DIPLOMSKO DELO - core.ac.uk · 1. Geološka doba O tem, da je vinska trta obstajala že v stari geološki dobi dokazujejo okameneli ostanki, odtisi vinskih listov, pešk in drugih

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

DIPLOMSKO DELO

Ines Sikošek

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovenske jezike in književnosti

Diplomsko delo

VINOGRADNIŠKO IZRAZJE GORENJE PIROŠICE

Graduation thesis

VITICULTURAL TERMINOLOGY OF GORENJA

PIROŠICA

Mentorica: Kandidatka:

red. prof. dr. Mihaela Koletnik Ines Sikošek

Maribor, 2016

Lektorica: Katja Tomažič, prof. slovenščine

Prevajalka: Petra Ganc, prof. angleščine in zgodovine

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici red. prof. dr. Mihaeli Koletnik za vse strokovne napotke,

potrpežljivost in hitro odgovarjanje na elektronsko pošto.

Posebna zahvala gre tudi mojemu dedku, informatorju, ki mi je pomagal pri

sestavi slovarskega dela diplome.

Ati in mami, hvala, ker sta mi ves čas študija stala ob strani, me spodbujala, mi

pomagala in verjela vame.

Hvala tudi mojemu fantu Robiju, ki me je podpiral, motiviral, bodril ter mi nosil

literaturo iz knjižnic.

Hvala vsem prijateljem, ki ste mi kakorkoli pomagali. Z vami sem preživela

najlepša študijska leta.

Draga Katja, hvala za vso pomoč in motivacijo!

In, iskrena hvala tudi moji žal že pokojni babici, ki mi je pomagala v prvih letih

študija. Delo posvečam njej v spomin.

Na svetu lepše rož'ce ni,

kot je ta vinska trta,

pozimi spi, spomlad cveti,

v jesen pa vince daje.

(Lojze Slak)

Koroška cesta 16

2000 Maribor, Slovenija

IZJAVA

Podpisana Ines Sikošek, rojen-a 03. 05. 1988, študentka Filozofske

fakultete Univerze v Mariboru, študijski program Slovenski jezik s

književnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom "Vinogradniško

izrazje Gorenje Pirošice" pri mentorici red. prof. dr. Mihaeli Koletnik,

avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni;

teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Maribor, 18. 4. 2016

________________

Podpis študentke

UNIVERZA V MARIBORU

____________________________ IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE ZAKLJUČNEGA DELA IN

OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV Ime in priimek diplomanta-tke: Ines Sikošek Vpisna številka: F0004365 Študijski program: Slovenski jezik s književnostjo Naslov diplomskega dela: Vinogradniško izrazje Gorenje Pirošice Mentor: red. prof. dr. Mihaela Koletnik Somentor: ________________________________________________ Podpisani-a Ines Sikošek izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal elektronsko verzijo zaključnega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Diplomsko delo sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru. Tiskana verzija diplomskega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. ___________________________________________________________________ Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: _________________________________ ne sme biti javno dostopno do __________________ (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). ___________________________________________________________________ Podpisani izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov diplomskega dela) na spletnih straneh in v publikacijah UM. Datum in kraj: Podpis diplomanta-tke:

_________________________

Podpis mentorja _________________________ (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno): Podpis odgovorne osebe naročnika in žig:__________________________________ (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno)

POVZETEK

V diplomskem delu z naslovom Vinogradniško izrazje Gorenje Pirošice so zajeti

rezultati preučevanja vinogradniškega izrazja, ki so ga v preteklosti in ga še danes

uporabljajo v vasi Gorenja Pirošica ter glasoslovne in oblikoslovne značilnosti

govora omenjene vasi. Gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za Slovenski

lingvistični atlas in prostega govora informatorja. Na podlagi tega sem sestavila

in napisala abecedni slovar vinogradniškega izrazja. S preučevanjem strokovne

literature sem v prvem delu diplomske naloge najprej opisala nekatere značilnosti,

povezane z vinogradništvom (zgodovino, sorte vin, vinogradne okoliše, vino in

zdravje), nato pa s pomočjo narečnega besedila in literature govor Gorenje

Pirošice umestila v narečni prostor. Sledijo glasoslovne značilnosti in posebnosti

v oblikoslovju. Drugi, obsežnejši del diplome, pa sem posvetila zapisu

vinogradniške vprašalnice in sestavi samega slovarja. V abecednem slovarju je

180 gesel, od tega največ samostalnikov. Vanj je vključeno vse, kar je povezano z

vinogradništvom, od začetka obdelave zemlje do končnega nastanka vina. Narečni

izrazi, ki so se uporabljali v preteklosti, so predvsem mladim manj poznani.

Slovar zajema tudi prevzete besede, največ je germanizmov. Na koncu geselskega

članka je zapisano, ali sta izraz in njegov pomen zapisana v SSKJ-ju ali v

Pleteršnikovem slovarju.

Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, sevniško-krški govor,

Gorenja Pirošica, vinogradniško izrazje.

ABSTRACT

Gorenja Pirošica Viticultural Terminology is the title of my diploma thesis which

includes the results of viticultural terminology study, the terminology which was

used in the past and is nowadays still used in the village of Gorenja Pirošica.

However, it also includes phonological and morphological speech characteristics

of the above mentioned village. The material has been collected by means of

Slovenski lingvistični atlas and free speech informer. On the basis of the

previously mentioned an alphabetical dictionary of viticultural terminology has

been drawn together and written down. Some characteristics connected with

winegrowing (such as the history, sorts of wine, winegrowing areas, wine and

health) were described in the first part of the thesis by studying professional

literature. By studying dialect texts and literature, the Gorenja Pirošica speech was

later fit into its dialect area. This part is followed by phonological characteristics

and specialties in regards to morphology. The substantial part of the thesis is

dedicated to record the vineyards questionnaires and the construction of the

dictionary. There are 180 words in the alphabetical dictionary, most of them are

nouns. The dictionary itself includes everything which is connected with

viticulture, since the beginning of tillage to the final formation of wine. Dialect

expressions which were used in the past are unknown to younger people

nowadays. The dictionary also includes acquired words that mostly came from

Germanic language. At the end of each parole article it is written whether the

expression and its meaning are listed in the Dictionary of Standard Slovenian

Language or Pleteršnik's Dictionary.

Key words: dialectology, Styrian dialect group, Sevnica – Krško speech, Gorenja

Pirošica, viticultural terminology

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................. 1

2 NAMEN IZDELAVE DIPLOMSKEGA DELA ................................................. 2

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ........................................................................... 3

4 METODOLOGIJA ............................................................................................... 4

5 VINOGRADNIŠTVO .......................................................................................... 5

5. 1 Zgodovina vinske trte ................................................................................... 5

5. 2 Vinorodni okoliši .......................................................................................... 6

5. 3 Vino skozi čas .............................................................................................. 1

5. 4. Cviček .......................................................................................................... 3

6 O KRAJU ............................................................................................................. 4

6. 1 Naravna dediščina vasi ................................................................................. 4

6. 2 Legenda o nastanku imena vasi .................................................................... 5

7 UMESTITEV PIROŠKEGA GOVORA V NAREČNO SKUPINO ................... 7

7.1 Glasoslovni in oblikoslovni oris piroškega govora ....................................... 8

7.1.1 Naglas ......................................................................................................... 8

7.1.2 Samoglasniki .............................................................................................. 8

7.1.2.1 Izvor dolgih naglašenih samoglasnikov ............................................... 9

7.1.2.2 Kratki naglašeni samoglasniki .......................................................... 12

7.1.2.3 Moderna vokalna redukcija ............................................................... 14

7.1.2.4 Ukanje ................................................................................................ 14

7.1.2.5 Akanje ................................................................................................ 14

7.1.2.6 Samoglasniški razvoj ......................................................................... 15

7.1.3 Soglasniki ................................................................................................. 15

7.1.3.1 Zvočniki .............................................................................................. 15

7.1.3.2 Nezvočniki .......................................................................................... 15

7.1.3.3 Zvočniki .............................................................................................. 16

7.2 Oblikoslovne posebnosti ............................................................................. 20

8 ABECEDNI SLOVAR VINOGRADNIŠKE TERMINOLOGIJE .................... 21

8.2 Slovarček ..................................................................................................... 22

8.3 Analiza gradiva ............................................................................................ 52

9 SKLEP ............................................................................................................... 53

10 PRILOGE ......................................................................................................... 55

10.1 Predstavitev informatorja .......................................................................... 55

10.2 Pripoved informatorja ................................................................................ 56

10.3 Vprašalnica za vinogradniško terminologijo ............................................. 62

11 VIRI IN LITERATURA .................................................................................. 70

KAZALO SLIK

Slika 1: Kapelica ..................................................................................................... 5

Slika 2: Tabla .......................................................................................................... 6

Slika 3: Črnina v informatorjevem vinogradu ...................................................... 25

Slika 4: Grozdje..................................................................................................... 27

Slika 5: Lesene kadi .............................................................................................. 29

Slika 6: Preša ......................................................................................................... 40

Slika 7: Lesen sod ................................................................................................. 43

Slika 8: Z informatorjem, pogled na Gorenjo Pirošico ......................................... 55

1

1 UVOD

V Gorenji Pirošici so se vaščani že od nekdaj ukvarjali s kmetijstvom, živinorejo

in vinogradništvom. To jim je omogočala rodovitna prst, bogata s prodom in

ilovico. Zemljo so obdelovali ročno, s preprostimi orodji, ki so danes nam,

mladim, v večini nepoznana. Mnogim so omenjene panoge v preteklosti prinašale

glavni vir zaslužka. Danes se z vinogradništvom v tej vasi ukvarjajo zgolj

ljubiteljsko. V upanju, da se vsaj del starega vinogradniškega narečnega izrazja

ohrani in ne utone povsem v pozabo, sem se tudi lotila raziskovanja le-tega.

Dodatno me je k temu vzpodbudilo tudi to, da se z vinogradništvom in

pridelovanjem vina še vedno ukvarja moj dedek, Vegel Franc, ki je bil tudi moj

informator. Na ta način bom lahko vsaj malo prispevala k ohranjanju kulturne in

jezikovne dediščine. V samem razvoju jezika in načinu življenja je prihajalo do

sprememb, kar bi rada tudi prikazala. V prvem delu sem na kratko raziskala sam

razvoj vinogradništva in nekatere zanimivosti, povezane z vinom. V nadaljevanju

me je zanimalo, v katero narečno skupino lahko umestim govor izbrane vasi.

Opredelila sem ga z glasoslovnega in oblikoslovnega vidika. Informatorju, ki mi

je bil v veliko pomoč, sem zastavila vprašanja, povezana z vinogradniško

terminologijo, pri čemer sem si pomagala z Vinogradniško vprašalnico. Govor

sem posnela in kasneje zapisala, da sem ga lažje analizirala. Najobsežnejši del

diplomskega dela predstavlja abecedni vinogradniško-terminološki slovarček. Za

lažjo predstavo so nekaterim izrazom dodane tudi fotografije iz lastnega arhiva,

posnete na domačiji informatorja in v njegovem vinogradu, ki se nahaja v

Piroškem vrhu, nedaleč od same vasi.

2

2 NAMEN IZDELAVE DIPLOMSKEGA DELA

V svoji diplomski nalogi želim na osnovi zvočnega govora informatorja in

vinogradniške vprašalnice za SLA:

na kratko predstaviti vinogradništvo,

predstaviti vas Gorenja Pirošica,

narečno umestiti govor vasi,

izdelati abecedni slovar vinogradniških narečnih izrazov,

preučiti glasoslovno ravnino govora,

izpostaviti pomembnejše oblikoslovne značilnosti govora,

ugotoviti, iz katerega jezika so prevzete besede.

Da bi dosegla zastavljene cilje, sem uporabila strokovno literaturo ter narečno

gradivo, posneto in analizirano s pomočjo informatorja.

3

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Ljudje so nekoč zemljo obdelovali ročno, z orodji, ki so jih v večini

naredili doma.

Poznali so poimenovanja za starejše izraze, za katere predvidevam, da

predvsem mladi generaciji niso poznani.

Predvidevam, da se je zaradi modernizacije v vinogradništvu veliko

spremenilo, predvsem to, da staro izrazje izginja iz rabe pri mlajših

govorcih.

Domnevam, da je nekaj besed tudi prevzetih, in sicer predvsem iz

nemškega jezika (germanizmi), večji del besed pa je slovanskega izvora.

4

4 METODOLOGIJA

Diplomsko delo je izdelano na osnovi teoretičnih in empiričnih metod. Pri

preučevanju vinogradniškega izrazja izbranega govora vasi Gorenja Pirošica bom

uporabila naslednje metode:

zgodovinsko metodo pri preučevanju preteklosti,

deskriptivno metodo pri opisovanju značilnosti govora,

komparativno metodo pri primerjanju pridobljenih dejstev,

metodo klasifikacije, s katero bodo pridobljena dejstva uvrščena v sistem,

metodo analize in sinteze pri analiziranju ter združevanju posameznih

pojavov.

5

5 VINOGRADNIŠTVO

Vinogradništvo – a s (a) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske

trte in pridelovanjem grozdja: obnoviti vinogradništvo; ukvarjati se z

vinogradništvom; vinogradništvo in vinarstvo/ zaslužek od vinogradništva,

pridelovanje grozdja, vina (SSKJ/2008: 3212).

5. 1 Zgodovina vinske trte

Zgodovino vinske trte obravnavamo po zgodovinskih obdobjih:

1. Geološka doba

O tem, da je vinska trta obstajala že v stari geološki dobi dokazujejo okameneli

ostanki, odtisi vinskih listov, pešk in drugih delov trte.

2. Doba antike

Gojenje trte sega že 7 do 8000 let pred našim štetjem, pri Semitih, Egipčanih,

Babiloncih idr. V Grčiji so trto gojili okrog 1500 let pred našim štetjem. V

današnjo Francijo, Španijo, Portugalsko in severne afriške dežele so gojenje trte

razširili Feničani 600 let pred našim štetjem. Najmočneje pa se je znanje o vinski

trti razvilo pri Rimljanih.

3. Doba krščanstva in srednji vek

Vino so uporabljali pri bogoslužju, kar je zelo vplivalo na razvoj vinogradništva,

sploh dovolitvi Krščanstva s strani cesarja Konstantina. Ko so se v naše kraje

začela naseljevati slovanska plemena, ki so sprejela krščanstvo, so začela tudi

intenzivneje gojiti vinsko trto. Fruškovski vinogradi so bili znani v srednjem

veku. Od 10. stoletja naprej je na področju Štajerske in Dolenjske zemljiška

gospoda skrbela za to, da so kmetje obvezno obdelovali vinograde.

4. Novi vek in doba razcveta vinogradništva

S tem, ko je znanost, tehnika, trgovina ipd. napredovala, je vse to vplivalo tudi na

vinogradništvo. Z razvojem trgovine so vino začeli izvažati tja, kjer ga niso

pridelovali. Začeli so pisati knjige, preučevati sorte vin, sestavo vinogradov ipd. V

6

19. stol. so najintenzivnejše opisovali vinske sorte. Opisovanja Avstrijca

Goetheja, ki je leta 1876 izdal Atlas vinogradništva Nemčije in Avstrije so

pomembna za slovensko ampelografijo.

5. 2 Vinorodni okoliši

Jugovzhodno območje - Posavski rajon

Območje zajema porečje reke Save s pritoki zahodno od gorske verige Donačka

gora-Boč-Konjiška gora-Paški Kozjak, od tu v smeri Litije do Kočevja, nato vse

do meje s Hrvaško. V delu med Gorjanci in Savo uspeva znano in cenjeno vino

cviček. Območje delimo na več vinorodnih okolišev.

Zame pomemben je dolenjski okoliš, ki pa je razdeljen na dva podokoliša:

a) krško-gorjanski s središčem v mestu Krško in Kostanjevica na Krki. Obsega

nižje okoliše, med drugim tudi Piroški vrh (pri Gorenji Pirošici) in Gadovo peč;

b) novomeško-mokronoški podokoliš.

Sorte vinske trte

Kje vinska trta najbolj uspeva in obrodi, je človek spoznaval stoletja.

