FAKULTETA ZA DRAVNE IN EVROPSKE TUDIJE

SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU

USTAVNO PRIMERJALNO PRAVORAZVOJ USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE IN PRIMERJAVA SLOVENSKE USTAVE Z USTAVO NEKDANJE SFRJIme in priimek: Vesna Brdnik

Nosilec predmeta: prof. dr. Arne MaviMaribor, Junij, 2012

KAZALO VSEBINE:31UVOD

42KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA

52.1KRALJEVINA JUGOSLAVIJA najpomembneja dejstva in dogodki

62.1.1Upravna razdelitev drave

62.1.2Vsiljena ustava

72.1.3Trojni pakt in nemiri ter 2. Svetovna vojna na slovenskem

72.2DEMOKRATINA FEDERATIVNA JUGOSLAVIJA - DFJ

82.3FLRJ IN POGLAVITNE ZNAILNOSTI USTAVE FLRJ IZ LETA 1946

92.4SFRJ IN USTAVA SFRJ IZ LETA 1963

122.4.1Temeljna naela ustave SFRJ iz leta 1963

122.4.2Ustava Socialistine republike Slovenije iz leta 1963

132.5USTAVA SOCIALISTINE FEDERATIVNE JUGOSLAVIJE SFRJ IZ LETA 1974

132.5.1Temeljne znailnosti Ustave SFRJ iz leta 1974

152.5.2Gospodarska kriza

163OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE IN NOVA USTAVA LETA 1991

173.1PRVI OSAMOSVOJITVENI UKREPI

193.2RAZGLASITEV NEODVISNOSTI IN DOGODKI PO NJEJ

203.3TEMELJNA USTAVNA LISTINA O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE

213.4IZHODIA ZA PRIPRAVO USTAVE RS

223.4.1Podvinska ustava

234USTAVA RS 23. 12. 1991 in primerjava z ustavo nekdanje SFRJ (tudi z ustavo Socialistine RS iz leta 1974)

234.1SPLONO O USTAVI RS

244.2TEMELJNE ZNAILNOSTI USTAVE RS IN SPLONE DOLOBE

254.2.1Splone dolobe Ustave RS

264.2.2lovekove pravice in svoboine

274.3Gospodarska in socialna razmerja razlike med ustavama (1974 in 1991)

285POVZETEK

316VIRI

1 UVOD

Ustava Republike Slovenije. Ta je za slovenski narod ena izmed najpomembnejih listin njegove zgodovine. Je tista listina, katero je slovenski narod oblikoval, zaradi tenje po osamosvojitvi in odcepitvi od nekdanje skupne drave - Socialistine federativne republike Jugoslavije oziroma SFRJ.Ampak, da bi podrobneje in bolje razumeli pomen nae ustave in naega osamosvojenega naroda, se bom vrnila desetletja nazaj v zgodovino.

Najprej bom predstavila slovenski narod in oblikovanje ustave, skozi as. Torej vse od asa Kraljevine SHS ( Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev), do asa, ko sta se oblikovali FLRJ (Federativna ljudska republika Jugoslavija) in SFRJ ter do asa nae osamosvojitve leta 1991.2 KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA Pravna ureditev drave kae navzven njeno politino in socialno orientiranost. Odraz politine in socialne orientacije se izkazuje v ustavi kot osnovnem, hkrati pa tudi najvijem pravnem aktu. Nastanek moderne demokratine ustave je povezan s tenjo, da bi na eni strani ujeli medsebojno delovanje posameznika in drube v doloene politine okvire ter na drugi strani, da bi bil to dokument, ki bi pravno zaitil ljudstvo pred samovoljo politinih organov in elit, ki bi lahko ustavo izkoristili v lastne manipulativne namene.

Do osamosvojitve je slovenski narod bil boj za narodni obstoj pod razlinimi ureditvami, ki so na tak ali drugaen nain omejevale interese Slovencev. elja po lastni dravi se je odraala skozi zgodovino z zahtevami v razlinih politinih programih. Marna revolucija 1848 omogoi Slovencem, da z nacionalnim programom Zedinjena Slovenija podajo konkretne zahteve po zdruitvi vseh slovenskih deel in uporabi slovenskega jezika v okviru avstrijske monarhije.

Majnika deklaracija iz leta 1917 zahteva ukinitev dualistine ureditve Avstro-Ogrske in zdruitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno dravo v okviru habsburke dinastije kot tretje samostojne enote. Po razpadu Avstro-Ogrske so Slovenci z ostalimi junoslovanskimi narodi na ozemlju habsburke monarhije ustanovili Dravo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki sta jo kraljevini Srbija in rna gora po slabem mesecu zdruili v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Vidovdanska ustava, estojanuarska diktatura in Oktroirana ustava so mejniki skupne drave, ki so onemogoale narodni in politini razvoj Slovencev, hkrati pa prispevale k ustanovitvi Komunistine partije Slovenije. Osvobodilna fronta s Komunistino partijo na elu je v asu II. svetovne vojne, kljub dolgoletnim prizadevanjem po lastni dravi, obstoj videla v zdruitvi v skupno jugoslovansko dravo. Slovenija je v okviru nastale povojne federacije doivela tri federalne in republike ustave, ki so vsaka na svoj nain omejevale ali pa razirjale interese slovenskega naroda po lastni dravi.

e potegnemo rto pod zgoraj omenjena zgodovinska dejstva, lahko ugotovimo, da elja po lastni dravi, praktino do osemdesetih let prejnjega stoletja ni bila jasno izraena, ampak je vedno iskala soglasje v obliki federalne ali konfederalne ureditve, kar je verjetno rezultat preprianja, da je slovenski narod premajhen za preivetje v samostojni dravi.

2.1 KRALJEVINA JUGOSLAVIJA najpomembneja dejstva in dogodki

Kraljevina Jugoslavija je bila drava, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije.

Zaradi neprestanih politinih kriz je kralj Aleksander I. Karaorevi 6. januarja 1929 razpustil Narodno skupino in razveljavil ustavo, razpustil parlament in prevzel oblast. Nato je razglasil novo, t.i. estojanuarsko ustavo in uzakonil diktaturo. To je SLS v Sloveniji sprva podprla, saj je menila, da bo z njo kralj razmere umiril in v dravo vrnil red. Zaradi tega je SLS vstopila v vlado, ki jo je sestavil premier Peter ivkovi.

KPJ ( Komunistina partija Jugoslavije), ki je bila prepovedana e leta 1921 se je diktaturi uprla in pozivala celo k oboroenemu uporu, kar pa je stranki prineslo e veje preganjanje.

Kralj je dravo preuredil in jo razdelil na devet banovin, s imer je poskual ukiniti vse narodne institucije nekdanje drave, zaradi esar jo je dal preimenovati v Kraljevino Jugoslavijo. Slovenija je postala Dravska banovina, ozemlje dananje Bele krajine in del Koevskega pa sta do leta 1931 spadala pod Savsko banovino. Banovinam je naeloval ban, ki ga je imenoval kralj osebno, dravska pa je imela sede v Ljubljani.

Notranje napetosti in politino posredovanje nekaterih evropskih drav, med katerimi sta bili najbolj glasni Francija in ekoslovaka sta prisilili kralja, da je leta 1931 izdal novo, t.i. oktroirano ustavo.

Ta ustava naj bi spremenila doloene politine relacije v dravi, a tega ni storila v bistveni meri. Politine stranke so bile e vedno prepovedane na narodni, verski in razredni podlagi, centralistina enotnost pa je bila e vedno osnova delovanja drave. Iz teh razlogov je SLS izstopila iz vlade, liberalne stranke v Sloveniji pa so podpirale novo ustavo. Z izstopom iz vlade je SLS postala prepovedana stranka.2.1.1 Upravna razdelitev drave 3. oktobra 1929 je bila drava preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo in razdeljena na 9 administrativnih enot, imenovanih banovina (katera ni spotovala zgodovinskih in narodnostnih mej).

Banovine Kraljevine Jugoslavije

Mesto Beograd je imelo skupaj s primestji Zemunom in Panevim status samostojne administrativne enote (prefekture).2.1.2 Vsiljena ustava Septembra 1931 je kralj izdal novo (oktroiranoali vsiljeno, ker ni bilo parlamenta, ki bi jo lahko sprejel) ustavo, s katero je Kraljevina Jugoslavija postala ustavna dedna kraljevina z dinastijo Karaorevi na elu. Ustava govori o enemjugoslovanskemnarodu. Uveden je dvodomni parlament, sestavljen iz senata in poslanske zbornice. Poseben zakon je dovoljeval ustanavljanje politinih strank, ki pa niso smele delovatina verski, plemenski ali pokrajinski osnovi.2.1.3 Trojni pakt in nemiri ter 2. Svetovna vojna na slovenskem Kraljevina Jugoslavija je 25. marca 1941 na Dunaju podpisala pristop k trojnemu paktu in se tako pridruila faistinim silam ( Hitler naj bi regentu Pavlu obljubil izhod na Egejsko morje in pristanie Solun ).Dva dni kasneje 27. marca zaradi pristopa k trojnemu paktu so v Beogradu izbruhnile demonstracije. Skupina pro-angleko usmerjenih astnikov in meanskih politikov, oprta na proteste jugoslovanskih narodov, je izvedla dravni udar. Zruila je kneza Pavla in za polnoletnega razglasila Petra II. kot kralja. Vodenje vlade je prevzel letalski general Duan Simovi. Tako je drava dejansko izstopila iz faistinega tabora.

