ki bo spodbujal nalobe v energetsko uinkovitost zgradb na podeelju; v ta program bo vkljuena predvsem obnova in sanacija starejih stavb.

    Vsi nateti ukrepi bodo odprli nova zelena delovna mesta v druinskih, mikro, malih in srednjih pod-jetjih, ki bodo vkljuena v omenjene nalobe, kot tudi v industriji in obrti, ki proizvaja okolju prijazne izdelke za izvedbo teh nalob.

    Uinkovita raba naravnih virovV celotnem ciklusu izdelkov bomo spodbujali snovno uinkovitost in zmanjevanje vseh vrst odpadkov,

  • 18

    v drugi vrsti pa podprli predelavo in reciklao odpadkov ter njihovo energetsko izrabo.

    Spodbudili bomo prehod v nizkoogljino druboZ inovacijami, novimi izdelki in investicijami v iste izdelke (clean products), s skrajanjem transport-nih poti in z zmanjevanjem odpadkov.

    Podprli bomo znanstveni razvoj na tem podroju in eko-inovacijeVgradnja inteligentnih instalacij v stavbe; ponovna uporaba oiene odpadne vode ipd.

    12. VZGOJA, IZOBRAEVANJE IN ZNANOST BODO UINKOVITI IN KAKOVOSTNI Vzgojna komponenta pri olanju otrok in mladine bo prisotna na vseh ravneh izobraevanja s

    poudarkom na:

    vzgoji za trajnostni razvoj; prisotnosti etinih vsebin in ozaveanju vrednot, pomembnih za osebno rast in socialni razvoj

    drube; krepitvi domovinske zavesti; poveanju obsega portnih aktivnosti; usposobljenosti za oblikovanje uspene in srene druine ter za ivljenje v skupnosti; poklicnem usmerjanju v osnovnih in srednjih olah; krepitvi podjetnikega duha (uvedba predmeta podjetnitvo in inovativnost).

    Poudarek bo na kakovosti in konkurennosti izobraevalnega sistema ter znanosti

    Povrnili bomo ugled, strokovnost in avtonomijo uiteljskemu poklicu s tem, da ne definiramo njihovega dela z zakoni in pravilniki, ampak jim v dobrni meri prepustimo kreiranje unih vsebin. Razvili in uvedli bomo model za spremljanje kakovosti uiteljevega dela z uenci, dijaki, tudenti in stari.

    Pripravili in uvedli bomo programe kreativnega in podjetniko naravnanega razmiljanja. Prenovili bomo sistem Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ). NPZ ne bo ve vsako leto, pa pa bo

    izveden na nakljuno izbranem deleu uencev v 6. in 9. razredu. Poseben poudarek bomo namenili tehnikemu izobraevanju in uvedbi sodobnega dualnega (va-

    jenikega) sistema v poklicnem in strokovnem izobraevanju. Omogoili bomo sodelovanje gospodarskih subjektov pri oblikovanju unih programov v srednjih

    olah in na fakultetah. Zagotovili bomo popolno transparentnost in javnost informacij o kazalcih, ki jih dosega populacija

    v asu olanja. Kljuni kriterij za oceno kakovosti izobraevanja, raziskovanja in inovativnosti v visokem olstvu in

    znanosti bo dodana vrednost, ki omogoa hitreji gospodarski razvoj. Sprejeli bomo ukrepe v podporo kakovostnega tripartitnega sistema visokoolskega izobraevanja

    (izobraevanje-raziskovanje-inovativnost).

    Omogoili bomo kakovosten in odgovoren tudij

    Odgovornost za tudij bomo razdelili med dravo in posameznika. Vzpostavili bomo sistem vrednotenja kakovosti visokoolskih ustanov tako, da bodo te svojo kako-

    vost izkazovale prek zunanjih evalvacij. Med kazalce vrednotenja bomo vkljuili podatke o zaposljivosti diplomantov posameznih tudijskih

    programov. Zagotovili bomo enake monosti za financiranje tudija s poudarkom na osebni finanni odgovor-

    nosti prihodnjih diplomantov.

