PROFILES učno gradivo, navodila za učitelje locevati_odpadki.pdf · zelene itd.), tekoči ostanki hrane, olupki in ostanki sadja, kavna gošča ter kavni filtri, cigaretni ogorki,

Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem

Modul pripravili: Jasmina Subić in Andrejka Štimpfel, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]

1

ZAKAJ LOČEVATI?

Modul za poučevanje naravoslovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole, pomen

ločevanja odpadkov.

Povzetek

Za odgovorno ravnanje z odpadki je pomembno, da poznamo pomen ločevanja.

Odpadke, ki ne sodijo med ostale gospodinjske odpadke ločimo v štiri velike skupine:

papir, steklo, embalaža in organski, biološko razgradljivi (bio) odpadki. Vsaka skupina

odpadkov ima za to namenjen zabojnik točno določene barve (moder – papir, rumen –

embalaža, zelen – steklo, rjav – organski odpadki, ostalo – siv ali črn zabojnik).

Posebej zbiramo tudi kosovne in nevarne gospodinjske odpadke.

Modul vključuje

1. Navodila za učence Podroben opis scenarija ter učne vsebine in nalog, ki

jih morajo učenci rešiti.

2. Navodila za učitelja Predlogi, kako poučevati z učnim modulom.

3. Način preverjanja in Predlogi strategij in kriterijev ocenjevanja.

mailto:[email protected]




2

ocenjevanja znanja

4. Učiteljevi zapiski Podane dodatne informacije o učni vsebini in rešitve

nalog v navodilih za učence.

Zahvala

Modul so pripravili Jasmina Subić in Andrejka Štimpfel (konzulent: dr. Iztok Devetak) po priporočilih EC FP7

PROFILES projekta na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Spletna stran projekta je

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php; e-pošta: [email protected]; UL-PROFILES projektna skupina (2011) v

okviru Konzorcijuma - www.profiles-projects.eu.


http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti


http://www.profiles-projects.eu/










3

Učni cilji/kompetence povezani z vsebino modula:

Učenci:

─ utemeljijo pomen ločenega zbiranja odpadkov;

─ razložijo škodljivost divjih odlagališč in vrednotijo pomen urejenih odlagališč;

─ spoznajo pomen recikliranja papirja, embalaže, papirja, plastike, kovin;

─ spoznajo nevarne odpadke, ki spadajo na posebna odlagališča.

Vsebina učnega načrta:

Snovi: spreminjanje lastnosti snovi: POMEN LOČEVANJA ODPADKOV

Metode in oblike dela:

- metode: besedne metode (ustna razlaga, pogovor, delo z besedilom, metoda pisanja);

demonstracijske metode (risanje); eksperimentalne metode; metode izkustvenega

učenja (reševanje problemov, poučevanje s primeri,); oblike (frontalna, individualna,

skupinsko delo); didaktični sistemi (projektno delo, timski pouk).

Predviden čas: 5 šolskih ur (5 x 45 min)

Predznanje;

Učenci naj bi že znali:

─ utemeljiti, kako ljudje vplivajo na naravo;

─ povedati, da ob proizvodnji in v vsakdanjem življenju nastajajo odpadki;

─ opisati ustrezna ravnanja z odpadki, za varovanje in vzdrževanje okolja;

─ opisati, kako potrošništvo vpliva na okolje,

─ našteti glavne onesnaževalce in posledice onesnaženja vode, zraka.





4

Aktivnosti učencev

ZAKAJ LOČEVATI?

Ime in priimek: __________________________ Skupina: ____ Razred: ___

Zakaj se to učim?

Vsi prebivalci Zemlje se moramo zavedati, da zelo obremenjujemo okolje s

proizvedenimi odpadki. Skrbno in čisto okolje je ena naših najpomembnejših nalog in te

naloge ne smemo prepustiti naslednjim generacijam. Pomembno je, da preudarno

ravnamo z odpadki, ki jih proizvedemo. Če odpadke skrbno ločujemo, lahko koristne

vsebine vrnemo v ponovno uporabo. Tako varčujemo z energijo in ohranjamo naravne

vire. Za odgovorno ravnanje z odpadki je pomembno, da poznamo pomen ločevanja.

Odpadke razvrščamo v različne skupine in jih odlagamo v za to namenjene zabojnike.

Pomembno je, da začnemo ločevati že v trgovini – ločujemo že tako, da izbiramo

embalažo, ki jo lahko recikliramo oziroma takšno, ki nam omogoča ponovno polnjenje

(vračljive steklenice, jeklenke za plin itd.) in da se v trgovino odpravimo s košaro ali

platneno vrečko in tako pripomoremo k manjši količini odpadkov.





5

(2) Učni cilji: utemeljijo pomen ločenega zbiranja odpadkov; razložijo škodljivost divjih odlagališč in vrednotijo

pomen urejenih odlagališč; spoznajo pomen recikliranja papirja, embalaže, papirja, plastike, kovin; spoznajo nevarne

odpadke, ki spadajo na posebna odlagališča.

(3) Učni dosežki: učenci začnejo ločevati odpadke in se zavedati nepravilnega odlaganja le-teh; zavedajo se

pomena recikliranja in ponovne uporabe nekaterih odpadkov.

(4) Predznanje: Učenci naj bi že znali: utemeljiti, kako ljudje vplivajo na naravo; povedati, da ob proizvodnji in v

vsakdanjem življenju nastajajo odpadki; opisati ustrezna ravnanja z odpadki, za varovanje in vzdrževanje okolja;

opisati, kako potrošništvo vpliva na okolje, našteti glavne onesnaževalce in posledice onesnaženja vode, zraka.

(5) Viri: Skribe Dimec, D., Gostinčar Blagotinšek, A., Florjančič, F. (2003) Raziskujemo in gradimo. Učbenik za

naravoslovje in tehniko za 4. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS.

(6) Novi pojmi: zbirni center, recikliranje, kosovni odpadki in divja odlagališča.





6

Naloge učencev

I. DEL

TEORETIČNI UVOD

Za odgovorno ravnanje z odpadki je pomembno, da poznamo pomen ločevanja. Tako

odpadke razvrščamo v različne skupine in jih odlagamo v za to namenjene zabojnike.

Pomembno je, da začnemo ločevati že v trgovini – ločujemo že tako, da izbiramo

embalažo, ki jo lahko recikliramo oziroma takšno, ki nam omogoča ponovno polnjenje

(vračljive steklenice, jeklenke za plin …). Poleg tega pa se v trgovino odpravimo s

košaro ali platneno vrečko.

1. SKUPINSKO DELO

Delo poteka v štirih skupinah. Vsaka skupina dobi prazen plakat in list s pojmi. Na

sredini plakata imate nalepljen pripadajoči smetnjak (moder šeleshamer – smetnjak za

papir itd.). Posamezna skupina bo zastopala določeno skupino odpadkov (papir,

embalaža, steklo in ekološki odpadki). Na listu s pojmi bodo pomešano napisani

odpadki, ki sodijo ali ne v določen zabojnik. Pojme razvrstite na plakat, glede na to, ali

sodijo v določen zabojnik ali ne (Delovni list 1). Poleg pojmov, ki ne spadajo v določen

zabojnik, napišite, kam bi jih uvrstili. Plakat razdelite na polovico, na eno polovico lista

zapišite odpadke, ki sodijo v zabojnik, na drugo polovico pa tiste, ki ne sodijo v določen

zabojnik. Na koncu boste plakate predstavili sošolcem.