6. aprila 1941 je Nemija brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo in Grijo. S tem se je na tem ozemlju zaela druga svetovna vojna, ki je trajala tiri leta. Nemka letala so zaela bombardirati Beograd, vojska pa je zaela izvajati operacije po naelih bliskovite vojne. Na jugoslovansko ozemlje so zaele prodirati tudi italijanske in madarske enote. Jugoslovanska vojska je kapitulirala 17. aprila, Grija pa 21. aprila. Britanci so se iz Grije umaknili na Kreto. 20. maja se je zael zrani desant na Kreto. Po 12 dnevih bojev so Nemci osvojili otok. Okupatorji so iz Jugoslavije odpeljali 374.000 ujetnikov, dravo pa so si razdelili Nemci, Italijani, Bolgari in Madari.

Na Slovenskem je vojna tedaj trajala le est dni. Vejih opustoenj ni bilo. Oddelki nemke 2. armade so prodirali proti Varadinu, Zagrebu in Karlovcu, oddelki italijanske 2. armade pa proti Ljubljani in Koevju. Pri obrambi je imela jugoslovanska kraljeva vojska obmejne enote in 7. armado. Okoli 3.000 prostovoljcev je bilo pripravljenih se upreti.

2.2 DEMOKRATINA FEDERATIVNA JUGOSLAVIJA - DFJ Demokratina federativna Jugoslavija (DFJ) je naziv za drugo Jugoslavijo, ki je obstajala med 10. avgustom in 29. novembrom 1945.

Na podlagi sporazuma Tito-ubai, podpisanem na Visu 16. junija 1944, so delegati tretjega zasedanja AVNOJ v Beogradu 10. avgusta 1945 razglasili novo dravo.

29. novembra 1945 je ustavodajna skupina razglasila republiko in spremenila ime drave v Federativna ljudska republika Jugoslavija.2.3 FLRJ IN POGLAVITNE ZNAILNOSTI USTAVE FLRJ IZ LETA 1946 Ustava FLRJ iz leta 1946 je skupaj s kasneje nastalimi in sprejetimi republikimi ustavami urejala temeljna ekonomska in politina razmerja ter organizacijo dravne oblasti. Kreirana je bila po modelu ustave Sovjetske zveze in je vsebovala mone elemente unitarizma.

Njena bistvena znailnost je uzakonitev pridobitev in nael, ki so nastala med narodnoosvobodilnim bojem (NOB). Mednje sodijo tudi temeljna naela federalizma, kar potrjuje ugotovitev iz 1. lena Ustave FLRJ, da so narodi Jugoslavije na podlagi pravice do samoodlobe izrazili svojo voljo iveti v skupni, federativno urejeni dravi.

Ustavo sestavljajo v prvem delu temeljna naela in leni o dravni ureditvi, ki tvorijo drugi del. Na splono je za Ustavo FLRJ znailno, da daje izredno velik poudarek vlogi dravne organizacije, temelji drubeno-politinega in drubeno-ekonomskega sistema pa so kratko in splono opredeljeni.

Ljudska oblast, federativna ureditev in drubenoekonomska ureditev, zasnovana na dravni lastnini proizvajalnih sredstev so temeljne znailnosti ureditve v Ustavi FLRJ. Za ljudsko oblast so znailna naela ljudske suverenosti, enotnosti oblasti (horizontalna in vertikalna) in demokratinega centralizma. Za samo pojmovanje ljudske oblasti je bilo znailno, da ljudstvo svojo oblast izvruje po svobodno izvoljenih predstavnikih organih dravne oblasti v ljudskih odborih in ljudskih skupinah, ki so nastale in se razvile v NOB. Naelo enotnosti oblasti pa ni opredeljevalo samo medsebojnih odnosov med ljudskimi odbori in ljudskimi skupinami ter njihovimi izvrilnimi dravnimi organi, temve tudi enotnost lokalne in centralne ljudske oblasti, kar pa je pomenilo, da so organi, ki jih je izbralo ljudstvo in so predstavljali najvijo oblast na doloenem ozemlju, izvajali tudi odloke, zakone, sklepe, uredbe itd., ki so jih sprejemale vrhovne dravne oblasti in najviji organi dravne uprave.

Ustava FLRJ je uvedla sistema izkljunih in meanih pristojnosti med federacijo in republikami. Izkljuna razdelitev zakonodajne funkcije se je odraala v delitvi zveznih zakonov na popolne zvezne in popolne republike zakone.

Popolni zvezni zakoni so urejali zadeve v izkljuni pristojnosti zveze, popolni republiki pa v zadeve v izkljuni pristojnosti republike. Odraz meanih pristojnosti zveze in republik pa so temeljni in sploni zakoni. Ti so urejali zadeve samo v tistem delu, ki je bil v zvezni pristojnosti in so urejali zadeve na temeljni oziroma sploni ravni, ki pa je bila podlaga za izdajo republike zakonodaje. V praksi je federacija pogosto prekoraila svoja pooblastila na nain, da je vpraanja uredila tako podrobno, da je bil izdani akt v obliki popolnega zakona, republike pa niso imele kaj dodatno urejati.

Najviji izvrilni in upravni organ dravne oblasti po Ustavi FLRJ je vlada FLRJ, ki jo imenuje in razreuje ljudska skupina FLRJ. Vlada je bila po ustavi odgovorna ljudski skupini, med zasedanjem ljudske skupine pa Prezidiju ljudske skupine. Na podlagi zakonskega pooblastila je imela pravico izdajati tudi uredbe z zakonsko mojo. Zvezna ustava je podobno strukturo organov opredelila tudi za republike.

V Avtonomni pokrajini Vojvodina je bil najviji organ dravne oblasti ljudska skupina avtonomne pokrajine, v Avtonomni pokrajini Kosovo-Metohija pa oblastni ljudski odbor. Ljudski odbori so predstavljali organe dravne oblasti v upravno-teritorialnih enotah. 2.4 SFRJ IN USTAVA SFRJ IZ LETA 1963Socialistina federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ ali na kratko Jugoslavija, je bila balkanska drava, ki je obstajala med letoma 1943 in 1991. Pod imenom Demokratina federativna Jugoslavija se je oblikovala po 2. svetovni vojni iz ozemlja predvojne Kraljevine Jugoslavije, nato je leta 1946 spremenila ime v Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) in leta 1963 v dokonno ime SFRJ.

SFRJ je zavzemala:

1. Socialistina republika Bosna in Hercegovina, z glavnim mestom Sarajevo2. Socialistina republika Hrvaka, z glavnim mestom Zagreb3. Socialistina republika Makedonija, z glavnim mestom Skopje4. Socialistina republika rna gora, z glavnim mestom Titograd5. Socialistina republika Srbija, z glavnim mestom Beograd; Srbija je bila razdeljena e naprej:

A Socialistina avtonomna pokrajina Kosovo, z glavnim mestom PritinaB Socialistina avtonomna pokrajina Vojvodina, z glavnim mestom Novi SadC Oja Srbija (del Srbije, ki ni niti Vojvodina niti Kosovo, ni imel posebnega statusa)

6. Socialistina republika Slovenija, z glavnim mestom Ljubljana Obdobje po koncu vojne je bilo zelo burno in polno sprememb. Kritika Stalinovega koncepta o krepitvi drave v socializmu je privedla do postopnega in izredno obsenega procesa debirokratizacije in decentralizacije.

Spremembe v drubenoekonomski bazi so zahtevala tudi spremembe drubenopolitinega sistema. Najpomembneja stopnja teh sprememb je Ustavni zakon o temeljih drubene in politine ureditve ter o zveznih organih oblasti in republiki ustavni zakoni iz leta 1953.

Najpomembneje novosti so bile dolobe ustav, ki naj zagotovijo prevladujoo vlogo skupin in ljudskih odborov nasproti izvrilnim in upravnim organom. Na zveznem in republikem nivoju so se ukinili prezidiji oziroma predsedstva, vlade in ministrstva, uvedeni pa so bili izvrni sveti, kot politino izvrilni organi ljudskih skupin. V federaciji se je uvedla e funkcija predsednika republike.