  • 19

    Ukinili bomo monost fiktivnega vpisovanja na visokoolske ustanove. Uvedli bomo vaverski sistem financiranja visokoolskega izobraevanja.

    Uinkovito in transparentno financiranje

    Ohranili bomo dosedanjo ureditev sofinanciranja za otroke, vkljuene v vrtce. Poenostavili in spod-budili bomo monosti domaega varovanja do 5 otrok.

    Normative za prostore in opremo za vrtce bomo zmanjali na razumno mejo. Ocenjujemo, da je tu moen takojnji 10 % prihranek.

    Socialno ibkim otrokom bomo zagotovili brezplane obroke hrane. V osnovni oli bomo zmanjali stroke upravljanja in vzdrevanja stavb, uskladili normative za

    prostore in opremo z mednarodnimi standardi in jih prilagodili tevilu otrok. Sprejeli bomo ukrepe za skupno organizirano vodstvo, tajnitvo, raunovodstvo, strokovno in tehnino podporo olam, ki so teritorialno dovolj blizu ena drugi.

    V srednjih olah bomo uveljavili dosledno financiranje na podlagi glavarine. Zmanjali bomo finan-ciranje gimnazijskih programov in poveali financiranje poklicnih programov.

    Racionalizirali bomo mreo srednjih ol. Oblikovanje pogojev za vpis na visokoolske zavode bo prepueno visokoolskim zavodom. Zaostrili bomo nadzor nad kakovostjo javnih in zasebnih visokoolskih zavodov glede podeljevanja

    dovoljenj in meril financiranja. Uveden vaverski sistem financiranja visokoolskega izobraevanja bo omogoil transparentno in

    pravino porabo proraunskih sredstev za izobraevanje. Spremenili bomo pogoje in nain financiranja znanosti in raziskav dejanskih potreb gospodarstva. Podpirali bomo internacionalizacijo in integracijo v evropski akademski prostor. Odgovornost za vseivljenjsko izobraevanje odraslih pri vkljuevanju v izobraevalne programe

    bomo materialno stimulirali z vaverji in s tem prenesli odgovornost z institucije na posameznika.

    Znanost

    Spodbudili bomo prezaposlitev znanstvenikov in raziskovalcev iz dravnih intitutov v gospodarstvo.

    Sredstva za znanost in raziskave bomo dvignili na 3 % BDP, hkrati bomo spremenili pogoje in nain financiranja znanosti in raziskav (Slovenija ima v primerjavi z drugimi dravami EU visoko neuinkovi-tost pri financiranju znanosti in raziskav).

    Obdrali bomo uspene mehanizme spodbujanja znanstvene odlinosti in prenosa znanja, ki jih je vz-postavila Agencija za raziskovalno dejavnost. Nadgradili jih bomo z uinkovitimi mehanizmi za porabo evropskih sredstev pametne specializacije, da bo od njih za svoj razvoj gospodarstvo imelo im vejo korist.

    tudentje bodo sami izbrali fakulteto, ki bo omogoila zaposlitev

    Kratkorono bomo uvedli nartovanje potreb po kadrih in financirali zgolj programe, ki zagotavlja-jo zaposljivost ter upotevajo kakovost posameznih programov (takoj bomo uveljavili princip, da programov, kjer zaposlitev ni mogoa, drava ne financira). Hkrati bomo zaeli z uvedbo vaverskega sistema, kjer se izda smiselno omejeno tevilo vaverjev, s katerimi se tudentje vpisujejo v posa-mezne programe. S tem bodo univerze in drugi visokoolski zavodi prevzeli odgovornost za zagotavl-janje kakovosti in zaposlitveno perspektivnost svojih tudijskih programov.

    Zagotovili bomo vijo stopnjo avtonomije obstojeih univerz oz. visokih in vijih ol. K dodatnemu dvigu avtonomije bo pripomogel spremenjen sistem financiranja, pri katerem tudijske ustanove ne bodo ve toliko odvisne od dravnega financiranja, temve neposredno od trga in interesa tudentov.

