Embed Size (px)
Citation preview
brezplaČno
Nova ogljikova matematika 2−4Temna in svetla stran biogoriv 5−7Točimo domačega! 8Kužne živali 9−13Petdeset let osvajanja vesolja 14−17Nevarne vode 18−20
Kazalo
Neukrotljiva narava nas stalno opozarja nase. Septembra so nevihte in poplave prizadejale škodo in terjale človeške žrtve po vsej Sloveniji. Orkani v Srednji Ameriki, poplave v Bangladešu in tajfuni na Japonskem so postali oddaljeni dogodki, ujma nas je doletela doma. Spet veliko govorimo o globalnem segrevanju ozračja in naravnih nesrečah, ki so posledice nepremišljenega delovanja človeške družbe. Ali se bomo tokrat kaj naučili? Morda bi bilo dovolj, ko bi znali prisluhniti izkušnjam naših prednikov in zaživeli z naravo ter jo sprejeli takšno, kot je.
V prvi temi smo ustvarjalci združili tri prispevke iz revije National Geographic Slovenija: Nova ogljikova matematika, Temna in svetla stran biogoriv in Točimo domačega! V delovnih listih se dijaki spopadejo z zanimivo zanko, v katero se lahko kmalu znova ujamemo. Namesto nafte in naftnih derivatov spodbujamo razvoj biogoriva, a samo gojenje kultur, iz katerih ga pridobimo, je lahko dvorezen meč za okolje.
V naslednji temi se podamo med viruse, ki lahko podobno kot razsežne naravne nesreče terjajo številne človeške žrtve.
V tretji temi spoznavamo zgodovino raziskovanja vesolja, po mnenju nekaterih naslednjo postajo človekovega bivanja.
Na koncu se podamo še v Nevarne vode med moderne pirate Malaške ožine.
dr. Sabina PopitUrednica priloge za učiteljerevije National Geographic
Revija National Geographic Slovenijawww.nationalgeographic.sie-pošta: [email protected]
Revijo izdaja Založba Rokus Klett, d.o.o.,po licenci ameriške revijeNational Geographic.
Za Založbo Rokus Klett:Rok Kvaternik, glavni direktore-pošta: [email protected]
Odgovorni urednik revije:dr. Miha KovaË
Urednica priloge:dr. Sabina Popit,e-pošta: [email protected]
Direktor produkcije:Klemen Fedran,e-pošta: [email protected]
Oblikovanje:Boštjan Brecelj,e-pošta: [email protected]
Jezikovni pregled: Darka Tepina Podgoršek
NG Priloga za uËiteljeSestavljalci in sodelavci:dr. Sabina PopitŠpela JagodicTomislav PopitBarbara MuhiË
Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00BrezplaËni telefon: 080 1922Telefaks: 01/513 46 99www.rokus-klett.si
Copyright 2007 National Geographic Society, za Slovenijo Založba Rokus Klett. Vse pravice pridržane.
NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir stavarovani blagovni znamki .
Založba Rokus Klett dovoljuje fotokopiranje Priloge.
PRILOGA ZA UČITELJEsrednje šole in gimnazije
oktober 2007
�
UPORABNOSTGeografija:• 1. letnik (geografija gospodarstva, okoljske
vsebine)• �. letnik (regionalna geografija sveta – gospodarstvo)
Kemija:• 1. letnik (anorganska in organska kemija)
CILJIDijak• razmišlja o emisijah CO�,• spoznava ogljikov krog,• našteje »vodilne« države v proizvodnji CO�,• ovrednoti različne preusmeritve v alternativne
vire energije,• spoznava pritiske na okolje v proizvodnji biogoriv,
• primerja surovine za proizvodnjo biogoriva,• spozna razmere na trgu biogoriv v Sloveniji in svetu.
MOŽNE AKTIVNOSTI•SODELOVALNOUČENJEDijaki s pomočjo članka Temna in svetla stran biogoriv spoznavajo postopke pridobivanja biogoriv iz različnih virov in surovin. Vsaka skupina predstavi prednosti in pomanjkljivosti posamezne surovine. Ugotovitve predstavijo pred razredom s plakati ali predstavitvijo v PowerPointu.
•DEBATNETEHNIKEDijaki pregledajo nekaj spletnih strani, ki so navedene v prilogi, samostojno pa naj poiščejo in preberejo tudi dva ali tri različne bloge ali forume o biogorivu. Nato razred razdelimo na dve nasprotujoči si skupini (lahko tudi dva učenca, dvojice ali trojice). Del dijakov zagovarja razvoj in raziskovanje novih postopkov za pridobivanje biogoriv, druga skupina so naravovarstveniki. Primer trditve: Biogoriva so prihodnost.
