PRENOVA TELEKOMUNIKACIJSKEGA SISTEMA V … · This bachelor thesis consists of two parts. ... 1990 Promet prvič preseže 1 mrd. avstrijskih šilingov ... originial IETF RFC 2543,

Diplomsko delo univerzitetnega študija

Organizacija in management informacijskih sistemov

PRENOVA TELEKOMUNIKACIJSKEGA

SISTEMA V PODJETJU

Mentor: doc. dr. Davorin Kofjač Kandidat: Primož Šuster

Kranj, julij 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Davorinu Kofjaču za podporo in pomoč pri pisanju

diplomskega dela.

Hvala g. Vardi iz podjetja Palfinger d.o.o. za pomoč in nasvete pri izdelavi

diplomskega dela.

POVZETEK

Vloga komunikacije je imela vedno pomembno vlogo. Velikega pomena je tudi v

organizacijah. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo se

posvetili teoretičnemu delu. V tem sklopu smo si podrobneje ogledali stacionarno

telefonijo, mobilno telefonijo, VOIP tehnologijo ter GSM storitve in njihove

delovanje. V drugem delu pa smo preučili trenutno stanje v podjetju. Opisali smo

trenutno stanje telefonije in njene strukture. S SWOT analizo smo pogledali stanje

pred prenovo. S pomočjo večkriterijskega odločitvenega modela, narejena z orodjem

DEXi, smo si pomagali pri odločitvi o izbiri novega telefonskega ponudnika.

Podrobneje smo pregledali vsak kriterij posebej. Primerjali smo strukturo

telekomunikacij ter stroškov pred prenovo in po njej.

Ključne besede: - telekomunikacija

- IP telefonija

- VoIP

- protokoli

- odločanje

ABSTRACT

This bachelor thesis consists of two parts. In the first, which is theoretical, we have a

detailed look at fixed-line and mobile telephony, the VOIP technology, as well as the

GSM services and their operation. In the second part, we empirically examine the

current state of telephony and its structure. By means of a SWOT analysis, we

review the state of telephony prior to its renovation/overhaul/restructuring. We

choose a new telephone provider using a multi-criteria DEX-i method, and inspect

each criterion in turn. We also compare the structure of telecommunication, and the

costs before and after the renovation/overhaul/restructuring.

Keywords: - Telecommunication

- IP telephony

- VoIP

- Protocols

- Decision Making

KAZALO

1. UVOD ....................................................................................................................... 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA ......................................................................... 1

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA ............................................................................... 1

1.3. METODE DELA................................................................................................ 3

2. TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEMI ...................................................................... 4

2.1. UVOD ................................................................................................................ 4

2.2. TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEMI ................................................................. 4

2.3. IP TELEFONIJA ............................................................................................... 4

2.4. H.323 PROTOKOL ........................................................................................... 7

2.5. H.245 PROTOKOL ........................................................................................... 8

2.6. RTP PROTOKOL .............................................................................................. 9

2.7. STANDARDNI PROTOKOL SIP .................................................................... 10

3. PSTN (JAVNO ANALOGNO TELEFONSKO OMREŽJE) ................................ 14

3.1. MREŽNA TOPOLOGIJA ................................................................................ 14

3.2. STRUKTURA PSTN ........................................................................................ 15

3.3. DOSTOP IN PRENOSNA FUNKCIJA ............................................................ 17

4. GSM IN ANSI MOBILNE APLIKACIJE ............................................................. 20

4.1. MOBILNA OMREŽJA ..................................................................................... 20

4.2. MREŽNA ARHITEKTURA GSM..................................................................... 21

4.3. VMESNIKI IN PROTOKOLI........................................................................... 26

5. RAZISKOVALNI DEL .......................................................................................... 29

5.1. OPIS TRENUTNEGA STANJA TELEFONIJE ............................................... 29

5.2. TELEFONSKA STRUKTURA TRENUTNEGA STANJA ................................ 29

5.3. OPIS STROJNE KOMUNIKACIJSKE OPREME ........................................... 30

5.4. STROŠKI TELEKOMUNIKACIJ .................................................................... 32

5.5. SWOT ANALIZA.............................................................................................. 33

5.6. PRENOVA TELEKOMUNIKACIJ .................................................................. 34

6. ZAKLJUČKI .......................................................................................................... 46

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 47

KAZALO SLIK .......................................................................................................... 49

KAZALO TABEL ...................................................................................................... 50

KAZALO GRAFOV ................................................................................................... 50

KRATICE IN AKRONIMI ........................................................................................ 50

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 1

1. UVOD

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA

V današnjem času si več ne predstavljamo življenja brez telefonov. Na vsakem

koraku nam omogočajo klicanje ter pošiljanje kratkih sporočil. Povezani smo v

svetovni splet in s tem pridobivamo obilico podatkov, aplikacij itd.

Prenos komunikacij v podjetju poteka preko različnih virov: od pogovorov,

pošiljanja elektronskih sporočil do mrežnih kanalov, ker je organizacija svetovno

razširjena po različnih kontinentih. Komunikacija poteka tudi preko različnih

spletnih komunikacijskih orodij (Skype, Lync). Lokalno je najbolj razširjena

komunikacija preko telefonov. Nekateri oddelki so fizično oddaljeni nekaj sto metrov

in informacija pride najhitreje do prejemnika preko telefonskih zvez.

Obstoječe stanje v organizaciji trenutno omogoča komunikacijo preko DECT

(Digital European Cordless Telecommunications) telefonov. Zaradi starosti telefonov

bi bila potrebna zamenjava le-teh, da bi zagotovili učinkovitejšo komunikacijo.

Podjetje želi še naprej omogočati brezplačne interne klice zaposlenim, ukiniti stare

PBX Siemens telefone, obdržati obstoječe IP PBX z zahtevano vso uporabnostjo.

Diplomsko delo smo razdelili na dva dela. Najprej bomo pogledali teoretični del. V

tem sklopu bomo podrobneje preučili stacionarno telefonijo, mobilno telefonijo,

VOIP tehnologijo ter GSM storitve in njihove delovanje. V drugem delu pa bomo

preučili trenutno stanje z raziskavo.

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1932 in je že dolga leta med vodilnimi proizvajalci

hidravličnih naprav za dviganje, nakladanje ter sistemov za manipuliranje. Kot

mednarodna korporacija s sedežem v Salzburgu v Avstriji ima družba proizvodnjo in

montaže tudi v mestih po Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Aziji (»O nas«

Palfinger.d.o.o., b.d). Skupina zaposluje okrog 6.000 delavcev. Svoje izdelke

prodajajo v 70 državah in 90 odstotkov proizvodnje je namenjeno izvozu (Palfinger

d.o.o., 2013, str. 9). Glavno vodilo korporacije je, da strankam po vsem svetu

pomagajo biti uspešni. Vodilni izdelek skupine je žerjav, ki je zmontiran na kamion.

Ker družba izdeluje blizu 150 modelov takšnih žerjavov in ima 30 odstotni tržni

delež, je v tem segmentu uvrščena v sam vrh. So tudi eden izmed največjih

proizvajalcev kljukastih žerjavov in žerjavov za hlodovino na svetu. Z leti se je

asortiman produktivno večal z izdelki, kot so Crayler viličar, vozila z dvižno delovno

ploščadjo itd. Poleg tega skupina razvija inovativne rešitve na področju železnic,



mostov za inšekcijo in recikliranje. Žerjavi za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu in

drugih terenskih aplikacij končujejo paleto izdelkov (Palfinger gradivo, 2013).

