UVOD V PRIMERJALNO PRAVO

Poznavanje tujega prava in primerjalno pravoPraktini cilji vs. znanstvena kultura

Pravna razdrobljenost in pravno priblievanje 20. stol.

Zgodovina primerjalnega pravado zaetka kodifikacije (- collatio legum mosaicarum et romanarum; primerjava rimskega univerzalnega in deelnega partikularnega prava; - Leibnitz,Grotius, Hugo, Montesquieu stalia o relativnosti prava temelj za moderno primerjalno pravo)razvoj v 19. stoletju(CC 1804; ABGB 1811; kodifikacije izdelane na primerjalnopravnih podlagah, umik v svet prouevanj nacionalnega prava; - na nem. podroju preuevanje tujega prava, usmerjeno v praksoOd 1900. do konca II svetovne vojne(prvi mendnarodni kongres primerjalnega prava; UNIDROIT, Moderen razvoj

Razmerje do drugih disciplin

PP vs. zgodovina prava (vertikalni in horizontalni vidik)PP vs. filozofija prava (skupno iskanje splono veljavnih nael za pozitivno urejanje drubenih razmerij)PP vs. sociologija prava (neformalni viri prava npr. obiaj in drubeni pojavi)Pp vs. mednarodno pravo (general principles of law, recognised by civilized nations)

Naloge primerjalnega prava Bolje razumevanje lastnega pravnega sistema;Bolje razumevanje tujih drubenih kultur;Pospeuje pravni promet s tujino;Pripravlja meddravno prilagajanje;Daje splona naela mednarodnemu pravu;Izboljevanje lastnega prava;Razlagalni napotki za razlago nacionalnih pravni virov v delu, kjer gre za poenoteno pravo ali transplantirane institute;Daje temelje za razvoj prava v mladih dravah

Razdelitev prava v pravne kroge (druine)* Merila razvrstitve izhajajo preteno iz zasebnega prava;Kriterij razdelitve I - razumevanje ideje prava rimski antini individualizem; germanski kolektivizem, nauk kranske cerkve, moderni liberalizem, ipd.

II - pravni viri ali postopek pravnega razumevanja (legal reasoning) RGD - deduktivna metoda; zaprt sistem celote institutov, prevladuje pojmovno-dogmatina doktrina, profesor je v hierarhiji nad sodnikomCommon law pravosodno pravo, kazuistino, pragmatino, induktivno sklepanje s podobnega na podobno, brez dogmatinega pravnega aparata, manj posegov zakonodajalca, sodnik je nad profesorjem

III. Razlien pojmovni aparat in razlini instituti

- Neujemanje institutov personal estate; life interest; mortgage; consideration; trust,- Grundschuld; omejena stvarna pravica, stvarno breme,

- Neujemanje pojmov:argumentum a contrario = expressio unius est exclusio alterisnemo plus iuris transferre potest = nemo dat quod non habet

Rimsko-germanski pravni krog

- Razvoj pravne znanosti iz rimskega Corpus iuris civilis in germanskih ljudskih prav- Zgodnje univerze pouujejo RP, kar postane podlaga teoretini in praktini recepciji RP

tri podskupine: - zahodni, - srednjeevropski in - nordijski pravni krog

Zahodni pravni krog razvoj pod vplivom napoleonske zakonodaje (Fra, Ita, Bel, Luks, pa, Port, Romun)

Srednjeevropski pravni krog usus modernus pandectarum; dogmatina strukturiranost, celovit in izgrajen pojmovni aparat, sistematina in logino zakljuena zgradba pravne materije(Avst, Nem, vi, Gr, biva Jug, Polj, e, Rus tudi Jap, Koreja, Kitajska in Tajska)

Severni (skandinavski) pravni krog pozen vpliv RP virov, manj sistematike, strukturiranosti in dogmatinosti

Anglo-ameriki pravni krog

common law za razliko od civil law (ius civile)

Od RG pravne druine bistvena razlika v pravnih virih in metodah pravnega sklepanja Razvoj: curia regis v Westminstru kot skupno pravo kraljestva, in sicer na temeljih kazuistinega pristopa nepretrgani razvoj iz fevdalnega asa (npr. tort in crime- sorodnost med nedovoljenim ravnanjem in kaznivim dejanjem)Viri: pravna pravila niso oblikovana obstraktno, temeljijo na izkunji posameznega primera. Ni zapoved za prihodnost, ampak je konkretizacija rules of conduct za sedanje primere, v njem ni definicij in posploitev.