Delovni list 1

1. skupina: PAPIR

Časopis, kartonske votle embalaže tekočin, povoščen ali plastificiran papir, tapete in

celofan; revije, zvezki, knjig, cigaretni zavojčki, higienski papir – papirnate brisače,

prtički, robčki, prospekti, katalogi, pisemske ovojnice, z živili pomazane ali prepojene

papirnate in kartonske embalaže, pisarniški papir, ovojni papir, papirnate nakupovalne

vrečke, kartonska embalaža, lepenka, umazan ali navlažen papir ali karton.





7

2. skupina: EMBALAŽA

Plastenke pijač in živil, plastične embalaže nevarnih snovi ali njihovih ostankov,

plastenke čistil in pralnih sredstev, celofan, pločevinke živil in pijač, kartonsko votlo

embalažo od mleka, sokov ipd., CD-ji, DVD-ji in gramofonske plošče, plastične vrečke,

plastična embalaža šamponov, zobnih past in tekočih mil, plastični lončki, embalaža CD-

jev in DVD-jev, plastična folija, v katero so zaviti izdelki, kosovni plastični predmeti

(polomljeni plastični stoli, talne obloge...).

3. skupina: STEKLO

Steklenice živil in pijač, okensko in drugo ravno steklo, steklena embalaža zdravil in

kozmetike, žarnice, kozarci vloženih živil, neonske, halogenske in žarilne žarnice ter

svetlobne cevi, druga stekleno embalažo, avtomobilsko steklo, ogledala, porcelan,

keramika, pleksi steklo.

4. skupina: ORGANSKI, BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI (BIO) ODPADKI

Zelenjavni odpadki (čebulni in krompirjevi olupki, odpadki solate, zelja, korenja, redkve,

zelene itd.), tekoči ostanki hrane, olupki in ostanki sadja, kavna gošča ter kavni filtri,

cigaretni ogorki, čaj in čajne vrečke, kosti, plenice in higienski vložki, mačji iztrebki,

ostanki hrane, jajčna lupina, pokvarjeni prehrambeni izdelki (brez tekočin in embalaže),

mrtve živali, tekstil, guma, pluta, papirnate vrečke za sadje in zelenjavo, papirnati robčki,

brisače itd., rože, zdravila, kemikalije, olje, plevel, listje, razrezane veje, pokošena trava.

2. POGOVOR O PRAVILNEM RAVNANJU Z DOLOČENO VRSTO ODPADKOV,

PREDENJ JIH VRŽEMO V ZABOJNIK

Kako odlagamo papir in karton?

Kako odlagamo embalažo?

Kako odlagamo steklo?

Kako zbiramo bio odpadke?





8

II. DEL

RAZISKOVALNO DELO

Delo poteka v enakih skupinah kot prej. Vsaka skupina enega izmed spodnjih pojmov za

raziskovanje (A, B, C in D). Skupina si sama priskrbi potrebno literaturo (pri učitelju v

razredu, v knjižnici, na spletu itd.). Ob spodnjih vprašanjih s pomočjo literature oblikujte

kratko vsebino, ki jo boste predstavili sošolcem.

A. KOSOVNI ODPADKI

Raziščite, kaj so to kosovni odpadki.

Poiščite, katere odpadke uvršamo mednje in katere ne.

Raziščite, kako ravnamo z njimi in kam jih odlagamo.

Poiščite, kako je v vašem kraju poskrbljeno za odvoz kosovnih odpadkov.

Raziščite škodljivost divjih odlagališč.

B. NEVARNI GOSPODINJSKI ODPADKI

Raziščite, kaj so nevarni gospodinjski odpadki.

Poiščite, katere odpadke uvršamo mednje in katere ne.

Raziščite, kako ravnamo z njimi in kam jih odlagamo.

Raziščite, kako odlaganje nevarnih gospodinjski odpadkov v naravo, vpliva na okolje.

Poiščite oznake, ki se nahajajo na nevarnih gospodinjskih odpadkih.

C. ZBIRNI CENTRI

Poiščite, kaj pomeni pojem »zbirni centri«.

Poiščite, kje je vaš najbližji zbirni center.

Navedite, kateri odpadki se zbirajo v zbirnih centrih.

Poiščite shemo delovanja zbirnih centrov.

D. RECIKLIRANJE

Poiščite, kaj pomeni pojem recikliranje in poiščite ustrezen znak.





9

Raziščite, kako poteka predelava odpadkov (papir, steklo, kovina, kartonska embalaža

za tekoča živila in plastika) in kako jih lahko ponovno uporabimo.

Vprašanja za utrjevanje znanja

Ključna vprašanja

Kako ločujemo odpadke?

Kakšne zabojnike poznamo in kaj sodi vanje?

Kaj storimo s papirjem ali kartonskimi škatlami, predenj jih odvržemo v zabojnik?

Kaj storimo z embalažo, predenj jo odvržemo v zabojnik?



Kaj so kosovni odpadki in kaj sodi mednje?

Kako ravnamo s kosovnimi odpadki in kam jih odlagamo?

Kaj so to divja odlagališča odpadkov?

Kaj so nevarni gospodinjski odpadki in kaj sodi vanje?

Kako ravnamo z nevarnimi gospodinjskimi odpadki?

Kaj je namen zbirnega centra?

Razloži pojem recikliranje.

Naloge za vajo

- Nariši zabojnik, pobarvaj ga z ustrezno barvo in napiši kateri odpadki sodijo vanj.

Narisati moraš 5 različnih zabojnikov in pri vsakem napisati vsaj 5 odpadkov.

- Navedi nekaj primerov ponovne uporabe odpadkov.

- Nariši dve oznaki, ki označujeta, da embalažo nekega izdelka lahko recikliramo.

Ali razumem

- Kakšen je po tvojem mnenju pomen ločevanja? Razloži.

- Katerih odpadkov ne moreš odvreči v osnovne zabojnike (papir, steklo, embalaža, bio,

ostalo) in kaj storiš z njimi?





10

- Pojasni, kakšen vpliv ima nepravilno odlaganje nevarnih gospodinjskih odpadkov, za

okolje?

- Kaj si predstavljate pod besedno zvezo: »odpadki dobijo novo življenje«?

- Kaj zate pomeni odgovorno ravnanje z odpadki?

- Katera barva označuje okolju prijazne izdelke?

- Kakšne izdelke naj kupujemo, da bo čim manj odpadkov?

- Kaj ohranimo, poleg dreves, z recikliranjem papirja?

- Zakaj so divja odlagališča škodljiva za okolje?