KRONOLOŠKI PREGLED ZGODOVINE KONCERNA

1932 G. Richard Palfinger v kraju Scharding v Gornji Avstriji ustanovi firmo

Palfinger kot servisno delavnico.

1945 Firma se preseli v Salzburg v Vogelweiderstrasse 40 A. Izdelava prikolic,

prekucnikov, nadgradenj na vozilih in stiskalnic šote.

1959 Izdelava prvega žerjava.

1964 Podjetje z 18 sodelavci prevzame sin, gospod inž. Hubert Palfinger. Začetek

programa specializacije v proizvodnjo hidravličnih kamionskih žerjavov.

1971 Prve izvozne pošiljke v Švico in Francijo. Od istega leta dalje sledi nenehna

širitev izvoznih poslov in vzpostavljanje mednarodne prodajne mreže.

1974 Odprtje novozgrajenega proizvodnega in montažnega obrata

Salzburg/Kasern.

1984 Odprtje novozgrajenega proizvodnega obrata Lengau v Gornji Avstriji.

1988 Z nakupom firme Epsilon razširi Palfinger svoj program tudi na proizvodnjo

žerjavov za lesno industrijo.

1990 Promet prvič preseže 1 mrd. avstrijskih šilingov (ca 71.5 mio EUR).

1991 Odprtje novega prodajnega središča pri Niagarskih slapovih v Kanadi.

1992 Ustanovitev družbe Palfinger Deutschland GmbH kot samostojne prodajne

družbe v Nemčiji. Zagon in odprtje montažnega obrata dvižne tehnike v

Köstendorfu / Avstrija.

1993 Ustanovitev družbe v Mariboru v Sloveniji. Proizvodni program obsega v

glavnem ročno izdelavo jeklenih komponent za žerjave. Proizvodnja firme

Epsilon se iz Nemčije preseli v Avstrijo.

1995 Ustanovitev družbe v kraju Cadelbosco di Sopra v Italiji. Od leta 1995 dalje

izdelujejo žerjave v razredu pod 10 MT (ton-metrov) v Italiji.

1996 Odpre se področje dejavnosti odvaljnih nakladalnikov v okviru proizvodne

palete Palift.

1998 Sprejeta je nova, na želje kupca naravnana strukturiranost podjetja.

Ustanovitev družbe nakladalnikov Palfinger Staplertechnik GmbH v kraju

Henndorf / Avstrija, ki izdeluje transportirane, daljinsko krmiljene nakladalne

sisteme, imenovane Crayler.

1999 Od 4. julija dalje kotira delniška družba Palfinger AG na Dunajski borzi.

Sledi nakup združbe podjetij francoskega izdelovalca samonakladalnikov

Guima S.A.; na Norveškem pa se ustanovi nova prodajna podružnica.

Ustanovi se firma Palfinger Bergmüller GmbH s proizvodno paleto Mobiler.

Promet leta 1999: 3,347 mrd ATS (ca. 238 mil. EUR).

Število zaposlenih 1999: povprečno 1.424 sodelavcev.

2000 –2004 Diverzifikacija proizvodnega programa in nadaljnji razvoj

mednarodne strategije. V Mariboru so družbo ustanovili leta 1993.

Trenutno vodi družbo Michael Steiner.

Osnovne dejavnosti družbe so naslednje:



kovinsko predelovalni obrat,

izdelava mehansko obdelanih jeklenih konstrukcij,

predmontirani sistemi za montažne obrate (predmontirani podstavki in stebri

žerjava),

izdelava polproizvodov in gotovih komponent za vse PK in gozdne žerjave

ter sistemov za železnice,

dvižne ploščadi, podstavki, vrtljivi stebri in srednji deli za dvižne ploščadi,

teleskopske ročice,

prototipi,

osnovna zaščita (KTL), barvanje in montaža komponent za žerjave.

(Palfinger gradivo, 2013)

1.3. METODE DELA

Teoretični del bomo povzeli na podlagi relevantne literature. Dejansko stanje pa

bomo proučili v podjetju Palfinger d.o.o., kjer bomo z metodo opazovanja določili

obstoječe stanje. Uporabili bomo SWOT analizo za določitev prednosti, slabosti,

priložnosti in groženj v obstoječem stanju. Analizirali bomo možnosti nadgradnje in

glede na izbrane kriterije podali predlog prenove telekomunikacijskega sistema v

podjetju. Na koncu bomo izvedli primerjavo z obstoječim stanjem, kjer nas bo

predvsem zanimalo, ali so ohranjene dosedanje funkcionalnosti. Uporabili bomo

metodo večkriterijskega odločanja za oceno možnosti nadgradnje.



2. TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEMI

2.1. UVOD

V poglavju telekomunikacijski sistemi bomo pregledali teoretična področja, ki se

navezujejo na kasnejšo raziskavo. Večji poudarek bo namenjen stacionarni telefoniji,

mobilni telefoniji, PBX centralam, VOIP tehnologiji in navsezadnje GSM storitvam.

2.2. TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEMI

Večina meni, da med telekomunikacijski sistem štejemo komunikacijo, povezano s

telefonom. Beseda communicare izvira iz latinskega jezika in pomeni prenesti, dati,

sodelovati. Tako sta iz nje nastala pojma komunikacija in telekomunikacija.

Komunikacije imajo širok pomen in vsebujejo različne možnosti posredovanja

informacij. Slovar slovenskega knjižnega jezika telekomunikacijo razlaga kot

izmenjavo, posredovanje informacij na daljavo z elektromagnetnimi sistemi oziroma

sredstvo, ki omogoča tako izmenjavo, posredovanje informacij. Glavna predstavnika

telekomunikacij sta zagotovo telefon in internet. (Komuniciranje, 2016)

2.3. IP TELEFONIJA

V tem poglavju bomo pregledali naslednja področja:

IP telefonija,

protokoli in arhitektura,

integracija PSTN in IP telefonije z uporabo ENUM,

aplikacije in razvoj.

2.3.1. IP TELEFONIJA

Na začetku moramo povedati, da IP telefonija in VoIP(Voice over IP) nista enaki.

Tehnologiji sta skoraj enaki, a imata bistvene razlike. Poglejmo definicije:

VoIP in internetna telefonija se nanašata na komunikacijski servis preko IP

protokola preko PSTN-ja (Public Swithed Telephone Network).

VoIP omogoča analogni govor preko digitalne upodobitve in povezavo

signala IP paketov do naslovnika.

IP telefonija prikazuje telefon na vrhu IP (storitev, delovanja, natančnosti,

dosegljivosti itd.).

Tako VoIP kot IP telefonija sta oblikovana za različne mrežne velikosti. VoIP je

osredotočena na LAN (lokalne naslove) in je bližja namenu zamenjave za PSTN,

ampak ni popolnoma integrirana z PSTN. IP telefonija je načrtovana za obseg preko

celotnega medmrežja (Interneta). Ponuja alternativo PSTN-ju, replikacijo PSTN



storitev in dodajanje novih storitev. Standardizirani protokoli podpirajo

večopravilnost preko različnih naprav. Poglejmo, katerih področjih ne omogoča IP

telefonija. QoS (Quality of Service) zagotovo ni v okviru jedra IP telefonskega

standarda. Seveda je pomembno razumevanje standardov, zakaj uporabljati primerne

registrirane protokole. Le-ti nam omogočajo omejeno inovacijo (manjše število

uporabnikov/razvijalcev, osredotočeno vizijo, reševanje manjših težav), omejeno

dosego funkcionalnosti zaradi večopravilnosti (razvojni vhodi za posamezen

protokol je predolg). Današnji internet nam ponuja različno funkcionalnost zaradi

standardiziranih komunikacijskih protokolov.