SPLETNE STRANIhttp://www.ngm.comhttp://www.hrote.hrhttp://www.biogoriva.comhttp://�4ur.com/bin/article.php?article_id=�043758http://www.mizarstvo-kovac.com/bio.htmhttp://www.aure.sihttp://www.motorevija.si/l3asp?L1_ID
=31&L�_ID=179
POVZETEK ČLANKANova ogljikova matematika – avtor s preprostim preračunavanjem vnosa CO� pokaže, kako se bo povečevala vsebnost CO� v ozračju, če ne bomo spremenili svojih življenjskih navad. Posledica vnosa CO� in toplogrednih plinov je segrevanje ozračja. Kaj temu sledi, nam postaja vsak dan bolj jasno, veliko slabše pa poznamo nujne ukre-pe, ki bi pripeljali do izboljšanja stanja.Temna in svetla stran biogoriv (Zelene sanje): Da so biogoriva, potem ko so enkrat v avto-mobilskem rezervoarju, prijaznejša do okolja, se načeloma strinjajo vse stroke. Kaj pa pot od pridelka do biogoriva? V članku Temna in svetla stran biogoriv avtor primerja proizvodnjo eta-nola iz koruze, sladkornega trsta, celuloze in alg. Objektivno predstavi pozitivne in negativne strani posamezne surovine: vpliv na okolje (naravo) in družbo (odnos do delovne sile, dobiček). Med pr-vimi območji, kjer je tržna logika prehitela narav-ne zakone, so ameriški koruzni pas, kjer se zaradi povečane proizvodnje koruze nadaljujejo procesi, ki jih poznamo iz preteklosti: erozija tal, uhajanje CO� iz tal, pretirano škropljenje in vnos umetnih gnojil. V samem procesu proizvodnje etanola pa se med destilacijo še vedno uporablja tudi velike količine fosilnih goriv in celokupna emisija CO� v ozračje se v primerjavi z bencinom ne zmanjša pomembno. Nekoliko bolje je pri postopku pri-dobivanja etanola iz sladkornega trsta, vendar v Braziliji, kjer so največje površine, namenjene tej kulturi, prihaja do drugih težav, predvsem izkori-ščanja delovne sile. Čarobne kulturne rastline ni, se strinjajo praktično vsi znanstveniki, še najbliže pa so ji enocelične mikroalge.Proizvodnja goriv je zelo dobičkonosen posel, saj povpraševanje samo še narašča. In ker nafta ni večna, so se pobudi za obnovljive vire s finanč-nimi investicijami pridružili tudi Združeni arabski emirati, ena največjih izvoznic nafte na svetu.Točimo domačega! Biodizel lahko v Sloveniji ku-pimo le na eni črpalki, sicer pa je manjša količina biodizla dodana dizelskemu gorivu na vseh ben-cinskih servisih. S tem načinom uvajanja biogo-riv Slovenija sledi evropskim smernicam.Glavna kulturna rastlina za pridobivanje biodizla je v Sloveniji oljna ogrščica, do leta 1994 povsem pozabljena kulturna rastlina. Ekonomičnost go-jenja te kulture se obnese le ob močnih subven-cijah, Slovenija pa tudi nima možnosti zadostne pridelave te kulturne rastline za doseganje ciljev EU o proizvodnji biogoriv. Iz oljne ogrščice bomo ob dobrem razvoju lahko pridobili okoli �0.000 ton olja na leto, poraba dizla pa znaša trenutno okoli 450.000 ton.
Nova ogljikova matematika, Temna in svetla stran biogoriv, Točimo domačega! (str. 32–65)
3
Delovni list 1 Nova ogljikova matematika
˚ S pomočjo besedila na strani 33 in grafa na straneh 36–37 v reviji NationalGeographicSlovenija zberi naslednje podatke.
Koliko CO� je bilo v kubičnem metru ozračja na Zemlji pred industrijsko revolucijo? ____________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Koliko je takrat znašala povprečna svetovna temperatura zraka? ______________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
*Ali veš, koliko je znašala povprečna temperatura zraka v času pleistocena pred �0.000 leti in
koliko pred 150.000 leti? ___________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
˚ Nariši graf za koncentracijo CO2 za obdobje med letoma 1900 in 2007 in predvidi krivuljo rasti koncentracije ob trenutnem povečevanju 2 milijoninki letno do leta 2100. Na grafu označi kritično mejo 450 milijonink CO2.