III. DEL

1. OBLIKOVANJE ANKETE

V obstoječih skupinah oblikujte vprašanja, ki bi jih uvrstili v anketo o ločevanju odpadkov,

ki jo boste razdelili učencem na šoli in učiteljem. Vsaka skupina napiše 5-8 vprašanj in

pri vsakem vprašanju vsaj 3-5 možnih odgovorov. Z anketo morate ugotoviti: ali učenci in

učitelji ločujejo, kako in kje to počnejo, ali se jim zdi to pomembno itd. Dodajte vprašanja,

s katerimi boste preverili njihovo znanje o ločevanju in recikliranju. Pomagajte si z

znanjem, ki ste ga usvojili v preteklih urah.

Na koncu ure bomo izmed vseh skupin izbrali 10-12 najprimernejših vprašanj za anketo.

Do naslednjega srečanja bo vsak izmed vas zbral določeno število rešenih anket.

2. OBDELAVA PODATKOV

Delo poteka v obstoječih skupinah. Vsaka skupina dobi enako število anket za obdelavo.

Ko jih obdelate, se skupini, ki sta obdelovali rezultate učencev združita (prav tako tisti, ki

sta obdelovali rezultate učitelje) in seštejeta vse odgovore. Rezultate zapišemo na tablo.

Vsak od vas dobi vprašanje iz ankete s pripadajočim seštevkom odgovorov. Tvoja

naloga je, da iz dobljenih rezultatov narišeš graf. Na koncu nalepimo grafe na plakate in

naredimo primerjavo med učenci in učitelji. O rezultatih se pogovorimo in primerjamo

posamezna vprašanja.





11

SPREMINJANJE LASTNOSTI SNOVI: POMEN

LOČEVANJA ODPADKOV

Navodila za učitelja

Glavni namen vseh PROFILES modulov je, da se učenje začne na način, ki spodbudi

interes učencev za učenje vsebine. To predstavlja takoimenovani scenarij, ki je na

začetku modula zapisan kot zgodba v socio-naravoslovnem kontekstu, ki poleg

motivacijske vloge predstavlja tudi možnosti ugotavljanja dejanskega predhodnega

znanja učencev in tudi sprožiti razpravo o tem katero dodatno naravoslovno znanje je

potrebno za nadaljnjo diskusijo o problemu in njegovo rešitev.

Nadaljnja razprava o scenariju je ključna komponenta PROFILES strategije poučevanja,

saj predstavlja uvod v "IL" in "ES" v akronimu PROFILES. Prvi predstavlja učenje z

raziskovanjem, in drugi širše učenje o določenem problemu, ki izhaja iz doseganja ciljev

izobraževanja (glej učne rezultate).

Že definicija učenja z raziskovanjem vključuje dejstvo, da so učenci aktivni pri izgradnji

svojega znanja. Takšen pristop zahteva nek "sprožilec", da steče raziskovanje in je v

večini primerov raziskovalno vprašanje (ali vprašanja), ki jih v najboljših primerih učenci

sami postavijo. Raziskovalno vprašanje nato vodi raziskovalno učenje. Raziskovalno

učenje omogoča učencem, da naprej razmišljajo o rešitvah problema in pridobivanju

podatkov s prve roke, kot je eksperimentiranje, in s tem pridobivanje procesnih

spretnosti, ali zbiranje podatkov z druge roke, kot so različni viri. Rezultat teh dejavnosti

je razlaga pridobljenih podatkov, zato da se pridobi rešitev naravoslovnega problema.

V tem učnem modulu, predstavlja uvod (socio-naravoslovni scenarij) seznanitev

učencev s pomenom ločevanja odpadkov. Naš cilj je vzbuditi pri učencih zanimanje za

recikliranje in odgovorno ravnanje z vsemi vrstami odpadkov. Učencem bi se lahko

porodila vprašanja kot so: zakaj sploh ločevati; kako ločujemo, če nimamo dostopnih

zabojnikov za ločevanje; katere nove izdelke lahko pridobimo z reciklažo; kako lahko jaz

skrbim za okolje itd. To je le nekaj vprašanj, ki jih lahko sproži scenarij in bi omogočal





12

pričetek razprave med učenci (priporočeno je da se ta del učnega modula izvede v

skupinah po štiri učence).

Učitelj seveda vodi učence do učenja specifičnih naravoslovnih pojmov, kot jih

predpisuje učni načrt za naravoslovje in tehniko v četrtem razredu osnovne šole (glejte

cilje učnega načrta zgoraj).

Pomembno je tudi, da učitelj do določene mere preveri predhodno znanje učencev, ker

tako lahko ustrezno načrtuje svoje nadaljnje delo. Predznanje tega modula naj bi bilo:

Učenci naj bi:

─ znali utemeljiti, kako ljudje vplivajo na naravo;

─ vedeli, da ob proizvodnji in v vsakdanjem življenju nastajajo odpadki;

─ znali opisati ustrezna ravnanja z odpadki, za varovanje in vzdrževanje okolja;

─ spoznali, kako potrošništvo vpliva na okolje;

─ poznali glavne onesnaževalce in posledice onesnaženja vode, zraka in tal.

Glede na zgoraj navedeno drži, da ima socio-naravoslovni scenarij velik pomen pri

uvajanju nadaljnjega učenja specifične naravoslovne vsebine modula, ki je v PROFILES

modulih, doseženo s pristopom učenja z raziskovanjem. Za to je (so) potrebno(na)

raziskovalna vprašanje(a), ki nastanejo na osnovi razprav učencev o socio-

naravoslovnem scenariju ali jih poda učitelj, če so učenci pri snovanju raziskovalnih

vprašanj manj uspešni. V tem modulu je možno postaviti nekaj raziskovalnih vprašanj,

kot na primer:

1. Koliko odpadkov proizvedemo v slovenskem gospodinjstvu v enem letu?

2. Kam lahko pogledamo, če odpadkov ne znamo pravilno ločiti?

3. Kam so včasih odlagali odpadke, ki ni bilo zbirnih centrov ali ločenih zabojnikov?

Po opredelitvi raziskovalnih vprašanja, je v naslednjem koraku potrebno zasnovati

raziskavo. Glede na vprašanja, moramo premisliti o vsebini vprašanja in kako je mogoče

opraviti meritve.





13

Glede na tip modula, ki je strukturiran tako, da se lahko učenci učijo sodelovalno, brez

obsežnega vodenja učitelja, je priporočljivo, da se izvede pouk kot skupinsko delo. Delo

v skupini naj bo načrtovano in vodeno s strani učencev. Po končanem skupinskem delu

naj učenci poročajo o svojih rešitev pridobljenih z raziskovanjem. Ključna tema

raziskovalnega dela je, zakaj je pomembno, da odgovorno ravnamo z odpadki.

Vprašanja, ki vodijo učenje in so vključena v besedilo, ki ga imajo na voljo učenci, so

načrtovana tako, da vodijo razmišljanje učencev v tej smeri.

Z učenjem z raziskovanjem se pričakuje, da bodo učenci pridobili znanje o pravilnem

ločevanju in ravnanju z odpadki ter recikliranju. Besedilo v zvezi z vsebino modula je

vključeno tudi v navodila za učitelja, in sicer v učiteljeve zapiske, kjer je podan tudi

slikovni material, ki ga lahko učitelj, če želi, uporabi. Podane so tudi nekatere spletne

strani, kjer lahko učenci najdejo več informacij o tej temi. Predstavljene so predvsem

vsebine: ločevanje odpadkov, zabojniki, kosovni odpadki, nevarni gospodinjiski odpadki,

zbirni centri in recikliranje.