Protokoli so načrtovani, da posredujejo časovno-realne podatke na oddaljene

subjekte (slika 1). RTP (Real Time Protocol: IETF RFC 3550, julij 2003) zagotavlja

končno-končno mrežno povezavo ustreznih funkcij za aplikacije preko realno-

časovnih podatkov, kot sta npr. zvok in video. RTCP (Real Time Control Protocol:

IETF RFC 3550, julij 2003) nadziran protokol, ki dovoljuje spremljanje (monitoring)

prenosa podatkov in dovoljuje minimalno kontrolo in identifikacijo funkcionalnosti.

RTP/RTCP sta vedno poslana na vrh UDP (User Datagram Protocol), temeljnega IP

omrežja.

Audio/Video prenos Signal

ITU-IT RTP/RTCP H.323

H.248

IETF RTP/RTCP SIP

MGCP

MEGACO

Slika 1: Standardizirani protokoli

(Vir:http://www2.garr.it/conf_05_slides/s_niccolini-IPtelephony.pdf)

Preden zvočni ali video medij lahko zaokroži z uporabo RTP/RTCP, je potrebno, da

dve entiteti najdeta oddaljeno lokacijo naprave in dosežeta dogovor, kateri medij bo

prvi zaokrožil med dvema napravama, kar nam prikazuje slika 2. Protokoli so

osredotočeni na proces, ki se sklicuje na klicno-signalne protokole. Dva standarda sta

H.323 (ITU-T Study Group 16,version 5,2003) ter SIP (Session Initiation Protocol,

originial IETF RFC 2543, posodobljen IETF RFC 3261, junij 2002). (IP telefonija,

2016)



Codec

(G.7XX, GSM, iLBC, Speex, H.26x)

RTCP

RTP

UDP

Mrežni protokoli in mrežni vmesnik

Slika 2: Prenos medija


2.3.2. PRENOS ZVOKA PREKO LTE

Prenos zvoka preko LTE (Long Term Evolution) je bil zasnovan kot rezultat raziskav

po standardnemu sistemu za prenos povezav zvoka preko LTE. V osnovi je bil LTE

mišljen kot celoten IP mobilni sistem za prenos podatkov ter upravljanje. Za prenos

zvoka bi bilo možno vrniti na 2G/3G sisteme ali z uporabo VoIP v eni ali drugi

obliki. Navsezadnje je možno, da to vodi v nekompatibilnost komunikacije telefonov

med seboj. Uporabna SMS (Short Message Sevice) je še v pogosti uporabi ter

pogosto kaže na odvisnost od drugih aplikacij. Kljub padanju dohodka od klicev in

SMS-ev bomo potrebovali delujočo in standardizirano shemo, ki bo omogočala

zvočne in SMS storitve brez izgube dohodka.

Možnosti za LTE Voice

Za prenos zvoka preko LTE sistema je bilo pregledano veliko možnosti. Število

zaveznikov spodbuja različne poti za dosego storitev. Nekateri sistemi sledijo v

nadaljevanju:

CSFB (Sirtui Switched Fall Back) omogoča zvoke preko LTE. Standardiziran

je bil preko 3GPP specifikacije 23.272. Pravzaprav LTE CSFB uporablja

raznolike procese in mrežne elemente , ki omogočajo 2G ali 3G povezavo

(GSM, UMTS, CDMA2000 1x). Vmesnik, znan kot SG, dovoljuje kratkim

sporočilom (SMS), da so poslana preko LTE kanala.

SV-LTE (Simultaneous Voice LTE) omogoča zamenjavo paketov LTE, da

delujejo sočasno z menjavo krožno menjavo zvočnih storitev. Pomanjkljivo

je, da potrebuje dva radijska oddajnika, da teče istočasno brez slušalk, ki ima

za posledico hitro praznjenje baterije.

VoLGA (Voice over LTE via GAN) je standard na osnovi obstoječega 3GPP

Generic Access Network (GAN) standarda. Namen tega je omogočiti

uporabnikom LTE prejemanja enakomernega toka zvoka, SMS storitev, ki so

povezane med GSM, UMTS in LTE mrežnim dostopom. Ponudnikom

mobilne telefonije je cilj, da lahko posredujejo nizkocenovne in malo tvegane

generične storitve.



One Voice (en zvok), kasneje imenovan Voice over LTE (VoLTE) shema

omogoča zvok preko LTE sistema. Korist IMS omogoča, da postane ena

izmed glavnih medijskih rešitev. Možnost bi bila, da GSMA postane

standardna metoda LTE za posredovanje SMS storitev in zvoka preko LTE.

Zvok preko LTE, VoLTE formacija

Originalni koncept za SMS in zvočni sistem preko LTE z uporabo IMS. Temu so

nasprotovali mnogi operaterji zaradi kompleksnosti IMS. Zdel se jim je predrag in

pretežaven za uvajanje ter vzdrževanje. (LTE, 2016)

2.4. H.323 PROTOKOL

»H.323 je krovno poročilo organizacije ITU (International Telecommunication

Union) za večpredstavnostne komunikacije preko lokalnih omrežij (LAN), ki ne

zagotavljajo kvalitete storitev – Quality of Service (QoS). Priporočilo pokriva

komunikacije točka-točka kot tudi večtočkovne konference. Obdelana je kontrola

klica, upravljanje večpredstavnosti, upravljanje s pasovno širino ter vmesniki med

LAN in ostalimi omrežji.« (Protokoli, 2016) V januarju 1998 je bila izdana druga

verzija tega standarda, H.323v2. Kljub temu da še vedno ni popolnoma dovršen, so

nekateri koncepti že široko sprejeti. Arhitekturni elementi so uporabniški terminal 1,

prehod (gateway) 2 za integracijo s PSTN omrežjem, večtočkovne kontrolne enote

MCU (Multipoint Control Units) za konference ter vratar 3 (gatekeeper). Vsi

elementi razen zadnjega predstavljajo končne točke:

1 - H.323 uporabniški terminali so končne točke, ki zagotavljajo dvosmerne

komunikacije v realnem času.

2 - Prehod izvaja preslikavo signalizacije in podatkovnih tokov, ki si jih

izmenjujeta H.323 in PSTN končni točki.

3 - Vratar je odgovoren za avtorizacijo klica, razpoznavo naslova in

upravljanje s pasovno širino.

Prav tako lahko vratar prestreže signalizacijska sporočila med končnimi točkami in

jih uporabi za zagotavljanje zahtevnejših storitev, ki potrebujejo signalizacijo.

Vratarji zagotavljajo vse tiste storitve, ki morajo biti centralizirane in ne morajo biti

implementirane v končnih točkah. Ob vklopu nove končne točke mora le-ta najprej

poiskati vratarja, pri katerem se registrira. Vratar tako pridobi informacijo, koliko

uporabnikov je priključenih in kje se nahajajo. Vratar skupaj z registriranimi

končnimi točkami tvori cono (zone). Vzpostavitev zveze H.323 terminala obsega tri

faze in vsaki fazi pripada svoj protokol.