Ustavni zakon je spremenil ustavna naela. Oblast pripada delovnemu ljudstvu, ureditev pa je zasnovana na drubeni lastnini proizvajalnih sredstev, samoupravi proizvajalcev in samoupravi v lokalnih skupnostih. V okviru naela enotnosti oblasti ustavni zakon vpeljuje delitev funkcij na zakonodajno, sodno, izvrno-politino in upravno. Zelo pomembna je tudi uvedba komunalnega sistema leta 1955, kjer obina postane drubeno-ekonomska celica in temeljna teritorialna politina skupnost. Bistveni namen sprememb je prenos teia oblastnega odloanja lokalne samouprave z okraja na obino. Obina se je na ta nain oddaljila delovnim ljudem, tako, da so neposredno participiranje pri zadovoljevanju lastnih potreb zdruevali v novo nastalih krajevnih odborih in stanovanjskih skupnostih.

Ustava Socialistine federativne republike Jugoslavije iz leta 1963 je poskus sinteze teoretinih reitev in doseenih praktinih rezultatov v razvoju samoupravljanja po letu 1950. Ustava se je od predhodne iz leta 1946 razlikovala v svoji strukturi, razporeditvi snovi in vsebinski naravnanosti. Ustavo sestavljajo temeljna naela v prvem delu, ki opredeljujejo drubeno in politino ureditev, ter organizacija federacije, opisana v drugem delu. Ustava SFRJ je opustila klasino strukturo in vsebinsko bistvo naravnanosti k opisovanju organizacije dravne oblasti. Njeno bistvo je postala ureditev drube, ki je bazirala na samoupravljanju, na loveku in njegovi vlogi v drubenem ivljenju. Ustava je izhajala iz loveka, njegovega drubenega poloaja, vloge in odgovornosti pri delu, ustvarjanju in razdelitvi.

Ustava, poimenovana tudi listina samoupravljanja, je samoupravljanje potrdila kot eno izmed temeljnih ustavnih pravic, povezano z drubeno lastnino, ki je postala osnovna oblika lastnine v dravi.

Ustava je vsebovala obseen nabor temeljnih svoboin in pravic dravljana, ki so mu bile dodane nekatere nove - pravica do samoupravljanja s celotnim spektrom nanjo vezanih pravic, med katerimi je najpomembneja pravica dela z drubenimi sredstvi.

2.4.1 Temeljna naela ustave SFRJ iz leta 1963 Temeljna naela Ustave SFRJ iz leta 1963, razdeljena v osem razdelkov, opredeljujejo bistvene znailnosti ustavne ureditve, ki naj bi bila temelj za razlago ustave in zakonov ter delovanja vseh in vsakogar. Prvi razdelek opredeljuje pravico vsakega naroda do samoodlobe in odcepitve. Drubeno-ekonomske temelje socialistine samoupravne ureditve, kjer je poudarek na drubeni lastnini proizvajalnih sredstev, delitvi po delu in rezultatih dela, osvoboditvi dela, enakosti delovnih ljudi, demokratino-politinih odnosih, samoupravljanju, solidarnosti ter ekonomski in socialni varnosti, opredeljuje drugi razdelek.

Delitev drubenega proizvoda in upravljanje s proizvajalnimi sredstvi v drubeni lasti sta obravnavani materiji tretjega razdelka. etrti razdelek predstavi drubeno-politini sistem utemeljen na drubenem samoupravljanju, kjer imata odloilno vlogo delavski razred in delovni ljudje. Socialistina zveza delovnega ljudstva je opredeljena v petem razdelku, v estem pa Zveza komunistov Jugoslavije. Mednarodni odnosi so opredeljeni v sedmem razdelku, v osmem pa smernice za nadaljnji razvoj ustavne ureditve v SFRJ.

Sprejetje nove ustave leta 1963, ki je bila utemeljena na okrepljenem naelu federalizma, je zaasno porazila centralistine, velikosrbske tenje po prevladi. Bila je podlaga za gospodarske reforme v estdesetih letih, ki so poskusile uvesti trno gospodarstvo, predvsem pa poveati avtonomijo podjetij v odnosu do drave in do komunistine partije. Kljub okrepljenemu federalizmu, pa so republike pridobile tevilne pristojnosti in si okrepile poloaj v odnosu do federacije.

2.4.2 Ustava Socialistine republike Slovenije iz leta 1963

Ustava Socialistine republike Slovenije iz leta 1963 je enako kot Ustava Socialistine federativne republike Jugoslavije dala temeljni poudarek na uveljavitvi samoupravnega sistema. V ustavi je nejasno izraena razredna narava oblasti v republiki, federativna ureditev pa je do neke mere celo podcenjena.

Oboje se odraa v 1. lenu Ustave Socialistine republike Slovenije, ki opredeljuje republiko s sledeo dikcijo: Socialistina republika Slovenija je dravna, socialistina, demokratina skupnost ljudstva Slovenije, ki temelji na oblasti delovnega ljudstva in na samoupravljanju. Socialistina republika Slovenija je v sestavi Socialistine federativne republike Jugoslavije.

Formulacija ne opredeljuje suverenosti slovenskega naroda, prav tako pa tudi dravnost in narava oblasti nista jasno opredeljena.

Ustava SR Slovenije je bila kopija zvezne ustave in ji je bila tudi podrejena. Ureditev je temeljila na svobodnem zdruenem delu in samoupravljanju delovnih ljudi. Prevzela je ureditev v kateri je bil temelj svobodno zdrueno delo in samoupravljanje v delovnih organizacijah v obinah, okrajih in republiki. S tem je delavno ljudstvo postalo edini nosilec oblasti, samoupravljanje pa je postalo temelj drubeno-politinega sistema. Oblast so izvajali obani preko obinskih skupin, ki so jo sestavljali delegati obanov, ivei v obinah, in delegati delovnih ljudi v delovnih organizacijah, ki so bili izbrani za dobo 4 let na volitvah v obinsko, okrajno in republiko skupino. Ker je bila po ustavi SR Slovenije dovoljena samo obina, so okraji izgubili svoj pomen in so bili leta 1965 odpravljeni.

Ustava Socialistine republike Slovenije iz leta 1963 ne vsebuje poglavja o svoboinah, pravicah ter dolnostih loveka in obana, kar pa ne pomeni, da je to podroje ostalo ustavno neurejeno, saj v drugem odstavku 3. lena pojasnjuje, da se dolobe ustave Socialistine federativne republike Jugoslavije o svoboinah, pravicah in dolnostih loveka in obana neposredno uporabljajo v Socialistini republiki Sloveniji (USRS, 1963, 3. len).2.5 USTAVA SOCIALISTINE FEDERATIVNE JUGOSLAVIJE SFRJ IZ LETA 19742.5.1 Temeljne znailnosti Ustave SFRJ iz leta 1974

Nova jugoslovanska ustava, ki je bila sprejeta 21. 2. 1974, je elela ohranjati federacijo, po drugi plati pa je poudarjala naela samoupravljanja. Uvajala je naela delegatskega sistema, ki je namesto poslancev uvajal delegacije in delegate. Te so oblikovali delovni ljudje v Temeljnih organizacijah zdruenega dela (TOZD), Samoupravnih interesnih skupnostih (SIS) in v ostalih drubeno-politinih organizacijah, ki so postale neposredni del skupinskega sistema.

Ta sistem naj bi omogoal, da bi im iri krog ljudi sodeloval pri odloanju, v resnici pa je bil glavni namen sistema prikrivanje dejanskih centrov odloanja, to je partije. Poglavje o svoboinah, pravicah in dolnostih loveka in obana je poleg klasinih osebnostnih in politinih pravic ter svoboin, uveljavljenih v demokratinih politinih sistemih, obsegalo dodatno e pravice, ki so izhajale iz same posebnosti samoupravne socialistine ureditve v Jugoslaviji. Tako je iz tega izhajalo, da je temelj vseh pravic in svoboin pravica do samoupravljanja. Bistvo te pravice je, da odloa o osebnih, skupnih in splonih drubenih interesih, uresniuje pa se v vseh organizacijah zdruenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter vseh drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.

Na podlagi nove ustave je federacija izgubila tevilne pristojnosti, ki jih je imela v prejnji ustavi. Te pristojnosti so prele na republike in avtonomne pokrajine, ta prehod pa se je izraal skozi naelo, da ljudje in narodi uresniujejo svoje suverene pravice v republiki, v federaciji pa skupne zadeve.

