PRESEK DVEH RAVNINSplošni ravnini E in F se sekata v premici, ki se imenuje presečnica. Če sta ravnini podani s slednicami e1’, e2’’, f1’, f2’’, je presečnica tista premica s, ki spoji točki M in N, v katerih se sekata ustrezni slednici obeh ravnin.

e1’

2x1

e2’’

f2’’

f1’

0 M’’

M’

N’’

N’ExFx

Ez

Fz

FyEy

s’’

s’

V točki M’ se sekata obe prvi e1 in f1, v točki N’’ pa obe drugi e2 in f2 slednici ravnin.

Prebodišči presečnice ležita v presečišču istoimenskih slednic obeh presečnih ravnin.

PRESEK SKOZI PRIZMO

Ravnina preseka telo v liku, ki ga imenujemo presek telesa. Pri prizmi je presečni lik mnogokotnik, katerega stranice so sečnice mejnih ploskev prizme z ravnino, ogljišča lika pa so presečišča robov prizme s to ravnino.

PRESEK POKONČNE PRIZME S POLJUBNO RAVNINO

Pri preseku štiristrane prizme s poljubno ravnino E nastane lik, ki je omejen s točkami I, J, K, L.

H’’ E’’ G’’ F’’

H’

E’

G’

F’

H’’’E’’’

G’’’

F’’’

A’’ B’’C’’D’’

A’

B’

C’

D’

A’’’

B’’’

C’’’

D’’’

0 Ex

Ey

Ez

1’’

1’’

3x1

I’’’

J’’’

K’’’

L’’’

L’

J’

I’

K’

L’’

e1’

e2’’

2x1

K’’

I’’J’’

1’’’

6’’’5’’’

2’’

D’’’

PRESEK POŠEVNE PRIZME S POLJUBNO RAVNINO

02x1

A’B’

C’

D’F’

E’

G’

H’

G’’ H’’ A’’ B’’ C’’F’’ E’’ D’’

O’’ P’’ R’’ L’’ K’’N’’ M’’ J’’

Ex

e1’

e2’’

S1’’

3x1

Ez

Ey

1’’

1’’’

H’’’

A’’’

C’’’

G’’’

B’’’F’’’

E’’’

R’J’

K’

L’N’

M’

O’

P’

P’’’

J’’’

R’’’

K’’’

L’’’

N’’’

O’’’

M’’’

2’’’3’’’

9’’’

8’’’

4’’

2’

3’

4’5’

6’

7’’9’’

8’’

5’’

7’

9’

7’’’

3’’

6’’

4’’

8’

PRESEK POKONČNE PIRAMIDE S POLJUBNO RAVNINO

A’

B’

C’

D’

D’’ A’’ B’’C’’ S’’0

2x1

Ez

Ex

Ey

S’V’

V’’

3x1

1’’

1’’’

e2’’

e1’

D’’’

A’’’

B’’’C’’’

V’’’

2’’’

4’’’

2’ 4’

H’

E’

G’

F’

D’’ G’’

E’’ F’’

1’’

6’’’

G’’

PRESEK POŠEVNE PIRAMIDE S POLJUBNO RAVNINO

02x1 A’ A’’D’E’ C’ B’

V’

E’’

D’’ C’’

B’’

V’’

Ex

Ez

Ey

1’

S’’S’’’

3x1

E’’’

A’’’

D’’’

B’’’

C’’’

V’’’

1’’’

2’’’

3’’’

4’’’

5’’’ e1’

e2’’

F’’H’’

J’’ I’’

F’ G’

H’

I’

J’

STREŠINE

3x1

STREHA V 3. RISU

KOT, POD KATERIM SE DVIGUJE STREHA

OBOD STREHE

Kjer se streha v 3. risu seka z ravnino, ki je vzporedna tlorisni, dobimo točko. V tlorisni ravnini se ta točka prikaže kot premica, ki je vzporedna obodu strehe (= soslednica ravnine, ki predstavlja ta del strehe). 3x1

OBOD STREHE

h

TLORISN

I VZP

OREDNA

RAVNINA

SLEDNICA

Ker v tlorisni ravnini ne vidimo naklona strehe, si pomagamo s stranskim risom. V tretjem risu je viden profil strehe, kar pomeni, da je viden tudi kot pod katerim se streha nagiba.

STREŠINEAB

CD

E

F

G H

I J

3x1 a1’’’

3x1

b1’’’

3x1

c1’’’

3x1

g1’’’3x1

i1’’’

3x1

j1’’’

3x1

h1’’’

3x1

e1’’’

3x1

d1’’’

3x1f1’’’

Soslednice, dobljene s pomočjo 3. risa, so enako oddaljene od tlorisne ravnine in se sekajo v točkah, ki skupaj z vogalom oboda določajo linijo, ki je stik sosednijh strešnih ravnin.