    Vsaka univerza bo sama doloala pogoje za vpis; zaradi nadzora kakovosti in uspenosti diplomantov

  • 20

    bo interes univerz dosegati im bolje rezultate.

    Vsa ponavljanja in pavziranja, razen v izjemnih zdravstveno pogojenih primerih, se plaujejo po trnih cenah z malusi.

    Uvedli bomo statistiko uspenosti diplomantov (za vsak visokoolski zavod bo tudent ob vpisu seznanjen s podatki o odstotku zaposlitev diplomantov, o povpreni plai zaposlenih diplomantov ipd. - tudent naj se sam odloi za tudij na podlagi vnaprej znanih informacij in jasnih priakovanj o (ne)zaposljivosti).

    Zagotovili bomo objektivno informiranost javnosti o potrebah gospodarstva in uporabnikov po diplo-mantih posameznih tudijskih smeri.

    Tripartitni sistem: izobraevanje-raziskovanje-inovativnost

    Akademske institucije bodo delovale na vseh treh podrojih. Razvijale bodo temeljno znanje kakor tudi sodelovanje z uporabniki, pri tem pa bodo raziskovalni intituti slednjemu dali moneji poudarek kakor univerze (sistem: izobraevanje-raziskovanje-inovativnost v razmerju univerze: 50+30+20 in intituti: 20+30+50).

    Pri zagotavljanju pogojev za kakovosten in odgovoren tudij bomo odgovornost razdelili med dra-vo in posameznika. Zagotovili bomo pogoje za im vejo monost izbire tudijev in tren nain vrednotenja njihove kakovosti. Visokoolske ustanove bodo svojo kakovost izkazovale prek zunanjih evalvacij. Med kazalce vrednotenja bomo vkljuili podatke o zaposljivosti diplomantov posameznih tudijskih programov.

    Gospodarstvo je kljuni ocenjevalec vrednosti visokoolskega sistema. Od kakovosti izobrazbe je namre odvisna viina dodane vrednosti, ki jo diplomanti po zakljuku olanja prinaajo podjetjem, ki jih usta-novijo oz. kjer so zaposleni. V vijem in visokoolskem sistemu izobraevanja se morajo zato ne-posredno odraati potrebe gospodarstva in negospodarstva po posameznih tudijih in predvsem ocena gospodarstva glede njihove kakovosti. Pri ocenjevanju potrebe in kakovosti posameznih tudijev zato kot najobjektivneje zagovarjamo pogoje popolne konkurence in trne mehanizme ocenjevanja kakovosti.

    Objektivna informacija o potrebah gospodarstva oz. njegova ocena kakovosti posameznih tudijev na eni strani in odgovornost bodoih diplomantov za financiranje tudija na drugi strani sta namre po naem mnenju kljuna dejavnika zagotavljanja uinkovite izbire tudijskih programov in doseganja visoke kakovosti.

    13. OZDRAVILI BOMO ZDRAVSTVO IN GA NAREDILI DOSTOPNEGA, RACIONALNEGA IN UINKOVITEGAUrejen zdravstveni sistem je eden izmed glavnih atributov socialne drave. al so bolniki danes na milost in nemilost prepueni sistemu, proti kateremu so vekrat brez moi. Zdravstvo potrebuje reformo, ki bo v sredie zdravstvenega sistema postavila pacienta. Taka reforma je mogoa, e so vanjo ena-kovredno vkljueni uporabniki in stroka. V preteklosti je bilo pripravljenih e veliko dobrih predlogov, vendar nikoli niso zaiveli, ker politika iskreno ni podprla nobene reforme. SLS bo od politike zahtevala, da postane reforma zdravstva nacionalni strateki projekt. Za politiko mora skrb za zdravje dravljanov resnino postati prednost in ne, kot je to bilo do zdaj - le na videz.

    V SLS na podroju zdravstva zasledujemo dva temeljna cilja: ve zdravja za vse, bolje vodenje in upravljanje v zdravstvu.