Na koncu učenja z raziskovanjem, kjer se medsebojno povežejo obravnavani pojmi, ki

sestavljajo zavedanje za odgovorno ravnanje z odpadki in ustrezno ločevanje, še ni

konec aktivnosti učencev. Pomemben zaključek modula je vprašanje v naslovu, ki ga je

potrebno obravnavati, tako da učenci utrdijo, ne le naučeno s sodelovanjem v razpravi v

skupini, ampak tudi razvijejo sposobnosti sklepanja in argumentiranja. Rezultat učenja s

PROFILES modulom je sprejetje odločitve oz. soglasja, na ravni posameznika, skupine

in na koncu tudi razreda glede socio-naravoslovnega problema, ki ga je postavilo

naslovno vprašanje in scenarij modula.

Učni cilji posamezne učne ure

Učni cilji prve učne ure:

utemeljijo pomen ločenega zbiranja odpadkov;

razvrščajo odpadke v pravilne zabojnike;

spoznajo pravilno ravnanje z določeno vrsto odpadka, predenj ga vržemo v

zabojnik.





14

Učni cilji druge učne ure:

razložijo škodljivost divjih odlagališč in vrednotijo pomen urejenih odlagališč;

spoznajo pomen recikliranja papirja, embalaže, papirja, plastike, kovin;

spoznajo nevarne odpadke, ki spadajo na posebna odlagališča;

spoznajo pomen zbirnih centrov.

Učni cilji tretje učne ure:

sestavijo anketo glede na predstavljeno vsebino;

izberejo ustrezna vprašanja in možne odgovore, ki bi jih uvrstili v anketni

vprašalnik;

oblikujejo anketni vprašalnik.

Učni cilji četrte in pete učne ure:

številčno obdelajo anketni vprašalnik;

odgovore grafično prikažejo;

vrednotijo odgovore anketirancev in jih primerjajo med seboj.

Doseganje zastavljenih kompetenc

Kompetenca Kompetenca je dosežena z...

1. Spretnosti raziskovalnega dela.

- ustrezno razlago določenega pojma, ki

so jo pridobili z uporabljeno literaturo;

- primernim izborom vprašanj za

oblikovanje ankete in ustrezna obdelava

podatkov.

2. Komunikacijske (pisne, govorne)

spretnosti.

- ustrezno predstavitvijo skupinskega dela;

- predstavitvijo rezultatov ankete.

3. Sposobnosti odločanja in argumentacije

odločitev.

- ustreznim izborom ključnih podatkov iz

ponujene literature





15

- izborom najprimernejših vprašanj iz

nabora za sestavo ankete.

4. Zmožnost pravilnega ločevanja

odpadkov.

- razumevanjem ključnih pojmov in teorije

ter.

- ozaveščenostjo posameznika o

odgovornem ravnanju z odpadki.

5. Uporaba recikliranja v vsakdanjem

življenju.

- razumevanjem pojma »recikliranje«.

- ozaveščenostjo posameznika, da

proizvede čim manj odpadkov in le-te

ustrezno ločuje.

6. Zmožnost pravilnega ločevanja posebnih

odpadkov (nevarni odpadki, kosovni

odpadki itd.).

- poznavanjem posebnih vrst odpadkov, ki

jih uvrščamo med nevarne ali kosovne

odpadke.

- primernim in pravilnim odlaganjem teh

odpadkov.





16

»Ločevanje odpadkov v gospodinjstvu«

Predlogi ocenjevanja

Učitelj lahko preveri in oceni znanje učencev na različne načine. Pri tem lahko učitelj

izbere in uporabi različne pristope v različnih učnih urah izvedbe modula, v skladu s tem,

kateri pristop se učitelju zdi najbolj primeren (A-C del). Pomembno je, da so to le

predlogi za vrednotenje znanja in da učitelj izbere tiste, za katere meni, da so v dani

situaciji najbolj smiselni. V delu A se vrednotijo razvite spretnosti učencev. Del B temelji

na vrednotenju posameznih doseženih kompetenc v vsaki učni uri uporabe modula, del

C pa podaja vrednotenje pisnih izdelkov ter procesov v skupini, ki jih učitelj opazuje. Vse

dele učitelj lahko poljubno kombinira in jih uporabi za formativno oceno.

Preverjanje in ocenjevanje znanja lahko poteka:

1. med poročanjem skupin na koncu skupinskega dela, kjer lahko ocenimo napredek

posamezne skupine,

2. z ustnim preverjanjem znanja, kjer lahko posamezne učence vprašamo, da razložijo

posamezne pojme ter na osnovi ustnega izražanja ocenimo njihovo razumevanje (v

pomoč so nam lahko vprašanja iz učnega modula),

3. s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, kjer morajo učenci ne le rešiti naloge

objektivnega tipa, ampak tudi naloge, kjer zapišejo svoje razumevanje pojmov in

argumentacije reševanja problemov, kar omogoča ugotavljanje razumevanja pojmov na

višjih kognitivnih ravneh.

Učitelj lahko dosežke učencev beleži na različne načine, lahko uporablja lestvico ocen, 1

= nezadostno; 2 = zadostno; 3 = dobro; 4 = prav dobro ; 5 = odlično. Učitelj lahko

uporabite tudi tri- točkovne lestvice; na primer x – niso niti minimalno dosežene

kompetence, √ = minimalno dosežene kompetence in √√ = ustrezno dosežene (več kot

predvideno/pričakovano (na primer: biti kreativen, neodvisno mišljenje/razmišljanje, ki

kaže pobude itd.) Z numeričnimi ali drugimi ocenami lahko učitelj poda ali opiše opombe

za celotno skupino ali posameznega učenca.





17

Sumativne strategije vrednotenja niso prikazane, vendar bi se lahko nanašale na ustno

vrednotenje in/ali s pisnimi preizkusi znanja. Primere vprašanj tudi za sumativno

ocenjevanje na koncu šolskega leta je mogoče povzeti in adaptirati iz seznama vprašanj

pod delom B, seveda pa lahko učitelj sam tvori tovrstna vprašanja iz vsebine modula. Da

učitelj zasleduje učenčeve uspehe pri uporabi modula pa lahko pred uporabo modula pri

pouku rešijo učenci pred-preizkus znanja in nato po uporabi modula še po-preizkus

znanja. Na tak način lahko učitelj do določene mere spremlja učinke uporabe modulov

pri pouku.