RAS protokol - faza 1

RAS (Registration Admission Status) protokol, katerega sporočila se prenašajo prek

UDP (User Datagram Protocol) paketov med končno točko in vratarjem. Uporablja

se za registracijo uporabnika. Vsakič, ko želi H.323 končna točka vzpostaviti zvezo,



zaprosi za dovoljenje vratarja preko ARQ (Admission Request) sporočila, ki že

vsebuje naslov klicanega. Vratar lahko zvezo odobri (v odgovoru pošlje dejanski

naslov klicanega) ali zavrne (v odgovoru je naveden razlog zavrnitve). V prvi fazi

vzpostavitve zveze vratar izvaja tri funkcije: prevedbo naslova, avtorizacijo klica ter

ugotavljanje pasovne širine.

Q.931 protokol - faza 2

Q.931 protokol je posnetek ISDN signalizacije pri vzpostavitvi zveze (setup,

proceeding, alerting, connect). V tej fazi se zagotovi logična povezava med klicnim

in klicanim. Q.931 poteka prek TCP protokola. (H.323 protokol, 2016)

2.5. H.245 PROTOKOL

Po zaključeni drugi fazi si končni točki izmenjata parametre prenosa. To je narava

informacij (avdio, video ali podatki) ter njihov format (kompresija, šifriranje, itd.).

Tudi H.245 uporablja TCP/IP protokolni sklad, kar je razvidno iz slike 3. Po

zaključku vzpostavitve zveze se med končnima točkama (glede na dogovor iz tretje

faze) odpirajo kanali za prenos podatkov v realnem času – RTP/RTCP (Real Time

Protocol/Real Time Control Protocol) in komunikacija (prenos) se začne. Tok

podatkov potuje vedno direktno od ene k drugi končni točki, signalizacija pa gre

lahko preko vratarja, da le-ta lahko izvaja nadzor nad zvezo, ohranja informacije o

številu izhodnih klicev ter zagotavlja informacijo za funkcionalnost upravljanja s

pasovno širino. (H.245 protokol, 2016)

Avdio in video aplikacije Sistemski nadzor Podatkovne

aplikacije

Avdio

kodeki

(G.711,

G.723.1,

G729,

G726)

Video

kodeki

(H.261,

H263)

RTCP H.225

RAS

kanal

H.225

Klicni

signal

H.245

Nadzodni

kanal

T.120

Podatki

RTP Q.931

UDP TCP

Mrežni protokoli in mrežna vmesnik

Slika 3: Kopica protokolov

(Vir: http://www2.garr.it/conf_05_slides/s_niccolini-IPtelephony.pdf)



2.6. RTP PROTOKOL

»RTP (Real Time Transport Protocol) podpira transport podatkov v realnem času

(avdio in video) prek paketno komutiranih omrežij. Proces RTP protokola na oddajni

strani vključuje zbiranje bitnega toka iz kodirnika, razbijanje toka na pakete in

pošiljanje teh paketov preko omrežja. Na sprejemni strani pa mora RTP protokol

prejete pakete ponovno sestaviti v bitni tok. Proces je zahteven, saj se paketi lahko

izgubijo, prihajajo z različno zakasnitvijo ali celo v nepravem vrstnem redu.

Transportni protokol mora zato priskrbeti tudi časovno informacijo, da sprejemnik

lahko kompenzira variacijo zakasnitve (jitter). Potrebne informacije se nahajajo v

glavi RTP paketa.

RTP protokol ponuja naslednje funkcionalnosti:

zaporednost: vsak RTP paket vsebuje zaporedno številko, na podlagi katere

lahko na sprejemu zagotovimo pravilni vrstni red paketov;

sinhronizacija: paketi imajo različno zakasnitev, zato imajo aplikacije na

sprejemu predpomnilnike za izravnavo zakasnitev. RTP jim v pomoč

zagotovi časovno znamko za merjenje zakasnitve;

identifikacija kodiranih podatkov: zaradi spreminjajočih se pogojev v

omrežju je dostikrat smiselno sredi komunikacije spremeniti način kodiranja.

Informacijo o uporabljenem kodiranju priskrbi protokol RTP;

indikacija okvira: video in avdio podatki se pošiljajo po logičnih enotah,

imenovanih okvirji. RTP priskrbi informacijo o začetku okvirja, ki jo

potrebujemo za sinhronizacijo na višjem nivoju;

identifikacija izvora: v sejah z več udeleženci (multicast) nam RTP zagotovi

informacijo o tem, kateri udeleženec nam pošilja paket.

RTP protokol ima še pridruženi protokol, imenovan RTCP (Real Time Control

Protocol). RTCP zagotavlja dodatne informacije udeležencem seje, in sicer:

sinhronizacija: zaradi fleksibilnosti se največkrat avdio in video signal pošilja

po ločenih tokovih, a morajo biti na sprejemu sinhronizirani. Temu velikokrat

rečemo tudi »sinhronizacija ustnic«;

identifikacija: RTCP paketi vsebujejo naslov elektronske pošte, telefonsko

številko in polno ime udeleženca;

nadzor seje: RTCP dovoljuje udeležencem naznanitev, da zapuščajo sejo (bye

RTCP paket) in pošiljanje kratkih sporočil.

RTCP protokol zahteva od vseh udeležencev seje, da periodično pošiljajo paket z

omenjeno vsebino. Paketi so poslani na isti naslov kot podatkovni tok, le na druga

vrata (port). Perioda je odvisna od števila udeležencev seje in se izračuna po

algoritmu, vsebovanem v RTCP protokolu. (RTP protokol, 2016)



2.6.1. RTSP PROTOKOL

RTSP (Real Time Streaming Protocol) protokol služi za nadzor strežnika, ki hrani

vsebine. Naloge vsebinskega strežnika so predvajanje posnetih in snemanje novih

vsebin. RTCP protokol je podoben daljinskemu upravljalcu video-rekorderja.

Odjemalec lahko od strežnika zahteva predvajanje, snemanje, hitri prelet vsebine

naprej in nazaj ter pavzo.

Shranjevanje vsebine ima mnogo aplikacij v IP-telefoniji. Vsebinski strežnik lahko:

posname vsebino konference za kasnejše reference,

predvaja vsebino v obstoječi konferenci (med pogovorom o filmu si zavrtimo

odlomke filma),

hrani govorne predale.

Odjemalci imajo tako možnost poslušanja sporočil in vrnitev do kritičnega dela

sporočila (na primer telefonska številka). Odjemalec mora izvesti naslednje korake,

da povzroči predvajanje vsebine na vsebinskem strežniku:

Pridobitev podatkov o vrsti vsebine: predstavitev vsebine lahko vsebuje več

komponent (slika nastopajočega, slika gradiva, govor, itd.). Za vsako izmed

teh komponent moramo poznati način kodiranja in hitrost okvirjev. Omenjene

podatke lahko odjemalec dobi prek describe zahteve vsebinskemu strežniku,

ali kako drugače (prek spletnih strani).

Nastavitev strežnika: odjemalec pošlje vsebinskemu strežniku setup zahtevo,

ki pove strežniku destinacijo, kamor naj dostavi podatke. Destinacija vsebuje

IP-naslov (lahko multicast), številke vrat (portov), protokole (običajno RTP

prek UDP). Strežnik vrne identifikacijo (id) seje, ki jo uporabimo pri

nadaljnjih zahtevah.

Izvršitev zahteve po vsebini: sem spadajo ukazi, kot so play, record in pause.