˚ Naštej države, v katerih se v ozračje spusti največ CO2. Katere države so že zmanjšale izpust?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Naštej posledice segrevanja ozračja.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
4
˚ Ob miselnem vzorcu komentirajte trditve. Kaj sporoča posamezna trditev?
Delovni list 2 Nova ogljikova matematika
Nova
ogljikova
matematika
Življenjske navade bomo spremenili le ob visoki
podražitvi goriv.
Ravnanje ZDA je neodgovorno.
Najpomembnejši ukrep je sprememba družbene zavesti
na svetovni ravni in ravni posameznika.
Največja nevarnost za prihodnje rodove je nenadzorovana gospodarska rast Indije in Kitajske.
V 35 letih bomo ob nespremenjenem trendu dosegli usodno točko koncentracije CO�.
Prehod na nove tehnologije je najtežji zaradi ekonomskih dejavnikov.
Prehod na nove tehnologije je najtežji
zaradi tehničnih dejavnikov.
15 stabilizacijskih ukrepov je edina rešitev.
5
˚ Preberi članek in na zemljevidu označi območja, ki jih omenja besedilo. Za vsako območje zapiši tudi surovino, ki jo gojijo ali izkoriščajo za proizvodnjo goriv.
˚ Odgovori.
Kaj je mernik? _____________________________________________________________________________
Kaj je MTBE? _____________________________________________________________________________
Kaj so E85? _______________________________________________________________________________
Kaj je usina? ______________________________________________________________________________
Kaj pove izraz totalflex? ____________________________________________________________________
˚ Pravilne trditve potrdi, nepravilne popravi.
Za pridobivanje etanola iz koruze se porabi približno toliko fosilnih goriv, kot jih potem etanol
nadomesti. _______________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Da bi nadomestili porabo bencina v ZDA z etanolom, bi morali vsa kmetijska zemljišča nameniti
koruzi in soji. _____________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Za pridobivanje etanola in biodizla je primerna kakršna koli biomasa. _________________________
___________________________________________________________________________________________
Energijska vsebnost etanola je 1,3-krat večja kot bencina. ____________________________________
___________________________________________________________________________________________
Pred stotimi leti je prvi avtomobil poganjal alkohol. _________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Delovni list 1 Temna in svetla stran biogoriv
�
˚ Naštejte procese v postopku pridobivanja koruznega etanola, kjer nastajajo velike količine CO2. (stran 44)
• __________________________________________________________________________________________
• __________________________________________________________________________________________
• __________________________________________________________________________________________
• __________________________________________________________________________________________
• __________________________________________________________________________________________
• __________________________________________________________________________________________
˚ Komentirajte izjavo.
“Biogoriva so čisti nesmisel in nas zavajajo, da se ne lotimo tistega, česar bi se resnično morali: varčevanja.”
˚ S pomočjo članka dopolni spodnji miselni vzorec. V primerjavo vključi: proizvodnja po svetu (kje), energijska bilanca, vpliv na okolje, vpliv na zaposlene v proizvodnji.
Delovni list 2 Temna in svetla stran biogoriv
fosilna
in
alternativna
goriva
BIODIZEL
•
•
NAFTA
•
•
BIOPLIN
•
•
PREMOG
•
•
TRSTNI ETANOL
•
•
KORUZNI ETANOL
•
•
CELULOZNI ETANOL
•
•
ZEMELJSKI PLIN
•
•
7
˚ Na kratko opiši prednosti in pomanjkljivosti pridobivanja surovin za alternativna goriva in njihove proizvodnje.
prednosti pomanjkljivosti
koruza
sladkorni trst
celuloza
alge
˚ Razpravljajte o tem, kaj je po vašem mnenju ključni razlog za povečan interes po alternativnih gorivih.
8
Delovni list 2 Točimo domačega!
˚ Pravilne trditve potrdi, nepravilne popravi.
Novejši avtomobili v Sloveniji so vrste totalflex.
___________________________________________________________________________________________
Največ biogoriva v Sloveniji je domače proizvodnje, narejenega iz odpadnih rastlinskih olj
v garažah.
___________________________________________________________________________________________
Slovenija ima dovolj kmetijskih površin in lahko poveča delež domačega biodizla za �0 %
do leta �0�0.
___________________________________________________________________________________________
Slovenski dizel vsebuje �–7 % biodizla.
___________________________________________________________________________________________
Slovenska država spodbuja gojenje oljne ogrščice z visokimi subvencijami.