18

A del Ocena zahtevanih spretnosti učencev

Spretnosti Ocena 1-5 / opis / zaznamek

Socialne vrednote

Zmožnost razdeljevanja nalog znotraj

skupine

Zmožnost oblikovanja timskega dela

Zmožnost smiselnega argumentiranja

v skupinski diskusiji

Osebne spretnosti

Zmožnost sodelovanja v procesu

učenja

Zmožnost kritičnega mišljenja

Ustvarjalne zmožnosti

Zmožnost predstavitve na zanimiv

način

Zmožnost samozavesti med

predstavitvijo

Zmožnost predstavitve dobljenih

rezultatov v razredu

Zmožnost spraševanja in izražanja

osebnega mnenja

Uporabljanje znanstvenih metod dela

Zmožnost določitve namena

obravnavanega dela

Zmožnost uporabe različnih virov za

pridobivanje informacij





19

Sposobnost oblikovanja različnih

stališč do obravnavanega dela

Zmožnost priprave ustreznega

delovnega načrta

Zmožnost analize zbranih podatkov

Zmožnost oblikovanja sklepov





20

B del Ocena pridobljena med učnimi urami ali na končnem

ustnem ali pisnem preizkusu znanja

1. učna ura

Dimenzija Predlagan kriterij/kompetence za

vrednotenje; Učenci:

Ocena 1-5

/opis/

zaznamek

1 Utemeljijo pomen ločenega

zbiranja odpadkov.

razumejo, zakaj je potrebno ločeno zbiranje

odpadkov.

2 Razvrščajo odpadke v pravilne

zabojnike.

razvrstijo različne odpadke v pravilne

zabojnike.

3

Spoznajo pravilno ravnanje z

določeno vrsto odpadka,

predenj ga vržemo v zabojnik.

razložijo, kako zložimo oz. odvržemo kartonske

škatle/papir/embalažo/steklo/bio odpadke v

zabojnike.

PRIMERI NALOG

1. Utemelji, zakaj se ti zdi ločevanje odpadkov pomembno! Napiši vsaj 3 razloge.

Rešitev: Ker s tem skrbimo za varovanje in ohranjanje okolja, ker lahko določene odpadke ponovno uporabimo in s

tem prihranimo energijo, denar ter zmanjšamo onesnaženje okolja in ohranjamo naravne vire.

2. Spodnje zabojnike pobarvaj z ustreznimi barvami (modra, rumena, rjava, črna,

zelena), nad njimi zapiši ustrezna imena in v vsakega zapiši 5 odpadkov, ki sodijo vanj.





21

Rešitev:

PAPIR: Papir, karton, časopis, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisemske ovojnice, pisarniški papir, ovojni

papir, papirnate nakupovalne vrečke, kartonska embalaža, lepenka itd.

EMBALAŽA: Plastenke pijač in živil; plastenke čistil in pralnih sredstev; pločevinke živil in pijač; kartonska votla

embalaža od mleka, sokov ipd.; plastične vrečke; plastična embalaža šamponov, zobnih past in tekočih mil; plastični

lončki; embalaža CD-jev in DVD-jev; plastična folija, v katero so zaviti izdelki itd.

STEKLO: Steklenice živil in pijač; steklena embalaža zdravil in kozmetike; kozarci vloženih živil; druga steklena

embalaža.

BIO ODPADKI: Kuhinjski odpadki, med katere spadajo: zelenjavni odpadki (čebulni in krompirjevi olupki, odpadki

solate, zelja, korenja, redkve, zelene itd.); olupki in ostanki sadja; kavna gošča ter kavni filtri; čaj in čajne vrečke;

ostanki hrane; jajčne lupine; pokvarjeni prehrambni izdelki (brez tekočin in embalaže); papirnate vrečke za sadje in

zelenjavo, papirnati robčki, brisače itd. Vrtni odpadki, med katere spadajo: rože, pokošena trava, listje, rezano

grmičevje in razrezane veje, plevel in podobno.

3. Na črto poleg odpadka zapiši, kaj storiš z njim predenj ga odvržeš v smeti.

REVIJA ZAVITA V ZAŠČITNO FOLIJO ______________________________________

KARTONSKA ŠKATLA ___________________________________________________

TETRAPAK OD MLEKA __________________________________________________

STEKLENICA OD SOKA __________________________________________________

Rešitev:

REVIJA ZAVITA V ZAŠČITNO FOLIJO, folijo odstranimo in odložimo v zabojnik z rumenim pokrovom, odstranimo

lepilne trakove ter poravnano revijo odvržemo v zabojnik za papir.

KARTONSKO ŠKATLO raztrgamo in zložimo, da zasede čim manj prostora.

TETRAPAK OD MLEKA vedno izpraznimo in če je mogoče stisnemo, da nam zavzame čim manj prostora. Odvržemo

v zabojnik za embalažo. Pred tem odstranimo pokrovček ali zamašek.

STEKLENICA OD SOKA jo izpraznimo in odstranimo zamašek ter odvržemo v zabojnik za steklo.

PAPIR BIO EMBALAŽA STEKLO OSTALO





22

2. učna ura



Ocena 1-5

/opis/

zaznamek

1

Razložijo škodljivost divjih

odlagališč in vrednotijo pomen

urejenih odlagališč.

napišejo nekaj škodljivih vplivov divjih

odlagališč na okolje. Izpostavijo pozitivne

lastnosti urejenih odlagališč.

2

Spoznajo pomen recikliranja

papirja, embalaže, papirja,

plastike, kovin.

napišejo nekaj primerov izdelkov, ki nastanejo

z recikliranjem stekla/kovine/papirja/embalaže

za tekoča živila/plastične embalaže.

3

Spoznajo nevarne odpadke, ki

spadajo na posebna

odlagališča.

naštejejo nekaj primerov nevarnih odpadkov, ki

jih lahko najdemo v gospodinjstvih.

4 Spoznajo pomen zbirnih

centrov. predstavijo zbirni center.

PRIMERI NALOG

1. Utemelji, kako divja odlagališča vplivajo na okolje. Naštej vsaj 3 negativne vplive.

Rešitev:

Odpadki, ki nenadzorovano končajo na divjih odlagališčih v naravi, onesnažujejo podtalnico, zastrupljajo živali,

rastline, oddajajo smrad, vplivajo na zdravje ljudi in živali itd.

2. Odpadke lahko recikliramo. K spodnjim primerom zapiši, kako jih lahko ponovno

uporabimo.

ODPADNI PAPIR _______________________________________________________

KARTONSKA EMBALAŽA ZA TEKOČA ŽIVILA ________________________________

ODPADNA PLASTIČNA EMBALAŽA ________________________________________

Rešitev:

ODPADNI PAPIR lahko ponovno uporabimo v kartonskih embalažah, knjigah in papirju.

KARTONSKO EMBALAŽO ZA TEKOČA ŽIVILA lahko ponovno uporabimo za lepenko, karton, valoviti karton,

embalažo za jajca, vrečke, papirnate brisače, tulce, pisarniški papir itd.





23

ODPADNO PLASTIČNO EMBALAŽO lahko ponovno uporabimo za spalne vreče, različne embalaže, nakupovalne

vrečke, za zabojnike (npr. sadje), za koše za smeti, za cevi itd.

3. Podčrtaj, kateri izmed spodnjih odpadkov spadajo med nevarne gospodinjske

odpadke.

Akumulator, omara, baterija, svetila, multipraktik, pralni prašek, kozmetično sredstvo,

odpadna električna in elektronska oprema, škropivo, zdravila, avtomobilske gume, olje,

neonske luči, gradbeni material, lak za les, vzmetnice, lak za lase, kemikalije.