Ustava Socialistine federativne republike Jugoslavije iz leta 1974 je mono poudarila vlogo republik in pokrajin, na ta nain pa tudi federativna razmerja. Kljub mnogim ocenam, da je ta ustava konfederativno usmerjena, je potrebno povedati, da SFRJ ni bila opredeljena kot zveza drav, ampak kot zvezna drava. Poleg federalnih enot je obstoj federacije utemeljevala tudi z delovnimi ljudmi in obani kot posamezniki.

Sama federacija, oziroma njeni organi, so ohranili iroke pristojnosti na vitalnih podrojih, e zlasti pa na podroju mednarodnih odnosov in obrambe.

Naelo naroda do samoodlobe je bilo tolmaeno razlino zaradi uvrstitve v besedilo temeljnih nael in ne v normativni del. e posebej je bilo sporno, da je bila pravica narodov do samoodlobe opredeljena v zgodovinskem kontekstu narodnoosvobodilne vojne, ko je bila oblikovana federacija. Na eni strani so bili zagovorniki razlage, da so narodi uresniili svojo pravico do samoodlobe s tem, ko so se zdruili v Jugoslavijo, na drugi strani pa avtorji, ki so sicer priznavali, da so narodi uresniili pravico do samoodlobe med narodnoosvobodilno vojno, vendar pa ta pravica s tem dejanjem ni ugasnila.

Centralisti, kjer so prednjaili predvsem srbski avtorji, so zagovarjali tezo, da zvezna ustava ne omogoa odcepitve republik. Temu tolmaenju pa je nasprotoval velik del slovenskih intelektualcev, ki je menil, da zvezna ustava opredeljuje Jugoslavijo kot zvezno republiko enakopravnih narodov in narodnosti, ki temelji na federativnem principu, kjer je vsakemu narodu zagotovljena pravica do samoodlobe in odcepitve.

Kljub vsem svojim slabostim je Ustava SFRJ iz leta 1974 omogoila notranjo diverzifikacijo razvoja ter uveljavljanje etninega in doloenega obsega interesnega pluralizma. To je omogoilo proces demokratizacije, ki je konno omogoil tudi uveljavljanje strankarskega pluralizma.

2.5.2 Gospodarska kriza

Po smrti predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita maja 1980 je drava v nekaj letih zala v hudo politino in gospodarsko krizo. Zaela je naraati inflacija, tevilo steajev in brezposelnih. Vlada je zato sprejela varevalne ukrepe:

omejila nakupovanje v tujini,

tevilnih artiklov in proizvodov pa ni bilo mogoe ve kupiti.

Ni pa spremenila neuinkovitega gospodarskega sistema. Huda gospodarska kriza je razbila socialni red:

drava ni ve mogla zagotavljati zaposlitve za veino ljudi,

vse teje je bilo priti do stanovanja,

olanje je postalo draje.

Po smrti Tita je obveljalo geslo Tudi po Titu, Tito! , ki je izraalo nadaljevanje dotedanje notranje in zunanje politike. Na elu SFRJ so se zvrstili t.i. enoletni predsedniki, iz vseh republik. Osemdeseta leta so se zaela z gospodarsko krizo, inflacijo, pomanjkanju deviz in nafte in veliko brezposelnostjo. V olstvu je leta 1983 vzniknila ideja o uvedbi skupnih vzgojno-izobraevalnih jeder v vso uno tvarino. Za skupne une vsebine so bili predvsem v Srbiji, razprava pa je razplamtela razprave o e zaetih nacionalnih vpraanjih. Razprave o bogatem severu in siromanem jugu ter kdo koga podpira ali izkoria so se e bolj okrepile ob vedno veji inflaciji. V estih letih se je ivljenjski standard prepolovil, brez zaposlitve je bilo milijon ljudi, letna inflacija pa je narastla bliskovito. Vlada se kljub razlinim davnim in gospodarskim spremembam ni obdrala.

S Titovo smrtjo se je zaelo ugibati, ali lahko Jugoslavija e obstane. Ni bilo ve centralne avtoritete. Samostojnost republikih vodstev je naraala. Krepila se je gospodarska kriza. Politini sistem je e bil do doloene mere formalno decentraliziran. Republike so dobivale vedno ve dejanske samostojnosti, vendar so centralni mehanizmi e vedno delovali. Vse bolj se je poveevala napetost med posameznimi narodi v Jugoslaviji. V drugi polovici 80-ih let se je okrepil srbski nacionalizem in zaela se je pojavljati ideja o veliki Srbiji. Srbi so zaeli razvijati teorijo, da so bili v avnojski oziroma v Titovi Jugoslaviji zapostavljeni in izkoriani, da je treba na novo urediti razmerja med republikami oziroma narodi v Jugoslaviji, pri emer jim morata pripasti veja mo in vpliv. Odgovor Slovencev in Hrvatov je bila tenja po veji samostojnosti republik in odpor do srbske prevlade. // ( Drnovek 1996: 10-11)

3 OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE IN NOVA USTAVA LETA 1991 Odloitev Slovenije, da zapusti Jugoslavijo, ni bila enostavna, saj je vanjo v povojnih desetletjih vloila veliko energije in sredstev, od nje pa priakovala varnost in zaito nacionalne identitete ter monost za miren razvoj.

K odhodu so jo prisilile okoliine, vedno veji razkorak z razvitimi dravami, v prvi vrsti pa nezmonost, da se Jugoslavija demokratizira, modernizira in zagotovi nacionalne pravice svojim narodom.

V povojnem asu so v Jugoslaviji potekala trenja med zagovorniki centralizma na eni in federalizma na drugi strani. Slovenija pa je bila eden glavnih udeleencev teh sporov. Vendar so se v teh sporih slovenski politiki omejevali predvsem na poloaj Slovenije v Jugoslaviji in ne o osamosvojitvi Slovenije in s tem o spremembi obsega Jugoslovanske drave. Ko se je v drugi polovici 80. let organizirala slovenska politina opozicija, so se odprle tudi monosti za drugane poglede na slovensko politiko do Jugoslavije. Leta 1987 so slovenski intelektualci v 57. tevilki Nove revije predstavili opozicijski nacionalni program, ki je vseboval zahtevo po krepitvi slovenske dravnosti. Isto zahtevo pa so izraale tudi prve opozicijske stranke. Te stranke so se sprva e imenovale zveze, kot na primer Slovenska kmeka zveza, ki je nastala leta 1988 in pa Slovenka demokratina zveza, ki je nastala leta 1989.

Maja 1988 so bili aretirani Janez Jana XE "Janez Jana" , David Tasi, Ivan Bortner in Franci Zavrl. Obtoeni so bili izdaje vojakih skrivnosti, njihovo sojenje pa je potekalo pred vojakim sodiem v Ljubljani.

Pripadniki monega civilnega gibanja so ustvarili Odbor za obrambo etverice, ki se je kasneje preoblikoval v Odbor za varstvo lovekovih pravic, vodil ga je Igor Bavar XE "Igor Bavar" .

Slovenska javnost je na iniciativo odbora z mnoinimi demonstracijami protestirala proti procesu sojenja etverici a vojake oblasti niso popustile. Obsojeni so bili na zaporne kazni, ki so jih kasneje slovenske oblasti zmanjale.

Tudi slovenska oblast je zaela spoznavati, da so monosti za soitje v Jugoslaviji vse manje, in je zaela braniti slovenske pozicije pred napadi iz centra. To je bila posledica reformnih procesov v sami zvezi komunistov ali ZK, v kateri je pod vodstvom Milana Kuana zaela prevladovati t.i. prenoviteljska struja. Ta je postopoma zaela odpovedovati ob lastnem monopolu, zaradi pritiskov opozicije in konflikta z Beogradom. To odpovedovanje pa se je najprej izrazilo v politinem geslu o nestrankarskem pluralizmu, nato pa v sestopu iz oblasti. Sestop je bil miren in se je konal z s korektnimi vestranskimi volitvami.

3.1 PRVI OSAMOSVOJITVENI UKREPI

Slovenski komunisti so 20. 1. 1990, potem ko niso upotevali nobene od njihovih pobud, zapustili 14. kongres ZKJ, ki je tako dokonno razpadla. V asu ko je zaela razpadati SZ, so se spori med Slovenijo in federacijo stopnjevali. Vrhunec so dosegli, ko je zaradi slovenske podpore kosovskim Albancem na zboru v Cankarjevem domu januarja 1989, Srbija napovedala Sloveniji gospodarsko blokado.

Marca 1990 je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost , aprila pa je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva zmagal Milan Kuan. Na parlamentarnih volitvah pa je s 126 poslanskimi sedei proti 240 zmagala organizirana opozicija-DEMOS, ki jo je sestavljala veina opozicijskih strank. Te stranke so bile:

Slovenska demokratina zveza,

Socialdemokratska stranka Slovenije,

Kranski demokrati,

Zeleni,

Slovenska kmeka zveza.