Play združuje poleg navadnega predvajanja tudi iskanje in prelet vsebine

naprej in nazaj (fast forward, rewerse). To je doseženo z dodatkom skalirne

glave, ki pove, kolikokrat hitreje (počasneje) naj bo vsebina predvajana.

Rušenje: ko končamo interakcijo s strežnikom, oddamo zahtevo teardown, ki

uniči vsa stanja v zvezi s sejo. (RTPS protokol, 2016)

2.7. STANDARDNI PROTOKOL SIP

SIP (Session Initiation Protocol) je protokol za iniciacijo. Je aplikacijski nivo

protokola, uporabljen za:

zagotovitev,

kodificiranje,

zapiranje multimedijskih sej oz. konferenc. Internetni telefoniji v osnovi

pravimo tudi multimedijske seje.

SIP podpira imena map in preusmerja storitve pregledno. Npr. pri mobilnosti lahko

en zunanji uporabnik vidi identiteto ne glede na lokacijo mreže. Glavne naloge SIP



obsegajo izmenjavo IP naslova ter število vrat (vhodov), za katerega sistem lahko

prejme podatke. Prednost protokola SIP je tudi, da je lahko razširljiv. Vedeti pa

moramo, da SIP ni transportni protokol kot npr. TCP, UDP; tudi ne QoS (Quality of

Service) kot GCP (Gateway Control Protocol). Ni oblikovan za velik prenos

podatkov kot npr. FTP.

SIP protokol uporablja e-poštni tip naslovljanja. Vsak uporabnik ima globalno

dosegljiv naslov, ki mu pravimo SIP URI (Uniform Resource Indicator). Uporabniki

se povezujejo na ta naslov preko SIP registra, ki omogoča vzpostavitev povezave z

sejo. Primer SIP URI-ja bi bil [email protected].

V nadaljevanju sledijo metode, ki jih uporablja SIP za komunikacijo z sejami.

Opisali bomo razširitve, ki niso bile standardizirane. Te so:

INVITE inicialna seja (seja, ki je opisana v samem jedru sporočila šifrirana z

SDP),

ACK potrjuje vzpostavljeno sejo,

BYE zaključek seje,

CANCEL prekiniti čakajoč INVITE,

REGISTER povezava začasnega naslova z trenutno lokacijo,

OPTIONS zmogljivost poizvedovanja.

RFC 3261 obsega nekatere osnovne arhitekturne elemente. Ti so:

User Agent Client (UAC): smiselna entiteta kreira nov zahtevek, ki

uporabniku omogoča pošiljanje transakcije.

User Agent Server (UAS): smiselna entiteta, ki generira odziv na SIP prošnjo.

Odziv lahko prejme, zavrne ali posreduje zahtevo.

Proxy Servers ima vlogo, da smiselne entiteto SIP zahtevka razpošlje do UAS

in se nato SIP odzove na UAC. Proxy serverji lahko nemudoma odgovorijo

na UAC. Samo v tem primeru velja pravilo UAS. Proxy serverji se lahko

odzivajo na samo določeno zahtevo. V stanju mirovanja lahko samo zahtevek

posredujejo naprej in v prihodnosti pozabijo nanj. V delujočem stanju si

zapomnijo informacije o zahtevku, transakciji ter vplivajo na proces v

prihodnosti, saj si zapomnijo sporočilo vezano na ta zahtevek. Sledi nekaj

primerov uporabniškega agenta (User Agent), ki temeljijo na logični entiteti,

ki lahko deluje kot uporabniški odjemalec in uporabniški strežnik. Za

programsko opremo bi omenili X-Lite/X-pro, Siemens SCS ter Linphone. Za

primer pri strojni opremi bi prikazali CISCO 7960 ter Snom 190, ki sta

razvidna pod sliko 4 ter sliko 5. (SIP protokol, 2016)



Slika 4: Cisco 7960

(Vir: http://www.uwyo.edu/infotech/services/telephones/voip/7960.asp)

Slika 5: Snom 190

(Vir: http://www.amazon.de/snom-190-IP-Telefon/dp/B000CNCI3M)

V naslednjem primeru si bomo ogledali, kako deluje registracija preko

signalizacijskega protokola (SIP).

SIP odjemalec pošlje SIP REGISTER sporočilo do SIP proxy strežnika, ki ukrepa

kot SIP Registrator. SIP Registrator shrani uporabnikovo trenutno lokacijo v

podatkovno bazo. V zadnji fazi SIP Registrator obvesti SIP odjemalca o uspešno

izvedeni registraciji.

PRIMERJAVA H.323 in SIP-a

Od začetka je bil H.323 vhod v svetovni internet. Uporablja binarni format za

sporočila ASN (Abstract Syntay Notation), lokalni psevdonimski indentifikator



(h323: primoz.suster) ter domensko organizacijo, ki stremi k hierarhiji. SIP je bil

oblikovan za internet. Za njega so značilni:

HTTP način formata (tekstovna oblika);

SIP URI ([email protected]), svetovni SIP naslov z uporabo DNS;

modularna (sestavljiva) oblika;

ni potrebna hierarhija;

je manj kompleksen kot H.323;

SIP je bolj prilagodljiv za integracijo zvoka/videa ter neposrednih sporočil

(Instant Message) ;

trendi na dolgi rok prikazujejo, da bo SIP zmagovalec;

če začnemo uvajati IP telefonijo, ni razloga, da ne bi začeli z razvojem SIP

namesto H.323.

Sledi še primerjava v sliki 6. (Rakesh, 1999; Karim, 2005)

H.323 SIP

Kompleksen protokol Relativno enostavnejši protokol

Binarna reprezentacija sporočil Tekstovna reprezentacija

Zahteva popolno kompatibilnost za nazaj Ne potrebuje kompatibilnosti za nazaj

Ni zelo modularen Zelo modularen

Ni zelo nadgradljiv Zelo nadgradljiv

Kompleksno signaliziranje Enostavno signaliziranje

Velik tržni delež Podpira ga IETF, tržni delež se veča

Stotine elementov Samo 37 glav

Težka detekcija zanke Lažja detekcija zanke

Slika 6: Primerjava H.323 in SIP


http://www2.garr.it/conf_05_slides/s_niccolini-IPtelephony.pdf



3. PSTN (JAVNO ANALOGNO TELEFONSKO

OMREŽJE)

Izraz PSTN opisuje različno opremo in medmrežno funkcijo, ki omogoča javne

telefonske storitve. Omrežja se nagibajo k razvoju novih tehnologij. PSTN se je začel

v ZDA leta 1878 z ročno-mehansko telefonsko centralo, povezano z različnimi deli,

ki so prenašali komunikacijo pogovora (slika spodaj). Danes je PSTN omrežje

računalnikov in ostale električne opreme, ki spreminja govor v digitalne podatke ter

zagotovi množico zahtevnih telefonskih funkcij, podatkovnih storitev in brezžičen

mobilni dostop.

PSTN zvočni objekt prenos govora ali zvoka preko podatkov, kot sta fax/modem in

digitalni podatki, ki so bili modulirani za zvočno frekvenco. Glavna naloga PSTN je

digitalna menjava. Izraz 'menjava' opisuje možnost križne povezave telefonske linije

z drugimi telefonskimi linijami in menjavo povezav. PSTN je znan kot zanesljiv

posrednik komunikacijskih storitev do svojih naročnikov. Rek »5 9 zanesljivost«

predstavlja mrežno dosegljivost v 99,999 % za PSTN opremo in je s tem postal

nepogrešljiv v telekomunikacijski panogi.