Rešitev:

Akumulator, omara, baterija, svetila, multipraktik, pralni prašek, kozmetično sredstvo, odpadna električna in

elektronska oprema, škropivo, zdravila, avtomobilske gume, olje, neonske luči, gradbeni material, lak za les,

vzmetnice, lak za lase, kemikalije.

4. Razloži pojem zbirni center in utemelji njegov vlogo.

Rešitev:

Zbirni center je urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih odpadkov.

Urejen je tudi za zbiranje nevarnih odpadkov. Ti odpadki se uporabljajo za koristne surovine ali pa gredo na uničenje.

Vloga zbirnega centra je, da skladišči različne vrste odpadkov, da le-ti ne končajo na neprimernih mestih.

3. učna ura



Ocena 1-5

/opis/

zaznamek

1 Sestavijo anketo glede na

predstavljeno vsebino.

v anketo vključijo čim več novih vsebin, ki so jih

spoznali pri pouki, v katerih zajamejo čim več

različnih pojmov (kosovni odpadki, recikliranje

itd.).

2

Izberejo ustrezna vprašanja in

možne odgovore, ki bi jih uvrstili

v anketni vprašalnik.

sestavijo čim bolj raznolika, zanimiva,

konkretna, jasna, razumljiva vprašanja in

predvidijo čim bolj ustrezne odgovore.

3 Oblikujejo anketni vprašalnik. izberejo najustreznejša vprašanja, s katerimi





24

bodo dobili želene podatke.

Primer ustreznega anketnega vprašalnika

LOČEVANJE ODPADKOV V GOSPODINJSTVIH

Spol (obkroži):

a) moški b) ženski

Status (obkroži):

a) učenec b) učitelj

_________________________________________________________________

1. V našem gospodinjstvu … (Obkrožite en odgovor.)

a) ločujemo vse vrste odpadkov.

b) ločujemo le nekatere vrste odpadkov ne vseh

c) včasih ločujemo le nevarne odpadke (baterije, zdravila, električne naprave)

č) odpadkov (še) ne ločujemo)

1. 1. Če ste pri zgornjem vprašanju obkrožili odgovor č. Kaj bi vas spodbudilo k ločevanju? (Obkrožite en

odgovor.)

a) več zabojnikov

b) zabojniki v bližini stanovanja

c) več znanja o ločevanju odpadkov

1.2. Če ste pri zgornjem vprašanju obkrožili a, b ali c odgovor, kje po navadi ločujete? (Lahko obkrožite več

odgovorov.)

a) doma b) v šoli c) drugo ____________________(napišite kje)

2. Zakaj se vam zdi ločevanje odpadkov pomembno? (Lahko obkrožite več odgovorov.)

a) Se mi ne zdi pomembno.

b) Zaradi lažjega dela zaposlenih na zbirnih odlagališčih odpadkov.

c) Ker skrbim za varovanje in ohranjanje okolja.

č) Ker so me tako naučili v šoli.

d) Ker to počnejo drugi (starši, vrstniki).

e) Drugo _____________________.

3. Kaj menite o poznavanju ločevanja? (Obkrožite en odgovor.)

a) Sem seznanjen, znam ločevati.

b) Večinoma znam ločevati, včasih sem v dilemi, kam odvreči, kakšen odpadek.

c) Pri ločevanju imam dosti težav.

č) Sploh nimam znanja o ločevanju.





25

4. Kaj po navadi ločujete? (Lahko obkrožite več odgovorov)

a) embalažo b) organske odpadke c) steklo č) nevarne odpadke

d) papir e) vse f) drugo _______________

5. Ali imate v bližini stanovanja ekološki otok? (Obkrožite en odgovor.)

a) Da.

b) Ne.

6. Kaj predstavlja znak ? (Dopišite na črto.)

_______________________________________________________________________________

7. Katere odpadke je mogoče reciklirati? (Obkrožite enega ali več odgovorov ali dopišite svojega.)

a) papir b) steklo c) plastiko č) biološke odpadke

d) drugo: ______________________________

8. Kam odlagamo nevarne odpadke? (Obkrožite en odgovor.)

a) Na divja odlagališča.

b) Zapeljem jih v gozd.

c) Odpeljem jih v zbirni center.

č) Hranim jih doma.

4. in 5. učna ura



Ocena 1-5

/opis/

zaznamek

1 Številčno obdelajo anketni

vprašalnik.

pravilno preštejejo število posameznih

odgovorov pri vseh vprašanjih ankete in jih

ustrezno strukturirajo v tabelo.

2 Odgovore grafično prikažejo. izdelajo ustrezen graf za posamezna vprašanja

s pripadajočimi odgovori.

3

Vrednotijo odgovore

anketirancev in jih primerjajo

med seboj.

Predstavijo rezultate ankete, izrazijo svoja

pričakovanja in jih primerjajo s pridobljenimi

rezultati.





26

C del Vrednotenje na osnovi strategij poučevanja

Vrednotenje pisnih izdelkov učencev

Dimenzija

Predlagan kriterij/kompetence za vrednotenje;

Učenci:

Ocena 1-5

/opis/

zaznamek

1

Napiše načrt oziroma

poročilo raziskave

Zasnuje načrt raziskave oz. postavi raziskovalna

vprašanja in/ali pozna namen raziskave/poskusov

Načrt raziskave zadošča minimalnim standardom, ki

jih določi učitelj.

Zna ustrezno predvidevati raziskovalne rezultate.

Razvije ustrezen postopek raziskave in zna določiti

katere spremenljivke je potrebno kontrolirati.

2 Zbira eksperimentalne

podatke

Ustrezno zbere in zapiše opazovanja/podatke (npr.

število opazovanj, kaj upošteva kot sprejemljivo,

kako natančno so zbrani podatki, zavedanje možnih

napak…).

3

Interpretira ali izračuna

iz zbranih podatkov

določene parametre in

sklepa na njihovi osnovi

Interpretira podatke, zbrane na ustrezen način, ki ga

zna upravičiti, vključno z uporabo ustreznih grafov,

tabel in simbolov.

Ustrezno sklepa glede na postavljena raziskovalna

vprašanja.

4 Odgovarja na vprašanja

Zagotavlja pravilne pisne odgovore na vprašanja,

podane v ustni ali pisni obliki.

Ponuja dovolj podrobne odgovore, zlasti kadar je

pozvan, naj poda mnenje ali odločitev.

5 Riše diagrame/ Lahko zagotovi zahtevane grafične prikaze.





27

tabele/modele simbolne

predstavitve.

Je zmožen grafično predstaviti rezultate v primerno

velikih grafih in s primernimi podrobnostmi.

Sposoben zagotoviti popolne in ustrezne naslove za

diagrami, slikam, tabelam.

6

Naravoslovno ali

družbeno-naravoslovno

mišljenje

Izkazuje ustvarjalno mišljenje in postopke pri

reševanju problemov.

Poda ustrezno družbeno-naravoslovno odločitev na

določeno vprašanje ali skrb, s pravilno poudarjeno

naravoslovno komponento.