Predsednik skupine je postal France Buar, vlado je sestavil kranski demokrat Lojze Peterle, ker je njegova stranka znotraj Demosa dobila najve glasov.

Najmoneji opozicijski stranki sta bili prenovljena komunistina in liberalna, v parlament pa je od prejnjih drubenopolitinih organizacij prila tudi socialistina strankam (nekdanja SZDL).Slovenska skupina XE "Slovenska skupina" se je zaela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo e julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je doloala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo ve; odpravila je tudi slovensko delegacijo v zveznem zboru skupine SFRJ.

e pred prvimi vestrankarskimi volitvami ( 7. Marca ) so bila sprejeta dopolnila k slovenski ustavi; iz imena republike je bila rtana beseda socialistina, z deklaracijo o urejanju razmerij, ki imajo sploen pomen za Slovenijo, pa je bila naelno razglaena samostojnost na gospodarskem podroju.

Slovenska skupina je 28. septembra in nato 4. Oktobra ( tedaj je bil sprejet ustavni zakon in razveljavljenih 27. jugoslovanskih zakonov) nadaljevala s sprejemanjem osamosvojitvene zakonodaje. Novi zakoni so dajali Sloveniji izkljune pristojnosti pri doloanju vojakega roka in poveljevanja v teritorialni obrambi. Zvezni organi so terjali, naj Slovenija te zakone preklie. Na podlagi zakona o Sloveniji in drubeni samozaiti ter z vednostjo vseh treh predsednikov (predsedstva, skupine in vlade) sta Janez Jana in Igor Bavar kot sekretarja za obrambo in notranje zadeve organizirala t.i. Manevrsko strukturo XE "Manevrsko strukturo" narodne zaite. Oktobra 1990 so pripadniki JLA zasedli tab TO v Ljubljani. Njegov dotedanji poveljnik Ivan Hoevar je ostal lojalen JLA, zato ga je predsedstvo RS zamenjalo; njegov naslednik je postal Janez Slapar.

V letih 1988 in 1989 so nastale prve opozicijske politine stranke, ki so v majniki deklaraciji leta 1989 zahtevale suvereno dravo slovenskega naroda. Aprila 1990 so bile v Sloveniji prve demokratine volitve, na katerih je zmagala opozicija, zdruena v DEMOS. 23. decembra istega leta se je na plebiscitu prek 88 odstotkov volivcev odloilo za samostojno in neodvisno Slovenijo. 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresniitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti in ve zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. Naslednji dan je novo dravo napadla jugoslovanska vojska.

Po desetdnevni vojni je bilo 7. julija z Brionsko deklaracijo sklenjeno premirje. 18. julija je predsedstvo SFRJ sprejelo odloitev, da se JLA z orojem in opremo umakne iz Slovenije in oktobra 1991 je odel iz Slovenije zadnji vojak JLA.

Novembra je bil sprejet zakon o denacionalizaciji, decembra pa nova ustava.3.2 RAZGLASITEV NEODVISNOSTI IN DOGODKI PO NJEJ Dan, na katerega se je izpolnila stoletna elja Slovencev po samostojni dravi. Po stoletjih podrejanja in izkorianja drugih, smo konno doakali ta dan, ki se je za zmeraj vpisal v zgodovino Slovencev, kot najpomembneji v zgodovini celotnega Slovenskega naroda.

Osamosvojitev je Slovensko ljudstvo potrdilo z absolutno veino na referendumu 26. 12. 1990 s katerim se je jasno izrazila ljudska volja. Celotna tedanja politika je pozabila nasprotja in se zdruila in postavila dravni interes na prvo mesto. Na alost je bilo obdobje osamosvojitve edinstveno glede enotnosti v politiki, ki se v dananjih dneh ne kae ve. Vendar se z odloitvijo Slovenskega naroda ni strinjala preostala Jugoslavija zlasti Srbija in JLA ( Jugoslovanska ljudska armada).Tako je JLA XE "JLA" e naslednji dan po osamosvojitvi poskusila s silo zatreti Slovensko eljo po samostojnosti. S tem se je zaela t.i. Deset dnevna vojna v kateri je Slovenska TO (Teritorialna obramba) in policija navkljub tevilni in tehnini premoi sovranika popolnoma onemogoila in porazila JLA. Vodstvo JLA se je na koncu moralo sprijazniti s porazom in navkljub resnim gronjam in ultimatom moralo opustiti kampanjo v Sloveniji in sesti za pogajalsko mizo. Zaela so se pogajanja na Brionih, ki so se konala z podpisom Brionske deklaracije. Po doloenem prehodnem obdobju se je morala celotna JLA umakniti iz Slovenije in ta dan je zaznamoval konec Slovenskega boja za neodvisnost. Demos je razpadel, aprila 1992 je bila izglasovana nezaupnica Lojzetu Peterletu, nasledil ga je Janez Drnovek, ki je ostal na oblasti tudi po volitvah 1992 in 1997. Mandat predsednika republike pa so volivci dvakrat zaporedoma podelili Milanu Kuanu (1992-1997 in 1997-2002).3.3 TEMELJNA USTAVNA LISTINA O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE

Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije je skupina Republike Slovenije sprejela 25. junija 1991 po neuspenih prizadevanjih za sporazumno razdruitev Republike Slovenije z jugoslovansko federacijo. Listina je poseben akt ustavne narave in ustavnega pomena, s katerim je na pravni ravni republika skupina ustanovila Republiko Slovenijo kot samostojno in neodvisno dravo ter s tem izvedla tudi deklarirano pravno-formalno odcepitev od jugoslovanske federacije.

Predhodno je februarja istega leta skupina RS sprejela resolucijo o predlogu za sporazumno razdruitev s SFRJ. Ta se je sklicevala na plebiscitno odloitev, ki je bila podlaga, na kateri je bila predlagana razdruitev SFRJ na dve ali ve suverenih in neodvisnih drav z upotevanjem medsebojnega spotovanja nedotakljivosti obstojeih mej.

Sama razdruitev bi potekala sporazumno in v razumnem roku, bistveno pa je, da resolucija ne izkljuuje konfederalne ali gospodarske skupnosti.

Poleg sprejetih amandmajev A in B k Ustavi RS iz leta 1974 v februarju 1991, s katerimi se je Republika Slovenija enostransko izloila iz pravnega reda SFRJ, je republika skupina sprejela posebno sporoilo skupini SFRJ, v katerem je izrazila pripravljenost na pogovore za razdruitev in nadaljnje sobivanje ter sodelovanje z ostalimi narodi SFRJ. e posebno pa je bil pomemben del, kjer se je poudarilo, da bo Republika Slovenija skladno s plebiscitno odloitvijo najkasneje 26. junija razglasila svojo samostojnost in neodvisnost. Kljub resnosti samega sporoila ni bilo konkretnih reakcij, tako, da se je Republika Slovenija zaela intenzivno pripravljati na dogodek. Kot nekako zakljuni dogodek tejemo e sprejetje amandmaja C k Ustavi Republike Slovenije 24. junija 1991, kjer sta bila doloena nov grb in zastava.

Temeljna ustavna listina v preambuli opozarja na trenutno ureditev federacije in ponuja reitve v obliki dogovorov o institucionalnih in ekonomskih povezavah. V nadaljevanju v treh razdelkih najprej ugotavlja, da je Republika Slovenija postala neodvisna in samostojna drava, za katero je prenehala veljati Ustava SFRJ, nato je opredelila meje nove drave in v zadnjem razdelku zagotavlja varovanje lovekovih pravic in svoboin vseh prebivalcev Republike Slovenije. Posebej so tu poudarjene pravice obeh narodnosti. Soasno pa je skupina sprejela tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne listine, ki je bil za razliko od prejnjih, deklaratornih, dokument, ki je doloil vrsto ukrepov za prevzem dotedanjih zveznih pristojnosti. 3.4 IZHODIA ZA PRIPRAVO USTAVE RS

V predhodnih poglavjih sem predstavila zgodovinske dogodke, ki so bistveno vplivali na odloitve slovenske politike, povezane z osamosvojitvijo. Vrh vseh naprezanj so prav gotovo poizkusi razlinih intelektualnih in politinih skupin, ki so skozi svoj zorni spekter izoblikovali gradiva, ki naj bi postala prva ustava Republike Slovenije. Prvi poizkus, ki pa je tvorno sooblikoval ustavno pot do besedila veljavne Ustave Republike Slovenije z dne 28. decembra 1991, imenovan Teze za Ustavo Republike Slovenije, poznan tudi kot Pisateljska ustava, ki je bil objavljen v Gradivu za slovensko ustavo aprila 1988, sta pripravili Ustavna komisija upravnega odbora Drutva slovenskih pisateljev in Delovna skupina za ustavni razvoj pri slovenskem sociolokem drutvu.

