1

Primerjalna slovanska književnost

Obdobja �eške književnosti

STAREJŠA �EŠKA KNJIŽEVNOSTSrednji vek od 9. stol. do renesanse� Staroslovansko pismenstvo

v Velikomoravski� pismenstvo Cirila in Metoda

� Predhusitska doba� konec 9. stol. za�etek nove

države - �eškelatinska dela� legende, hagiografije

(staroslovan., latinske) � Kozma (1045-1125), Chronica

Boemorum�eško pismenstvo� Aleksandreida, viteški ep

(osmerec) (13./14. stol.� Dalimilova Kronika (1314)� Legenda o sv. Prokopiju� Smil Flaška s Pardubic, satire

Husitska doba

� iz reformatorskega preraslo v množi�no politi�no gibanje, vojaško delovanje, ustvarjalno -pismenstvo

� predhodniki (14. stol.)� Tomáš iz Štítnega� Jan Milí� z Krom��íže� Matej z Janova

2

Jan Hus (1371-1415

� pridigar v Betlehemski kapeli v Pragi, rektor praške univ.

� Kritiziral cerkvene zlorabe, nastopal proti simoniji,

� povzel in razvijal ideje angleškega reformatorja Johna Wyclifa. Napisal dela:� Postila, � Razlaga desetih božjih

zapovedi, � Knjižice o simoniji, � H�erka itd. � Za�el je pisati v �eš�ini, da bi

bil razumljiv najširšim množicam,

� povabljen na cerkveni koncil v Konstanzo 1414, obtožen krivoverstva in zaprt, 1415 sežgan na grmadi kot krivoverec.

Renesansa in barok

� renesan�ni tokovi konec 15. stol.� Hynek z Pod�brad

� Májový sen (lirika)� prev. Dekamerona

� �eho� Hrubý� nadaljeval husitsko tradicijo� prevajal anti�ne avtorje

� Václav Hájek� �eška kronika (1541)

� publicistika, zgodovinopisje� ideje humanizma

� barok, 17. stol.� za�etek – bitka pri Beli gori (1620),

poraz protihabsburške vstaje� poraz �eške plemiško-meš�anske

opozicije� zmaga absolutizma in katolicizma

nad reformacijo� Jan Ámos Komenský (1592-1620)

� Labirint sveta in raj srca (1623, izdan 1631)

� Didactica magna (1657)� Orbis sensualium pictus (1658) – v

pedagoško-didakti�nih spisih za�etnik sodobne pedagogike, individualnisti�nipristop.

� zgodovinopisje� Bohuslav Balbin

� baro�na relig. lirika � Adam Václav Michna

NOVEJŠA �EŠKA KNJIŽEVNOST Književnost narodnega preroda(od 1750 do 1860)

� Razsvetlj. klasicizem, sentimental.predromantizem

� ustvarjalna vloga meš�anstva� literatura ima narodotvorno vlogo

� Josef Dobrovský, znanstvena dela, za�etnik sodobne slavistike

� Osnove staroslovanskega jezika(1822, v lat.)

� Joser Jungmann, prizadeval za literarnirazvoj �eškega jezika, pesnik, prev.

� František Palacký, Zgodovina �eškega naroda na �eškem in Moravskem

� Václav Hanka, falsifikati Kraljedvorskirokopis, Zelenogorski rokopis

� Jan Kollár, Slovak, pisal v �eš�iniH�i slave (1824), soneti, ideja panslavizma

Josef Dobrovský

3

Sentimentalizem, romantika

� 1830-1840, družbene napetosti, nemiri, širjenje ideje avstroslavizma

� Josef Kajetán Tyl, predstavnik sentimental., dramatika

� Karel Hynek Mácha (1810-1836), prvi pravi romant. pesnik, prozaik� Maj (1836), lirsko-epska

pesnitev� Marinka, liri�no-groteskna

proza

Pomlad narodov, 1848

� vstaja v Pragi 12. junija 1848 (kmalu zatrta)

� literatura je politi�no-tendenciozna

� Karel Havlí�ek Borovský, predstavnik liberalnega meš�. tabora, satirik

� Karel Jaromír Erben, poznavalec slovan. folkl., pesnil v ljud. slogu (Kita, 1853)

� Božena N�mcova, proza z realisti�nimi elementi� Babica (1855), podoba

vaškega življenja

Rodoljubje in kozmopolitizem(od 1860 do 1914) Med romantizmom in realizmom � “majovci” – literarna skupina

okrog almanaha Maj –izhajali iz doma�e tradic. in evrop. romant. tokov� Jan Neruda (1834-1891),

pesnik, prozaik, Balade in romance (1883); humor. �rtice Malostranske povesti

� Karolina Sv�tlá, prozaik, �rni Peter (1871), Vaški roman – realist. elementi

� skupina ok. almanaha Gibanje:

� Svatopluk �ech, pesnik, zgodov. pesnitve, prozaik

� “Lumirovci” (po Lumíru iz Kraljedvor. rokop.) – za univerzalizem �eš. lit.