Izjemo od induktivnega pristopa predstavljajo zakoni statutePomembna znailnost statute ne izpodrine common law, temve ga le prekrije po morebitni odpravi zakona zoper velja common law

Ni delitve na javno in zasebno pravo, je javno pravo

Stare decisis, sodnikova navezanost na predhodne primere a similibus ad similia (pravo precedensov)

Procesno pravo ima vejo teo od materialnega; v ospredju je actio, ne obligatio (remedies precede rights)

Zblievanje obeh pravnih druin Noveji razvoj sprejem kodifikacij (Uniform Commercial Code; Civil Code of California) priblievanje obeh druin tudi CISG

- Zaradi druganega pristopa v CL tudi drugano razumevanje kodifikacij namesto deduktivne obravnava z induktivno metodo in drugaen zakonodajni pristop zaradi odsotnosti dogmatinega in pojmovnega aparata (ve definicij, ni elegantnega sloga)

Rimsko-germanska pravna druina Dolga tradicija razvoja, temelj na rimskem pravu z dodanimi in izboljanimi instituti in pojmovanji, filozofski in dogmatini pristop do prava pravo kot znanost profesor nad sodnikom

Oblikovanje duhovnega in dogmatinega odnosa do prava

Razirjena po vsem svetu (Latinska Amerika, Afrika, Blinji vzhod, Rusija, Daljni vzhod)

Sistematika in kodifikacija, metoda abstrakcije in dedukcije

Razvoj RG pravne druineObdobje obiajnega prava- propad ideje prava in vulgarizacija- ponovna vzpostavitev ideje prava v asu renesanseRazcvet prouevanja RP v 12. in 13. st. neodvisno od oblasti in v partikularizmu razlika do common law)- razvoj znanstvenega prava na univerzah (tenja k pravilom pravinosti, ne praksi); preuevanje RP, ne nacionalnih prav- tudij RP v latinini, romantina predstava o izgubljenem imperiju in enotnosti kranstva prispevek Tomaa Akvinskega k depoganizaciji RP- pouevanje nacionalnih prav ele konec 17. stoil (Fr in 18. st. Nem. drave)- usus modernus pandectarum moderna uporaba RP pod vplivom kan. prava

ius commune in common law

Ius commune RP druine - miselna zgradba evropske pravne znanosti, ki daje pravnikom okvir, izrazje in metodologijo za iskanje pravinih reitev ne ustvari enotnega prava ! Ni postavljeno pravo in ima mo preprievalne avtoritete

Common law enotno angleko pravo, ki so ga uporabljala in izoblikovala kraljeva sodia, temelji na pozitivnem postopkovnem pravu in je strogo pravo (ne vedno na pravinosti) zato tudi izoblikovanje equity

Oblikovanje RG pravne druine omogoi obnovitev tudija RP:

- Od 13. do 16. stol. preidejo na poloaje v pravosodju v celoti ueni pravniki (univerze) v rimskem pravu- oblikuje se skupni jezik (strokovno izrazje) pravne prakse:delitev prava na javno in zasebno; delitev pravic na stvarne in obligacijske; slunost, zastava, naroilo, zastaranje, ipd. postanejo pravni instituti (pravnodogmatski pojmi)

Tenja NP ole po ureditvi razmerij med dravo in dravljani;Podlaga za normiranje javnega prava (ius publicum), ki ga rimski pravniki niso obravnavali;

Kodifikacija oblikovanje pozitivnega prava iz modelnega znanstvenega prava univerz pod pogojem podpore vladarja in moi drave, ki zagotavlja njeno iritevKodifikacija omogoi uporabo akademskega prava v praksi

*Negativni uinek zapiranje v prouevanje nacionalnih pozitivnih prav(zakonski pozitivizem in e dodatno nacionalizem) odklanjanje veine nem. deel glede prevzema francoske kodifikacije (prevzamejo ga Bel, Niz, Luks, Poljska, Ita, Baden in nem. renske province)Obdobje razvoja naravnega prava in kodifikacije

BGB in CCPrecejnja asovna razlika med nem. in fr. kodifikacijo:

- nem. pravniki nadaljujejo delo na RP skoraj stoletjepo sprejemu CC, pandektistina ola dosee vijo raven abstrakcije kot v asu CC, zato je BGB na viji ravni normativne abstrakcije