Peronospora, trsna uš in plesen so vplivale na razmnoževanje novih sort. Ko so

evropsko trto začeli cepiti na ameriško, je le ta postala odpornejša proti ušem. S

cepljeno trto so se seveda pojavile tudi nove sorte. Pri pojavljanju teh novih sort,

je bila zelo pomembna tehnika. Najprej so sadili kolje, šele kasneje pa so jih

zamenjali z žično oporo. Različne sorte so različno rodile, zato ni bilo toliko

tveganj kot v čistih vinogradih, saj je vsako leto obrodila vsaj ena sorta. Poznamo

več sort, ki rastejo v Posavju, vendar med njimi npr. frankinja in modri pinot

uspevata enako dobro kot kjerkoli drugje npr. na Goričkem. Vinogradniki želijo

sorte prenašati, saj vedo, kje katera sorta uspeva. Tisti, ki se na vino dobro

spoznajo, lahko hitro ugotovijo, kje je bilo vino pridelano. Npr. okusa dobro

poznanega cvička, ki uspeva na Dolenjskem in pri nas v Posavju, ni mogoče

7

zgrešiti. Vino vedno bolj vrednotimo po območju pridelave grozdja, kakor pa po

čem drugem. Na uspevanje sort, ki jih gojijo v Posavskem okolišu, vplivajo

različni dejavniki, med drugimi tudi Panonska lega. Danes je problem to, da

vinogradniki vse bolj sadijo sorte, ki so že poznane in vse manj tiste, ki ne dajejo

tako velikega pridelka. Čeprav se v naši vasi najdejo tudi skoraj že pozabljene

sorte.

8

Posavski vinorodni rajon

V dolenjskem vinorodnem okolišu so priporočene sorte, ki se smejo saditi: beli

pinot, laški rizling, modra frankinja, modri pinot in žametovka, dovoljeno pa je

saditi tudi zeleni silvanec, kerner, portugalko, savuignon, renski rizling, rumeni

plavec, šentlovrenko in gamay.

V bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu priporočajo sajenje naslednjih sort:

beli pinot, modro frankinjo, laški rizling, modri pinot, chardonnay, sauvignon in

žametovko. Dovoljene sorte pa so tudi: renski rizling, šipon, ranina, zeleni

slivanec, traminec, rizvanec, šentlovrenka, gamay, žlahtnine, kraljevina, zweigelt

in kraljevina.

Najpogostejše sorte vinske trte v Posavju

Opis sort vinske trte

Sorte delimo glede na izkoriščanje, in sicer:

– na vinske (predelava grozdja v vino),

– na namizne (poraba v presnem stanju).

Skupino sort delimo po barvi grozdja. Bele so primerne za pridelavo belih vin in

rdeče oziroma modre za pridelovanje rdečih vin.

V Posavskem okolišu pridelujejo tudi vino iz obeh barv, imenuje se cviček. Več o

njem v nadaljevanju diplome.

Žametovka (žametna črnina)

Je pozna sorta za rdeče vino in zahteva boljše vinogradne lege. Proti gnilobi ni

odporna, medtem ko proti pozebi in boleznim je. A kjub temu, spomladi pogosto

pozebe zaradi zgodnjega brstenja. Ker na vinogradnih legah slabše zori, jo

največkrat gojijo na brajdah.

9

Sorta žametovke je primerna za krajše obrezovanje, saj pozno dozoreva. Na

Dolenjskem pri mešanju z drugimi sortami daje prijetno kiselkasto obstojno vino,

cviček.

Rdeča kraljevina

Manj rodi, saj je različek navadne zelene kraljevine. Večjih nasadov le-te ni,

najdemo le posamezne trse. Bolj obarvane jagode imajo starejše in manj bujne

trte, medtem ko imajo trte v mladih in bujnih vinogradih manj obarvane jagode.

Tako da dveh sort kraljevine ni, je le bolj zelen ali rdečkast tip, vendar gre v

resnici za isto sorto.

Rumeni plavec

Sinonimi: debeli klešec, Plavez gelber, plavec žuti.

Poreklo je domača sorta iz Hrvaškega Zagorja in bizeljskega. Ima zelo močne

rasi, velik list z globokimi zarezami in velikimi, ostrimi zobmi. Vršički mladik so

zeleni in gladki, cvet pa dvospolen. Ima velik valjast grozd, ki tehta med 15 in 40

dkg. Jagoda je jajčasta, okrogla in srednje debela. Pridobi od 15 do 17% sladkorja

in 5 do 8% kisline. Rodi bogato in redno. Vino je belo in kiselkasto.

Modra frankinja

Izvira iz Avstrije in je v Sloveniji razširjena predvsem v JV delu. Enoletna rozga

je močna, sivo rjava in črtasta. Sodi med najbolj bujne trte. Ima dvospolen cvet.

Grozd je velik, težak od 20 do 40 dkg in nekoliko deljen. Jagoda je srednje debela,

temno modra in okrogla. Rodi zelo obilno. Za izboljšavo jo dodajajo cvičku. Je

nosilka kakovostnih sortnih vin.

1

5. 3 Vino skozi čas

Človek je pred kameno dobo poznal vino, ki mu je služilo tudi kot zdravilo, saj

mu le-to ni bilo znano. Sprva je človek vino uporabljal zgolj za zdravilo, saj ga je

mešal z različnimi zdravilnimi rastlinami. Do 16. stoletja so bila zdravila, ki so

vsebovala vino, večinoma naravna. Toda ljudje so seveda poznali tudi opojno moč

vina. Pred približno 40 milijoni let se je na zemlji pojavila vinska trta (vvitis

vinifera) v eocenu. Takrat človeka še ni bilo. V prazgodovini so v okolici Pariza

našli odtise listov trte. Dokaz za to, da je kultura vinske trte in vina stara vsaj že

osem tisoč let je stiskalnica, ki je bila najdena blizu Damaska iz 6. tisočletja

pr.n.št..

Zgodovina vina je podobna zgodovini človeštva. Vino je bila prva alkoholna

pijača na svetu.

Zgodovina vina se prične z Noetom, saj naj bi bil prvi človek, ki se je napil vina.

Vino in vinska trta so neštetokrat omenjeni že v samem Svetem pismu. Pomen

daritve vinu je dal Kristus, ki ga je naredil iz vode.

Vino je bilo sveta pijača Starih Egipčanov, saj so ga darovali bogovom. Pri starih

Grkih in Rimljanih je bilo vinogradništvo zelo pomembno. Vino je doseglo

največji kult. Širjenje in gojenje vinogradov je doseglo svoj vrh v času rimskega

imperija.

Iz leta 2230 pred našim štetjem izhaja najstarejši zapis o vinu kot zdravilu.

Uporabljali so ga za pripravo zdravilnih zeliščnih napitkov, pri razkuževanju ran,

kot anestetik pri operacijah in porodih. Vino je obvarovalo ljudi pred hudimi

infekcijami. Danes je znano, da nekatere vrste vina delujejo baktericidno in

antivirusno.

Vino

Je pridelek, dobljen s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem sladkorja v

svežem ali zdrozganem grozdju ali moštu (Kapš 1998: 16).

2

Vino je alkoholna pijača in proizvod. Že stari narodi so poznali zdravilno in tudi

hranilno vrednost vina. Vino lahko vpliva na fizično in umsko moč človeka.

Zdravnik Dougnac je celo dokazal, da prebivalci iz vinorodnih območij živijo

dlje, da je umska zmogljivost ljudi, ki uživajo vino, večja in da vinorodni kraji

dajo največje število sposobnih rekrutov.

Martinovanje

Prevzeli smo ga iz nemško govorečih dežel. Navada je, da se na svetega Martina v

kleti oz zidanici zberejo prijatelji in sorodniki, da bi poskusili mlado vino, ki je

nastalo iz mošta. Pridelovalci vina pričakujejo dobro oceno o kakovosti svojih

vin. Na mizi ne sme manjkati martinova pečena gos, mlinci in dušeno zelje, tako

imenovana martinova pojedina.

Trgatev

Trgatev je čas, ko se zbere vsa družina in sorodniki. To je dogodek, na katerega še

vedno čakamo vse leto. Za vinogradnika se s trgatvijo dela v vinogradu končajo.

Čas trgatve

Odvisen je od stanja grozdja, od njegove zrelosti in zdravstvenega stanja. Pri nas

v naši vasi ni navada, da trgamo prezgodaj. Upoštevamo roke, ki jih izdajo za to

pristojni. Da pridelamo dobro vino jih moramo upoštevati, vendar, če je grozdje

prej zrelo, lahko trgatev opravimo predčasno.

Priprava na trgatev

Pomembno je, da uporabimo posodo, ki je čista in brez vonja. Največkrat so to

plastična vedra in škafi. Preden damo grozdje v lesene kadi, le-te dobro očistimo.

Paziti moramo, da v njih ni plesni, saj je njen vonj in okus iz vina nemogoče

odpraviti.

3

Trganje grozdja

Grozdje trgamo praviloma ob suhem vremenu, kar pa v večjih vinogradih ni

vedno izvedljivo. Gnilo grozdje obrežemo in potrgamo le zdravega in zrelega. To

je posebej pomembno za rdeče sorte. Pazljivi moramo biti tudi, da grozdja ne

poškodujemo pri rezanju oz. dajanju v vedra in kadi. Do preše mora grozdje

nepoškodovano. Pomembno je tudi žveplanje grozdja, s katerim pa ne smemo

pretiravati, saj bo le tako kasneje vino imelo dober okus in bo boljše.

5. 4. Cviček

Trgati je potrebno zdravo grozdje. Trgatev mora potekati, ko ima grozdje najvišjo

stopnjo sladkorja in takrat, ko je vreme lepo. Ko grozdje prešamo, ga ne smemo

preveč stiskati. Za dober cviček je pomembno pravilno razmerje med belim in

rdečim grozdjem, ki je naslednje: 30 % mora biti belega (kraljevina, rumeni

plavec, laški rizling), 70 % mora biti rdečega, od tega 10 % modre frankinje,

ostalih 60 % pa žametne črnine. Za dober cviček je zelo pomembno tudi

žveplanje. Vrenje mošta in zorenje vina mora potekati v primernem prostoru, ki je

zračen in ima ustrezno temperaturo. Sodi morajo biti čisti. Po končanem vretju je

potrebno vino prvič pretočiti. V sodih cviček zori od jeseni do februarja, nato ga

pretočimo v cisterne. Cviček je najbolj znano dolenjsko vino.

4

6 O KRAJU

Gorenja Pirošica

Gorenja Pirošica je vas, ki leži na levi strani reke Krke. Uvrščamo jo v

Spodnjeposavsko regijo. Pokrajina, kjer se vas nahaja je Dolenjska. Spada v

občino Brežice in pošto Cerklje ob Krki. Nadmorska višina vasi je 162 m.

Naravne značilnosti pokrajine

Med Savo in Krko se na levi strani razteza raven svet, ki je del Krškega polja. Na

levem bregu je na prisojnih pobočjih veliko nasadov vinske trte. Kamnita sestava

je v večini apeniški prod, ponekod pa tudi pesek. Prst je rodovitna, temno rjave

barve, zato vinska trta tu dobro uspeva. V gričevnatem svetu je veliko laporja,

zato so tu številni vinogradi. Zaradi lažje obdelave je veliko strmih pobočij

preoblikovanih v terase.

Značilnosti podnebja

Vas Gorenja Pirošica leži v panonski pokrajini, zato se pri podnebju čutijo vplivi

celine. Podnebje je zmerno celinsko, s povprečno temperaturo okoli -1 ℃, julijske

temperature pa so okoli 20 ℃. Padavin zapade okoli 1000 mm letno. V

spomladanskih mesecih vinograde in sadno drevje prizadeneta tudi pozeba in

slana.

6. 1 Naravna dediščina vasi

V Gorenji Pirošici je kapelica, ki je zaradi svoje velikosti nekaj posebnega.

Visoka je približno en meter, zato je v primerjavi z ostalimi kapelicami majhna.

Njena posebnost je ta, da je zgrajena nad studencem, ob vznožju pobočja Piroški

vrh. Iz studenca, ki je z njo povezan priteka voda. Posebnost je tudi ta, da kapelica

stoji tik pod domačijo informatorja, v njegovi rojstni vasi.

5

Slika 1: Kapelica

6. 2 Legenda o nastanku imena vasi

Po pripovedi informatorja, dedka Franca Veglja in pričanju domačinov, po ustnem

izročilu, naj bi vas dobila ime po dekletu z imenom Rožica.

Dekle naj bi nekega dne hodilo od kraja do kraja in ker je bila žejna, se je ustavila

pri vaškem vodnjaku, kjer je spila vodo. Prestregli so jo Turki in eden izmed njih

ji je dejal: "Le pij, ro'šca, le pij!". Nato so jo ugrabili. Iz fraze 'pij rošca' naj bi

nastala izpeljanka za ime Pirošica. Rožico so po spopadu s Turki osvobodili in

rešili domačini, ki so Turke premagali v boju. Rekli so ji, da lahko še pride pit

vodo, ro'šca njihova.

6

Slika 2: Tabla

7

7 UMESTITEV PIROŠKEGA GOVORA V NAREČNO

SKUPINO

Piroški govor se uvršča v štajersko narečno skupino.

Štajerska narečna skupina je svoje ime dobila po nekdanji deželi v Avstro-Ogrski

monarhiji. Štajersko narečno skupino sestavljajo naslednja narečja:

ZGORNJESAVINJSKO NAREČJE in SOLČAVSKI GOVOR (spada med

severna štajerska narečja): značilnosti gorenjščine,

SREDNJESAVINJSKO NAREČJE (spada med severna štajerska narečja):

delitev na S in J; celjski pogovorni jezik,

SREDNJEŠTAJERSKO NAREČJE (spada med južna štajerska narečja):

Šmarje pri Jelšah, določene značilnosti – Haloze,

KOZJANSKO-BIZELJSKO NAREČJE (spada med južna štajerska

narečja): prepletanje s hrvaškimi govori,

JUŽNOPOHORSKO NAREČJE in KOZJAŠKI GOVOR (spada med

severna štajerska narečja): 3 podnarečja: S pohorski govori, V pohorski

govori, J pohorski govori.

POSAVSKO NAREČJE (spada med južna štajerska narečja): prehodno

narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino,

Sevniško-krški govor spada v posavsko narečje. Stari akuti so se podaljšali hitro

in zato v razvoju dohiteli razvoj dolgih samoglasnikov.

K posavskemu narečju spadajo:

zagorsko-trboveljsko podnarečje,

laško podnarečje,

sevniško-krško podnarečje.

Temeljni starejši glasoslovni razvoj je dolenjski, preplavili pa so ga mlajši

štajerski narečni pojavi. Pod vplivom štajerskega narečja so se tonemska nasprotja

izgubila. Sevniško-krški govor ima veliko štajerskih značilnosti.

8

Po Logar-Riglerjevi karti Slovenskega narečja se govor Gorenje Pirošice uvršča v

posavsko narečje štajerske narečne skupine, in sicer v sevniško-krški govor, kljub

temu, da ima govor temelje v dolenjski narečni skupini zaradi zgodovine

glasoslovnega razvoja dolenjščine.

Za posavsko narečje je torej značilno, da je prehodno med dolenjščino in

štajerščino.

7.1 Glasoslovni in oblikoslovni oris piroškega govora*

7.1.1 Naglas

Obravnavani govor pozna jakostno naglaševanje, kjer je razločevalna lastnost

jakost oz. moč izgovorjave. Kolikostno nasprotje je izginilo zaradi neposredne

bližine štajerskega narečja. Naglašeni samoglasniki so dolgi (tudi dvoglasniški),

nenaglašeni samoglasniki pa so samo kratki.

Govor pozna vse naglasne tipe. Nepremični naglasni tip je najpogostejši, ohranjen

je tudi premični, medtem ko se je končniški skoraj izgubil.

7.1.2 Samoglasniki

Samoglasniški sistem

iː uː

iːẹ uːọ

ẹː ọː

eː oː

eː oː

eː /ẹː +ər

aː/åː

* Glasoslovni in oblikoslovni oris sta povzeta po: Baznik (2013).

9

7.1.2.1 Izvor dolgih naglašenih samoglasnikov

iː

← zgodaj podaljšanega ə v rod. mn.: d'niː;

← stalno dolgega iː 'ziːma, kme'tiːja;

← staroakutiranega i v nezadnjem besednem zlogu: 'liːpa, 'riːba, 'xiːša;

← novoakutirani e pred r: 'piːrje;

← v izposojenkah: 'šiːxt;

← kratko naglašenega iː 'miːš, 'siːt.

uː

← stalno dolgega u: 'luːbje, 'luːč;

← staroakutiranega u v nezadnjem in zadnjem besednem zlogu: 'kuːpa, k'ruːx;

← prednaglasnega u po umiku naglasa: 'kuːpla, p'luːvat, 'tuːlla;

← stalno dolgega o: 'muːč, 'nuːč, le'puː;

← v izposojenkah: š'tuːmfi.

iːẹ

← kratkega ę v kratkih nedoločnikih: za'čiːẹt;

← stalno dolgega e: 'piːẹč, 'liːẹt;

← novoakutiranega e v nezadnjem besednem zlogu: 'riːẹku;

← v izposojenkah: 'kiːẹ .

uːọ

← stalno dolgega ǫ: 'muːoš;

← staroakutiranega ǫ: 'dọːga/'duːọga;

← po naglasnem umiku naglašenega ǫː 'zuːọbi;

10

← redko iz kratkega naglašenega uː s'kuːọp;

← novoakutiranega o v nezadnjem zlogu: š'kuːọda, 'vuːọla, 'duːọta;

← v prevzetih besedah: 'muọːšt/'mọːšt.