  • 21

    Ve zdravja za vse

    Zdravstvo je univerzalna dobrina in vrednota, katere temelj je zdrav nain ivljenja. Na cilj je im ve zdravih dravljanov, ki ne potrebujejo zdravstvenih posegov. Obutno bomo poveali aktivnosti drave na podroju vzgoje za zdrav ivljenjski slog. Vlaganja v ohranjanje zdravja in v preventivo so bistveno uinkoviteja kot vlaganja v kurativo.

    Izenaili bomo vse dravljane in jim omogoili enake monosti do zdravstvenega varstva. To bomo dosegli z zagotovitvijo univerzalnosti in enake dostopnosti do zdravstvenih storitev. Opredelili bomo enotne standarde pravic do zdravstvenih storitev. Pri vzpostavljanju uinkovitega in uspenega zdravst-venega sistema bomo izkoristiti nae znanje, izkunje iz EU in sveta.

    Krepili bomo javne zdravstvene domove, ki morajo ostali temeljni nosilci javnega zdravstvenega varstva, postati morajo koordinatorji izvajanja zdravstvene dejavnosti na svojem obmoju. Druin-skemu zdravniku bomo dali vejo veljavo in okrepili specialistine ambulante na obrobju. Tako se bo zmanjal pritisk na bolninice, ki bodo vse bolj obravnavale samo tiste bolnike, ki jih ni mogoe zdraviti v domaem okolju.

    Uravnoteili bomo javno zdravstveno mreo na primarni in sekundarni ravni ter zagotovili, da bomo dravljani, ne glede na regijo, v enakem poloaju glede tevila zdravnikov na prebivalca.

    Podprlibomo razvoj komplementarne medicine ter okrepili podroje preventive v zdravstvu, spodbujali ukrepe za skrb in odgovornost za lastno zdravje in zdravje druine.

    Nujna zdravila za redke bolezni, ki jih danes bolniki drago plaujejo in kupujejo v tujini, bomo uvrstili na pozitivno listo zdravil. Intervencijsko bomo skrajali akalne dobe pri tistih boleznih, ki v zelo kratkem asu vplivajo na poslabanje izida zdravljenja in slabo kakovost ivljenja.

    Zaradi spremenjenih zdravstvenih potreb starajoega se prebivalstva bomo pripravili zakon, ki bo vz-postavil sistem dolgotrajne nege ter pomoi in oskrbe na domu.

    Uinkoviteje vodenje in upravljanje v zdravstvu

    V SLS ne pristajamo na tezo, da je zdravstvo lahko uinkoviteje le z dodatnim denarjem. Denar je znotraj zdravstva treba le prerazporediti tja, kjer bo najbolj koristil bolniku. Zagotovili bomo, da bo zdravstveni denar sledil bolniku in ne nepregledno izginjal znotraj sistema.

    Korporativno upravljanje sedanjih javnih zdravstvenih zavodov je treba urediti po naelih in na nain, kot je to v gospodarstvu. Avstrija in Nemija sta, denimo, hkrati s prenosom dravnega premoenja spremenili strukturo upravljanja bolninic, in sicer po vzoru gospodarskih drub. Cilj je za-gotoviti vejo avtonomijo izvajalcev javne zdravstvene slube, hkrati pa vejo odgovornost za doseganje rezultatov. Drava bo ohranila lastnitvo nad javno slubo, hkrati pa ji bo doloila im bolj jasne cilje. Javno zdravstvo bomo naredili finanno vzdrno in samostojno, spremenili bomo njegovo strukturo in upravljanje, tako da bo po kakovosti storitev lahko konkurenno zasebnikom doma in v tujini.

    Za javne zdravstvene ustanove bomo postavili formalne zahteve, da bodo v svoje poslovanje uv-edle principe vitkosti in bodo uporabljale sodobna orodja vodenja. Za javne ustanove bomo uvedli certificiranje kakovosti in akreditiranje ter jih usmerili k doseganju poslovne odlinosti.

    S spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bomo e ustvarjene dobike iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja komercialnih zdravstvenih zavarovalnic vrnili za-varovancem. V nadaljevanju bomo odpravili profitno obliko izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

  • 22

    Nadgradili bomo model plaevanja bolninic (SPP), dogradili glavarinski model ter odpravili anomalije cenikov za specialistino zdravstveno dejavnost.