V nadaljevanju bomo pogledali poglavitne lastnosti PSTN, kako deluje, predvsem

področje signala in digitalnega menjavanja signala. SS7 omogoča nadzorni signal za

PSTN. Pri tem je pomembno, da razumemo PSTN infrastrukturo ter kako vpliva na

signale in stikala (v nadaljevanju bom uporabljal besedo stikala, ki izvira iz

ang.besede »switch«). (PSTN, 2016)

Poglavje je razdeljeno na:

mrežno topologijo,

PSTN strukturo,

dostop in prenos objektov,

mrežni čas,

centralno pisarno,

integracijo SS7 z PSTN,

vključevanje PSTN za naslednje generacije.

3.1. MREŽNA TOPOLOGIJA

Topologija omrežja opisuje različna omrežna vozlišča ter načine povezave.

Kontrolna pravila imajo glavno vlogo pri tem, kako je zvočna omrežna topologija

določena za posamezno državo. Topologija v tržnem gospodarstvu predstavlja

povezavo omrežij različnih ponudnikov. Monopolni trgi so načeloma povezani preko

lastnih operaterjev. Odvisno od geografske lege PSTN se vozlišča včasih navezujejo

na različna imena. Trije tipi vozlišč, ki jih bomo predstavili, so:

konec pisarne (EO-End Office), imenovan tudi lokalna izmenjava; omogoča

dostop omrežja za naročnika; nahaja se na dnu mrežne strukture;



tandem povezuje EO ter omogoča skupno točko za promet med njima; v

nekaterih primerih tandem omogoča, da EO dostopa v naslednjo strukturo

omrežja;

transit deluje kot vmesnik na drugo strukturo omrežja; transitna stikala se v

principu uporabljajo za skupen promet, ki povezuje večje geografske razdalje.

Obstajata dva osnovna načina povezovanja stikalnih vozlišč (slika 7). Prva se

približuje mrežni topologiji, pri kateri so vsa vozlišča povezana med seboj. Ni

primerna takrat, ko se moramo povezati na večje število vozlišč. Povezati se moramo

na vsako novo vozlišče, ki že obstaja. Vendar ima svoje zasluge, saj omogoča lahki

promet med vozlišči in se izogiba zastojem. Drugi način pa opisuje hierarhično

drevo, kjer se vsako vozlišče hierarhično razteza od naročnika dostopne točke do

vrha drevesa. PSTN omrežja uporabljajo kombinacijo obeh metod, ki v glavnem

omogočajo nižje stroške ter prometno strukturo zamenjav. (Mrežna topologija, 2016)

Slika 7: Generična struktura PSTN

(Vir: http://ptgmedia.pearsoncmg.com/images/bok_1587050404/elementLinks/05fig01.gif)

3.2. STRUKTURA PSTN

PSTN struktura je bila različno implementirana v Združenih državah Amerike (ZDA)

in v Združenem kraljestvu. V naslednjem delu bomo pregledali PSTN strukture in

določeno izrazoslovje v teh dveh državah.

PSTN struktura v ZDA

V Združenih državah se PSTN deli na tri kategorije:

LXN (Local Exchange Networks) lokalna centralna omrežja,

IEN (InterExchange Networks) notranja centralna omrežja,



IN (International Networks) globalna omrežja.

LECs (lokalni centralni nosilci) izvajajo LXN. IXCs (notranjo-centralni nosilci)

izvajajo IEN in IN. PSTN struktura je v ZDA pod vplivom državne regulacije, ki

dovoljuje storitve ponudnikov za celotno trgovanje.

Lokalna centralna omrežja (LXN) so sestavljena iz digitalnih vozlišč, ki omogočajo

mrežni dostop do naročnikov. LXN se izteka k lokalnim in medkrajevnim linijam, ki

omogočajo naročnikom dostop do PSTN.

Notranja centralna omrežja (IEN) sestavljajo digitalna vozlišča, ki omogočajo

povezavo med lokalnimi omrežji (LXN). Na njih poteka gost skupen promet, ki

pokriva veliko geografsko razdaljo. V ta namen se uporabljajo prehodna stikala

(transit switch).

Globalna omrežja (IN) sestavljajo spet digitalna vozlišča, ki so locirana v vsaki

državi in delujejo kot mednarodni vhod do zunanjih lokacij. Ti vhodi (gateway)

upoštevajo ITU (mednarodne standarde), ki zagotavljajo delovanje med notranjimi

omrežji. Mednarodna stikala tudi opravljajo protokolsko komunikacijo med

državnim in mednarodnim signalom.

PSTN struktura v Združenem kraljestvu

Slika 8 spodaj prikazuje PSTN topologijo, ki jo uporablja Združeno kraljestvo. End

Offices (končne pisarne) posredujejo do DLE (Digital Local Exchanges). Celotni

mrežni tandem omrežja DMSU (Digital Main Switching Units) povezuje DLE. DISC

(Digital International Switching Centers) povezuje DMSU tandem stikal za

mednarodne klicne povezave. (Struktura PSTN, 2016)



Slika 8: Struktura PSTN v Združenem kraljestvu

(Vir: http://ptgmedia.pearsoncmg.com)

3.3. DOSTOP IN PRENOSNA FUNKCIJA

Povezavo do PSTN stikal lahko definiramo v dve osnovni kategoriji: linijsko in

mrežno. Posamezna telefonska linija povezuje naročnike do Centralne pisarne

(Central Office-CO) preko žičnega kabla. Mrežna povezava se uporablja za notranjo

povezavo PSTN stikal. Mrežna povezava tudi omogoča dostop do skupnega

telefonskega okolja, v katerem se pogosto uporablja PBX (Private Branch eXchange)

ali v večjem primeru tudi za poslovanje (pri katerem uporabljajo svoje digitalno

stikalo).

Telefonske linije omogočajo povezavo naročnika do CO, ki lahko nato dostopajo do

PSTN. V naslednji rubriki bomo pogledali funkcije za uporabo telefonske linije ter

kako se povezuje signal med naročnikom in CO in sicer:

lokalna zanka,

analogni linijski signal,

klicanje,

zvonjenje in sprejem klica,

zvočno šifriranje.



Lokalna zanka

Lokalno zanko sestavlja par bakrenih žic, ki sega od Central Office do stanovanjske

ali poslovne stavbe, ki so povezane s telefonom, fax-om, modemom ali katero drugo

telefonsko napravo. Lokalna zanka omogoča naročniku dostop do PSTN preko

povezave do centrale. Lokalna zanka se konča z MDF (Main Distribution Frame) na

centrali ali na oddajnikih (Remote line centralancentrator). Oddajniki menjavajo

lokalne ponudnike med vidnimi linijami brez uporabe virov centrale.

Analogna linija

Trenutno večina telefonov uporablja analogno telefonsko linijo. Priporočajo

analogno linijo, ker se uporablja analogni signal preko lokalne zanke (med telefonom

in centralo). Analogni signal prenaša dva sestavna dela komunikacije med telefonom

in centralo. To so zvočne komponente in signalne komponente.

Klicanje

Klicanje poteka tako. Ko uporabnik zavrti številko, se ta poveže do centrale kot serija

pulzov klicanih številk ali tako imenovani DTMF (Dual Tone Multi-Frequency)

signala. DTMF signal je kombinacija dveh signalov, ki ustvarja različni frekvenci.