ẹː

← stalno dolgega ę: p'lẹːšəm, i'mẹː;

← staroakutirani ę v zadnjem besednem zloguː 'zẹːt;

← staroakutiranega ĕ: 'lẹ ẹːza, st'rẹːxa;

← redko stalno dolgega ĕ : 'lẹ ;

← stalno dolgega eː 'lẹːt, 'pẹ ;

← novoakutirani ə v zadnjem besednem zlogu : 'cẹ ;

← ĕ pred r: 'mẹːra;

← novoakutiranega e v zadnjem in nezadnjem besednem zlogu: 'žẹːnska, 'žẹːnin,

k'mẹːt

ọː

← stalno dolgega ǫː k'rọːk, k'lọːp, d'rọːk;

← staroakutiranega ǫː 'dọːga; 'kọːča;

← novoakutiranega oː 'nọ ọ

← novoakutiranega o v zadnjem besednem zlogu: š'kọːf;

← sekundarno naglašenega ọː 'kọːtu, 'ọːsa.

← v prevzetih besedah: 'pọ .

eː

← sekundarno naglašenega eː: 'reːčəm;

← redko novoakutiranega e v zadnjem besednem zlogu: ž'reːm;

11

oː

← dolgega sonantnega skupaj z ;

;

← v izposojenkah: š'poːrxat.

eː

← sekundarno naglašenega ə po umiku naglasa: eːgla;

← redkeje sekundarno naglašenega eːkla.

← novoakutiranega o v zadnjem zlogu: ;

← v izposojenkah: .

ː/ẹ

← stalno dolgega ĕː 'lẹ s/'lẹːs;

← staroakutiranega ĕː ne'vẹ ;

← kratkega naglašenega ĕ v kratkih nedoločnikih: m'lẹːt/m'lẹ t.

aː

← stalno dolgega ə: 'maːx;

← zgodaj podaljšanega əː 'taːl;

←novoakutiranega ə v nezadnjem besednem zlogu: 'maːša;

← stalno dolgega aː d'vaː;

← staroakutiranega aː v zadnjem besednem zlogu: 'naːs, b'raːt;

← v prevzetih besedah: .

← redko staroakutiranega a v nezadnjem besednem zlogu: .

ər

12

← sonantnega ərt, 'pərst;

← skupine -rl: 'bəru, 'čəru, c'vəru.

7.1.2.2 Kratki naglašeni samoglasniki

V Piroškem govoru poznajo en kratki samoglasnik, tj. polglasnik, ki je nastal iz

različnih naglašenih samoglasnikov (kratkih in dolgih), npr.: 'jəs/'jẹːst 'jaz', 'kər

'kar', 'mənde 'menda'.

Kratki nenaglašeni samoglasniki

Samoglasniški sistem

i u

ə

e o

a

i

← prednaglsnega iː vi'soːk; mi'zaːr;

← ponaglasnega iː ut'rọːbi;

← izglasnih -aj, -je, -ji: z'juːtri, su'sẹːdi, 'vẹːni'zunaj';

← -u v D in M ed. m. in sr. sp.: b'raːt/pər b'raːti, te'lẹːti/pər te'lẹːti.

u

← prednaglasnega ;

← nenaglašenega prednaglasnega o (ukanje): du'mu; krum'piːr/krom'piːr, pu'tiːca;

← - - - 'peːlu, g'laːžuna, k'riːžu 'križev';

← - pri glagolih v del. na -l m. sp.: 'dẹːlu, 'šọ .

e

13

← nenaglašenega ę: 'paːmẹːt;

← prednaglasnega ĕ: res'niːca;

← ponaglasnega ĕ: 'suːọset;

← prednaglasnega etimološkega e: ze'lẹːna;

← ponaglasnega in izglasnega etimološkega e: 'neːse, 'teːče;

← izglasnega a: 'dərve.

o

← izglasnega o: 'lẹːto v T ed. samostalnikov ž. sp.: 'liːpo, miːzo.

a

← prednaglasnega a: mla'diːka, dva'naːjs;

← ponaglasnega a: 'dẹːlat;

← izglasnega a: 'jaːguda;

← nenaglašenega o in ǫ v ed. samostalnikov m. sp.: s k'luːčam, s k'ruːxam.

ə

← ponaglasnega e: 'niːsəm;

← prednaglasnega e: pər'dẹːleč;

← prednaglasnega i ob r pər'nẹːsu, pər'peːlu;

← nenaglašenega u: dər'gaːč.

← po onemitvi vokala ob l: .

← po onemitvi vokala ob m: ọ .

← po onemitvi vokala ob n: 'puːọ ;

← izglasnega m: 'sẹ .

14

7.1.2.3 Moderna vokalna redukcija

Naglašeni samoglasniki so v razvoju slovenskega jezika doživeli največ

sprememb. Lahko so se zoževali, diftongirali ali monoftongirali. Čas njihovega

trajanja se je skrajšal, kar je pomenilo, da so se začeli tudi ožiti. Do tega je

privedla intentiteza, ki se je zgostila na poudarjenih samoglasnikih, na

nepoudarjenih pa je začela popuščati. Šibko naglašeni samoglasniki so lahko celo

onemeli, podlegli so ritmu in tempu govora, melodiji sosednjih glasov, barvi in

sestavi zloga.

Moderna vokalna redukcija je v govoru vasi najbolj opazna:

– pri glagolu v velelniku: 'piːš,

– ob zvočniku: b'la, 'bila', smo 'dẹːlal,

– v izglasju: 'måːl, ve'liːk,

– pri glagolu v nedoločniškem obrazilu: 'deːlat,

– v vzglasju: 'mẹːla,

– pri pridevniku v priponah: -ega, -emu: 'lẹːpmu, 'noː ga.

7.1.2.4 Ukanje

Ukanje je prehod nenaglašenega o v u. V obravnavanem govoru je ukanje opazno

v prednaglasnem položaju, npr.: klu'buːk, gus'tiːlna, pun'dẹːlk.

7.1.2.5 Akanje

Prehod kratkega nenaglašenega o v a se imenuje akanje. Pojavlja se zlasti v

ponaglasnem položaju pri samostalnikih 1. moške skalnjatve v O ed., dv., mn.,

npr.; z b'raːtam, s 'pọːbam, s 'kọːjam ter v D dv. in mn. sam. moškega spola, npr.:

b'raːtam, 'siːnam. V govoru Gorenje Pirošice ni pogosto.

15

7.1.2.6 Samoglasniški razvoj

Raznosnjenje se je najprej pričelo na jugovzhodu, na severozahodu pa se ponekod

še ni končalo. Stalno dolga ę in ǫ sta v govoru Gorenje Pirošice dala ẹ in ọ ('pẹːt,

'vẹːžəm, k'lọːp, 'mọːš). Staroakutirani ę se obnaša enako, npr.:, pri staroakutiranem

ǫ pa sta prisotna refleksa ọ in uːọ ('dọːga/'duːọga), tudi pri kratkih je tako

(mu'gọːč).

7.1.3 Soglasniki

7.1.3.1 Zvočniki

v ( ) m

l r n

j (ŋ)

Zvočniki so:

- ustični: m, v, (u),

- zobni: n, r, l,

- nebni: j (i).

7.1.3.2 Nezvočniki

p b f

t d

c s z

č š ž

k g

16

Nezvočniki so:

- zaporniki: p, t, k, b, d, g,

- priporniki: s, z, š, ž, h,

- zlitnika: c, č.

Nezveneči so: p, t, k, f, h, s, š, c in č, zveneči pa so vsi zvočniki in nezvočniki: b,

d, g, z, ž.

Na koncu besede in v soglasniških skupinah v istozložni poziciji, je odpravljena

opozicija zvenečnost-nezvenečnost. Nezveneči nezvočniki v položaju pred

zvenečimi nezvočniki in na koncu besede ter pred besedami, ki se končajo na

zvočnik, zveneči nezvočnik ali na samoglasnik, postanejo zveneči ('lẹːbga,

'taːgga), zveneči nezvočniki pa preidejo v nezveneče nezvočnike (b, d, g, z, ž > p,

t, k, s, š).

Zaradi moderne vokalne redukcije se pojavljajo tudi podvojeni soglasniki, ki se

izgovarjajo podaljšano (p'riːtte, 'mọːtte se).

Soglasniki so nastali iz enakih glasov kot v izhodiščnem sistemu.

7.1.3.3 Zvočniki

Izvor zvočnikov

m

← m: m'lẹːko, 'ziːma;

← v izposojenkah: b'reːmza, š'tuːmfi,

← v nekaterih primerih iz n: z'raːm.

n

← n: 'daːn, sre'diːna, 'siːn;

← iz nj: s'viːnska, 'kuːxna;

← v izposojenkah: g'laːžuna.

r

17

← v izposojenkah: f'ruːstk, 'luːstər;

← r: b'raːta, t'taːktor, odp'rẹːt;

← skupaj s ə: ərde'čiːca, ər'jaːvi.

l

← l: 'lẹːpu, 'viːle, xo'diːl;

← v izposojenkah: 'aːntula, 'luːstar;

← prvotnih skupin -tl-, -dl-: 'viːle, 'šiːlo;

← ĺ: 'puːle, k'luːč, 'zeːmla;

← skupin -tl-, -dl- v opisnem deležniku m. in ž. sp.: 'jẹːla 'jedla', '

.

v

← vzglasnega u: v'miːt 'umiti';

← v pred samoglasniki: vo'laːn, s'vẹːt, t'raːva, 'viːno.

← staroakutiranega sonantnega ;

← stalno dolgega sonantnega : 'doː k, 'toː čɘm;

← zvenečega w pred zvenečim samoglasnikom: m'raː la, 'rẹː ma;

← v v izglasju: kər'vaː , p'laː .

j

← kot parazitski j: g'rọːjzdje;

← z izgubo nosnega elementa iz ń: č'rẹːšja, 'jiːva, ka'mẹːje.

18

Nezvočniki

Izvor nezvočnikov

b

← b: b'raːta, be'sẹːda, be'daːk;

← v izposojenkah: b'riːtuf, 'šaːjba.

c

← v izposojenkah: 'caːgər, 'ciːgu;

← -ts- 'pẹːctu;

← c: 'cẹːsta, 'Cərkle, 'cẹːkar.

č

← jotiranega t: s'vẹːča/s'veː ča.

← č: 'čuːdeš, 'čeːbẹla, p'tiːč.

d

← v izposojenkah: 'dẹːka, 'diːle 'podstrešje';

← iz vzglasnega n: 'duːben/du'beːd ;

← t: pred zvenečim nezvočnikom po samoglasniškem upadu: 'pẹːtnd'vaːjzdga;

← d: 'daːn, d'rẹːvo, ne'dẹːla.

f

← v izposojenkah: 'faːroš, fa'miːlija, k'nọːf.

g

← g: g'rọːjzdje, 'jaːgoda, ug'raːja;

← v izposojenkah: g'laːžuna, š'tẹːnge;

19

← k pred zvenečimi nezvočniki: g'duː, g'daːj.

x

← x: 'xiːša, 'xuːdu, x'lọːt;

← v izposojenkah: 'fiːrtux, 'tuːxna.

k

← k: kme'tiːja, ku'kuːš;

← t pred l: k'naːlo 'tnalo', na k'laː 'na tla';

← g pred nezvenečim nezvočnikom in v izglasju: b'rẹːk, d'rọːk;

← v izposojenkah: 'kọːl , 'kẹːtna.

p

← p: 'pẹːs, p'laːva, 'žuːpa;

← b pred nezvenečim nezvočnikom ali v izglasju: 'jaːpka, pug'reːp;

← v izposojenkah: š'paːjza.

s

← s: sm'rẹːka, s'viːja;

← z pred nezvenečimi nezvočniki ali na koncu besede: 'niːski, b'liːs.

š

← š: 'maːša, š'taːnti, p'lẹːša;

← ž pred nezvenečimi nezvočniki ali na koncu besede: 'nuːọš;

← v izposojenkah: 'puːštər, š'tẹːŋge.

t

← t: t'raːktor, 'tẹːd , 'tuːki;

← d pred nezvenečim nezvočnikom ali v izglasju: g'laːtka;

20

← v izposojenkah: 'tiːšlar.

z

← z: 'zuːtri, z'dẹːj, 'ziːt;

← v izposojenkah: 'zọːkni;

← s pred zvenečim nezvočnikom: d'vaːjzdga.

ž

← ž: ži 'leːje, 'žaːlost, 'žuːpnik;

← v izposojenkah: g'laːžuna, 'žẹːg .

7.2 Oblikoslovne posebnosti

Med oblikoslovnimi posebnostmi govora Gorenje Pirošice omenjam naslednje:

- Maskulinizacija samostalnikov srednjega spola se je izgubila zaradi

feminizacije in maskulinizacije ( 'saːk 'leːt, 'tiːst g'rọːjzdje).

- Značilna je kratka oblika nedoločnika ('cẹːpt, 'vẹːzat, 'dẹːlat, o'bẹrat).

- Dvojina in množina samostalnikov ženskega spola sta se izenačili;

izgublja se dvojina.

- Pri glagolu se v 1.os.dv. pojavlja osebilo ('dẹːlama).

- Ob glagolu se pogosto pijavlja prislov (ud'reːzal s'traːn).

- Izguba dvojine ('dẹːlama, o'bẹːrama).

21

8 ABECEDNI SLOVAR VINOGRADNIŠKE TERMINOLOGIJE

Najpomembnejši del diplome predstavlja abecedni slovar vinogradniške

terminologije Gorenje Pirošice. Osnova za izdelavo le-tega je narečno besedilo, ki

sem ga posnela z informatorjem. Pri izdelavi sem si pomagala z Vprašalnico za

vinogradniško terminologijo SLA. Izrazi zajemajo naslednja področja:

- lega in podlaga vinograda,

- sorta in opis vinske trte,

- sajenje mlade trte,

- položaj vinske trte v vinogradu (brajde in terase),

- cepljenje trt,

- dela v vinogradu (količenje, štucanje, škropljenje),

- bolezni in škodljivci (plesen, gniloba),

- trgatev,

- zidanica nekoč in danes,

- prazniki vina (Martinovo in cvičkarija).

8.1 Sestava slovarskega članka

Poknjiženi iztočnici v krepkem tisku sledi za grafičnim znamenjem ► fonetično

zapisana narečna oblika v oglatih oklepajih [ ]. Temu sledi rodilniška končnica v

ednini in oznaka slovnične kategorije. Razlagi pomena v navpičnih oklepajih | |

sledi morebitna sopomenka, temu pa sledita ponazarjalni razdelek za znakom Ⓟ

in pri prevzetih besedah tudi etimološki razdelek za znakom Ⓘ. Znak je vodilka

k podiztočnicam. Dokomentiranost leksema Ⓛ v slovarju je označena z znakom

+, če ima beseda v slovarju enak pomen kot v narečju, oz. z znakom p –, če se

pomen v slovarju razlikuje od narečnega. Če slovar besede ne beleži, je to

označeno z znakom –.

22

8.2 Slovarček

A

ajmar ▶ ['aːjmər] -ja m |kovinska posoda z ročajem, za prenašanje grozdja|

Ⓟ 'Aːjmər, š'kaːf pa b'rẹːnta, 'tọː 'moːre 'biːt na tər'gaːtvi. 'Miː smo

pu'naːvat na'bẹːral u 'aːjmərje, pa ku je 'biː 'poː , smo st'reːsli u b'rẹːnto.

Ⓘ nem. der Eimer 'vedro'

Ⓛ SSKJ +, Pl –, Pl +

alkohol ▶ [alku'xọːl] -a m |snov/brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in

pekočega okusa|

Ⓟ Če je pre'veːč g'niːlo g'rọːjzdje, 'pọːl ni ve'liːk alku'xọːla pa je t'rẹːba cu'kər

do'daːt.

Ⓘ nem. der Alkohol; špan. alcohol; arab. al-kuhl

Ⓛ SSKJ +, SP +, Pl +

aroma ▶ [a'rọːma] -e ž |prijeten, plemenit vonj vina|

Ⓟ 'Viːn je 'mẹ ːko a'rọːmo 'fiːno.

Ⓘ nem. die Aroma, aromatisch; it. Aroma, aromatico


B

barva ▶ ['baːrva] -e ž |naravna obarvanost grozdnih jagod|

Ⓟ G'rọːjst spus'tiː 'veːn 'baːrvo.