* Avst, Niz, vi, Skand. drave ostanejo na niji stopnji abstrakcije

Razdelitev in pravni pojmiRazdelitev na javno in zasebno pravo(recepcija RP vs. Razvoj na podlagi razsvetljenstva, naravnega prava do demokratinih drav)Ureditev splonega dela civilnega prava (tehnika uporabljena prvi v BGB 1896 posledica dogmatinega in sistematinega pristopa pandektistov)Monizem civilnega in trgovinskega prava(pristop prvi uporabljen v Quebecu, sledijo Niz, vi in Ita) gre samo za t.i. formalni monizem, zavedajo se materialnega dualizma

Pojem pravnega pravila

- Enotnost oznaevanja in razlenitve pojma pravno pravilo v vsej RG pravni druini

Bistvo: Pravno pravilo je pojmovano kot abstrakten predpis za urejanje vedenja in ravnanja in ne le kot navodilo sodniku in praktiku za odloitev v posameznem primeru

- Naelno odklanjanje t.i. kazuistikeZbirke odlob in komentarji so samo prironi praktini zgled, ne utemeljujejo ugleda pravne vedeZ deduktivno metodo se razvijajo naela, instituti in pojmi

Izziv za kreatorja prava: Iskanje optimalne stopnje posploenosti in abstrakcije pravnega pravila pogost problem novejih zakonov*

Tehnika v RG pr. druini in v common lawCommon law je za razliko od RG pravne druine na tehniki razlikovanja (distinction); ni metode dedukcije, temve distinkcije;

Tenja v CL je, da sodnik imbolj natanno formulira pravno pravilo, v RG pravnem krogu pa je tenja sodniku pustiti krog proste presoje v okviru smernic;

V RG je tenja po veji pravni predvidljivosti (certitude de droit) laje obseganje celote pravnega reda v predstavi pravnika;

v CL je v mrei pravil teje vnaprej predvideti uporabo doloenega pravnega pravila za konkretni spor

Temeljni instituti in strukturiranost RG pravne druineDelitev CP:Sploni del;Osebno pravoStvarno pravoObligacijsko pravoDedno pravo

* strukturiran pristop, znotraj vsakega posameznega podroja naela in instituti

Sistem kavzalne in abstraktne tradicijeRazmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom ureditev v BGB vs. V ODZ in OZ

40. len SPZ: Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon.Obseg veljavnosti: vsi razpolagalni posli temeljno naelo civilnega prava

-Izjema: nedopustna pridobitev lastnih delnic v 247. ZGD-1:Pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega lena, je nien, pridobitev delnic s strani drube pa ni neveljavna.

Subjektivna ali objektivna koncepcija posestiPosest: dejanska oblast in posestna volja (corpus + animus) vs. samo dejanska oblast nad stvarjo

BGB in OZ vs. ABGB et al.

Razlien krog posestnikov in imetnikov (detentorjev)

Razvoj O.O. za ravnanja tretjihA se dogovori z B-jem, da mu bo B opravil neko delo. Kmalu za tem se B, brez vednosti A-ja, dogovori s C-jem, da bo njemu prepustil izvedbo dela, ki ga dolguje A-ju. Vendar C ni nikoli opravil tega dela tako, kot se je glasila vsebina zaveze med A-jem in B-jem, temve je A-ju pri tem povzroil kodo.

Ulp. D. 19, 2, 13, 1: Si navicularius onus Minturnas vehendum conduxerit et, cum flumen minturnense navis ea subire non posset, in aliam navem merces transtulerit eaque navis in ostio fluminis perierit, tenetur primus navicularius? Labeo, si culpa caret, non teneri ait: ceterum si vel invito domino fecit vel quo non debuit tempore aut si minus idoneae navi, tunc ex locato agendum. (e je ladjar, ki se je zavezal prepeljati tovor v Minturne, njegova ladja pa ni mogla vpluti v Minturnsko pristanie, preloil tovor na drugo ladjo, ta pa se je v ustju reke (Liris) potopila, (ali) odgovarja (naroniku) prvi ladjar? Labeo pravi, da ne odgovarja, e je brez krivde. Sicer pa, e je (to) storil proti volji lastnika ali ob nepravem asu ali e (je preloil) na manj primerno ladjo, takrat (je mogoe) toiti z actio locati.)Gai. D. 19, 2, 25, 7: Qui columnam transportandam conduxit, si ea, dum tollitur aut portatur aut reponitur, fracta sit, ita id periculum praestat, si qua ipsius eorumque, quorum opera uteretur, culpa acciderit: culpa autem abest, si omnia facta sunt, quae diligentissimus quisque observaturus fuisset. Idem scilicet intellegemus et si dolia vel tignum transportandum aliquis conduxerit: idemque etiam ad ceteras res transferri potest.(Tisti, ki je prevzel prevoz stebra, e se je (ta) med dviganjem ali prevozom ali postavljanjem prelomil, odgovarja za nevarnost takrat, kadar se je to pripetilo zaradi kakne njegove krivde ali (krivde) tistih, katerih dela se je (pri tem) poslueval: krivda pa odpade, e je storil vse, kar bi upoteval najskrbneji (lovek). Enako menimo tudi, e je nekdo prevzel prevoz sodov ali tramov: isto se lahko prenese tudi na druge stvari.)