S tem, ko se je Pisateljska ustava osredotoila na klasino tvarino ustave, se je bistveno razlikovala od slovenskih in jugoslovanskih ustav iz let 1963 in 1974, ki so bile zasnovane tudi kot temeljne listine samoupravljanja. V tem primeru ustava ni urejala samo temeljev dravne ureditve, ampak je tudi podrobno utemeljevala poloaj in vlogo delovnega loveka in obana v ojih in irih samoupravnih skupnostih. Dravno-drubena ureditev je bila preeta s programskimi normami in programskimi temeljnimi naeli, v ozadju katerih je bil enostrankarski politini sistem, ki je ustavno tvarino totaliziral.Pisateljska ustava je radikalno prelomila z ustavno tvarino prej veljavne socialistine ustave, se zavzela za klasino tvarino ustave in intenzivno vplivala na novo slovensko ustavo. e ustava ne bi spregledala nekaterih vidikov moderne ustavnosti (npr. poloaja in vloge ustavnega sodia), bi bil vpliv verjetno e veji, po drugi plati pa oblikovalci Ustave Republike Slovenije iz leta 1991 niso upotevali nekaterih pomembnih nastavkov, ki jih je Pisateljska ustava vsebovala in utemeljeno vkljuevala.

3.4.1 Podvinska ustava Podvinska ustava je osnutek nove ustave, ki ga je pripravila strokovna skupina pod okriljem ustavne komisije, ki jo je tudi imenovala. Kot izhodie so bile uporabljene Demosova ustava in predhodno zbrane znanstvene in mednarodno-primerjalne tudije.Ustavna komisija je v bila v socialistinem sistemu samostojni center moi v republiki, ki je doloal ustavna razmerja med republiko in zvezo ter strateke usmeritve ustavnega razvoja republike. Taka oblika delovanja pa je bila pri pripravi nove ustave nezaelena, saj se je od nje priakovalo da bo prevzela vlogo demokratinega posrednika, ki le sooa in usklajuje razline politine interese. Pri svojem delu sta tako ustavna komisija kot tudi strokovna skupina naleteli na celo vrsto odprtih konkretnih vpraanj, ki so se pojavila med poklicno in strokovno javnostjo ob novici, da se pripravlja nova ustava. Perea so bila predvsem vpraanja o sestavi parlamenta, obsegu varovanja socialnih in ekonomskih pravic, statusu narodnih manjin, lastninske pravice tujcev, pristojnosti predsednika, razmejitev pristojnosti med dravo in lokalno samoupravo, demilitarizacija Slovenije, vpraanje uvedbe izrednih razmer, vpraanje ustavnega referenduma ali plebiscita o samoodlobi naroda, vpraanja o sodnem svetu, itd.

4 USTAVA RS 23. 12. 1991 in primerjava z ustavo nekdanje SFRJ (tudi z ustavo Socialistine RS iz leta 1974)4.1 SPLONO O USTAVI RS Ustavo oziroma ustavne spremembe smatramo za revolucionaren dokument, saj nastanejo ob prelomu dogodkov, ki so sproili socialno-ekonomske ali politine premike in pretrese v doloeni drubi. Zahteve po veji ekonomski svobodi in drugani ureditvi ter po vzpostavitvi vestrankarskega politinega prostora so vzpodbudile tudi slovenske intelektualne in politine elite k iskanju novih reitev na prehodu v devetdeseta leta preteklega stoletja. Politina komunistina elita je reevala problem lastne kvalitetne eksistence ob prehodu iz totalitarnega enostrankarskega politinega sistema v vestrankarskega, intelektualna pa je v duhu demokracije iskala odgovore na vpraanja o lastni zgodovinski eksistenci. Ko govorimo o ustavi Republike Slovenije iz leta 1991, vedno naletimo na peree vpraanje: Ali je to prva ustava, ali pa smatramo celoten proces kot ustavni kontinuum predhodnih ustav Slovenije v okviru jugoslovanske federacije in jo oznaujemo kot novo ustavo? Ugotovimo lahko, da so bile vse predhodne slovenske ustave izvedene iz federativnih, saj Slovenija kot zvezna enota Jugoslavije, ni bila pojmovana kot suverena drava, ampak je bila le del Jugoslavije, ki je zastopala interese zveznih enot in skupne interese v mednarodnem okolju. Tako je bil vrhovni pravni akt vedno federativna ustava, ki ji je bila podrejena republika. e analiziramo oziroma preuimo dogodke, v katerem se je dogajala transformacija Slovenije, lahko vidimo, da je Slovenija status administrativne enote jugoslovanske drave zamenjala s statusom neodvisne drave in da je prehajala iz socialistinega drubeno-lastninskega sistema ( urejen totalitarno), v lastninski sistem, ki mu vlada demokracija in vestrankarska ureditev. Materia constitutionis, ki sta jo urejali ustava SFRJ in iz nje izvedena ustava Socialistine RS iz leta 1974, je bila prav vse, od planiranja v podjetjih pa do upravljanja v krajevnih skupnostih, celotno besedilo pa je bilo preeto s samoupravljanjem.4.2 TEMELJNE ZNAILNOSTI USTAVE RS IN SPLONE DOLOBE

Za razliko od predhodnih ustav SR Slovenije iz leta 1963 in 1974, ki sta vsebovali kopico ideoloko-politinih in programsko-deklarativnih norm, se ustava Republike Slovenije osredotoa na klasino tvarino ustave, s tem pa tudi na regulacijo razmerij med suverenostjo oblasti na eni strani in svobode dravljanov in enakosti vseh ljudi na drugi strani.Sedanja slovenska ustava se je v veliki meri zgledovala po sodobnih, zlasti zahodnih ustavah in je popolnoma odstopila od koncepta podrobnega urejanja, ki je bil znailen za predhodne ustave, zlasti za zadnjo veljavno slovensko socialistino ustavo. Glede na to je razumljivo, da je ustava neprimerno kraja od prejnje. Ustava naj bi urejala samo tista vpraanja, ki so tako pomembna in v drubi tako obutljiva, da potrebujejo vejo stopnjo soglasja kot obiajni zakoni, njihova ureditev pa naj bi bila trajneja. Znailnost ustave je, da se izraa tudi ekonomino in racionalno, ki se ne izgublja v razvleenih pojasnjevanjih, ampak na jasen in dovolj preprost nain predstavlja ustavno tvarino, opirajo se na e uveljavljene pojme iz primerljivih sodobnih ustav. Ustava, kakovostno gledana, ni ravno uravnoteena in je bolja, kjer je sploneja, in slaba tam, kjer se nepotrebno spua v podrobnosti.

Najveji problem sprejetja ustave je povzroal njen 55. len, ki govori o svobodi odloanja rojstva otrok, konkretno pa govori o pravici do splava. Do samega datuma sprejetja je potrditev osnutka nove slovenske ustave visela v zraku, saj so poslanski klubi konservativnih strank vztrajali, da bodo glasovali proti ustavi. Predlagali so ureditev s posebnim ustavnim zakonom, ki mu pa je oporekala opozicija, sklicujo se na naeli, sprejeti ob zaetku pisanja ustave: da morajo vse parlamentarne stranke dosei konsenz (2/3 veina poslancev) o vsebini ustavnih doloil in da se obseg lovekovih pravic dotedanje ustave ne sme zmanjati v novi.4.2.1 Splone dolobe Ustave RS

Namesto temeljnih nael, ki jih je vsebovala ustava SR Slovenije in so po obliki in vsebini bile precej podobne preambuli, je R Slovenija v prvi ustavi zapisala splone dolobe, oblikovane kot pravne norme, opredeljujoe kakovost, naravo in obliko slovenske drave.

Demokratinost Slovenije dravljani Slovenije izkazujejo neposredno z referendumom, ljudsko iniciativo in peticijo, posredno pa s parlamentom, oziroma poslanci, ki so voljeni predstavniki dravljanov. Z oblikami posredne in neposredne demokracije dravljani vplivajo na delovanje dravne organizacije, izvajajo nadzor nad njenim delovanjem in uveljavljajo njeno odgovornost. Referendum in peticijo so predpisovale oziroma omenjale e predhodne slovenske ustave, medtem, ko se je ljudska iniciativa uvedla leta 1989 z amandmajem LXXXVI k ustavi SR Slovenije iz leta 1974. S kombinacijo ljudske iniciative in referenduma, oziroma predlaganja in odloanja, je dravljanom omogoeno neposredno sodelovanje pri sprejemanju doloene odloitve. Razprava o vsebini odloitve, kot tretji komponenti sprejemanja odloitve pa poteka le v neformalnih oblikah javnih razprav, saj je prva ustava RS ne omenja, oziroma je ne institucionalizira. Pravica do peticije je omejena le na dravljane RS, medtem, ko je ustava SR Slovenije iz leta 1974 to pravico dodelila vsem obanom.