___________________________________________________________________________________________
Slovenska letna poraba goriv je 1,4 milijona ton goriva, od tega 450.000 ton biodizla.
___________________________________________________________________________________________
Največ oljne ogrščice za pridobivanje biodizla uvažamo iz Ukrajine in Belorusije.
___________________________________________________________________________________________
9
UPORABNOSTBiologija:• 3. letnik• 4. letnik
Obvezneizbirnevsebine:• ekologija• vsebine s projektnim delom• metodologija raziskovalnega dela
CILJIDijak:• razloži in razume pojem zoonoza in rezervoar,• spozna se z različnimi oblikami zoonoz in
povzročiteljev,• razume razliko med zoonotskimi patogenimi mikroorganizmi in patogenimi mikroorganizmi na primeru črnih in opičjih koz,
• razpravlja o ohranjanju in poseganju v naravne ekosisteme (globalizacija, običaji, turizem, biodiverziteta),
• pozna dogodek iz Hendre in Mayibouta II,• spozna se z raziskovanjem nalezljivih bolezni in njihovim ciklom,
• zna uporabljati druge vire in jih povezovati z opredeljeno vsebino.
MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNODELODijak rešuje delovne liste in iz različnih virov pridobi informacije, povezane z obravnavano temo. Pozneje v razgovoru odgovore dopolnimo ali popravimo.
•SODELOVALNOUČENJEDijaki so razdeljeni v tri skupine. Prva skupina predstavi vpliv globalizacije na zoonozo. Druga skupina predstavi in analizira pojem in primere zoonoze in pandemije v Sloveniji in po svetu. Tretja skupina predstavi vpliv poseganja v ekosistem in posreden vpliv takega dejanja na zoonoze.
•DEBATNETEHNIKERazred se razdeli na dve nasprotujoči si skupini. Prva zagovarja poskuse na živalih, druga je proti.
SPLETNE STRANIhttp://www.nationalgeographic.si/http://www.nationalgeographic.com/http://www.vurs.gov.si/si/javne_objave/
mrzlica_q/?type=98http://lifestyle.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=13117http://www.who.int/whr/�007/en/index.htmlhttp://en.wikipedia.org/wiki/Hendra_virus
http://en.wikipedia.org/wiki/Pandemichttp://en.wikipedia.org/wiki/Zoonosis
POVZETEK ČLANKASeptembra 1994 v Hendri, predmestju avstralskega mesta Brisbane, med dirkalnimi konji izbruhne huda bolezen. Prva žrtev, kobila Drama Series, v dveh dneh pogine. V naslednjih tednih zaradi bolezni umre še 13 konj, pa tudi eden od zaposlenih. Laboratorijske analize pokažejo, da jih je okužil dotlej še neznan virus.Približno �0 odstotkov bolezni, za katerimi obolevamo, so posledica preskoka in niso redkost. Problem pa so pojavi, ko neznani patogeni organizem preskoči na človeka. Takrat lahko umre nekaj ali pa na tisoče ljudi, preden se odkrije vzrok in vir bolezni. Znanstveniki, npr. epidemiolog Hume Field, odkrivajo, zakaj se to dogaja.
Kužne živali (str. 84–111)
10
˚ Preberi besedilo od Nalezljivebolezni so povsod okrog nas do Nekajmesecevposmrti in odgovori!
Kdaj govorimo o zoonozi in kaj jo povzroča? ________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Zakaj so nalezljive bolezni, ki si jih delimo z drugimi živimi bitji, tako nevarne? Pomagaj si s
primerjavo črnih in opičjih koz in njunih ključnih razlik. ______________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Kaj pomeni prežanje v rezervoarju? _________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
˚ Preberi besedilo od Skorajvsezoonoze do Približnotakrat in naštej:
Skoraj vse zoonoze so posledica okužbe z eno od šestih oblik patogenih organizmov:
1. ________________________________________________________________________________________
�. ________________________________________________________________________________________
3. ________________________________________________________________________________________
4. ________________________________________________________________________________________
5. ________________________________________________________________________________________
�. ________________________________________________________________________________________
˚ Izpolni!
Bolezen norih krav povzroči ______________ , skrivenčena ____________________________,
ki povzroči, da se tudi druge ______________ čudno skrivenčijo. Spalno bolezen povzročajo
______________, ki jih prenašajo ____________________________ med prosto živečimi in
domačimi sesalci ter ljudmi v podsaharski Afriki. Antraks je ______________, ki lahko
____________________________ v prsti. Toksokariaza je blaga ______________, ki jo povzročajo
mikroskopsko majhne ______________; lahko jo dobite od ____________________________.