Ⓘ nem. Farbe; češ. barva 'barva'; srvnem. varwe

Ⓛ SSKJ +, Pl –, SP +

berač ▶ [be'raːč] -a m |človek, ki trga grozdje na trgatvi|

Ⓟ 'Eːne de'sẹːt be'raːčo je 'tərgalo 'saːj pu'naːvat.

23

Ⓛ SSKJ +, Pl +, SP +

belo vino ▶ ['bẹːlo 'viːno] -ega -a s |sorta vina|

Ⓟ 'Beːlo 'viːno smo pu'seːbi 'daːl u 'sọːt, 'taː ərdeːčga pa pu'seːbi.

Ⓛ SSKJ +, SP –, Pl +

bevanda ▶ [be'vaːnda] -e ž |vino mešano z navadno vodo|

Ⓟ Be'vaːndo 'piːjejo 'bọːl Pri'mọːrci, 'miː 'piːjemo pa z 'raːdensko, špri'cẹːr.

Ⓘ it. bevanda

Ⓛ SSKJ +, Pl –, SP +

bolezen ▶ [bu'lẹːzən] -zniː ž |motnja v rasti ali zorenju trte oz. grozdja|

Ⓟ G'rọːjzdje 'laːxk bu'lẹːzən na'paːde, pero'nọːspora, na'priːmər.

Ⓛ SSKJ +, Pl +, SP +

brajda ▶ [b'raːjda] -e ž |po ogrodju iz letev napeljana vinska trta, ponavadi ob

zidanici|

Ⓟ 'Mẹːl smo 'eːno b'raːjdo, 'goːr je b'laː pa 'šmaːrənca. 'Oːne d'niː je b'lọː ve'liːk

b'raːjd na x'riːbix.

Ⓘ it. braida; furl. braide 'majhno posestvo'

Ⓛ SSKJ +, Pl +, p –

brenta ▶ [bˈrẹːnta] -e ž |visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na

hrbtu |

Ⓟ Bˈrẹ li pa st'reːsli u 'kaːt. U bˈrẹːntax je g'rọːjzdje.


brentač ▶ [bren'taːč] -e m |kdor nosi brento|

Ⓟ Bren'taːči so pa b'rẹːnte nos'liː, ku so b'lẹ Eːn al pa dˈvaː s'taː pa

'nọːsla, bren'taːča ne.


24

C

cepiti ▶ ['cẹːpt] nedov. in dov. |vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem|

Ⓟ Ni b'lọː z'mẹːri t'rẹːba 'cẹːpt 'tərt.


cepljenka ▶ [cep'lẹːnka] -e ž |cepljena trtna mladika|

Ⓟ Cep'lẹːnke so 'tərte, ku jix je t'rẹːba 'cẹːpt.


cikniti ▶ ['ciːkənt] dov. nepreh. |zaradi kvarjenja postati, biti kisel|

Ⓟ ˈCiːkne 'laːxko ˈviːno.

Ⓛ SSKJ +, SP +, Pl+

cuker ▶ ['cuːkər] -kra m |sladkor – bela, navadno kristalna snov, ki se uporablja

za slajenje vina|

Ⓟ 'Cuːkər je t'rẹːba 'daːt 'pọːl na 'koːnəc.

Ⓘ nem. der Zucker; it. zuccero

Ⓛ SSKJ +, pog., SP +

cvet ▶ [c'vẹːt] -a ž |del vinske trte v obliki socvetja oz. grozda, ki vsebuje cvetni

prah, s pomočjo katerega žuželke in veter oplodijo vinsko trto|

Ⓟ Is po'gaːnka 'raːta 'pọːl pa c'vẹːt.

Ⓛ SSKJ +, SP –, Pl –

cviček ▶ [c'viːčk] -a m |lahko kiselkasto rdeče dolenjsko vino|

Ⓟ C'viːčk p'raːvjo, da je 'maːl 'kiːsu 'eːni, 'saːm je pa 'dọːbər, 'rẹːs 'dọːbər.


Č

čeber ▶ ['čeːbər] -bra m |manjša lesena posoda brez ročk za shranjevanje grozdja

ali tropin iz preše, ki se proti vrhu razširi in je večji kot škaf |

25

Ⓟ 'Čeːbər smo 'mẹːl 'bọːl 'vəlki.


čebrica [čeb'riːca] -e ž |majhna, zgoraj ožja lesena posoda, v katero so mleli ali

pecljali grozdje|

Ⓟ T'rẹːba je b'lọː 'sọːde pa 'aːjmərje pa 'kaːdi pa čeb'riːce z'riːxtat.


čep ▶ ['čeːp] -a m |lesen zamašek, navadno v predelu vratc soda|

Ⓟ Za 'piːpo 'nọːtə eːp.


črnina ⃦ čər'niːna -e ž |

1. trta s temnim grozdjem|

2. temno rdeče vino iz grozdja te trte|

Ⓟ Čər'niːna se je z'mẹːri 'bọːl 'poːzno 'tərgala, 'bọːl na 'koːnəc.

Ⓟ 'Žaːmetna čər'niːna je fi'nọː 'viːno.


Slika 3: Črnina v informatorjevem vinogradu

26

D

divjak ▶ [div'jaːk] -a m |divja rastlina, ki raste v vinogradu|= divja trta

Ⓟ 'Diːvja 'tərta je div'jaːk.


divja trta ['diːvja 'tərta] -e ž |divja rastlina, ki raste v vinogradu|= divjak

Ⓟ 'Diːvja 'tərta je div'jaːk.


doga ▶ ['duːọga] -e ž |deščica za sestavljanje lesene posode npr. soda, kadi,

navadno klana|

Ⓟ 'Tọː se pu 'duːọgax 'goːr 'pọːl na'beːre.


drožje ▶ [d'rọːžje] -a ž |usedlina v vinu po končanem vrenju|

Ⓟ D'rọːžje, 'tọː je 'tiːst, ku se 'pọːl na d'nẹːm na'beːre.


drožnik ▶ [d'rọːžnik] -a m |velik, spodnji čep pri sodu|

Ⓟ 'E eːp za 'piːpo 'nọːt 'daːt, 'eːn pa d'rọːžnik. Z d'rọːžnikom smo

'žoːkal 'pọːl.

Ⓛ SSKJ +, p –, SP –, Pl +

F

flaša ▶ [f'laːša] -e ž |višja steklena posoda za tekočine z ozkim, podolgovatim

grlom za polnjenje vina|

Ⓟ 'Miː smo za sp'ruːt 'tọːčli 'viːn u š'tẹːfan, če je g'duː, 'pəršu smo mu pa u f'laːšo

nato'čiːl za se'bọːj.

Ⓛ SSKJ +, agr., SP +, Pl –

frankinja ▶ [f'raːnkinja] -e ž

27

1. trta s temno modrimi grozdi|

2. kakovostno vino iz grozdja te trte|

Ⓟ F'raːnkinjo smo z'mẹːri pu'seːbi o'bẹːral.

Ⓟ F'raːnkinja je 'naːj'buːlše 'viːno.

Ⓛ SSKJ +, agr., SP +, Pl –

G

glaž ▶ [g'laːš] -a m |majhna, navadno steklena posoda za pitje vina| = kozarec

Ⓟ Ku'zaːrci so b'liː pa kər na'vaːdni, 'vẹːš g'laːži, ne.

Ⓘ nem. das Glas

Ⓛ SSKJ +, nižje pog., SP +, Pl +

grozd ▶ [g'rọːjst] -zda m |podolgovat, iz jagod sestavljen sad vinske trte|

Ⓟ Ku si g'rọːjst u'tərgu, je 'sọːk 'veːn pər'teːku. Raz'liːčno g'rọ smo 'mẹːl.

Ku je b'lọː z'rẹːlo, so g'rọːjst pu g'rọːjst 'zọːbal š'kọːrci.


grozdje ▶ [g'rọːjzdje] -a s |več grozdov, grozdi|

Ⓟ 'Tiːst g'rọːjzjde, ku je b'lọː g'niːlo, je b'lọ t'rẹːba 'dọːl pu'tərgat. 'Miːcanje je

g'rọːjzdje p'reːdən 'zọːri, ne. G'rọːjzdje smo m'lẹ ọːt.


Slika 4: Grozdje

28

H

hram ▶ [x'raːm] -a m |manjša lesena zgradba za shranjevanje vina|

Ⓟ U x'raːmax al pa u 'ziːdancax je b'lọː. 'Miː 'niːsmo 'mẹːl x'raːma, nit 'ziːdance

ne, 'miː smo s t'raːktorjem 'doːl vo'zi 'k'lẹːt.

Ⓛ SSKJ +, nar. dolenjsko, SP +, Pl+

hruškovec ▶ [x'ruːškuvc] -ca m |mošt ali žganje iz hrušk|

Ⓟ 'Tọː pa je x'ruːškuvc iz x'ruːšk.


I

izabela ▶ [iza'bẹːla] -e ž |samorodna trta z zelo velikimi listi in srednje velikimi

rdeče vijoličastimi grozdi|

Ⓟ Je b'laː 'tọː iza'bẹːla pa š'maːrənca. Na b'raːjdi smo 'mẹːl iza'bẹːlo.


J

jagoda ▶ ['jaːguda] -e ž |droben, okrogel sad, del grozda|

Ⓟ G'niːle 'jaːgude je b'lọː t'rẹ 'dọːl pu'tərgat p'rẹːdən si jix ọːt u

'aːjmər. So b'lẹː ta'kuː s'laːtke 'jaːgude.


jama ▶ ['jaːma] -e ž |v zemljo narejena vdolbina za sajenje vinske trte|

Ⓟ 'Jaːme so se sku'paːle, da so se 'pọːl 'nọːtər 'tərte pusa'diːle.


jarek ▶ ['jaːrək] -a m |v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina, kamor so

posadili trte|

Ⓟ Smo pa 'jaːrke sku'paːl. 'Jaːrək ni s'meː č 'glọːbok.


29

K

kad ▶ ['kaːt] -i ž |velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda, v katero so mleli ali

pecljali grozdje|

Ⓟ T'rẹːba je b'lọː 'sọːde pa 'aːjmərje pa 'kaː'di pa čeb'riːce z'riːxtat pa u'miːt, da

smo 'pọːl 'daːl 'nọːt g'rọːjzdje.


Slika 5: Lesene kadi

kajla ▶ ['kaːjla] -e ž |lesena priprava za podlaganje soda|

Ⓟ Pot 'sọːt so se 'daːle 'taːke le'sẹ ne 'kaːjle, da je 'biː ər 'mẹːr.

Ⓘ nem, der Keil


kamen ▶ ['kaːmən] -na m |del preše, v obliki velikega ovalnega kamna|

30

Ⓟ 'Miː smo 'mẹːl p'rẹːšo na 'kaːmen, b'leː so pa 'tuːt 'taːke na špi'nẹːl.


vinski kamen

klet ▶ [k'lẹːt] -i ž | prostor, navadno v zemlji, za predelovanje in hranjenje vina|

Ⓟ 'Miː smo 'dọ ẹːt, ne.


klopotec ▶ [klo'poːtəc] -ca m |lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju

enakomerne glasove in tako odganjajo ptice v vinogradu|

Ⓟ 'Miː smo 'mẹːl 'bọːl 'maːli klo'poːtəc. Pone'kọːt je b'lọː

s'kuːp, pa je b'lọː 'feːjst g'laːsno.


kol ▶ [ ] -a m |dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet

za oporo vinski trti|

Ⓟ U 'jaːme so se pusa'diːle 'tərte, z'raː Za 'koːle smo pa

'tərte pər'vẹːzal.


koli ▶ ['kọːli] -ov |več kolov, koli za oporo vinski trti|

Ⓟ 'Moːgl smo 'kọːle pər'neːst 'goːr. 'Kọːle je b'lọː t'rẹːba u'špiːčt.


koliti ▶ ['koːlt] nedov. |količiti – postavljati, zasajati kole, količke v zemljo za

oporo zlasti vinski trti|

Ⓟ 'Pọːl smo pa 'koːlil. Je b'lọː pa t'rẹːba pa na'koːlt.


kopanje ▶[ku'paːnje] -e s |rahljanje, prekopavanje zemlje za sajenje mladih

vinskih trt|

Ⓟ B'laː je pərp'raːva za ku'paːnje.

31


korenina ▶ [kure'niːna] -e ž |podzemeljski del trte, ki ji dovaja vodo in v njej

raztopljene snovi|

Ⓟ J əl so kure'niːne , ku jix ərta.


koš ▶ ['koːš] -e m |del stiskalnice, v katerega se da drozga, trop|

Ⓟ Tru'piːne smo 'daːl 'nọːtər u p'rẹːšo, u 'koːš, da se je 'tọː s'tiːskalo.

Ⓛ SSKJ +, agr., SP +, p –, Pl +, p –

košek ▶ [ˈkoːšək] -a m |pletena priprava v obliki lijaka za spodlivanje mošta|

Ⓟ U 'kaːt smo 'daːl pa s 'taːkim 'koːškom 'nọːtər 'pọːl.


kozarec ▶ [ku'zaːrəc] -a m | majhna, navadno steklena posoda za pitje vina| =

glaž

Ⓟ Ku'zaːrci so b'liː pa kər na'vaːdni, 'vẹːš g'laːži, 'neː.

ⓁSSKJ +, SP +, Pl +

koža ▶ ['kọːža] -e ž |tanjša navadno čvrsta prevleka gozdnih jagod|

Ⓟ Na g'rọːjzdi je pa 'taːka 'kọːža 'goːr, ne.


kraljevina ▶ [kralje'viːna] -e ž |

1. trta s svetlim grozdjem|

2. belo vino iz grozdja te trte|

Ⓟ 'Mẹːl smo kralje'viːno, 'laːškiː 'riːzlink pa 'žaːmetno čər'niːno.

Ⓟ 'Daːl smo 'eːnix 'šẹːzdset pro'ceːntov čər'niːne, pa 'eːnix t'riːdeset pro'ceːntov

kralje'viːne pa 'bẹːlga, d'ruːgo pa 'pọːl še f'raːnkinje.

Ⓛ SSKJ +,agr., SP +, Pl +

32

krampač ▶ [kram'paːč] -a m |priprava za kopanje jam v vinogradu, z dvema

močnima železnima rogloma|

Ⓟ Ja za 'koːpat smo 'mẹːl kram'paːče ve'čiːna, pa 'tuːt mu'tiːke.


L

lata ▶ ['laːta] -e ž |ravna deska, letev, ki se uporablja za sode|

Ⓟ 'Laːta je b'laː za 'sọːde na'ərdit.


legnar ▶ [leg'naːr] -ja m |lesena podlaga za sode v kleti|

Ⓟ Leg'naːr, 'goːr si 'daː 'sọːde.


lijak ▶ [li'jaːk] -a m |priprava za zlivanje vina v posodo skozi majhno odprtino|

Ⓟ 'Tọː pa je li'jaːk.


liter ▶ ['liːtər] -a m |osnovna enota za merjenje vina|

Ⓟ 'Viːn smo pa 'daːl u 'liːtərske f'laːše 'nọːt.

Ⓛ SSKJ +, pog., SP +, Pl +

literca ▶ ['liːtərca] -e ž |steklenica iz zelenega stekla, ki drži en liter|

Ⓟ U 'liːtərce smo na'liːl 'viːn 'nọːt.

Ⓛ SSKJ –, SP –, Pl –

luknja ▶ [luːkna] -e ž |odprtina na vrhu soda| = veha

Ⓟ Na 'vərx 'sọːda je pa 'luːkna, 'veːxa.

33

Ⓘ nem. Lücke


M

malen ▶ ['maːlən] -na m |mlin/ naprava za mletje grozdja|

Ⓟ U 'maːlni smo m'lẹːl g'rọːjzdje. 'Maːlən al pa m'liːn, 'reːčemo 'daːns.


mečkanje ▶ [meč'kaːnje] -a s |mečkánje/ povzročanje, da se grozdje še pred

stiskanjem pod pritiskom stisne, razleze|

Ⓟ G'rọːjzdje je b'lọː tə'rẹːba meč'kaːt. 'Pọ ọː s'kuːp meč'kaːl,

meč'kaːnje je b'lọː 'tọː.


meh ▶ ['mẹːx] -a m |priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju grozdja dovaja

potrebni zrak, del ročne škropilnice|

Ⓟ 'Eːne šp'riːcanke so b'leː na 'mẹːx, 'taːk ku 'naːša.


mešati ▶ ['meːšat] -am nedov. |premikati vinsko drozgo v fazi vrenja, da se ta

združi, enakomerno porazdeli|

Ⓟ 'Meːšal smo po d'vaːk'raːt na d'aːn, pu d'vaː do t'riː d'niː.