Da je Slovenija pravna in socialna drava se odraa v ustreznem varovanju primarnih lovekovih pravic in svoboin, ki so v razmerju do drave negativne in izpolnjevanju obveznosti iz naslova druge generacije lovekovih pravic, ki imajo v razmerju do drave pozitivni status in obsegajo ekonomske, socialne in kulturne pravice. Socialna in ekonomska razmerja praviloma niso urejena v obliki pravic, ampak kot zaveza drave, da bo ustvarila ustrezne razmere za njihovo realizacijo. V primeru, da bi bile urejene kot pravice, bi lahko prihajalo do absurdnih situacij in tobenih zahtevkov. Vendar pa drava v doloenih primerih vseh zavez s podroja pravic pozitivnega statusa ne more realizirati, saj je njihova zagotovitev soodvisna tudi od drugih dejavnikov, predvsem pa od ekonomske zmogljivosti gospodarstva. Tako se lahko zgodi, da so doloene pravice le ustavno razglaene in postanejo tako imenovane programske pravice.Naelo delitve po ustavi RS zamenjuje naelo enotnosti oblasti, ki jo je v ustavi SR Slovenije iz 1974 predstavljala skupina (parlament), kateri sta bila podrejena in politino odgovorna izvrni svet (vlada) in sodstvo. Naelo delitve oblasti ureja razmerja med zakonodajno, izvrilno in sodno vejo v katerih so bolj ali manj neodvisne druga od druge predvsem s pomojo mehanizma zavor in ravnoteij (check in balances), ki omogoa medsebojni nadzor in omejevanje.4.2.2 lovekove pravice in svoboine

Po tem, kje je v ustavi uvreno poglavje o lovekovih pravicah in svoboinah, lahko ovrednotimo odnos drave do njih. Obdobje francoske meanske revolucije je postavilo zahtevo, da morajo biti lovekove pravice in svoboine predvsem predmet pozitivnega prava, kar jih uvra v jedro ustavnopravnih sistemov vseh civiliziranih drav.

Pri tem mora drava sama sebi postaviti meje in omejitve glede poseganja v lovekove pravice ali povedano drugae, oblast je dolna pravice, kot e obstojee samo priznati in jih ustrezno pravno zaititi pred zlorabo. V Ustavi SR Slovenije iz leta 1974 so bile lovekove pravice in svoboine podrejene sistemu in institucijam, poudarjene pa so bile kolektivne pravice, ki so znailnost socialistine ideologije. Ustrezno opredelitvi je bilo mesto individualnih pravic za poglavji o drubeno-ekonomski ureditvi in politinem sistemu, ustavna ureditev pa ni poznala ustreznega pravnega varstva.

Ustava RS postavlja lovekove pravice in svoboine takoj za preambulo in splonimi dolobami v drugo poglavje, nekaj pa tudi v tretje. Za prvo generacijo lovekovih pravic, kamor sodijo klasine, individualne pravice, pravimo, da imajo negativni status, kar pomeni, da drava, razen v izrednih primerih, v njih ne sme posegati.

Po ustavi iz leta 1991 se lahko klasine pravice izjemoma zaasno razveljavijo in omejijo izkljuno ob zelo restriktivnih primerih, kot sta vojna in izredno stanje. Pri tem velja poudariti, da to ne velja za pravice nedotakljivosti lovekovega ivljenja, prepovedi muenja, varstva lovekove osebnosti in dostojanstva, domnevne nedolnosti, zakonitosti in pravnih jamstev v kazenskem postopku ter svobode vesti.

Druga generacija lovekovih pravic obsega ekonomske, socialne in kulturne pravice. To so preteno kolektivne pravice in imajo pozitivni status. V tem primeru dravo ne omejujejo s prepovedmi, ampak ji nalagajo obveznosti, temeljee na prirojenem lovekovem dostojanstvu, ki ga priznavajo mednarodni dokumenti s podroja lovekovih pravic.

Lahko trdimo, da je pogoj za legitimno oblast in zadosten standard spotovanja lovekovih pravic zagotovitev minimalne lovekove socialne varnosti. Slovenska ustava je to stalie naelno uredila in pravno zavarovala v lenih 49. do 56.. 4.3 Gospodarska in socialna razmerja razlike med ustavama (1974 in 1991)

Za razliko od Ustave SR Slovenije iz 1974, ki je podrobno urejala temeljna drubeno-ekonomska razmerja, Ustava RS iz leta 1991, to podroje opredeljuje z dolobami, ki vsebujejo le najnujneje opredelitve, s tem pa omogoajo razvoj modernega trnega gospodarstva z nujno funkcijo drave v njem.

Narava nekaterih dolob je taka, da po vsebini sodijo v ekonomske in socialne pravice poglavja o lovekovih pravicah in temeljnih svoboinah, vendar so po mnenju zakonodajalca e na taki stopnji razvoja, ki ne omogoa njihovega uinkovitega zavarovanja na sodiu.Zanimiva je opredelitev pravice do lastnine, ki po novi ustavi ni samo ekonomska pravica, ampak sodi v klasine liberalne pravice, ki je omejena z ekonomsko, socialno in ekoloko funkcijo. Predvsem je tu pomembna ekoloka funkcija lastnine, ki omejuje njeno uporabo in predpisuje pogoje pod katerimi se lahko uiva. V tem kontekstu je potrebno omeniti tudi pravico do zdravega okolja, ki je umeena v 72. len Ustave RS. Trenutna situacija in podpisani Kjotski sporazum (iz leta 2009) narekuje RS za naslednje leto nakup bonov za onesnaevanje okolja v viini 80 milijonov evrov na raun ogljikovega dioksida.

5 POVZETEK

Dejstvo je, da je slovenski narod bil pravi boj za svoj obstoj, osamosvojitev in neodvisnost ter sprejetje lastne ustave skozi zgodovino in ivel v oblikah raznolikih dravnih ureditev.Leta 1991 je naa drava konno samostojno zadihala in elja po lastni dravi se je konno uresniila. eprav je vmes minilo kar nekaj desetletij podrejanja Slovencev skupni, centralizirani in zvezni dravi Jugoslaviji.

Skozi zgodovino je slovenski narod prestal veliko sprememb, zgodilo se je ogromno dogodkov, ki so nenehno spreminjali poloaj Slovencev. Govorim seveda o razvoju in poteku takratnih totalitarnih reimov in diktature, o komunistinih in socialistinih sistemih, ki so naemu narodu oteevali ivljenje, pa vse do demokratizacije in osamosvojitve, ki sta povzroili svobodo in suverenost nae drave.

Odloitev Slovenije, da zapusti Jugoslavijo, pa ni bila tako enostavna, kakor bi si zamiljali. Vanjo je Slovenija vloila ogromno truda, energije, dela, sredstev, itd., ampak so jo k odhodu prisilile nevzdrne okoliine. Po smrti Jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita so razmere v Jugoslaviji le le e navzdol. On je bil lovek, ki je vso dravo dral skupaj. eprav je obveljalo takratno dejstvo Tudi po Titu, Tito!, se Jugoslavija ni zmogla obdrati ( medsebojna nasprotovanja narodov).Najpomembneji razlogi za osamosvojitev Slovenije, so nedvomno bili vse veje povelievanje Srbije in njihov pretiran nacionalizem / ideologija o Veliki Srbiji, razkorak z razvitimi dravami, nezmonost Jugoslavije, da se demokratizira in modernizira ter nezagotavljanje nacionalnih pravic svojim narodom. Vsemu temu pa je sledila e 10 - dnevna vojna za Slovenijo. Ko so se konali spopadi med TO in JLA, so se zaela pogajanja na Brionih, ki so se konala z podpisom Brionske deklaracije ( 7. 7. 1991). Po doloenem prehodnem obdobju se je morala celotna JLA umakniti iz Slovenije in ta dan je zaznamoval konec Slovenskega boja za neodvisnost. Tako je tudi naa ustava, bila posledino delena kar nekaj korenitih sprememb. Skozi zgodovino, vse od sprejetja Vidovdanske, estojanuarske in Oktroirane oziroma vsiljene ustave, pa do ustave FLRJ in SFRJ ter do e dolgo priakovane lastne ustave RS leta 1991. Ustava Socialistine republike Slovenije iz leta 1963 je enako kot Ustava Socialistine federativne republike Jugoslavije dala temeljni poudarek na uveljavitvi samoupravnega sistema. Ustava SR Slovenije je bila kopija zvezne ustave in ji je bila tudi podrejena. Ureditev je temeljila na svobodnem zdruenem delu in samoupravljanju delovnih ljudi. Prevzela je ureditev v kateri je bil temelj svobodno zdrueno delo in samoupravljanje v delovnih organizacijah v obinah, okrajih in republiki. S tem je delavno ljudstvo postalo edini nosilec oblasti, samoupravljanje pa je postalo temelj drubeno-politinega sistema. Ustava Socialistine republike Slovenije iz leta 1963 ne vsebuje poglavja o svoboinah, pravicah ter dolnostih loveka in obana, kar pa ne pomeni, da je to podroje ostalo ustavno neurejeno, saj v drugem odstavku 3. lena pojasnjuje, da se dolobe ustave Socialistine federativne republike Jugoslavije o svoboinah, pravicah in dolnostih loveka in obana neposredno uporabljajo v Socialistini republiki Sloveniji (USRS, 1963, 3. len). Ustava Socialistine federativne republike Jugoslavije iz leta 1974 je mono poudarila vlogo republik in pokrajin, na ta nain pa tudi federativna razmerja. Kljub vsem svojim slabostim je Ustava SFRJ iz leta 1974 omogoila notranjo diverzifikacijo razvoja ter uveljavljanje etninega in doloenega obsega interesnega pluralizma. To je omogoilo proces demokratizacije, ki je konno omogoil tudi uveljavljanje strankarskega pluralizma.Materia constitutionis, ki sta jo urejali ustava SFRJ in iz nje izvedena ustava Socialistine RS iz leta 1974, je bila prav vse, od planiranja v podjetjih pa do upravljanja v krajevnih skupnostih, celotno besedilo pa je bilo preeto s samoupravljanjem.