Vrednotenje z opazovanjem



Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1

Deluje v skupini,

med dejavnostmi

in razpravo

Prispeva k delu skupine.

Sodeluje z drugimi v skupini in v celoti

sodeluje pri delu skupine.

Prikazuje vodstvene sposobnosti - vodi

skupino z ustvarjalnim razmišljanjem in

pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč

(kognitivno ali psihomotorično); povzema

rezultate.

Kaže toleranco do članov skupine in jih

spodbuja.

2 Izvedbo raziskave

ali poskusa

Razume cilje

raziskave/eksperimentalnega dela in ve,

kateri teste in/ali meritve je potrebno

opraviti.

Izvaja raziskavo/eksperimentalno delo v

skladu s pripravljenimi navodili/načrtom.





28

Uporablja laboratorijski inventar na varen

način.

Do sebe in drugih deluje varno pri delu.

Vzdržuje urejeno in čisto delovno

površino.





29

»Ločevanje odpadkov v gospodinjstvu«

Zapiski učitelja

Kako odlagamo papir in karton?

Papir poravnamo, kartonaste škatle raztrgamo in zložimo, da zasedejo čim manj

prostora. Če je revija zavita v zaščitno folijo, jo odstranimo in odložimo v posodo z

rumenim pokrovom, prav tako pa ne smemo pozabiti odstraniti lepilnih trakov!

Kako odlagamo embalažo?

Pomembno je, da embalažo vedno izpraznimo in – če je mogoče – tudi stisnemo, tako

da nam tako pri ločevanju doma kot kasneje pri odlaganju zavzame čim manj prostora.

Preden embalažo odložimo v rumeno posodo, ji vedno odstranimo pokrovček ali

zamašek!


Stekleno embalažo vedno izpraznimo oz. iztočimo in ji odstranimo zamaške ali

pokrovčke. Pokrovčke odložimo v posodo za embalažo, plutovinaste zamaške pa v črno

ali sivo posodo.


BIO odpadke iz kuhinje zbiramo v papirnatih ali polietilenskih biorazgradljivih vrečkah.

Vrečko zapremo in jo odložimo v rjavo posodo. Listje, plevel in druge vrtne odpadke

neposredno odložimo v rjavo posodo.

Kosovni odpadki

Med kosovne odpadke spadajo kopalniška oprema, pohištvo, preproge, oblazinjeno

pohištvo in vzmetnice, svetila ter senčila. Odpadke, ki jih je moč predelati, komunalno

podjetje preda pooblaščenim organizacijam, tako da na odlagališču končajo le za

predelavo neuporabni kosovni odpadki. Zato je pomembno, da odpadke čim bolje





30

razvrstimo. Med kosovne odpadke NE spadajo gospodinjski odpadki, stavbno pohištvo

(okna, vrata itd.), gradbeni odpadki, zemlja, listje in veje, nevarni odpadki, odpadna

električna in elektronska oprema ali avtomobilske gume. V preteklosti je veliko odpadkov

končalo v naravi (v gozdovih, v jamah itd.). Tako so nastala velika divja odlagališča

odpadkov, ki še danes onesnažujejo okolje. Odpadki, ki nenadzorovano končajo v

naravi, onesnažujejo podtalnico, zastrupljajo živali, rastline, oddajajo smrad itd. Številne

organizacije se trudijo zmanjšati število teh divjih odlagališč.

Nevarni gospodinjski odpadki

Z nepremišljenim odlaganjem nevarnih odpadkov lahko povzročimo hudo škodo –

zastrupimo okolje, v katerem živimo, in ogrozimo lastno zdravje ter zdravje drugih.

Baterije, embalaže čistil in barv ter pesticidi lahko močno onesnažijo podtalnico – vir

naše pitne vode. Baterija, na primer, težke kovine, ki jih vsebuje (kadmij, krom in nikelj),

prenese tudi na nenevarne odpadke. Nevarnih gospodinjskih odpadkov zato nikoli ne

smemo odlagati skupaj z drugimi gospodinjskimi odpadki. Med nevarne gospodinjske

odpadke spadajo stari akumulatorji, baterije, barve in topila, kemikalije, olja in masti,

pesticidi, pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, neonske cevi ter

zdravila. Pri prepoznavanju nevarnih odpadkov si pomagajmo s simboli, ki jih najdemo

na nevarnih snoveh in njihovi embalaži.

Zbirni centri

Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in

začasno hranjenje vseh vrst ločenih odpadkov.

V času obratovalnega časa, zbirni centri zagotavljajo ločeno zbiranje v kesonih in

manjših zbirnih posodah več vrst odpadkov, skladno z zakonodajo:

papir, karton vključno z embalažo iz papirja in kartona,

različne vrste stekla vključno z embalažo iz stekla,

različno odpadno embalažo (plastično, kovinsko, sestavljeno, stiropor),

les vključno z embalažo iz lesa,

plastiko, kovine, folije,





31

zeleni vrtni odpad (obrezi dreves in grmičevja, pokošena trava),

kosovni odpadki,

električna in elektronska oprema,

oblačila, tekstil,

odpadna jedilna olja,

nevarni odpadki iz gospodinjstev,

gradbeni odpadki iz gospodinjstev (beton, opeka, ploščice, keramika, ...).

Recikliranje

Steklo:

Embalažno steklo predelajo v posebnih pečeh pri zelo visoki temperaturi. Raztalijo ga,

ga ulijejo v kalupe. Z recikliranjem stekla porabimo 30 % manj energije kot pri proizvodnji

stekla iz rude. Tako ustvarijo nove steklenice, kozarce za shranjevanje itd.

Kovine:

Odpadno kovinsko embalažo najprej stisnejo in zmeljejo. Nato z močnimi tokovi zraka

odstranijo razne snovi, ki se držijo embalaže, kot so na primer pena, plastika, tkanina. Z

magnetom izločijo železne delce, ostale kovine pa sortirajo. Kovinske delce nato pretalijo

in tako pridobljeno kovino lahko ponovno uporabimo za izdelavo različnih izdelkov.

Odpadne pločevinke postanejo lahko uporabni kovinski izdelki - npr. kosilnice.

Karton in papir:

Predelava stare papirne embalaže se začne s sortiranjem papirja. Nato iz njega s

kemikalijami odstranijo barve, polnila, lepila in druge sestavine. Dobljeno papirovino

uporabijo v nadaljnji proizvodnji, nato pa s stiskanjem, sušenjem in razrezovanjem

izdelajo tiskarske zvitke ali pole. Recikliran papir najdemo v različnih kartonskih

embalažah, v knjigah, v papirjih itd.





32

Kartonska embalaža za tekoča živila:

Da bi v papirnicah izločili visoko kakovostni karton, embalažo mešajo z vodo. Po 15 do

20 minutah se kartonska vlakna ločijo od slojev polietilena/aluminija. V nadaljnjem

procesu vlakna iz kašaste zmesi še dodatno čistijo in nato uporabijo za izdelavo

recikliranega papirja ali kartona. Plastiko in aluminij ob koncu izločijo. Reciklirani papir iz

kartonske embalaže za tekoča živila se že uporablja za proizvodnjo več vrst različnih

izdelkov, kot so na primer: lepenka, karton, valoviti karton, embalaža za jajca, vrečke,

papirnate brisače, tulci, pisarniški papir in drugo.