Ⓛ SSKJ +, fiz., SP +, Pl +

micanje ▶ ['miːcanje] -a s |mehčanje, zorenje grozdja|

Ⓟ G'rọːjzdji, p'reːdən 'zọːri, se 'reːče 'miːcanje.

34


micati ▶ ['miːcat] -am nedov. |mehčati grozdje|

Ⓟ Ko g'rọːjzdje 'zọːri, 'zaːčne 'miːcat.


mladika ▶ [mla'diːka] -e ž ‣ |mladika, poganjek vinske trte|

Ⓟ 'Pərvo mla'diːka ud'žeːne. Mla'diːke so 'pọːl z'raːsle.


mlad vinograd ▶ [ml'aːt vi'nọːgrat] -ega -da m | mlajše zemljišče, na katerem je

posajena vinska trta|

Ⓟ 'Tọː je 'bọːl m'laːt vi'nọːgrat.


mladje ▶ [m'laːdje] -a s |mlade veje, poganjki vinske trte|

Ⓟ M'laːdje je le'puː t'rẹːba spudb'raːt, pa 'pọːl pər'vẹːzat z 'raːfjo al pa s 'čẹːm.


mleti ▶ [m'lẹːt] nedov. |z napravo – mlinom razkosavati grozdje|

Ⓟ Z m'liːnom smo m'lẹːl g'rọːjzdje.


modra galica ▶ -e -e ž |vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo,

uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni|

Ⓟ Škru'piːl smo pa z'mẹːri 'saːm z 'mọːdro 'gaːlico.

Ⓛ SSKJ +, kem., SP +, Pl +

35

mošt ▶ ['moːšt] -a m |sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja|

Ⓟ Ku so za'čẹːle tru'piːne 'paːdat u'mẹːs met 'moːšt, se je za'čẹːlo to 'mẹːšat.

ọːšt u 'viːn.

Ⓘ nem. der Most; srvnem. most


motika ▶ [mu'tiːka] -e ž |orodje s ploskim, navadno trikotnim listom in dolgim

držajem za kopanje jam v vinogradu|

Ⓟ Z mu'tiːko smo sku'paːl 'jaːme.


mreža ▶ [m'rẹːža] -e ž |izdelek iz prekrižanih niti, vrvi, žice, med katerimi so

okenca, luknjice za ročno pecljanje grozdja|

Ⓟ Na 'kaːdi 'goːr je b'laː pa 'taːka m'rẹːža, da so 'peːcli 'goːr us'taːl, g'rọːjzdje je pa

š'lọː p'rẹːk.


N

nastavek ▶ -a m |nastávek/ zarodek, zasnova mladice vinske trte|

Ⓟ ẹːt s ˈtiːstga je b'laː ərzˈniːca.

Ⓛ SSKJ +, nav. ekspr, SP +, Pl +

nožič ▶ ['noːšč] -a m |nòž / priprava za rezanje iz rezila in ročaja za rezanje

grozdja |

Ⓟ Smo 'mẹːl š'kaːrice, pa smo 'mẹːl 'noːšč za 'rẹːzat g'rọːjzdje.

Ⓛ SSKJ +, manjš., SP +, Pl +

36

O

oberatev ▶ [obe'raːtu] -ve ž |trgatev – trganje, obiranje grozdja| = trgatev

obrezati ▶ [ub'rẹːzat] -em m dov. |

1. z rezanjem narediti, da na vinski trti ni več odvečnega, nepotrebnega lesa

– rozge|

2. z rezanjem odstraniti z vinske trte rozgo zaradi redčenja, oblike,

rodnosti|

3. z rezanjem odstraniti zrelo grozdje s trte|

Ⓟ Ub'rẹːzat je b'lọː t'rẹːba ərz'niːco, ne.

Ub'rẹːzal smo 'tərte – špa'rọːne.

G'rọːjzdje smo ub'rẹːzal s š'kaːrjam, 'taːkim 'viːnog'raːdniškim.


obroč ▶ [ob'roːč] -a m |ozka ploščata priprava v obliki kroga, s katero se

povezujejo sodi|

Ⓟ Na 'sọːdi 'goːr so ob'roːči, da jix s'kuːp dr'žiː.


oček ▶ ['uːčk] -a m |majhen del trte, prvi poganjek zgodaj spomladi|

Ⓟ 'Uːčk je 'čiːst 'maːli, spum'laːt ud'žeːne na mla'diːki.

Ⓛ SSKJ + SP +, p –, Pl +, p –

oven ▶ ['oːvən] -a m |del preše zvezdaste oblike|

Ⓟ P'rẹ 'seː 'soːrte, na 'kaːmen, na š'piːngel, na 'oːvən.

Ⓛ SSKJ +, p –, SP +, p –, Pl +

P

palica ▶ ['paːlca] -e ž ‣ |dolg, tanjši, v prerezu navadno okrogel lesen predmet za

opiranje pri hoji po vinogradu, na ketero se zareže število brent|

37

Ⓟ Bren'taːč je 'mẹː b'rẹːk 'xoːdit, pa na n'jọː je za'rẹː 'saːko

b'rẹːnto, ku jo je pər'nẹːsu, da je na 'koːnc vi'duː, 'kuːlk jix je b'lọː.


pecelj ▶ ['peːcl] -a m |del grozda, lista, s katerim je ta pritrjen na rastlino|

Ⓟ 'Peːcle smo st'raːn 'vərgli. 'Peːcl je 'tiːst, ku ud'rẹžeš g'rọːjst.


peček ▶ ['peːčək] -a m |seme grozdnih jagod|

Ⓟ 'Peːčək je u 'jaːgudi 'nọːt.

Ⓛ SKJ +, p –, SP–, Pl +

penerospora ▶ [pero'nọːspora] -e ž |glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na

listih in plodovih vinske trte|

Ⓟ Pər 'naːs u vi'nọːgradi ni b'lọː ve'liːk bu'lẹːzni, če je b'laː, je b'laː pero'nọːspora.

Ⓘ lat. plasmopora

Ⓛ SSKJ –, agr., SP –, Pl –

pikole ▶ ['piːkule] -ø s |vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec|

Ⓟ Ko smo 'daːl na tru'piːne 'maːl 'cuːkra pa 'voːde, je zav'rẹːl, 'pọːl je b'lọː 'piːkule

'tọː, 'taːk 'viːn.

Ⓛ SSKJ –, nar. vzh. št., SP –, Pl –

pilka ▶ ['piːlka] -e ž |večji lesen zamašek na vrhu soda|

Ⓟ ọːt 'maː na 'vərxi 'piːlko.

Ⓛ SSKJ +, nar., SP –, Pl +

pintar ▶ ['piːntar] -ja m |sodar|

Ⓟ ˈTọː so bˈliː ˈpiːntarji. 'Oːni so 'deːlal 'sọːde. Pər 'naːs je 'biːu 'soːset 'piːntar.

Ⓘ nem. der Binder, Fassbinder 'sodar'

Ⓛ SSKJ –, SP +, p –, Pl +

38

pipa ▶ ['piːpa] -e ž | priprava za odpiranje in zapiranje pretoka vina in mošta iz

soda|

Ⓟ ọːt smo pre'taːkal na 'taːko 'piːpo 'vəlko.


plesen ▶ [p'leːsən] -i ž |glivična bolezen, ki se kaže kot belkasta, sivkasta,

zelenkasta prevleka na grozdju|

ⓅP'leːsən je 'tọː, ku je 'goːr 'taːk ze'leːno.


pletenka ▶ [ple'tẹːnka] -e ž |velika opletena trebušasta steklenica za shranjevanje

vina|

Ⓟ 'Tọː je pa ple'tẹːnka za 'viːn.


ploh ▶ [p'loːx] -a m | del stiskalnice za grozdje|

Ⓟ 'Tọː je 'tiːst, ku je 'goːr na p'rẹːši ne, p'loːx pa 'kọːš.

SSKJ +, p–, SP +, p –, Pl +

pobrati ▶ [pub'raːt] dov. |s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni; da rezina ne

leži več na tleh, da kaj preneha biti na določenem mestu| = ven pobrati

Ⓟ Re'ziːno je b'lọː t'rẹːba pub'raːt pa 'vən z'noːst.

Ⓟ SSKJ +, SP +, Pl +

poden ▶ ['pọːdən] -a m |spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave,

soda|

Ⓟ U 'sọːdi se na 'pọːdni na'beːre 'kaːmən 'goːr.

Ⓘ nem. das Boden 'tla, 'dno'


pokrov ▶ -a m |odprtina na vrhu soda|

39

ⓅNa 'vərx je 'poːkro .


podoček ▶ [pu'duːčək] -čka m |kratek del rozge, ki ima eno oko, iz katerega potem

zraste mladika|

Ⓟ Pu'duːčək je b'lọː t'rẹːba nar'diːt 'čiːm 'niːžji, da se je 'tərta 'laːxko 'pọːl 'niːžala.


pognati ▶ [pug'naːt] dov. |narediti poganjke; začeti rasti, iz mladike v trto|

Ⓟ U'saːk 'lẹ pu'žeːne 'vẹːje, ku jix ub'rẹːžeš.

Ⓛ SSKJ+ , SP +, Pl +

pomiti ▶ [pu'miːt] -jem dov. |z vodo ali drugo tekočino očistiti npr. kadi, vedra,

škafe…|

Ⓟ Ja 'aːjmərje pa 'sọːde pa 'kaːdi je b'lọ 'seː t'rẹːba pu'miːt pa pə 'saːj

'eːn 'daːn p'reːj.

Ⓛ SSKJ +, SP +, P l+

posaditi ▶[pusa'diːt] -im dov. |drugega za drugim vsaditi , npr. trte|

Ⓟ 'Tərte je b'lọː za u 'jaːme pusa'diːt.


prečistiti ▶ [pre'čiːstit] -im dov. |ločiti vino od droži |

Ⓟ Da se je 'viːn 'bọːl pre'čiːstu. Pre'čiːstit je b'lọː t'rẹːba 'və 'seː, da si 'loːču

'viːno od d'rọːžja.


preša ▶ [p'rẹːša] – e ž |stiskalnica – stroj ali naprava za stiskanje zmletega

grozdja|

Ⓟ Tru'piːne so se 'daːle 'nọːtər u p'rẹːšo in se je 'stiːskal. 'Eːne p'rẹːše so b'lẹː na

'kaːmen, t'kuː ku 'naːša, ne, 'eːneː na 'o P'rẹːša 'ma 'koːš pa

'kaːmən.

40

Ⓘ nem. die Presse 'stiskalnica'

Ⓛ SSKj +, pog., SP +, Pl +

Slika 6: Preša

prešati ▶ [p'rẹːšat] -am nedov. |delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje

sila, da se izloči tekočina; stiskati tropine|

Ⓟ Tru'piːne so se 'daːle 'nọːtər u p'rẹːšo in je b'lọː za p'rẹːšat.

Ⓘ nem. pressen 'stiskati'


pretočiti ▶ [pre'tọːčt] -im dov. |s točenjem spraviti mošt ali vino v drugo posodo|

Ⓟ 'Maːrca je b'lọː t'rẹːba 'viːno pre'tọːčt.


R

rafija ▶ ['raːfja] -e ž |vlakna ličja, ki se uporabljajo za vezanje mladja|

Ⓟ M'laːdje smo pa pər'vẹːzal z 'raːfjo.

Ⓛ SSKJ +, SP +, Pl –

razpokan sod ▶ [ras'pọːkan 'sọːt] -ega -a m |sod, ki ima razpoke v deskah|

41

Ⓟ Ras'pọːkan 'sọːt je, ku se ras'suːši, ne.

Ⓛ SSKJ –, SP +, Pl +

razsušen sod ▶ [ras'suːšen 'sọːt] -ega -a m |sod, ki ima razsušene deske|

Ⓟ Rassu'šeːn 'sọːt je 'taːk, 'čiːst ras'pọːkan.

Ⓛ SSKJ –, SP +, Pl –

rdeč ▶ [ər'dẹːč] -e |ki je take barve kot kri ali zrele jagode|

Ⓟ 'Bẹːlo 'viːno smo pu'seːbi 'braːl, 'taː ərdẹːče pu'sẹːbi, f'raːnkinjo pa pu'sẹːbi. Pa

'nẹːki ər'dẹːčga smo za 'zọːbat pus'tiːl.


rdeče vino ▶ [ər'deːče 'viːno] -ega -a s |sorta vina|

Ⓟ Ja, ər'deːče 'viːno je iz kralje'viːne.


reguliti ▶ [re'guːlt] -im nedov. |rahljati zemljo z zelo globokim prekopavanjem,

oranjem|

Ⓟ Re'guːlal smo ta'kuː, da smo 'jaːrke ku'paːl.

Ⓛ SSKJ –, agr., SP –, Pl –

rezatev ▶ [re'zaːtu] -ve ž |obrezovanje vinske trte|

Ⓟ Je b'laː 'rẹːzatu vi'nọ 'saːk 'lẹːt.

Ⓛ SSKJ+, nar.vzhodno, SP –, Pl +

rezina ▶ [ro'ziːna] -e ž |deli rozg, odrezani pri obrezovanju vinske trte|

Ⓟ Vi'nọːgrad je b'lọː t'rẹːba ub'rẹːzat 'pərvo, 'pọːl se je pa ro'ziːna pub'raːla 'vən.

Ro'ziːno smo 'tuːt ot'roːc 'vən 'noːsli.

Ⓛ SSKJ +, p –, SP –, Pl +

reznica ▶ [ərz'niːca] -e ž |po obrezovanju preostali del mladike, navadno z

dvema do pet očesi|

42

Ⓟ Na'reːdu se je pu'duːčk, ərz'niːca pa špa'rọːn . Če je b'laː 'tərta 'moːčna, so b'lẹː

'tuːt pu d'vẹː ər'zniːce, dru'gaːč pa sam 'eːna.

Ⓛ SSKJ +, p–, SP –, Pl +

reznik ▶ [ərz'niːk] -a m ‣| nož z zakrivljenim rezilom za beliti kolje|

Ⓟ Pa ərz'niːke je b'lọː t'rẹːba 'mẹːt za 'bẹːlt 'koːle.

Ⓛ SSKJ +, agr., SP +, Pl +

rigelj ▶ ['riːgəl] -glna m |zapah na sodu|

Ⓟ Na 'sọːdi 'goːr so v'raːtca, 'go əl , da se 'laːxk v'raːtca

zap'reːjo.

Ⓘ nem. der Rigel; svrnem, Rigel

Ⓛ SSKJ +, nižje pog., SP +, Pl –

rizling ▶ ['riːzlink] -ga m

1. kakovostno belo vino iz grozdja laškega ali renskega rizlinga|

2. trta z grozdi teh belih jagod|

Ⓟ 'Laːški 'riːzlink je ta'buːlš 'viːno.

Ⓟ Kralje'viːno, 'riːzlink pa čər'niːno smo 'mẹːl. Aja, pa fran'kiːnjo.

Ⓘ nem. der Riesling

Ⓛ SSKJ +, poljud. agr., Sp +, Pl –

rokica ▶ ['roːkca] -e ž |vitica, tanki brezlistni vejici podoben organ, s katerim se

vinska trta oprijema opore|

Ⓟ 'Roːkce so na g'rọːjzdji 'goːr, pu 'eːne š'tẹːr 'jaːgude so na 'eːni 'roːkci.

Ⓛ SSKJ +, p –, SP +, p –, Pl +, p –

rozga ▶ ['rọːzga] -e ž |olesenela mladika trte|

Ⓟ 'Rọːzgo je b'lọː t'rẹːba 'vən 'daːt z vi'nọːgrada.


43

S

september ▶ [sep'teːmbər] -bra m |deveti mesec v letu, v katerem poteka trgatev |

Ⓟ Tər'gaːtu je, al 'koːnc sep'teːmbra al pa 'pəru 'tẹ ọːbri z'deːj. Tər'gaːtu

je b'laː p'reːj z'mẹːri u sep'teːmbri.


sod ▶ ['sọːt] aa m |velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh

koncih za shranjevanje vina|

razsušen sod

Ⓟ 'Sọːt je na 'vərx pudugu'vaːt pa 'taːk u'bọːčen. Na 'vərx 'maː 'piːlko, s 'kẹːre se

'tọːči 'veːn. 'Pọːl je pa us'poːdi d'nọː 'sọːda, o'kuːl so pa s'tẹːne. Na v'raːtcix je 'goːr

əl, da se 'laːxk v'raːtca za'preːjo, ne. Na 'jiːx so pa d'vẹː 'luːkne

z'vərtane, 'čeːp pa d'rọːžnik. 'Taːm so se 'pọːl d'rọː'žje 'veːn s'tọːčle. Po s'tẹːni

'sọːda se je 'goːr 'viːnski 'kaːmə əl.