Za razliko od predhodnih ustav SR Slovenije iz leta 1963 in 1974, ki sta vsebovali kopico ideoloko-politinih in programsko-deklarativnih norm, se ustava Republike Slovenije osredotoa na klasino tvarino ustave, s tem pa tudi na regulacijo razmerij med suverenostjo oblasti na eni strani in svobode dravljanov in enakosti vseh ljudi na drugi strani.V Ustavi SR Slovenije iz leta 1974 so bile lovekove pravice in svoboine podrejene sistemu in institucijam, poudarjene pa so bile kolektivne pravice, ki so znailnost socialistine ideologije. Pisateljska ustava je radikalno prelomila z ustavno tvarino prej veljavne socialistine ustave, se zavzela za klasino tvarino ustave in intenzivno vplivala na novo slovensko ustavo. e ustava ne bi spregledala nekaterih vidikov moderne ustavnosti (npr. poloaja in vloge ustavnega sodia), bi bil vpliv verjetno e veji, po drugi plati pa oblikovalci Ustave Republike Slovenije iz leta 1991 niso upotevali nekaterih pomembnih nastavkov, ki jih je Pisateljska ustava vsebovala in utemeljeno vkljuevala.

S tem, ko se je Pisateljska ustava osredotoila na klasino tvarino ustave, se je bistveno razlikovala od slovenskih in jugoslovanskih ustav iz let 1963 in 1974, ki so bile zasnovane tudi kot temeljne listine samoupravljanja. V tem primeru ustava ni urejala samo temeljev dravne ureditve, ampak je tudi podrobno utemeljevala poloaj in vlogo delovnega loveka in obana v ojih in irih samoupravnih skupnostih. Dravno-drubena ureditev je bila preeta s programskimi normami in programskimi temeljnimi naeli, v ozadju katerih je bil enostrankarski politini sistem, ki je ustavno tvarino totaliziral.Ugotovimo lahko, da so bile vse predhodne slovenske ustave izvedene iz federativnih, saj Slovenija kot zvezna enota Jugoslavije, ni bila pojmovana kot suverena drava, ampak je bila le del Jugoslavije, ki je zastopala interese zveznih enot in skupne interese v mednarodnem okolju.

Tako je bil vrhovni pravni akt vedno federativna ustava, ki ji je bila podrejena republika. Temeljna ustavna listina v preambuli opozarja na trenutno ureditev federacije in ponuja reitve v obliki dogovorov o institucionalnih in ekonomskih povezavah. V nadaljevanju v treh razdelkih najprej ugotavlja, da je Republika Slovenija postala neodvisna in samostojna drava, za katero je prenehala veljati Ustava SFRJ, nato je opredelila meje nove drave in v zadnjem razdelku zagotavlja varovanje lovekovih pravic in svoboin vseh prebivalcev Republike Slovenije. Posebej so tu poudarjene pravice obeh narodnosti. Soasno pa je skupina sprejela tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne listine, ki je bil za razliko od prejnjih, deklaratornih, dokument, ki je doloil vrsto ukrepov za prevzem dotedanjih zveznih pristojnosti. Poleg sprejetih amandmajev A in B k Ustavi RS iz leta 1974 v februarju 1991, s katerimi se je Republika Slovenija enostransko izloila iz pravnega reda SFRJ, je republika skupina sprejela posebno sporoilo skupini SFRJ, v katerem je izrazila pripravljenost na pogovore za razdruitev in nadaljnje sobivanje ter sodelovanje z ostalimi narodi SFRJ. e posebno pa je bil pomemben del, kjer se je poudarilo, da bo Republika Slovenija skladno s plebiscitno odloitvijo najkasneje 26. junija razglasila svojo samostojnost in neodvisnost. Kljub resnosti samega sporoila ni bilo konkretnih reakcij, tako, da se je Republika Slovenija zaela intenzivno pripravljati na dogodek. Kot nekako zakljuni dogodek tejemo e sprejetje amandmaja C k Ustavi Republike Slovenije 24. junija 1991, kjer sta bila doloena nov grb in zastava. Slovenska ustava 23. 12. 1991 se je v veliki meri zgledovala po sodobnih, zlasti zahodnih ustavah in je popolnoma odstopila od koncepta podrobnega urejanja, ki je bil znailen za predhodne ustave, zlasti za zadnjo veljavno slovensko socialistino ustavo. Naelo delitve oblasti po ustavi RS zamenjuje naelo enotnosti oblasti, ki jo je v ustavi SR Slovenije iz 1974 predstavljala skupina (parlament), kateri sta bila podrejena in politino odgovorna izvrni svet (vlada) in sodstvo. Naelo delitve oblasti ureja razmerja med zakonodajno, izvrilno in sodno vejo v katerih so bolj ali manj neodvisne druga od druge predvsem s pomojo mehanizma zavor in ravnoteij (check and balances), ki omogoa medsebojni nadzor in omejevanje.Po ustavi iz leta 1991 se lahko klasine pravice izjemoma zaasno razveljavijo in omejijo izkljuno ob zelo restriktivnih primerih, kot sta vojna in izredno stanje. Pri tem velja poudariti, da to ne velja za pravice nedotakljivosti lovekovega ivljenja, prepovedi muenja, varstva lovekove osebnosti in dostojanstva, domnevne nedolnosti, zakonitosti in pravnih jamstev v kazenskem postopku ter svobode vesti.6 VIRI

LITERATURA IN INTERNETNI VIRI

JAMBREK, Peter. Ustavna demokracija. Dravna zaloba Slovenije, Ljubljana, 1992.

VILFAN, Sergij. Pravna zgodovina Slovencev. Slovenska matica, Ljubljana, 1996. IZVORI SLOVENSKE USTAVE, Knjina zbirka: Zbornik referatov in razprav, Dravni svet Republike Slovenije, t. 2 / Ljubljana, 2009. PESEK, Rosvita. Osamosvojitev Slovenije. Zaloba Nova revija, Ljubljana, 2007.

DRNOVEK, Janez. Moja resnica: Jugoslavija 1989 Slovenija 1991, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. http://www.sistory.si/ https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_%281974%29/Temeljna_na%C4%8Dela http://www.uradni-list.si http://www.peterle.eu/index.php?option=com_content&task=view&id=388&Itemid=40 http://www.hervardi.com/razpad_komunizma_v_evropi_ter_demokratizacija_in_osamosvojitev_slovenije.php http://sl.wikipedia.org/wiki/Jugoslavija http://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_%281974%29/Socialisti%C4%8Dna_federativna_republika_JugoslavijaPRAVNI VIRI

Ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije. Uradni list FLRJ, t. 10/1946. Ustava Ljudske republike Slovenije. Uradni list LRS, t. 4. A, 1947. Ustava Socialistine federativne republike Jugoslavije 1974. Uradni list SFRJ, t. 4/1974. Ustava Socialistine republike Slovenije 1974. Uradni list SRS, t. 6/1974. Ustava Republike Slovenije. Ur. list RS, t. 68/06 z dne 30. 6. 2006 33