� Jaroslav Vrchlický, lirikIz globin (1875)

� Julius Zeyer, pesnik, prozaik, dramatik: Obnovljene slike (1894)

� Alois Jirásek, zgodov. rom., Temine (1913).

� Kriti�ni realizem� Jan Herben, roman kronika o

moravskem podeželju� Matej Šíma�ek, poezija o

delavskem življ.

4

Moderna (1890-1914)� modernisti�ni upor proti

veri realistov v spoznavnost resni�nosti

� fil. vplivi: Nietzsche, Schopenhauer

� manifest �eška moderna (1895):� kriticizem, negacija � individualizem kot vrednota

� Moderní revue – glasilo �eš. dekadentov

� katoliška moderna – proti konservativnemu katolicizmu

- realisti�na poetika- impresionisti�na- simoblisti�na

Pesniki: Josef Svatopluk MacharAntonín Sova Otokar B�ezina

Poezija moderne Proza

� J. S. Machar (1864-1942), realisti�ni pesnik, pogovorni jezik, kritik meš�anske družbe� Confiteor I – III (1887- 1892)

� Antonín Sova (1864-1928), impresionisti�na razpoloženjska lirika� Kv�ty intimních nálad (1891)

� Otokar B�ezina (1862-1929), simbolist� Svítání na západ� /1896)

� II. faza moderne� Petr Bezru� (1867-1958),

Slezske písn� (1909), povezava simbol., real., folk.

� Zakasneli roman realizma, naturalizem, kriti�. real.

� mlajša generacija modernizira prozno strukturo: subjektivizacija, lirizacija, personalna perspektiva

� Vilém Mrštík, razvoj od real. do impres.� Majska pravljica, Santa Lucia

(1893)� Josef Šlejhar, Anna Tilschová

(naturalist. proza)� František Xaver Šalda (1867-

1937) - literarni kritik (Boj za jutri, 1905)

Med obema vojnama

� 1918 pridobitev državne suverenosti (�eškoslovaška)

� razli�ni literarni (avantgardni) tokovi

� Dev�tsil – levi�arski marksisti�na skupina, ideološke in avantgard. težnje

� proletarsko-razredno gibanje, program “poetizma”, v 30-letih surrealisti

� poezija

� Ji�i Wolker (1900-1924), proletarski pesnik� T�žka hodína (1922)

� Jaroslav Seifert (1901-1994), pesniški razvoj od proletar. poez. do novega modernizma� M�sto v slzách (1921)

� Vít�zslav Nezval, avantgardist, ustanovitelj skupine surrealistov (Ženska v številu množina, 1936)

� František Halas – predstavnik “poetizma” (Podoba upanja, 1938)

5

Proza med obema vojnama

� nadaljevanje kriti�. real., natural., v 20-letih ekspresionizem

� sodobne, družbene teme, psihološka proza, vojna tematika

� Jaroslav Hašek (1883-1923), humorist., satir. proza, nato groteska� Osudy dobrého vojáka

Švejka (ve� delov 1921/1922), groteskna satira iz habsburške monarhije, kritika militarizma

Proza med obema vojnama

� Ivan Olbracht, družbena problematika, nadaljeval realist. tradic (Ana proletarka, 1928)

� Marie Majerová,socrealisti�na proza, mladinska, Marie Pujmanová

� Karel �apek (1890-1938), vodilni predstavnik novih tokov, sodobni problemi civilizacije, humanizma, posodobil �eš. prozo� Tovarna absolutnega (1922)� Zgodbe iz enega žepa. Zgodbe iz

drugega žepa (1929)� Navadno življenje (1934)� Vojna s salamandri (1936),

znanstvena fantastika, v groteskni podobi prikazana ogroženost sodobne družbe

� Vladislav Van�ura (1891-1942), predstavnik avantgarde, lirizem v prozi, ekspresionizem (roman Beg v Budin, 1932)