Slika 7: Lesen sod

sok ▶ ['sọːk] -a m |tekočina v trtah, ki omogoča rast, razvoj|

Ⓟ Če 'tərto ud'rẹːžeš, se puce'diː 'sọːk 'veːn iz 'jẹː.


44

spodbirati ▶ [spud'biːrat] -am nedov. |odstranjevati nepotrebne mladike, stare

liste trte|

Ⓟ M'laːdje je b'lọː t'rẹːba spud'biːrat.


star vinograd ▶ [s'taːr vi'nọːgrat] -ega, -da m | starejše zemljišče, na katerem je

posajena vinska trta|

Ⓟ 'Miː smo 'mẹːl s'taːr vi'nọːgrat.


steblo ▶ [s'teːblo] --a m |osrednji, navadno nadzemni del trte, iz katerega rastejo

listi, grozdje|

Ⓟ 'Tərta 'maː .


Sveti Martin ▶ [ Sve -ega -a m |moško ime, svetnik|

Ⓟ ọːšt u 'viːn.

Ⓛ SSKJ –, SP +, Pl –

Š

škaf ▶ [š'kaːf ] -a m |manjša lesena posoda z dvema ušesoma, ki se proti vrhu

zoža ali je ravna in se uporablja za prestreganje in zlivanje mošta ali vina v sod,

pri trgatvi pa tudi za odlaganje natrganega gozdja| = škafec

Ⓟ Ko si za'jẹ ẹːl smo le'siːẹne š'kaːfe.

Ⓟ Š' əlkiː.


škafec [š'kaːfc] -a m |manjša lesena posoda z dvema ušesoma, ki se proti vrhu

zoža ali je ravna in se uporablja za prestreganje in zlivanje mošta ali vina v sod,

pri trgatvi pa tudi za odlaganje natrganega gozdja|=škaf

45

Ⓟ Š' əlkiː.


škarjice ▶[ š'kaːrice] -ij ž |orodje za rezanje vinske trte in obiranje grozdja iz

dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V|= vinogradniške

škarjice

Ⓟ 'Rẹːzal smo s š'kaːricam g'rọːjzdje.


škorec ▶ [š'koːrc] -a m |ptica selivka temne barve s svetlimi pegami in dolgim,

ostrim kljunom, ki lahko povzroča škodo na zrelem grozdju|

Ⓟ Z'rẹːlo g'rọːjzdje so š'koːrci na'paːdal. Š'koːrc je za 'saːmo š'kọːdo.


škropilnica ▶ [škro'piːlənca] -e ž |priprava za škropljenje vinske trte|

Ⓟ Škro'piːlənco na 'roːke smo 'mẹːl. Škro'piːlə ərpt pa si 'šo


škropiti ▶ [škru'piːt] -im nedov. |razprševati po vinski trti tekočo snov, da se

preprečijo bolezni, uničijo škodljivci|

Ⓟ Škru'piːl smo z 'mọːdro 'gaːlico.


škropivo ▶ [ ] -a m |kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje

bolezni, škodljivcev na vinski trti|

Ⓟ ː 'mọːdra 'gaːlica.


šnopec ▶ ['šnọːpc] –a m |žganje|

Ⓟ 'Tọː je pa š'noːpc, ku je iz 'viːna, pa 'jaːpk, pa x'ruːšk.


46

šmarnica ▶ [š'maːrənca] -e ž |samorodna trta z velikimi listi in zlato rumenimi

grozdi z zelo gostimi jagodami, ki se rade osipajo|

Ⓟ Š'maːrənco pa riz'liːnk smo 'pərvu pub'raːl.


šparon ▶ [špa'rọːn] -a m |po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do

deset očesi, ki se po navadi priveže|

Ⓟ Špa'rọːne smo pər'vẹːzal.

Ⓘ furl. spiròn

Ⓛ SSKJ +, agr., SP +, P +

špičiti ▶ [š'piːčt] -im dov. |ostriti kole za oporo trti|

Ⓟ 'Koːle je b'lọː t'rẹːba na'sẹːkat pa u'bẹːlt pa naš'piːčt. Š'piːčt smo 'mọːgl 'kọːle.


špingelj ▶[špi'nẹːl] -na m |palici podoben vrtljiv del stiskalnice z navoji za

potiskanje pokrova stiskalnice|

Ⓟ 'Eːne p'rẹːše so 'mẹːle š'piːngel .

Ⓘ nem. der Spindel

Ⓛ SSKJ agr., strojn., SP, Pl+

špranja ▶ [šp'raːnja] -e ž |dolga, ozka odprtina v vratcih soda|

Ⓟ 'Doːl je šp'raːnja na 'sọːdi.


špricar ▶ [šp'riːcar] -ja m |mešanica vode in vina|

Ⓟ 'Tọː je pa šp'riːcar, ku je iz 'voːde pa 'viːna.


štamperle ▶ [š'taːmprl] -na m |kozarček žganja|

Ⓟ Š'taːmprl je 'taːk 'maːli ku'zaːrc.

47

Ⓛ SSKJ –, SP –. Pl –

štopelj ▶ [š'tọːpəlc] -la m |zamašek, navadno na zgornjem koncu nekoliko širši

predmet za mašenje odprtin v flaši z vinom|

Ⓟ Š'tọːpəlc je za na f'laːšo 'daːt.

Ⓘ nem. der Stopsel


štefan ▶ [š'teːfan] -a m |dvolitrska steklenica za vino|

Ⓟ Š'tẹːfan. 'Miː smo za sp'ruːt 'tọːčli 'viːn u š'tẹːfan.


T

terasa ▶ [te'raːsa] -e ž |vodoravna ali rahlo nagnjena ploskev in strmina, ki jo

loči od druge take ploskve na pobočju, narejena zlasti za obdelovanje trt|

Ⓟ Te'raːse 'miː 'niːsmo 'mẹːl.

Ⓘ nem die Tür


toča ⃦ 'toːča -e ž |padavine v obliki večjih ledenih zrn, kilahko poškodujejo

grozdje|

Ⓟ 'Toːča je 'laːxk 'uːničla g'rọ

Ⓛ SSKJ+ , SP +, Pl +

tram ▶ [t'raːm] –a m | štirikotno obtesano ali obžagano deblo, za sode|

Ⓟ 'Tọː je t'raːm. T'raːm je pa iz 'deːbla.

Ⓛ SSKJ +, SP – Pl +

trgač ▶ [tər'gaːč] -a m |kdor trga grozdje ob trgatvi|

Ⓟ 'Tərgal smo tər'gaːči, b'rẹːnte so pa bren'taːči no'siːl, ne. Tə ọː

'eːne de'sẹː 'čaːs pa tut 'kaːk 'veːč.

48

trgatev ▶ [tr'gaːtu] -ve ž |trganje, obiranje grozdja|

Ⓟ Ku je b'laː kon'čaːna obe'raːtu, 'tərgatu, ne, smo pa z'mẹːri 'jẹːl pa 'piːl 'pọːl.


trta ▶ ['tərta] -e ž |kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina|

Ⓟ 'Tərte je tər'eːba ub'rẹːzat. Če ud'rẹːžeš 'tərto, se 'vən 'sọːk puce'diː. 'Tərta se je

'laːx'ko ni'žaːla, ne.

Ⓘ it. torso; lat. torta


divja trta

tropina ▶ [tru'piːna] -e ž |kar ostane po iztisnjenju tekočine iz grozdnih jagod|

Ⓟ Tru'piːne us'taːnejo u 'kaːdi 'nọːt, ku se 'moːšt 'vən 'daː


U

usedlina ▶ [used'liːna] -e ž |kar se usede, nabere na dnu, navadno v tekočini –

moštu, vinu|

Ⓟ Used'liːna ot 'viːna je us'pọːdi, 'nọːt u 'sọːdi.


V

veha ▶ ['vẹːxa] -e ž |odprtina na vrhu soda|

Ⓟ Na 'sọːdi 'goːr je b'laː pa 'taːka 'luːkna, 'vẹːxa, ne.


vino ▶ ['viːno] -a s |alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju|

Ⓟ 'Viːno 'laːxk 'ciːkne.


rdeče vino

49

belo vino

vinograd ▶ [vi'nọːgrat]] -a m |zemljišče, na katerem je posajena vinska trta|

Ⓟ Smo š'liː u vi'nọːgrat]. B'lọː je 'kər 'veːlik 'dẹːla u vi'nọːgradi.


mlad vinograd

star vinograd

vinogradniške škarjice ▶ ['viːnogradniške 'škaːrice] -ih -ij ž |orodje za rezanje

vinske trte in obiranje grozdja iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v

obliki črke V|

Ⓟ 'Mẹːl smo za 'rẹːzat 'viːnogradniške š'kaːrice.


vinski kamen ▶ ['viːnski 'kaːmən] -ega -na m |vinska usedlina|

Ⓟ 'Viːnski 'kaːmen se u 'sọːdi 'naːrdi.


vinski kis ▶ ['viːnski 'kiːs] -ega -a m |vinsko žganje|

Ⓟ Ku se 'viːn 'kiːsa, 'pọːl 'raːta 'viːnski 'kiːs.


vitica ▶ ['viːtica] -e ž |tanki brezlistni vejici podoben organ, s katerim se trta

oprijema opore|

Ⓟ Pu s'teːbli 'goːr pa je 'viːtica.


ven pobrati ▶ ['vən pub'raːt] -am dov. |znositi osušene dele rozge ven iz vinograda|

Ⓟ 'Vən pub'raːt je 'blọː t'rẹ ọː re'ziːno z vi'nọːgrada.

Ⓟ SSKJ +, SP +, Pl +

venk ▶ ['veːnk] -a m |priprava za špičenje kolja|

50

Ⓟ 'Veːnk se je 'rẹːklo tis'tiːm ku smo 'mẹːl za 'koːle š'piːčt.


vezati ▶ ['vẹːzat] -em nedov. |z namestitvijo bekinih vejic pritrjevati trte h kolom

in žici|

Ⓟ 'Vẹːzal smo z 'bẹːkucam pa z 'raːfjo.


virštanje ▶ ['viːrštaje] -e |vinski kamen| = vinski kamen

Ⓟ Se pa na'rərdi 'viːrštaje u 'sọːdi, ku je used'liːna od 'viːna ne, 'tọː je 'viːrštaje,

'viːnski 'kaːmən, 'neː.


vratca ▶ [v'raːtca] -ø ž |del soda za odpiranje in zapiranje |

Ⓟ Na 'sọːdi 'goːr so b'laː pa v'raːtca.


vrenje ▶ [v'reːnje] -a s |gibanje, vrtenje mošta ob segrevanju le-tega|

Ⓟ 'V'reːnje po'tẹːka u 'kaːdi, ko 'moːšt zo'riː


Z

zalistnik ▶ [za'liːstnik] -a m |zelen poganjek, ki raste zraven grojzdovega lista|

Ⓟ ẹːkl.


zidanica ▶ ['ziːdanca] -e ž |manjša zidana stavba v vinogradu za hranjenje vina|

Ⓟ U x'raːm a'l pa u 'ziːdanco. 'Ziːdanca je 'ziːdana, ne, se že 'saːmo i'mẹː pu'vẹː,

x'raːm pa le'siːẹn.


zorenje ▶ [zo'reːnje] -a s |rast, razvoj do zrelosti grozdja|

51

Ⓟ Je t'rẹːba sp'rẹːmlat zo'reːnje g'rọːjzdja, ne.


Ž

žehtar ▶ ['žeːxter] -a m |okrogla, spodaj ožja lesena posoda z enim ročajem za

prelivanje vina v sod|

Ⓟ 'Viːn smo pa u 'sọːt z'liːval z 'žeːxterjem, 'tọː je 'taːka po'sọːda z ro'čaːjom.


žica ▶ ['žiːca] -e ž |dolg, tanek, kovinski izdelek, na katerega se zatika mladje|

Ⓟ'Žiːca je b'laː 'tọː, za m'laːdje.


žveplalnik ▶ [žvep'laːlnik] -a m | priprava za žveplanje sodov|

Ⓟ 'Miː smo 'mẹːl žvep'laːlnik za 'sọːde.


žveplo ▶ [ž'veːplo] -a m |krhka nekovina živo rumene barve za razkuževanje sodov

in preprečevanje kvarjenja vina|

Ⓟ U 'sọːt smo 'daːl ž'veːplo, da se 'viːn ni pok'vaːru.

SSKJ +, SP +, Pl +

žveplati ▶ [žvep'laːt] -am nedov.

1. z dodajanjem spojin štirivalentnega žvepla delati, da je vino obstojno in

ohrani sortne značilnosti|

2. razkuževati z žveplovim dimom, npr. sode|

Ⓟ Smo 'maːl žvep'laːt 'moːgli. Pa 'viːno pre'toːčiš pa žvep'laːš.

Ⓟ Z 'diːmom se je 'tọː žvep'laːl.


52

8.3 Analiza gradiva

V slovarskem delu je zbranih 180 gesel. Od tega je največ samostalnikov ( 141),

(25) je glagolov in (14) pridevnikov. Besede, zbrane v slovarju poimenujejo dele

vinske trte, opravila v vinogradu in pridelavo vina.

Besede so zbrane s pomočjo Vinogradniške vprašalnice, ki vsebuje 145 vprašanj.

Na nekatera vprašanja informator ni podal odgovora, zato jih ne navajam. V

slovarčku prav tako ni vseh besed, ki so povezane z žganjekuho, saj se informator

s tem ni ukvarjal.

Glede na izvor lahko besede razdelimo na neprevzeto besedje, germanizme in

romanizme.

Večina besed je slovanskega izvora, 27 besed pa je takšnih, ki po izvoru niso

slovanske. Od tega je 16 besed germanskega izvora, in sicer: alkohol, binta, kajla,

dihtati, mošt, pintar, prešati, rigelj, rizling, rigolati, špindelj, špricati, špricar,

štopelj, žveplo in žveplati.

11 besed je romanskega izvora: cuker, trta, preša, pikole in pilka, romanskega

izvora pa so tudi tujke, ki so bile prek nemščine ali drugih sodobnih evropskih

jezikov sprejete v slovenski knjižni jezik in narečje, takšne so: aroma, šparon,

bevanda, peronospora, sorta, terasa.

Prevzete besede, ki so sprejete v knjižni jezik in so v SSKJ stilno nezaznamovane

so npr.: mošt, sorta, brajda, pipa, terasa, nižje pogovorne so: flaša, kajla, glaž,

špricati, rigelj; pogovorne pa so: cuker, preša, trta.

Nekaj besed je romanskega izvora, med njimi: cuker, trta, preša, pikole in pilka.

Nekatere besede živijo samo v narečju: literca, pintar, špindelj.

53

9 SKLEP

Gorenja Pirošica je vas, ki leži na levi strani reke Krke. V bližnji okolici se

razprostirajo številni vinogradi, najbolj poznani pa so tisti, ki ležijo na pobočjih

Piroškega vrha. Krajani se ukvarjajo z vinogradništvom in pridelovanjem

različnih sort vin, predvsem pa se radi pohvalijo s cvičkom, ki je najbolj poznano

vino v Posavskem in Dolenjskem okolišu.

Namen diplomskega dela je bil raziskati vinogradniško izrazje vasi Gorenja

Pirošica, ki so ga uporabljali nekoč in tudi danes ter ga zapisati v obliki

abecednega slovarja. V diplomskem delu so predstavljene tudi glasoslovne

značilnosti govora ter nekatere posebnosti, ki se kažejo na oblikoslovni ravni.

Na podlagi Vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas sem posnela narečno

gradivo s pomočjo informatorja in ga umestila v štajersko narečno skupino,

natančneje v sevniško-krški govor.

V govoru vasi Gorenja Pirošica se je pod vplivom štajerskih narečij izgubilo

kolikostno nasprotje. Sistem dolgih samoglasnikov je monoftongično-diftongičen,

kratek pa je samo polglasnik. V govoru je opazen tudi samoglasniški upad,

pojavljata pa se tudi akanje in ukanje.

V oblikoslovju sta se dvojina in množina samostalnikov ž. spola izenačili. Veliko

samostalnikov sr. spola se je zaradi feminizacije in maskulinizacije izgubilo.

Glagol pozna vse tri glagolske osebe in števila, posebnost je le pri spregatvi

glagola v sedanjiku, kjer se namesto -va pojavi -ma ('dẹːlama). Pri opisnem

deležniku na -l se pojavi končnica -u ('dẹːlu). Iz členka ta je razvidna določna

oblika pridevnika.

54

Pri zbiranju podatkov o vinogradništvu ter vinogradniškem izrazju, sem si

pomagala z Vinogradniško vprašalnico in strokovno literaturo o vinogradništvu. Z

informatorjem sem posnela narečno gradivo in ga analizirala. Ob zbiranju besed iz

vinogradniške terminologije sem ugotovila, da je narečno izrazje v vasi Gorenja

Pirošica še vedno prisotno pri opravilih v vinogradu. Informator zaradi

modernizacije vinogradništva pozna tudi nekatere novejše izraze, ki jih včasih

niso poznali in uporabljali.