Skupno sedem frekvenc združuje edinstven DTMF signal za 12 ključev (tri stolpce

po 4 vrstice) na standardni telefonski številčnici. Klicanje je možno, ko vnesemo

ustrezno število številk.

Zvonjenje in sprejem klica

Obvestilo, da nas nekdo kliče, poteka tako, da centrala pošlje električno napetost

preko lokalne zanke do zaključene linije. Vhodna električna napetost se aktivira ob

zvonjenju, znotraj telefona pa se ustvari slišen klicni signal. Centrala tudi pošlje

zvonjenje nazaj preko izvirne lokalne zanke, ki pokaže klicno številko. Centrala

prepozna spremembo, ko dvignemo slušalko in se ustavi električna napetost. Temu

postopku pogosto pravimo zvočni obroč.

Zvočno šifriranje

Analogni zvočni signal mora biti šifriran v digitalno informacijo za prenos preko

digitalnega mrežnega stikala. Pogovor je dovršen z uporabo kodeka

(šifrator/dešifrator), ki pretvori analogne in digitalne podatke. ITU G.711 standarda

navaja PCM (Pulse Codec Modulation) metoda, ki jih večina PSTN. Pretvornik

analognega v digitalni signal na vzorcu analognega zvoka 8000 krat na sekundo in

nato dodeli izračunano vrednost, ki temelji na 256 sklepnih stopnjah. Izračunana

vrednost je naprej dešifrirana v binarne številke, ki predstavljajo posamezen podatek

točke v vzorcu. (Dostop in prenos, 2016)



ISDN

Integrated Services over Digital Network (kratica ISDN) pomeni integrirane storitve

preko digitalnega omrežja. Je vrsta telekomunikacijske povezave, ki uporablja

običajno bakreno palico. Uporablja se predvsem za telefonijo in tudi prenos

podatkov. Uporablja dva B-kanala pasovne širine 64kbit/s in D-kanal širine 16 kbit/s.

Prednosti sistema ISDN pred modemi, priključenimi na običajno telefonsko linijo so:

boljša kakovost zvoka, boljša kakovost telefaksov in hitrejši prenos podatkov med

računalniki. ISDN-ov multiplekser za osnovni dostop (basic rate access) običajno

telefonsko linijo razdeli na tri pasove: dva pasova B in en pas D. Vsak pas B

omogoča prenos 64 kilobitov na sekundo in lahko prenaša eno govorno zvezo ali 50

hkratnih podatkovnih zvez s hitrostjo 1200 kilobitov na sekundo. Pas D, ki deluje s

hitrostjo 16 kilobitov na sekundo, je namenjen prenašanju podatkovnih signalov. S

primarnim dostopom (primary rate access) ISDN omogoča uporabo do 30 pasov B.

Do septembra leta 2005 je Telekom Slovenije, ki je bil tudi edini ponudnik,

pogojeval ADSL dostop z ISDN dostopom. (ISDN, 2016)

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Telekomunikacije&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Parica

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Telefonija&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pasovna_%C5%A1irina&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kbit/s&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Modem

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Telefonska_linija&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Multiplekser

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kilobit&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Telekom_Slovenije



4. GSM IN ANSI MOBILNE APLIKACIJE

Pri stacionarnem telefonskem omrežju je uporabnikova lokacija nespremenljiva in

dogovorjena za uporabo telefonske sheme v omrežju. Pri brezžičnem telefonskem

sistemu pa uporabnik lahko prosto zamenja lokacijo, ne da bi pri tem sistem zaznal

motnjo. Primer: uporabnik izklopi telefon preden se vkrca na letalo ter ga vklopi po

pristanku v drugi državi. Za dohodni klic do uporabnika ni direktne povezave med

uporabnikovo lokacijo in mobilno telefonsko številko. Zaradi lokacije in drugih

informacij mora izpeljati realno-časovno, preden je klic dostavljen do prenosnega

telefona. Takšno prekinjanje klica potrebuje zmogljivo število prvotnih ne-krožnih

(povezanih) signalov. Mobilni odhodni klici zavzamejo manj začetnega signala, ker

radijski sistem, do katerega so uporabniki povezani, ve za pozicijo uporabnika.

(GSM, 2016)

4.1. MOBILNA OMREŽJA

V tem poglavju bomo predstavili Globalni sistem za mobilno telekomunikacijo

(GSM), ki je najpopularnejše digitalno-celično omrežje. Pregledali bomo pojem

arhitekture, vmesnika in protokolov ter zaključili z mobilnim managementom in

klicnem procesu v omrežju. Protokoli, ki so temeljni za GSM (BSSAP- glavno mesto

za podsistem aplikacijskega dela) ter MAP (mobilni aplikacijski del), so podsistemi,

ki izkoriščajo dejansko funkcionalnost SS7 protokola in omrežja. Namen tega

poglavja je, da bomo razumeli ozadje GSM ter vpliv MAP-a na proces klicanja.

GSM se je razvijal skozi različne faze. V nadaljevanju sledijo glavne značilnosti

določenih faz.

1.faza GSM, leta 1992:

posredovanje klica,

vsi klici,

brez odgovora,

zaseden,

nedosegljiv,

klic ni mogoč,

odhodni klic,

prihodni klic,

gostovanje.

2.faza GSM, leta 1995:

SMS (kratka tekstovna sporočila),

večstransko klicanje,

čakajoč klic,



identiteta klicočega,

stroški klicanja,

naročanje na lokalne novice,

povezava z računalnikom,

mobilne telefax storitve (omogočajo z uporabo slušalk pošiljanje, prejemanje

telefaksov).

Naslednje faze GSM po letu 1996:

nadgradnja in izboljšanje obstoječih storitev,

prenos podatkov,

DECT dostopa do GSM,

PMR (javni dostop mobilnega signala),

okrepitev SIM (identifikacijski naročniški modul) kartice,

nadstandardne storitve,

razširitev VPN.

Za razliko od Evrope v ZDA uporabljajo zraven GSM še TDMA ter CDMA. V ZDA

sta bolj razširjena kot GSM. (GSM zgodovina, 2016)

4.2. MREŽNA ARHITEKTURA GSM

GSM arhitektura se lahko širše deli na tri področja: BSS (bazni podsistem), mrežno-

stikalni podsistem (NSS) in operacijsko-podporni podsistem (OSS). Vsak od

podsistemov je sestavljen iz uporabnih entitet, ki komunicirajo preko različnih

vmesnikov z uporabo določenih protokolov.

BSS sestoji iz bazno sprejemno/oddajne enote (BTS) in baznega nadzornika (BSC).

Bazni podsistem omogoča prenos poti med mobilnimi postajami in NSS, ki ureja

prenos poti. NSS so možgani celotnega GSM omrežja in sestoji iz mobilnega

izmenjalnega centra (MSC) in štirih inteligentnih mrežnih vozlišč, znanih kot domač

lokacijski register (HLR), obiskovalni lokacijski register (VLR), opremno

identifikacijski register (EIR) in potrditveni center (AuC). Operacijsko podporni

podsistem je sestavljen iz operacijskega in vzdrževalnega centra (OMC), ki se

uporabljata za oddaljene in osredotočene operacije, administracijo in servisne naloge.

Operacijsko-podporni podsistem je običajno registriran na prostem in nima

standardiziranih vmesnikov. Bazni podsistem je del radia, ki pa ni povezan z

radijskim signalom. Torej bistvo je v mrežno-stikalnem podsistemu, kjer se uporablja

MAP protokol.