Delovni list 1 Kužne živali
11
˚ Razdelite se v skupine. Raziščite in razmislite ob naslednjih nalogah!
1. skupina
Preberite besedilo na strani 93 o SFV – opičjem penastem virusu. Oglejte si slike na
straneh 9� do 101 ter preberite komentarje. Razmislite in odgovorite, kakšen vpliv imajo
globalizacija, običaji in turizem na pojavljanje zoonoz in pandemij? Izhajajte iz primera v
besedilu in podajte še svoj primer. V pomoč sta lahko naslednja spletna naslova:
http://lifestyle.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=13117
http://www.who.int/whr/2007/en/index.html).
2. skupina
Opredelite pojma zoonoza in pandemija. Naštejte nekaj primerov iz preteklosti in sedanjosti
na primerih iz Slovenije in sveta. V pomoč so lahko naslednji spletni naslovi:
http://en.wikipedia.org/wiki/Pandemic
http://en.wikipedia.org/wiki/Zoonosis, http://www.vurs.gov.si/si/javne_objave/ mrzlica_q/?type=98
3. skupina
predstavi vpliv poseganja v ekosistem in posreden vpliv takega dejanja na zoonoze.
˚ Zagovarjaj tezi:
1. Biotska pestrost je prednost (npr. ob krčenju biotske pestrosti se poruši naravni cikel povzročitelja in ta si išče novo žrtev; tako pride do možnosti zoonoze in s tem nevarnosti za človeka).
�. Biotska pestrost je pomanjkljivost (npr. možnost skrivanja patogenega mikroorganizma v več vrstah).
˚ Oglej si slike in preberi komentarje k slikam na strani 84 in 94. Naštej prednosti in slabosti poskusov na živalih.
Prednosti
Slabosti
(V razredu se lahko razdelite tudi v dve skupini in razvijete debato. V tabelo zapišite povzetek.)
Delovni list 2 Kužne živali
1�
˚ Oglej si sliko in preberi komentar k sliki na strani 84. Z miselnim vzorcem prikaži in razvijaj možne posledice takega stika. Izhajaj iz besede patogeni mikroorganizem oz. povzročitelj bolezni (npr. patogeni mikroorganizem → rezervoar (podgana) → opica → okužena, neokužena; okužena opica → več okuženih opic → stik → človek, podgana (ali kakšen drug rezervoar, kjer se cikel ponovi); okužen človek → zoonoza → več ljudi → pandemija; neokužena opica → izognila okužbi, razvila protitelesa; razvita protitelesa → možnost izkoreninjenja bolezni itd.).
13
˚ Opiši dogodek septembra 1994 v Hendri.
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
˚ Odgovori!
Na podlagi česa so ugotovili, da gre za nalezljivo bolezen in ne za osamljen primer? Opiši
simptome bolezni. ________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Kdo vse je zbolel? _________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Navedi vprašanja/korake, ki so se postavila pri odkrivanju primera in hendre. _________________
___________________________________________________________________________________________
Kaj so pokazale laboratorijske analize? ______________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Kdo je Hume Field? Razloži njegovo vlogo pri primeru hendra. Kaj je odkril? __________________
___________________________________________________________________________________________
˚ Opiši kraj in splet okoliščin, ki so pripeljale do okužbe kobile Drame Series.
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
˚ S pomočjo drugih virov (internet, atlasi) opredeli habitat črne leteče lisice (http://en.wikipedia.org/wiki/Hendra_virus) in območja konjereje oz. poselitve. Na kratko opiši, kaj razbereš iz karte. (karta Avstralije)
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
˚ Odgovori!
Opiši dogodek v vasici Mayibout II v severozahodnem Gabonu, Afrika. _______________________
___________________________________________________________________________________________
Kaj je odkrila skupina zdravstvenih raziskovalcev? ___________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Avtor je štiri leta pozneje taboril blizu reke Ivindo. Opiši, zakaj se je njegovo sproščeno
razpoloženje spremenilo. __________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________________
Delovni list 3 Kužne živali
14
UPORABNOSTIzbirnevsebine:• astronomijaRaziskovalne naloge, raziskovalni tabori
CILJIDijak:• spozna časovni pregled posameznih odprav v
vesolje,• razmišlja o vlogi in pomenu raziskovanja
vesolja v zgodovini,• razmišlja in spozna prednosti in slabosti
zamenjave človeških posadk z roboti,• razmišlja o razmerah za življenje v vesolju.
MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNODELODijak lahko samostojno reši vse naloge na delovnih listih, rešuje jih lahko tudi doma. Dijaknaj poleg revije National Geographic Slovenija uporablja tudi druge vire.Na spletni strani http://spaceplace.nasa.gov/en/kids/ se lahko dijak samostojno preizkusi v igricah, animacijah, kvizu itd. in tako spoznava Zemljo, vesolje, vesoljsko tehnologijo ipd.Dijaki s pomočjo članka rešujejo delovne liste. Rešitve nato preverijo v pogovoru z učiteljem. Dijaki na spletu poiščejo aktualne informacije o pripravah in izvajanju posameznih programov raziskovanja Osončja.
•DEBATNETEHNIKETrditve lahko uporabimo kot teze za debatne tehnike. “Podpiram raziskovanje vesolja s človeško posadko” – zakaj?
SPLETNE STRANIhttp://www.ngm.comhttp://vesolje.net/http://www.nasa.gov/http://www.esa.int/esaCP/index.htmlhttp://www.isas.ac.jp/e/http://planetary.org/home/http://www.spaceandtech.com/
index_current.htmlhttp://noordung.vesolje.net/http://www.russianspaceweb.com/http://www.geocities.com/jurmanboj/zabava/
vesolje-seznam.htmlhttp://seds.lpl.arizona.edu/nineplanets/
nineplanets/meteorites.htmlhttp://spaceplace.nasa.gov/en/kids/
POVZETEK ČLANKAV prispevku avtor sprva opiše dogodke, ki pomenijo posamezne mejnike v zgodovini
človeških poletov v vesolje, in besedilo opremi z ilustracijo vseh poletov oziroma odprav v vesolje. Avtor razmišlja, da so vesoljski poleti nemara res najbolj vizionarsko početje v človeški zgodovini, vendar jim danes dajejo čar predvsem spomini na dosežke izpred 35 let. Novi program odprav na Luno in Mars je v dogajanje resda vnesel svežino in vznemirjenost, a tudi nevarnost, da bo vse skupaj spodletelo, tako da na koncu ne bo mogoče pokazati nič drugega kot zaprašene načrte. Danes postaja izvedba posameznih projektov resna industrijska panoga, ki znanje inovativnih inženirjev združuje z denarjem in poslovno prodornostjo multimilijonarjev. Tako se že razvija turistično plovilo SpaceShipTwo, ki naj bi prevažalo potnike na kratke polete po vesolju. Investira se tudi v razvoj napihljivih vesoljskih postaj, ki bi lahko v vesolju ponudile hotele, laboratorije ali filmske studie. V drugem delu prispevka avtor predstavi prednosti in slabosti raziskovanja Osončja s človeškimi posadkami. Mike Griffin, vodja projekta poletov na Mars, neomajno verjame v koristnost človekovega raziskovanja Osončja. Ameriško oblast je prepričal, da je treba investirati v razvoj Oriona, saj bodo ZDA sicer ostale brez najsodobnejšega vesoljskega plovila. To pa je za mnoge politično neprijetna alternativa, zlasti ker so na tem področju vse bolj prodorni Kitajci. Drugi pa se sprašujejo, ali bi bila taka zmaga sploh vredna vloženega denarja. Pravijo, da nas utegne vnovično raziskovanje s človeškimi posadkami prikrajšati za prihodnje robotske odprave samo zato, da bi bili priča idealističnim in dragim ponovitvam odprav Apolla, ki pa ne bi prinesle ničesar novega. Poleg veličastnih odkritij, ki so jih omogočili vesoljske sonde, teleskopi in druge naprave, so nam odprave brez človeške posadke tudi bistveno olajšale in pocenile opazovanje Zemlje, napovedovanje vremena, navigacijo itd. Vse to je človeštvu prineslo neizmerne koristi. Kljub vsemu Griffin pravi, da imamo nezadržno željo po raziskovanju novih svetov prirojeno in da je to dovolj močen razlog, da bomo človeške posadke še naprej pošiljali v vesolje.
Petdeset let osvajanja vesolja (str. 112–131)
15
˚ Kateri predmet, poslan v zemeljsko orbito, pomeni začetek vesoljske dobe?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Kakšno vlogo in pomen je imelo raziskovanje vesolja v zgodovini?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Pravilno poveži datume oziroma letnice v levem stolpcu in posamezne dogodke, ki pomenijo mejnike v zgodovini človekovih poletov v vesolje, v desnem stolpcu.