V slovarskem delu je med gesli največ samostalnikov, sledijo jim glagoli, najmanj

pa je pridevnikov.

V slovarju je največ besed slovankega izvora, nekaj pa je tudi prevzetih besed,

največ iz nemškega jezika (npr. ajmer, preša, prešati…), pa tudi iz romanskega:

cuker, trta, preša, pikole in pilka. Prevzete besede, ki so sprejete v knjižni jezik in

so v SSKJ stilno nezaznamovane, so npr. mošt, sorta, brajda, pipa, terasa, nižje

pogovorne so: flaša, kajla, špricati, rigelj, pogovorne pa so: cuker, preša, trta.

Nekatere besede živijo samo v narečju: literca, pintar, špindelj.

Slovar zajema izrazje iz različnih področij vinogradništva, od sajenja in razvoja

vinske trte do pridelave in shranjevanja vina. Večina izrazov je stilno

nezaznamovanih (klet, breg, grozdje, sod…) in se uporabljajo v vsakdanjem

govoru.

Zaradi moderniziranja vinogradništva bodo narečni izrazi mladim vse manj

poznani. Da ne bi šli čisto v pozabo, sem želela zapisati to bogato vinogradniško

izrazje vasi Gorenja Pirošica in s tem vsaj malo prispevati k njegovemu

ohranjanju.

55

10 PRILOGE

10.1 Predstavitev informatorja

Franc Vegel se je rodil 18. 7. 1940 na Gorenji Pirošici pri Cerkljah ob Krki. Bil je

četrti od petih otrok. Leta 1941 je bila družina izgnana v Nemčijo, in sicer od 22.

11. 1941 do 15. 5. 1945. Ko so se vrnili, je pričel hoditi v osnovno šolo, najprej

štiri leta v Bušečo vas, nato pa štiri leta v Cerklje ob Krki. Po končani osnovni šoli

je kot mladoleten šel s trebuhom za kruhom. Prva služba mu je bila v tovarni

vijakov in žebljev v Kropi na Gorenjskem, kjer je stiskal vijake vse do odhoda v

JLA. Leta 1961 je bil rekrutiran v Črno goro. Tam je služil dve leti, nato pa se je

vrnil nazaj v Kropo, kjer je delal vse do leta 1965. Tam je spoznal tudi svojo ženo

Marijo, s katero sta se leto kasneje poročila in se vrnila domov na Gorenjo

Pirošico. Po vrnitvi v rojstni kraj, se je zaposlil v Kovinarski Krško. Ustvaril si je

družino, dobil dve hčerki in se po štiridesetih letih dela upokojil. Sedaj živi v svoji

rodni vasi, Gorenji Pirošici, ima štiri vnuke, ki mu krajšajo čas. Njegov hobi je

hoja v naravo, kjer zelo uživa.

Slika 8: Z informatorjem, pogled na Gorenjo Pirošico

56

10.2 Pripoved informatorja

Kaj ste delali v vinogradu skozi leto?

Ja, ve'liːk je b'lọː 'dẹːla, ve'liːk. 'Pərvo smo pu'ziːm 'kọːle na'seːkal, pa smo jix

do'muː pərpe'laːl, ka jix je b'lọː t'rẹ ọːl

je b'laː pa re'zaːtu vi'nọːgrada. 'Rẹːzal smo pa s š'kaːrjam, ta'kiːm

vinog'raːdniškim, ne. Ub'rẹːzat je b'lọ t'rẹːba 'tərte, ne. 'Tərte smo ub'rẹːzal, da je

ək, ərz'niːca pa špa'rọːn. Po'duːčək si na'rẹːdu čim 'bọːl 'niːsko 'dọːl,

da se je 'pọːl 'laːxk s po'duːčka 'tərta 'niːžala, ne. Špa'rọ ẹːt 'rẹːzalo

ọːgrat ub'rẹːzan, smo pa 'mọːgli ro'ziːno pub'raːt, pa 'vẹːn

zno'siːl, pa 'daːl na 'eːn 'kuːp, pa s'kuːrli na 'koːnc. No, 'pọːl smo pa 'mẹːl ko'laːtu.

'Pọːl je b'lọː pa t'rẹːba pa še pər'vẹːzat vi'nọːgrat.

Kaj se pa dogaja v vinogradu pozno spomladi oziroma poleti?

Ja, m'laːdje je t'rẹːba z'riːxtat. T'rẹ pọːl pa le'puː pər'vẹːzat

m'laːdje, ne.

S čim pa ste vezali mladje?

Z 'raːfjo puna'vaːt. Al pa z 'bẹːkucam.

Iz česa pa so bekovice?

, ẹːt ub'rẹːžeš u je'sẹːn ẹːt na

S čim ste pa vinograd špricali in kolikokrat ga je bilo sploh potrebno

škropiti?

57

'Mẹːl smo 'rọːčne šp'riːcanke. 'Eːne so b'leː na 'mẹːx, 'eːne na 'bọːben, 'eːne pa na

ven'tiːl. 'Miː smo 'mẹːl u'nọː na 'bọːben. Škru'piːl smo pa d'vaːk'raːt pa do š'tiːrkrat

'naːjveč, 'čiːs

Kaj pa je to micanje?

Ja, g'rọːjzdje p'reːdən zo'riː 'miːca, je 'taːko 'bọːl 'meːxko, ne. G'rọːjzdji p'rẹːdən

zo'riː se 'reːče 'miːcanje.

Ko g'rọːjzdje zač'neː zo'rẹːt, 'pọ ọːjzdje 'miːca.

Kdaj in kako ste se pripravljali na trgatev?

Tər'gaːtu je b'laː z'meːri, al 'koːnc sep'teːmbra al pa za'čẹːtk ok'tọːbra. 'Mọːgl smo

po'sọːde z'riːxtat, pu'miːt 'aːjmərje, 'kaːdi, š'kaːfe…T'rẹːba je b'lọ 'sọːde

pa 'aːjmərje pa ka'diː z'riːxtat, pa u'miːt, da smo 'pọːl 'daːl 'nọːt g'rọːjzdje. 'Aːjmər,

š'kaːf pa b'rẹːn'taː 'tọː 'mọ ər'gaː'tvi. 'Miː smo pu'naːvat

na'bẹːral u 'aːjmər , smo st'rẹ ẹːnto. 'Tərgal smo

tər'gaːči, b'rẹːnte so pa bren'taːči no'siːl, ne. 'Eːn al pa dˈvaː sta pa 'nọːsla,

bren'taːča, ne.

Kako se je reklo človeku, ki izdeluje sode?

S čim ste kopali?

Ku'paːl smo z mu'tiːkam ve'čiːno, pa 'tuːt s kram'paːčom.

Katere dela ima vinska trta?

'Tərta ma kure'niːne ne, ku so 'nọːtər u 'ziːẹmli. 'Pọːl je pa po'duːčək, pa špa'rọːn,

ku se pu 'eːn pus'tiː pu'naːvat.

58

Kaj raste na trti?

M'laːdje 'raːste 'goːr.

Rekel si, da ste trte rezali. Kako pa ste rekli temu, če je trta, ko ste jo

prerezali, izločila tekočino?

'Tọː smo pa 'reːkəl, da se 'jọːka 'tərta. Če si ud'rẹːzu 'tərto, se je pu'naːvat 'veːn

'sọ ọːl smo pa 'reːkəl, da se 'tərta 'jọːka.

Kako pa ste pripravili sode?

'Sọːde je b'lọː t'rẹːba le'puː pu'miːt pa z'riːxtat, da p'rẹːdən si za'čẹ ọːšt 'nọːt

na'taːkat, ọːt 'čiːst.

Kateri pa so deli soda?

'Sọːt je na 'vərx pudugu'vaːt pa 'taːk u'bọːčen. Na 'vərx 'maː 'piːlko, s 'kẹːre se

'tọːči 'veːn. 'Pọːl je pa us'poːdi d'nọː 'sọːda, o'kuːl so pa s'tẹːne. Na v'raːtcix je 'goːr

əl, da se 'laːxk v'raːtca za'preːjo, ne. Na 'jiːx so pa d'vẹː 'luːkne

z'vərtane, 'čeːp pa d'rọːžnik. 'Taːm so se 'pọːl d'rọː'žje 'veːn s'tọːčle. Po s'tẹːni

'sọːda se je 'goːr 'viːnski 'kaːmə əl.

Kaj pa mletje, mečkanje grozdja?

Ja, m'lẹːtje pa meč'kaːjne g'rọːjzdja 'tọː ni 'iːsto, ne. Meč'kaːnje, 'tọː je, ko se je na

m'rẹːži meč'kaːl. M'rẹːža je b'laː na 'kaːdi 'goːr, 'pọːl se je pa 'nọːtər g'rọːjzdje

st'rẹ ẹː 'jaːg ẹːže 'nọːt u 'kaːt, 'peːcli so

pa 'goːr us'taːl, pa so se 'vərgli. M'lẹːtje je pa to b'lọː, ko smo z m'liːnom m'lẹːl.

V čem ste torej mleli?

U 'maːlni.

59

Kaj pa sledi po mletju in mečkanju grozdja?

Ja, 'pọːl pa 'priːde do zo'rẹːnja 'mọːšta. 'Pərvo je t'rẹːba

'mẹ ọː je b'lọ

tru'piːnam v'rẹːt.

Kaj pa prešanje?

Ja p'rẹːšal smo pa s p'rẹːšo na 'koːš. 'Noːtər u n'jeːga smo 'daːjal tru'piːne pa se je

s'tiːskalo.

Katere vrste preš pa poznaš?

Ja, p'rẹːše so b'leː 'eːne na 'kaːmə ẹːl.

Katere sorte vina ste imeli in kako ste ga delali?

'Mẹːl smo 'bẹːlo pa r'dẹːče 'viːno. Čər'niːno pa kralje'viːno pa 'laːški 'riːzlink. 'Pọːl

smo pa 'tọː s'kuːpi z'mẹːšal, da smo do'biːl c'viːčk.

Kako se torej naredi cviček?

C'viːčk pa nar'diːmo, da 'daːmo 'eːnix 'šẹːszdset pro'ceːntov čər'niːne, pa 'eːnix

t'riːdeset pro'ceːntov kralje'viːne pa 'bẹːlga, d'ruːgo pa 'pọːl še f'raːnkinje. No, pa

'maːmo c'viːčk.

Kaj pa divje, necepljene rastline v vinogradu?

Ja, 'tọː so b'lẹː pa 'saːmo'rọːdne 'tərte, š'maːrənca pa iza'bẹːla, te d'vẹː smo 'miː

'meːl. Jix ni b'lọː t'rẹːba 'neːč 'cẹːpt, 'tọː se kər ub'naːvla 'pọːl, ne.

60

V čemu pa ste vino postregli?

Ja, u š'tẹːfani 'nọ

Kje ste pa shranjevali vino?

U x'raːmax pa u 'ziːdancax, al pa kə ẹːti. 'Eːni so 'mẹːl x'raːme le'sẹːne, 'eːni

'ziːdance, ku so b'leː pa 'ziːdane, 'seːj že 'saːm i'mẹː pu'vẹː, ne. 'Miː smo 'dọː1 k

k'lẹːt ne, ka 'niːsmo 'mẹːl x'raːma. Al smo s t'raːktorjem vo'ziːl al pa

'tuːt na 'roːke z 'aːjmərji zno'siːl pa z b'rẹːntax.

Po končani trgatvi, ko vse grozdje poberete, je v vinogradu še kakšno delo?

Ja, ku je b'lọː 'koːnəc tər'gaːtve smo š'liː še po vi'nọːgradi 'paːrkrat 'goːr pa 'doːl

pug'lẹːdat, če je še 'kiː 'kaːk g'rọ , smo 'nẹːki

po'zọːbal al pa za kas'neːj pus'tiːl.

Trgatev je bil poseben dogodek, kajne?

Ja, 'rẹːs je b'lọː ta'kuː, ja. Za tər'gaːtu se je 'doːbro 'jẹːlo pa 'piːlo. 'Maːma je

s'peːkla k'ruːx pa pu'tiːco, pa 'raːca se je s'peːkla al pa ku'koːš. Pu'tiːca je b'laː za

'maːlco puna'vaːt, 'pọːl po kon'čaːni tər'gaːtvi.

Kaj ste pa pili? Kdo je pa spil največ?

Ja, 'viːno, pa 'tuːt 'voːdo, ne. Bren'taːči so 'naːjveč s'piːl, so b'liː pa 'bọːgi u'čaːs. Za

, ku je 'eːno b'rẹːnto pər'nẹːsu, je 'mọːgu 'eːn 'dẹːci s'piːt. 'Taːka je b'laː

na'vaːda, ne.

61

Kaj pa zatem?

'Pọːl je b'lọː pa t'rẹːba 'viːn pre'tọːčt. Pər'taːkal se je pa spum'laːt, 'taːm 'nẹːk

'maːrca. 'Teːdi je b'lọː 'eːnkrat 'doːst pu'naːvat, z'deːj je pa t'rẹːba 'tọː 'veːč'krat

pre'tọːčt.

Kako ste pa pretakali?

Ja, preˈtaːkal smo 'taːk, da smo 'daːjal u ˈsọːt 'taːko 'vẹːčjo 'piːpo, da je b'laː za

pre'tọːčt. Pa š'kaːf smo 'mẹːl. 'Pọːl ku je b'lọː 'maːl pu'raːblenga že, smo pa kər u

d'ruːk 'sọːt preto'čiːl. Pa žvep'laːt je b'lọː t'rẹːba.

Poznaš kakšne bolezni in škodljivce v vinogradu?

O, puz'naːm, puz'naːm. 'Naːjveč je b'laː pero'nọːspora. Pa š'kọːrci 'tuːt, š'kọːrci so

z'naːl 'veːlko š'kọːdo nar'diːt. Pa 'tọːča, 'saːm p'rọːti na'raːvi pa 'nəč ne 'mọːrš.

Kako pa ste se borili proti temu, proti škodljivcem?

Ja, 'se ẹːku, p'rọːti na'raːvi ne 'moːrš 'nəč, ne. E'diːn p'rọː'ti š'kọːrcom smo

'laːxk 'keːj. Za 'jiːx od'gaːjat smo pa 'mẹ ər 'jeːst

na'rẹ vəl'kiːga.

Kako pa rečete vinu, ki se skisa in nima več pravega okusa?

'Tọ , da 'ciːkne 'viːn, 'ciːkjeno 'viːno. 'Pọːl pa, če si ga zažve

pre'tọ

Povej mi še kakšen pregovor ali rek na temo vinogradništva!

ọ

62

10.3 Vprašalnica za vinogradniško terminologijo

1. Ksi. (=kako se imenuje) Rastlina, ki raste v vinogradu?

U vi'nọːgradi 'raːste 'tərta.

2. Ksi. divja rastlina, ki raste v vinogradu?

'Diːvja 'tərta u vi'nọːgradi je div'jaːk.

3. Ksi. necepljena rastlina, ki raste v vinogradu?

Ja 'tọː so b'leː pa 'saːmo'rọːdne 'tərte, š'maːrənca pa iza'bẹːla, 'tẹː d'vẹː smo

'miː 'meːl.

4. Ksi. vrste samorodnic?

'Miː smo 'mẹːl š'maːrənco pa iza'bẹːlo.

5. Ksi. del trte, ki črpa hrano iz tal in raste pod zemljo?

'Tərta ma kure'niːne, ne, ku so 'nọːtər u 'ziːẹmli.

6. Ksi. debelejši del trte tik nad zemljo?

Nad 'ziːẹmlo je pa s'teːblo 'goːr.

7. Ksi. obloga, ki raste po steblu?

Pu s'teːbli 'goːr pa je 'viːtica.

8. Ksi. enoletni poganjek trte?

'Tọː so pa z'vẹːzane mla'diːke s'kuːp.

9. Ksi. več prekrižanih mladik?

'Tọː so b'lẹː prek'riːžane mla'diːke.

10. Ksi. zeleni, ploščati deli vinske trte?

Ze'leːn je pa 'liːst.

11. Ksi. prvi majhen poganjek zgodaj spomladi na trti?

'Uːčk je 'čiːst 'maːli 'tọː, ne.

12. Ksi. zviti nitasti izrastki s katerimi se trta oprijema opore?

'Roːkce so na g'rọːjzdji, 'goːr na 'tərti.

13. Ksi. deli, ki rastejo zraven lista?

'Tọː so pa za'liːstniki.

14. Ksi. opornik za trto?

'jiːx pa 'tərte pər'vẹːzal.