    Poveali bomo funkcijo nadzora ZZZS in drugih nadzornih institucij z ustanovitvijo posebne agencije za nadzor nad izvajanjem zdravstvenih storitev. Ministrstvo bo moralo okrepiti nadzor nad celotnim sistemom in podsistemi zdravstva.

    Loili bomo zasebno in javno zdravstvo, ki se zdaj nepregledno prepletata.

    14. MEDNARODNI POLOAJ SLOVENIJE Temelj slovenske zunanje politike ostaja dobro sosedstvo, sodelovanje z dravami EU in gospodarskimi

    partnericami, dialog s svetovnimi velesilami o kljunih globalnih vpraanjih in slovenskih prioritetah ter odgovorno sodelovanje v okviru mednarodnih organizacij in v okviru EU. Zunanja politika Republike Slovenije je pomembna podpora drugim politikam, e posebej gospodarski, znanstveno-raziskovalni, kulturni, razvojni in varnostni.

    Skrb za pravice slovenske narodne skupnosti v sosednjih dravah in za vse Slovence po svetu ostaja pomemben element slovenske zunanje politike. SLS se zaveda, da so slovenske manjine, ki po vstopu v EU krepijo pomen srednjeevropske dimenzije slovenske zunanje politike, tudi prilonost za e bolj aktivno gospodarsko in intelektualno prisotnost na slovenskem etninem ozemlju.

    Gospodarska diplomacija je ena kljunih prioritet slovenske zunanje politike, zato se mora zunan-je ministrstvo okrepiti kot kljuno koordinativno mesto za sodelovanje med gospodarstvom oz. zbor-nicami, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, izobraevalnimi institucijami ter drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Zunanja politika Republike Slovenije sledi kljunemu cilju ohranjanja obstojeih in odpiranja novih de-lovnih mest, posledino s tem dvigu BDP in dvigu blaginje dravljank in dravljanov RS. Pri tem ostajajo kljuni gospodarski partnerji v Zahodni in Srednji Evropi, na Zahodnem Balkanu in v Rusiji, prilonost in izziv pa predstavljajo e neizkorieni potenciali v ZDA in Kanadi, dravah BRIKS-a ter v dravah Sred-nje in June Amerike, Arabskega sveta, Afrike in Azije.

    V odnosu do EU je za SLS kljuen odgovor na vpraanje, kako se realizira slovenski interes v Bruslju. V interesu Republike Slovenije je aktivno sooblikovanje evropskih predpisov, predvsem na podrojih, ki imajo neposreden vpliv na za Slovenijo pomembne gospodarske panoge in druge vitalne interese. Pri uveljavljanju interesov v EU je pomembno oblikovanje partnerstev in tesnejega sodelovanja s lanica-mi EU, s katerimi nas povezujejo sorodni cilji in mednarodnopolitine ali gospodarske usmeritve.

    V okviru EU se bo zato Slovenija zavzemala za konsolidacijo delovanja evropskih institucij v ekon-omskem, fiskalnem in politinem smislu in e zlasti za uinkovito uporabo sredstev EU za izvedbo pro-jektov v Republiki Sloveniji. Zavzemali se bomo za nadaljnjo iritev EU z dravami Zahodnega Balkana in konstruktivno sodelovali v predpristopnih procesih.

    V okviru EU bomo podpirali poglabljanje odnosov s stratekimi partnerji in mednarodnimi orga-nizacijami (ZDA, Rusija, Kitajska, Indija, Japonska). Partnerstvo med ZDA in EU se e zlasti izraa prek skupnih vrednot demokracije in prostega trga. Z Rusijo je pomembno vzpostaviti tesneje odnose v okviru t. i. vzhodnega partnerstva in krepiti podroja skupnih interesov, kot so stabilnost zunaj vzhodne meje EU, varnost preskrbe z energijo in spotovanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin. Podobno velja za sodelovanje s Kitajsko, ki predstavlja veliko prilonost tudi za slovensko gospodarstvo, prav tako pa tudi za Indijo in Japonsko, s katerima je v vzponu tudi sodelovanje na podroju kulture, znanosti in izobraevanja. V okviru energetske politike EU bo naa prioriteta iskanje poti in naina, da se Sloveniji zagotovi energetska varnost in neodvisnost, kar je ena od pomembnih vsebin zunanje politike in zag-

  • 23

    otavlja zdrave temelje delovanje infrastrukture in gospodarstva.