˚ Katero obdobje je opisano v prispevku kot “zlata doba” osvajanja vesolja?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Naštej nekaj poglavitnih razlogov nazadovanja vesoljskega osvajanja po letu 1972?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Delovni list 1 Petdeset let osvajanja vesolja
1�
˚ Katere države so doslej poslale ljudi v orbito?
__________________________________________________________________________________________
˚ Pojasni naslednje pojme:
Naravni satelit ∕ umetni satelit _____________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Sonda ___________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Observatorij _____________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Robotsko vozilo __________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Kateri robotski vozili od leta 2004 raziskujeta površje Marsa?
__________________________________________________________________________________________
˚ Sovjetska Venera se je leta 1975 spustila k površju Venere. S kakšnimi razmerami se je morala spoprijeti sonda?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Dopolni spodnje besedilo. Pomagaj si s člankom na strani 113.
Za življenje na Luni bodo potrebni tehnološki skoki, o kakršnih med odpravami ______________
ni bilo treba nikoli razmišljati. ______________ bodo morali preživeti dolgo izpostavljenost
smrtonosnemu ______________ in zgraditi bo treba bivališče – morda iz praznih rezervoarjev
za gorivo lunarnega modula, ki bo preneslo temperature od __________ do __________ stopinj
Celzija. Njihove vesoljske obleke bodo morale vzdržati abrazivno delovanje ______________
– mikroskopske mešanice koščkov nazobčanega ______________ in ______________, ki so že po
treh dneh sprehajanja po Luni skoraj onemogočili gibljivost sklepov oblek članov odprave
Apolla.
˚ Kako se imenuje nova misija NASE?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Delovni list 2 Petdeset let osvajanja vesolja
17
˚ Kje leži meja med Zemljinim ozračjem in vesoljem? Kako jo imenujemo?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Potrdi ali zanikaj trditev.
Sergej Korovljov je bil legendarni sovjetski projektant raket. ________
Wernher von Braun je bil ameriški projektant in izdelovalec lunarne rakete Saturn V. ________
Sonda Cassini je obiskala Neptun in njegove lune. ________
Hubblov vesoljski teleskop še kroži po zemeljski orbiti in nas oskrbuje z osupljivimi posnetki vesolja. ________
Raketa R-7 je v vesolje ponesla prvi predmet. ________
Orbitalni vesoljski postaji Mir in Saljut omogočata dolgotrajno bivanje v vesolju. ________
Sonda Deep Impact je leta �005 poslala projektil proti kometu Tempelj 1. ________
˚ Razloži prednosti in slabosti zamenjave človeških posadk z roboti.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Kako nam koristi raziskovanje Osončja v vsakdanjem življenju?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Kako se razvija turizem v vesolju? Ali je danes že mogoč turistični ogled vesolja?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Kaj obetajo nova vesoljska raziskovanja, kakšni so načrti v prihodnosti?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Delovni list 3 Petdeset let osvajanja vesolja
18
UPORABNOSTGeografija:• 1. letnik (trgovina, promet)• �. letnik Azija – Kitajska (naravno-geografske
spremembe okolja, pomorstvo, piratstvo)
Obvezneizbirnevsebine:• potopisno predavanje življenja piratov
CILJIDijak:• na zemljevidu omeji/pokaže območje Malaške
ožine,• spozna kritično stanje Malaške ožine,• usvoji nekatere osnovne pojme, npr. baže, lanun, paranga, poskočne veverice),
• poveže piratstvo z dolgoročno gledano neuspešnim načinom izbire preživetja,
• nariše graf napadov na tovorne in tankerske ladje, ki se vrstijo od leta 199� do leta 1997, in ugotovi, zakaj množično upadajo,
• spozna namen in vzroke piratskih napadov, ki so hkrati povezani z razčlenitvijo morske obale vzdolž Malaške ožine.
MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNODELODijaki analizirajo članek v zvezi piratstvom. Ugotovijo zgodovino izvora in namena napadov piratov na tovorne ladje ter razlog, zakaj so napadi prav v Malaški ožini.
•SODELOVALNOUČENJEDijaki v skupinah obravnavajo različne naloge. Vsaka skupina nato poroča o svojih ugotovitvah. Skupine imajo naslednjo nalogo: napisati, od kdaj obstaja piratstvo, kam vodi pirate takšno življenje, kako živijo, zakaj postanejo pirati, koliko je bilo napadov na ladje v času plovbe prek Malaške ožine od leta �00�, kateri pleni so za pirate najzanimivejši in koliko časa potrebujejo, da se pripravijo na napad.