Ureditev v BGBOdlomka sta bila za pravno doktrino 19. stoletja in posledino avtorje nemkega BGB temeljno vpraanje glede normiranja odgovornosti za ravnanja tretjih oseb. Iz omenjenih odlomkov so rpali utemeljitev razlikovanja med izpolnitveno substitucijo in le pomojo pri izpolnitvi.

278 BGB normira odgovornost za izpolnitvene pomonike. Za izpolnitvenega pomonika se teje tista oseba, ki je z voljo oziroma soglasjem dolnika opravi lastna izpolnitvena ravnanja glede dolnikove obveznostitemeljna kvalifikatorna znailnost izpolnitvene substitucije je v tem, da sme dolnik v skladu s pogodbo pri izpolnitveni substituciji prenesti izvedbo celotne pogodbene obveznosti na tretjo osebo. Takrat dolnik ne odgovarja po pravilih 278 BGB za ravnanja substituta kot za lastno krivdo, temve le za lastno krivdo, zlasti glede zadosti skrbne izbire ( 664 in 691 BGB)

Ureditev v OZNajemnik/zakupnik: Za kodo, ki jo povzroi nekdo tretji, ki je bodisi deloval po njunem naroilu bodisi sta mu le omogoila uporabo stvari, odgovarjata kot da sta jo povzroila sama (600 OZ)Podjemnik: odgovarja za osebe, ki so sodelovale pri prevzetem poslu tako, kot da bi ga bil sam opravil (630 OZ)logika RP odlomka Gai. D. 19, 2, 25, 7Mandatar: Kolikor je pri pritegnitvi tretjega k izpolnitvi ravnal v skladu s pravili pogodbe oziroma zakona, takrat odgovarja le za skrbnost v izbiri tretjega (770 OZ)

Razvoj O. za casus mixtus (meano nakljuje)Odgovornost v primerih vzronega souinkovanja krivdnega ravnanja in nakljuja

Temelji v RP:Ulp. D. 19, 2, 11, 4 (l. 32 ad ed.): Inter conductorem et locatorem convenerat, ne in villa urbana faenum componeretur: composuit: deinde servus igne illato succendit. Ait Labeo teneri conductorem ex locato, quia ipse causam praebuit inferendo contra conductionem.

(Najemnik in najemodajalec sta se dogovorila, da (najemnik) ne bo spravljal sena v najetem mestnem dvorcu. (Kljub temu je najemnik seno) tam hranil. Zatem ga je suenj, ki je priel (v stavbo) z ognjem, zagal. Labeo pravi, da najemnik odgovarja iz najemne pogodbe, ker je sam povzroil posledico s tem, ko je proti najemni pogodbi seno pripeljal v dvorec.)

Pozneji razvojv srednjeveki pravni misli je bila odgovornost za meano nakljuje, temeljea na upotevanju vzronosti podaljane na dodatni vzrok, obseena v naslednjem pravilu: versanti in re illicita omnia imputantur quae sequuntur ex delicto (kdor se spusti v nedopustno stvar (tj. ravnanje), odgovarja za vse, kar izide iz slednjega).

v moderni civilistiki rimsko-germanskega pravnega kroga jo je razvila pravna doktrina, opirajo se na pravila 1311 avstrijskega ODZ (ABGB): Golo nakljuje zadene tistega, v igar imovini ali osebi se primeri. Ako je pa kdo povzroil nakljuje po krivdi, ako je kril zakon, ki izkua odvrniti nakljune pokodbe, ali ako se je brez potrebe vtikal v tuje posle, je odgovoren za vso kodo, ki se sicer ne bi zgodila.

************