Plastična embalaža:

Plastiko pridobivajo iz nafte, ki pa ji cena stalno narašča. Tako postaja predelava plastike

vedno bolj pomembna tudi z ekonomskega vidika. Odpadno embalažo najprej sortirajo

glede na embalažni material. Sledita mletje in pranje. Če potrošnik odvržene embalaže

povsem ne izprazni, ostanki v njej motijo postopek pranja - ostanki šamponov, na primer,

čistilno vodo penijo. Zmlete in očiščene delce odpadne embalaže proizvajalci termično

obdelajo. S tem nastane cenejši, tako imenovani sekundarni granulat. Drug način

predelave plastične embalaže je energetska predelava. To pomeni, da plastiko v

posebnih sežigalnicah uporabijo kot gorivo za na primer gretje vode. Iz odpadne

plastične embalaže je že vrsta izdelkov v našem vsakodnevnem življenju: spalne vreče,

različne embalaže, nakupovalne vrečke, zabojniki za na primer sadje, koši za smeti, cevi,

različni tehnični izdelki (stojala, podložki), izdelki za dom (obešalniki, kljukice za perilo),

pa tudi prve pelerine in puloverje že lahko kupimo iz predelanih plastenk. Največ

odpadnih plastičnih folij uporabimo za izdelavo vrečk za smeti. Največ odpadnih plastenk

trenutno predelajo v oblačila.





33

Navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentiranje

Pred izdelavo plakata jim podamo natančna navodila, kaj mora plakat vsebovati in kako

mora izgledati. Pri izbiri literature jih opozorimo na strokovnost pri izbiri literature (zlasti

pri literaturi s spleta). Pred izdelavo vprašanj za anketni vprašalnik jim podamo navodilo,

da si izdelajo osnutek, da so pri delu sistematični, natančni, da sodelujejo v skupini itd.

Rešitve nalog z delovnega lista za učence

Delovni list 1 (rešitve)

Skupina 1: PAPIR

Kaj odlagamo v posode z modrim pokrovom?

Papir, karton, časopise, revije, zvezke, knjige, prospekte, kataloge, pisemske ovojnice,

pisarniški papir, ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke, kartonsko embalažo,

lepenko itd.

Česa v posode z modrim pokrovom ne smemo odlagati?

─ Kartonske votle embalaže tekočin (ta spada med embalažo);

─ povoščenega ali plastificiranega papirja, tapet in celofana (odložimo med preostale

odpadke);

─ cigaretnih zavojčkov (zavojček ločimo na celofan, stanjol in karton ter vsakega

posebej odložimo);

─ higienskega papirja – papirnatih brisač, prtičkov, robčkov ipd.) (odložimo med BIO

odpadke);

─ z živili pomazane ali prepojene papirnate in kartonske embalaže (spada med BIO

odpadke);

─ kakorkoli umazanega ali navlaženega papirja in kartona.

Skupina 2: EMBALAŽA

Kaj odlagamo v posode z rumenim pokrovom?





34

Plastenke pijač in živil; plastenke čistil in pralnih sredstev; pločevinke živil in pijač;

kartonsko votlo embalažo od mleka, sokov ipd.; plastične vrečke; plastično embalažo

šamponov, zobnih past in tekočih mil; plastične lončke; embalažo CD-jev in DVD-jev;

plastično folijo, v katero so zaviti izdelki itd.

Česa v posode z rumenim pokrovom ne smemo odlagati?

─ Plastične embalaže nevarnih snovi ali njihovih ostankov (motornih in druge vrste

mineralnih olj, sredstev za zaščito rastlin – pesticidi, barve, laki itd. Vedno preverite, ali

je na embalaži simbol za nevarne odpadke!);

─ celofana;

─ CD-jev, DVD-jev in gramofonskih plošč;

─ kosovnih plastičnih predmetov (polomljeni plastični stoli, talne obloge – to odpeljete v

zbirni center).

Skupina 3: STEKLO

Kaj odlagamo v posode z zelenim pokrovom?

─ Steklenice živil in pijač; stekleno embalažo zdravil in kozmetike; kozarce vloženih živil;

drugo stekleno embalažo.

Česa v posode z zelenim pokrovom ne smemo odlagati?

─ Okenskega in drugega ravnega stekla (oddamo ga v zbirnem centru);

─ žarnic (odložimo med preostale odpadke);

─ neonskih, halogenskih in žarilnih žarnic ter svetlobnih cevi (nevarni odpadki);

─ avtomobilskega stekla (to in spodaj našteti odpadki spadajo med preostale odpadke);

─ ogledal;

─ porcelana;

─ keramike;

─ kristalnega in ekranskega stekla;

─ pleksi stekla;

─ karbonskega stekla;

─ laboratorijskega in ognjevarnega stekla.





35

Skupina 4: ORGANSKI, BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI (BIO) ODPADKI

Kaj odlagamo v rjave posode?

─ Kuhinjske odpadke, med katere spadajo: zelenjavni odpadki (čebulni in krompirjevi

olupki, odpadki solate, zelja, korenja, redkve, zelene itd.); olupki in ostanki sadja; kavna

gošča ter kavni filtri; čaj in čajne vrečke; ostanki hrane; jajčne lupine; pokvarjeni

prehrambni izdelki (brez tekočin in embalaže); papirnate vrečke za sadje in zelenjavo,

papirnati robčki, brisače itd.

─ Vrtne odpadke, med katere spadajo: rože, pokošena trava, listje, rezano grmičevje,

razrezane veje, plevel in podobno.

Reference

Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. Učni načrt (2011). Ljubljana. Ministrstvo

za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo.

Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. Učni načrt (2011). Ljubljana. Ministrstvo za

šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo.

Že ločujete ali še smetite?

http://www.snaga.si/sites/default/files/snaga_si/stran/datoteke/publikacija_e_loujete_ali_

e_smetite_2011.pdf (dostopno dne: 5. 4. 2014).

ABC ločevanja odpadkov

http://www.viva.si/Naravi-prijazno/6703/ABC-lo%C4%8Devanja-odpadkov

(dostopno dne: 28. 5. 2014)

Ekološki otoki

http://www.sempeter-vrtojba.si/projekti-in-nalozbe/zakljuceni/ekoloski-otoki/






36

Recycling Guarantee for End-of-Life Modules

http://www.photovoltaic-production.com/812/recycling-guarantee-for-end-of-life-modules/


Kar polovica Slovencev ima težave s pravilnim ločevanjem odpadkov!

http://www.viva.si/Naravi-prijazno/6804/Kar-polovica-Slovencev-ima-te%C5%BEave-s-

pravilnim-lo%C4%8Devanjem-odpadkov



Documents

PROFILES učno gradivo, navodila za učitelje locevati_odpadki.pdf · zelene itd.), tekoči ostanki hrane, olupki in ostanki sadja, kavna gošča ter kavni filtri, cigaretni ogorki,