SPLETNE STRANIhttp://ngm.com/07010
POVZETEK ČLANKAMalaška ožina spada v geografsko območje Malezije, za katero je značilno tropsko podnebje z visokimi temperaturami in veliko vlažnosti čez leto. Zahodna obala celinske Malezije ima deževno obdobje od septembra do decembra, na njeni vzhodni obali pa je deževno obdobje od oktobra do februarja. Malezija je zelo bogata dežela z različnimi cvetnicami in zemeljskimi rudninami.
Skozi Malaško ožino, ki je na severu široka �00 km, na jugu pa 1� km, poteka stara pomorska trgovska pot med Indijo in Kitajsko, ki je visoko razvita, saj jo na leto prepluje več kot 1/5 svetovne pomorske trgovine in 1/3 svetovne nafte. Pomorščaki in ribiči se izogibajo Malaški ožini, saj je znana po piratskih napadih, ki so se začeli leta �00� stopnjevati – vse do leta �004, ko so začeli upadati. Razvoj piratstva sega še v zgodovino 19. stoletja in poteka vse do danes. Pirati – mornarji brez izobrazbe, ki se zatekajo v piratske vode – na koncu pristanejo v zaporu.
Nevarne vode (str. 132–155)
19
˚ Nariši približen zemljevid, kje leži Malaška ožina.
Geografska širina: ________________________________________________________________________
Geografska dolžina: ______________________________________________________________________
˚ Na kratko opiši značilnosti Malaške ožine.
Poimenuj in opiši podnebne razmere: ______________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Odgovori/navedi/opiši/razloži.
Kako je Malaška ožina geografsko razčlenjena in kakšno je življenje prebivalstva ob njej? _____
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Ali življenje prebivalstva ob Malaški ožini postaja/ostaja vedno boljše/slabše glede na razmere
(poostritev nadzora nad piratskimi napadi)? ________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kaj se je zgodilo z ribiškim otokom Batam v osemdesetih letih po razsajanju malarije? Kdaj
nastopi gospodarska kriza? _______________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Delovni list 3 Nevarne vode
Kakšne načine napadov na potujoče ladje ali tankerje izbirajo pirati? In kakšen tovor poleg
preostalih izbirajo najpogosteje (naštej)? ___________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Ali je Malaška ožina pomorsko pomembna pot ali ne? Napiši, zakaj in kako bi potekal pomorski
promet, če je ne bi bilo? Kako bi vplivala takšna sprememba pomorske poti na trgovino,
gospodarstvo in prebivalstvo? Razloži. _____________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Odgovori.
Koliko piratskih napadov je bilo v Malaški ožini od leta �00�? _______________________________
__________________________________________________________________________________________
Zakaj piratstvo upada? ___________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Zakaj pomorščaki izbirajo za prevoz tovora in blaga Malaško ožino? _________________________
__________________________________________________________________________________________
Ali so pomorščaki, ki plujejo čez Malaško ožino, varni? Zakaj da in zakaj ne? _________________
__________________________________________________________________________________________
Katerega leta je zavarovalnica Lloyd razglasila Malaško ožino za vojno območje? Navedi vzrok?
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Koliko ladij prepluje Malaško ožino na leto? ________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Koliko ladij pluje mimo otoka Batam na teden? _____________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Zapiši pomen naslednjih izrazov:
baže _____________________________________________________________________________________
lalun ____________________________________________________________________________________
paranga _________________________________________________________________________________
pancungi ________________________________________________________________________________
poskočne veverice _______________________________________________________________________
�0
POSTANITE POVERJENIK REVIJENATIONAL GEOGRAPHIC
SLOVENIJA
Če na šoli še nimate poverjenika za revijo National Geographic, Vas vabimo, da to postanete.
Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno, deležni pa boste tudi drugih ugodnosti.
VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO
NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22.
Prijave za poverjeništvo revij National Geographic sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 4� 43
ali e-pošti: matic.karlovš[email protected].
UGODNOSTI POVERJENIŠTVA
¸ Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo, komplet razglednic National Geographica,
¸ za zbranih � do 10 naročil boste leto dni brezplačno prejemali en izvod revije National Geographic,
¸ za vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni brezplačno dobivali še dodaten izvod revije National Geographic; lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom.
KAKO DO REVIJE NATIONAL GEOGRAPHIC ALI IZVODA BREZPLAČNE PRILOGE NG ZA UČITELJE?
• Pokličite brezplačno številko 080 19 22,• izpolnite naročilnico na spletni strani
www.nationalgeographic.si.