15. Ksi. vodoravna opora, ki je privezana na stebre?

63

'Žiːca je b'laː 'tọː.

16. Ksi. nasad, v katerem rastejo trte?

'Tərte 'raːstejo u vinog'raːdi.

17. Ksi. zidana stavba za hranjenje vina pri vinogradu?

'Ziːdanca je 'tọː, je 'ziːdana, ne, že 'saːmo i'mẹː pu'vẹː.

18. Ksi. lesena stavba za hranjenje vina pri vinogradu?

'Xraːm je le'siːẹn.

19. Ksi. vrsta trt?

'Sọːrta je 'tərta.

20. Ksi. ogrodje iz lat po katerem je napeljana vinska trta?

'Tọː je pa b'raːjda, 'goːr je g'rọːjzdje.

21. Ksi. visoka lesena posoda v kateri se nosi grozdje v vinogradu?

'Čeːbər smo 'mẹːl, 'taːk 'viːsok.

22. Ksi. sadeži trte?

G'rọːjzdje je 'tọː.

23. Ksi. en sadež trte?

'Eːn 'saːm je pa g'rọːjst.

24. Ksi. tisti del grozdja, s katerim je pritrjen na trto?

Na 'tərto 'goːr je pa g'rọːjst pər'tərjen s 'peːclom.

25. Ksi. trši del v sredini jagode?

'Peːčək je u 'jaːgudi 'nọːt.

26. Ksi. ovoj jagode?

'Tọː je pa 'koːža od 'jaːgude.

27. Ksi. naprava, ki odganja ptice v vinogradu?

Klo'poːtəc. 'Miː smo 'mẹːl 'bọːl 'maːli klo'poːtəc. Pone'kọːt jix je b'lọː

ve'liːk s'kuːp pa je b'lọː 'feːjst g'laːsno.

28. Ksi. velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda, v katero so pecljali

grozdje?

'Kaːt, u n'joː smo 'pọːl 'daːl 'nọːt g'rọːjzdje.

29. Ksi. majhna kad?

'Tọː je pa čeb'riːca.

30. Ksi. velika odprta posoda, v kateri so vozili grozdje iz vinograda?

U 'kaːt smo 'pọːl 'daːl 'nọːt g'rọːjzdje.

64

31. Ksi. naprava za stiskanje grozdja?

P'rẹːša. 'Eːne p'rẹːše so b'leː na 'kaːmen, t'kuː ku 'naːša, ne, '

pa na špi'ngẹːl.

32. Ksi. del stiskalnice, kamor se da zmleto grozdje?

'Koːš, 'nọːt se je 'tọː s'tiːskalo.

33. Ksi. lesena posoda za zlivanje mošta oz. vina v sod?

'Kaːt al pa 'čeːbər.

34. Ksi. plastična posoda za zlivanje mošta oz. vina v sod?

'Tọː pa je li'jaːk.

35. Ksi. mlad nasad z vinsko trto?

M'laːt vi'nọːgrat je 'tọː.

36. Ksi. star nasad z vinsko trto?

S'taːr vi'nọːgrat.

37. Ksi. del trte, odrezan pri obrezovanju trte?

'Toː je ərz'niːca. Če je b'laː 'tərta 'moːčna, so b'leː 'tuːt pu d'vẹː ər'zniːce,

ne, dru'gaːč pa sam 'eːna.

38. Ksi. nasad z vinsko trto, ki leži na terasah?

Na te'raːsax je vi'nọːgrat.

39. Ksi. opravilo, ko s škarjami odstranjujemo dele trt?

Ub'rẹːzovanje. Ub'rẹːzat je b'lọː t'rẹːba ərz'niːco, ne.

40. Ksi. obrezovanje?

Re'zaːtu. Je b'laː 'rẹːzatu vi'nọ ẹːt.

41. Ksi. pojav izločanja tekočine na mestu, kjer je trta obrezana?

'Tọː pa 'tərta 'jọːka, 'jọːkanje.

42. Ksi. pojav, ko se rozge ovijejo okoli kolov?

'Tọː je b'lọː u'viːjanje u'kuːl 'koːlo .

43. Ksi. opravilo, ko postavljajo kole v vinogradu?

Ko'laːtu. Je b'lọː pa t'rẹːba pa na'koːlt 'koːle, ne.

44. Ksi. pojav, ko grozdje zori?

G'rọːjzdje p'reːdən zo'riː, se 'reːče 'miːcanje.

45. Ksi. opravilo, ko redčimo trtne mladike?

Ve'zaːtu. 'Vẹːzal smo z 'bẹːkucam pa z 'raːfjo.

65

46. Ksi. opravilo, ko se v vinogradu uničuje škodljivce ali preprečuje

bolezni?

Škrop'leːnje. Škru'piːl smo z 'mọːdro 'gaːlico.

47. Ksi. naprave, s katerimi škropimo vinograd?

Škro'piːlənca. Škro'piːlənco na 'roːke smo 'mẹːl. Škro'piːlə

'xə

48. Ksi. modra raztopina, s katero škropimo?

'Mọːdra 'gaːlica je 'tọː za šk'ruːpit.

49. Ksi. opravilo razkuževanja sodov in preprečevanja kvarjenja vina?

Žvep'laːje. Žvep'laːt smo 'mọːgli 'viːno.

50. Ksi. pripomoček za žveplanje?

'Miː smo 'mẹːl žvep'laːlnik.

51. Ksi. pojav, ko trta dela cvetove?

Cve'tẹːnje je 'tọː, ku 'tərta 'deːla c'veːte.

52. Ksi. pojav, ko grozdje zori?

Ku g'rọːjzdje 'zọːri, je 'zọːrenje.

53. Ksi. opravilo, ko v vinogradu pobiramo grozdje?

Obe'raːtu, al pa tər'gaːtu.

54. Ksi. pojav pobiranja grozdja?

Obe'raːnje al pa 'tərganje g'rọːjzdja.

55. Ksi. človek, ki trga grozdje?

Tər'gaːč. Tə ọː 'eːne de'sẹ .

56. Ksi. opravilo pobirati grozdje?

'Tọː je po'beːranje g'rọːjzdja.

57. Ksi. opravilo obirati jagode?

O'beːranje g'rọːjzdja.

58. Ksi. opravilo čiščenja gnilih jagod pri grozdu?

'Puːcanje gni'loːbe z 'jaːgut.

59. Ksi. opravilo mečkanja grozdja?

'Miː smo 'rẹːkəl d'ruːčkaje g'rọːjzdja.

60. Ksi. naprava, s katero so včasih mečkali grozdje?

'Miː smo 'mẹːl d'rọːžnik.

61. Ksi. sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja?

66

'Moːšt je 'soːk.

62. Ksi. tisto, kar ostane po iztisnjenju grozdja v stiskalnici?

Tru'piːne, ku us'taːnejo u 'kaːdi 'nọːt, ku se 'moːšt 'vən 'daː.

63. Ksi. pojav spreminjanja mošta v vino?

'Teːm pa 'rẹːčemo v'reːnje 'mọːšta.

64. Ksi. opravilo stiskanja grozdja v stiskalnico?

P'rẹːšanje je, ku se g'rọːjzdje da 'nọːt.

65. Ksi. naprava, s katero mečkamo grozdje?

'Maːlən al pa m'liːn 'reːčemo 'daːns.

66. Ksi. opravilo zlivanja mošta v sod brez stiskanja v stiskalnici?

Ku se 'mọːšt z'liːva u 'sọːt bres stis'kaːlənce, se 'rẹːče pre'taːkanje 'mọːšta.

67. Ksi. pijača iz vode in sladkorja?

Ko smo 'daːl na tru'piːne, 'maːl 'cuːkra pa 'voːde, je zav'rẹːl, 'pọ

'piːkule 'tọː, 'taːk 'viːn.

68. Ksi. pojav pretakanja vina iz ene posode v drugo?

Ku 'viːn pre'tọːčiš, je to pre'taːkanje.

69. Ksi. pojav, ko sod ne pušča vina?

'Tọ: je pa 'diːxtanje.

70. Ksi. pojav, ko sod pušča vino?

'Tọː je pa 'puːščanje 'sọːda.

71. Ksi. opravilo čiščenja soda z vodo?

Pu'miːvanje 'sọːda z 'voːdo.

72. Ksi. pojav po končanem vrenju v kadi?

Ku 'nẹːxa v'reːt, je pre'taːkanje.

73. Ksi. opravilo zlivanja vina iz soda v steklenico?

Fla'šiːranje 'viːna je 'toː, ku na'tọːčiš u f'laːšo.

74. Ksi. prostor za predelovanje in hranjenje vina?

'Viːn smo 'mẹːl u k'lẹːti.

75. Ksi. usedlina v vinu?

'Nọːt u 'viːni je d'rọːžje.

76. Ksi. vinski cvet?

'Viːnski c'vẹːt je 'tọː, ne 'vẹːm.

67

77. Ksi. velika trebušasta posoda, kjer se shranjuje vino?

'Sọːt . 'Sọːt je na 'vərx pudugu'vaːt pa 'taːk u'bọːčen.

78. Ksi. majhna lesena trebušasta posoda za shranjevanje vina?

Ple'tẹːnka za 'viːno.

79. Ksi. kovinska posoda, v katero teče mošt iz stiskalnice?

'Aːjmər. 'Nọːt u 'aːjmər je 'teːku 'moːšt.

80. Ksi. posoda z enim ročajem?

Š'kaːfc. 'Mẹːl smo le'siːẹne š'kaːfce.

81. Ksi. pojav precejanja skozi cedilo?

Ja pre'ceːjanje.

82. Ksi. steklenica iz zelenega stekla, ki drži približno en liter?

F'laːša. Če je g'duː 'pəršu smo mu 'viːn u f'laːšo nato'čiːl za se'bọːj.

83. Ksi. velika opletena trebušasta steklenica?

To je pa ple'tẹːnka, ne.

84. Ksi. posoda, v kateri nesemo vino na mizo?

Š'tẹːfan. 'Miː smo za sp'ruːt 'tọːčli 'viːn u š'tẹːfan.

85. Ksi. plutovinast zamašek (za pletenko, za steklenico)?

'Tọː je pa 'piːlka.

86. Ksi. plutovinast zamašek za sod?

'Čeːp. Za 'piːpo 'nọːtər 'daːt,

87. Ksi. majhna steklena posoda za pitje?

G'laːš al pa ku'zaːrc. Ku'zaːrci so b'liː pa kər na'vaːdni, 'vẹːš, g'laːži ne.

88. Ksi. ozka, ploščata priprava v obliki kroga, s katero se povezuje

posode?

Ob'rọːč je 'tọː, ku pu'vẹːžeš 'sọːt.

89. Ksi. klane deske za sestavljanje lesene posode?

'Deːske so pa tr'aːmi.

90. Ksi. izbočeni, širši del soda?

'Tọː je pa t'reːbux 'sọːda.

91. Ksi. odprtina na vrhu soda?

Na 'vərx je 'poːkro .

92. Ksi. lesen zamašek za sode?

68

'Lẹːsen 'zaːmašk je š'tọːpəlc.

93. Ksi. odprtina pri dnu soda?

'Doːl je šp'raːnja.

94. Ksi. zamašek na dnu soda?

Na d'neːm 'sọːda je 'čeːpk.

95. Ksi. del soda, po katerem teče vino iz njega?

ọːt ma 'piːpo.

96. Ksi. zamašek pri pipi?

'Piːlka. ọːt 'maː na 'vərxi 'piːlko.

97. Ksi. sprednja deščica za sestavljanje sodov?

'Laːta je b'laː za 'sọːde na'ərdit.

98. Ksi. polkrožni del pri sodu?

'Tọː je pa t'reːbux 'sọːda.

99. Ksi. podpore za sode?

'Sọːt si pot'pəru s 'kaːjlo.

100. Ksi. lesena podloga za sode v kleti?

Leg'naːr, 'goːr si 'daː 'sọːde.

101. Ksi. podloga, ki jo potrebujemo za nagibanje soda?

Za 'naːgənt 'sọːt smo 'mẹːl leg'naːr.

102. Ksi. orodje za tolčenje iz držaja na njem nasajenega lesenega kosa?

'Tọː je t'raːm.

103. Ksi. človek, ki izdeluje sode?

'Piːntar. ˈTọː so bˈliː ˈpiːntarji. 'Oːni so 'deːlal. 'Pər 'naːs je 'biːu 'soːset

'piːntar.

104. Ksi. pojav, ko sod postane tako suh, da v njem nastanejo razpoke?

Rassu'šeːn 'sọːt je 'taːk 'čiːst ras'pọːkan.

105. Ksi. pojav, ko sod ne pušča plina, tekočine?

'Tọː se 'rẹːče 'diːxtaje.

106. Ksi. usedlina, ki se nabira na notranji strani soda?

'Toː je 'viːrštaje, 'viːnski 'kaːmən, ne.

107. Ksi. glivična bolezen, ki se kaže kot belkasta, sivkasta, zelenkasta

prevle kana sodih?

69

P'leːsən je 'tọː, ku je 'goːr 'taːk ze'leːno.

108. Ksi. tekočina, ki nastane pri kisanju vina?

Ku se 'viːn 'kiːsa, 'pọːl 'raːta 'viːnski 'kiːs.

109. Ksi. pijača iz mletih in stisnjenih jabolk?

'Tọː je 'jaːbučənk.

110. Ksi. pijača iz mletih in stisnjenih hrušk?

'Tọː pa je x'ruːškuvc.

111. Ksi. pijača, mešana iz vina in vode?

Šp'riːcar je iz 'viːna pa 'voːde.

112. Ksi. alkoholna pijača, ki jo dobimo s kuhanjem vina, jabolk in

hrušk?

'Tọː je pa š'noːpc, ku je iz 'viːna, pa 'jaːpk, pa x'ruːšk.

113. Ksi. posoda za kuhanje žganja?

'Koːt , u 'koːtli se 'nọːt š'nọːpc 'kuːxa.

114. Ksi. opravilo kuhanja žganja?

Ž'gaːje'kuːxa se 'reːče, ku se 'šnọːpc 'kuːxa.

115. Ksi. kozarček za žganje?

Š'taːmprl je 'taːk 'maːli ku'zaːrc.

70

11 VIRI IN LITERATURA

Baznik, N. (2013): Govor vasi Hrastje pri Cerkljah ob Krki (glasosolovne in

oblikoslovne značilnosti). Diplomsko delo. Maribor. Univerza v Mariboru,

Filozofska fakulteta.

Bezlaj F., idr (1976): Etimološki slovar slovenskega jezika I-V. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Colnarič J. in Vrabl (1983): Vinogradništvo, Kmečki glas.

Doberšek, T. (1984): Vinogradništvo, Ljubljana. DZS.

Ivanšek, D. (2004): Cerklje ob Krki nekoč in danes. Brežice, Zbornik.

Kapš, P. (1988): Vino in zdravje. Novo mesto. Erro; Celje: Poslovna skupnost za

vinogradništvo in vinarstvo Slovenije.

Logar, T. (1993): Slovenska narečja. Ljubljana: Tiskarna Delo.

--(1996): Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave

Orožen Adamič M., Perko D., Kladnik D. (1996): Priročni krajevni leksikon

Slovenije. Ljubljana: DZS.

Ramovš, F. (1936): Kratka zgodovina slovenskega jezika,. Ljubljana, Akademska

založba.

Rigler, J. (1988): Dolenjsko narečje, Enciklopedija Slovenije.

Rudl U. (2011): Vinogradniško izrazje v vasi Svečina. Diplomsko delo. Maribor:

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Savnik, R. idr. (1971): Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana.

Snoj, M. (1997): Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Toporišič, J. (2004): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Zapiski predavanj dialektologije pri dr. Mihaeli Koletnik v študijskem letu

2007/2008

71

Zemljak, M. (1996): Govor Lok pri Sevnici. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v

Mariboru. Pedagoška fakulteta

-- (2000): Govor Zabukovja nad Sevnico. Glasoslovje in naglas. Magistrsko delo.

Ljubljana: Filozofska fakulteta

-- (2004): Trajanje glasov štajerskega zabukovškega govora: instrumentalno-

slušna analiza. Maribor: Slavistično društvo.

Zorko, Z. (2009): Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih

govorih. Maribor: Dravska tiskarna. Filozofska fakulteta.

Žabkar A. (2013): Vinogradniška terminologija na Kržiščah pri Raki. Diplomsko

delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

http://bos.zrc-sazu.si/

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html

http://bos.zrc-sazu.si/pletersnik.html

http://bos.zrc-sazu.si/

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html

http://bos.zrc-sazu.si/pletersnik.html

Documents

DIPLOMSKO DELO - core.ac.uk · 1. Geološka doba O tem, da je vinska trta obstajala že v stari geološki dobi dokazujejo okameneli ostanki, odtisi vinskih listov, pešk in drugih