    Politika razvojnega sodelovanja je pomemben del slovenske zunanje politike, pri emer bo Slovenija zasledovala vejo skladnost med varnostnimi in razvojnimi elementi zunanje politike EU. Slovenija mora reformirati in izboljati svojo razvojno politiko, s imer bi poveala svojo uinkovitost in odgov-ornost. lovekove pravice in boj proti revini, vkljuujo dostop do hrane, sta osrednja dejavnika v razvojni politiki.

    Kot odgovorna lanica mednarodne skupnosti mora Slovenija sooblikovati strateke usmeritve NATO in se zavzemati za varnost in stabilnost skozi aktivno vkljuevanje v mednarodne procese zagotavljanja miru in stabilnosti. Evro-atlantske povezave predstavljajo okvir, prek katerega je Slovenija povezana z dravami, ki spotujejo enake vrednote, na kakrnih je utemeljena Republika Slovenija. V okviru Organizacije zdruenih narodov in drugih mednarodnih organizacij, kot sta Svet Evrope in Organizaci-ja za varnost in sodelovanje v Evropi, zagotavlja iroko uveljavljanje zunanjepolitinih ciljev Slovenije in vrednot, na katerih je utemeljena slovenska dravnost. SLS razume aktivno prisotnost Slovenije v mednarodnih organizacijah kot multiplikator naega vpliva, kar je mogoe le ob jasnem definiranju ciljev in prioritet ter sodelovanju najbolj usposobljenih in kreativnih posameznikov, ki Slovenijo pred-stavljajo v mednarodnih organizacijah.

    Pomemben del nalog slovenske diplomacije je tudi sodelovanje v regionalnih povezavah, kjer mora Slovenija e zlasti okrepiti sodelovanje v srednjeevropskem prostoru, predvsem s skupino Viegrajskih drav. Z vizijo za Sredozemlje si bomo prizadevali za dosego uspenega, demokratinega in stabilnega sosedstva, pri emer se bomo v okviru politike EU posveali tudi mirovnemu procesu na Blinjem vzhodu, temeljeem na soobstoju dveh drav.

    SLS se zavzema, da se vsa tista izvirna in al malotevilna intelektualna sredia, kot so npr. Forum slo-

    vanskih kultur, Evro-sredozemska univerza, ICPE, ki so nastala v Sloveniji in imajo nedvoumen medn-arodni znaaj, podpira in uveljavlja v okviru omreja podobnih institucij s sedei v drugih dravah.

    Slovenija potrebuje novo zunanjepolitino strategijo in na podlagi te dopolnitev Zakona o zu-nanjih zadevah RS. Po vstopu Slovenije v kljune mednarodne institucije (OZN, EU, NATO, Svet Evrope, OECD) je nastopil as, da se znova artikulira kljune zunanjepolitine izzive in prilonosti RS. SLS se prav tako zavzema, da je zunanjepolitina strategija kratek dokument z jasnimi cilji, z opredeljenimi orodji in mehanizmi ter definirano materialno podlago, ki je nujna za uinkovito delovanje slovenske diplomacije. Za uspeno in profesionalno diplomatsko mreo ter uinkovito uveljavljanje interesov Republike Slovenije v mednarodnem prostoru je nujno zagotoviti ustrezne kadrovske, finanne in vsebinske podlage.

  • Slovenska ljudska stranka

    Beethovnova ulica 4SI-1000 Ljubljana, Slovenia

    +386 1 241 88 [email protected]

    facebook.sls.si twitter.sls.si youtube.sls.si