Slika 9 prikazuje, kako GSM izkorišča brezžično strukturo. Vsaka celica je šest-

kotne oblike in tako celice tesno povezuje. Vsaki celica je dodeljena frekvenca

obsega. Velikost celice je tako majhna, da se skoraj nič frekvence ne more ponovno

uporabiti v drugi celici. Pomanjkljivost majhnih celic je, da potrebujejo večje število



baznih postaj, kar pa poveča infrastrukturne stroške. Osnovna razlika med GSM 900

ter GSM 1800/1900 sistema je zračni vmesnik. Oba uporabljata mikro celično

strukturo. (Arhitektura GSM, 2016)

Slika 9: Ponovna uporaba frekvenc in mobilna struktura


4.2.1. MOBILNA ENOTA

GSM omogoča tudi mobilno klicanje ter prenos podatkov preko prenosnika z

uporabo PCMIA kartice. Mobilno postajo sestavlja oprema, da lahko uporabnik

dostopa do PLMN (brezžična mobilna omrežja) in snemljive pametne kartice, znane

kot SIM, da prepoznamo uporabnika.

GSM je edinstven pri uporabi SIM kartic, da prepozna uporabnikovo identiteto iz

mobilne naprave. SIM kartica je prenosna med mobilno odpremnimi enotami.

Mobilna enota ima več povezanih identitet, vključno z mednarodno mobilno

identiteto naprave (IMEI), mednarodno identiteto mobilnega naročnika (IMSI),

začasno identiteto mobilnega naročnika (TMSI), mobilno postajo IDSN številke.

Sledeče sekcije predstavljajo primere identitet.

IMEI

Vsaka naprava ima enkratno številko, znano kot IMEI in trajno shranjeno. IMEI ni

samo serijska številka, ampak kaže tudi proizvajalca, državo, v kateri je bil

proizveden, in tip, kjer je bil odobren.



Na sliki 10 vidimo, da potrditveni tip kode (TAC) označuje državo, v kateri je bil

telefon odobren z odobreno številko. Prvi dve številki TAC predstavljata potrditveno

državo. Končna produkcijska koda (FAC) identificira, kje je bil telefon proizveden.

Spodnja tabela 1 kaže kode, ki so trenutno v uporabi. Serijska številka (SNR) je

samostojna serijska številka, ki enoznačno identificira posamezno mobilno postajo.

Slika 10: IMEI struktura


Koda Obrat

01, 02 AEG

07, 40 Motorola

10, 20 Nokia

30 Ericsson

40, 41, 44 Siemens

47 Option International

50 Bosch

51 Sony

51 Siemens

51 Ericsson

60 Alcatel

70 Sagem

75 Dancall

80 Philips

85 Panasonic

Tabela 1: končne proizvodne številke



IMEI se uporablja za bistvene mrežne operacije, kot je npr. zamenjava mobilne

postaje.

Za izpis IMEI na večini prenosnih telefonov moramo vtipkati *#06#. Je uporabno

zaradi varovanja, saj lahko preko omrežja blokiramo napravo.

IMSI

Vsak uporabnik ima dodeljene enoznačne številke, znane kot IMSI. IMSI je edina

identifikacija uporabnika znotraj GSM in je shranjena v SIM. SIM vsebuje

naročnikove podrobnosti in omogoča naročniške storitve, ko se nahaja kot del

mobilne opreme.

IMSI je naveden v GSM 30.03, za 3gPP v TS 23.003 in ITU v E.212.

Mobilna številka identifikacijske postaje (MSIN) prepozna mobilnega naročnika.

Nacionalna identiteta mobilne postaje (NMSI) je pojmovana za MNC+MSIN polja.

Bazna sprejemna postaja (BTS)

Omogoča povezavo med mobilnim omrežjem in mobilno postajo preko zračnega

vmesnika. Bazna sprejemna postaja obdaja radijske sprejemnike (oddajnike), ki

določajo celice in uravnavajo radijski protokol z mobilno postajo.

Bazni kontroler (BSC)

Število baznih sprejemnih postaj se povezuje v bazni kontroler preko vmesnika

imenovanega Abis. Upravlja z radijsko vmesnimi kanali, kot so nastavitve,

frekvenčni skoki, predaje.

Mobilno izmenjalni center (MSC)

Je mrežna komponenta centralnega podsistema. Zaradi velikega števila baznih

kontrolerjev se povezuje na mobilni izmenjevalni center, ki aktivno izmenjuje ISDN.

Ta se povezuje na bazni kontroler preko A-vmesnika. Mobilno izmenjalni center

omogoča pot odhodnih in prihodnih klicev ter vpisovanje uporabniških kanalov na

A-vmesnik.

Obnaša se kot normalni izmenjalni vozel na PSTN ali ISDN in omogoča vse

potrebne naloge za rokovanje z mobilno postajo, vključno z registracijo, potrditvijo,

posodobitvijo lokacijo, vmesno predajo mobilno izmenjalnega centra in klicno potjo

do gostujočega naročnika. Mobilni izmenjalni center posreduje povezavo do javnega

stacionarnega omrežja.

Skupno z MSC, HLR in VLR omogoča GSM klicne poti in možnosti gostovanja.



Register domačih naročnikov (HLR)

HLR se lahko upošteva kot velika podatkovna baza, ki vsebuje informacije o tisočih

naročnikih. Vsako mobilno omrežje ima najmanj en HLR. Medtem je logično en

HLR na GSM omrežje.

HLR vsebuje vse administrativne podatke, ki so vezani na naročnika. Lokacija vsake

mobilne postaje, ki pripada HLR, je shranjena in urejena tako, da lahko locira klic

naročnika. Informacija o lokaciji je preprost VLR naslov, ki opisuje naročnika. HLR

nima direktne kontrole MSC-ja.

Register gostujočih naročnikov (VLR)

Tako kot HLR tudi VLR vsebuje podatke o naročniku. Za razliko vsebuje samo

določene administrativne informacije. VLR podatki so samo začasno shranjeni,

medtem ko je naročnik lociran na področju določenega VLR. VLR je zadolžen za

eno ali več MSC področij. Ko naročnik vstopi v novo MSC področje, se posodobi

procedura o lokaciji. V nasprotnem primeru, ko izstopi iz določena področja, pa HLR

pobriše začasne podatke o naročniku.

Register za identifikacijo opreme (EIR)

EIR je podatkovna baza, ki vsebuje liste o veljavni mobilni opremi v omrežju. Vsaka

mobilna enota je označena z IMEI-jem. EIR vključuje listo o ukradenih mobilnih

napravah. EIR omogoča klic na ukradeno mobilno enoto. To je mogoče zaradi

enoznačne številke IMEI.

Potrditveni center (Auc)

Potrditveni center je zaščitena podatkovna baza, ki shranjuje kopije skritih ključev,

shranjenih na naročniških SIM karticah.

Storitve GPRS vozlišča (SGSN)

SGSN je zadolžena za pošiljanje podatkovnih paketov iz mobilne enote ne glede na

geografsko področje. Njene naloge vključujejo paketno pot in transport, mobilno

upravljanje (dodajanje/odvzemanje in lokacijsko upravljanje), smiselno povezovanje,

avtentične funkcije polnjenja. Lokacijski register SGSN shranjuje informacije o

lokaciji in uporabniški račun (kot je IMSI in naslov uporabljen pri paketnem

prenosu) vseh GPRS uporabnikov, ki so se registrirali s tem SGSN.

SGSN dostavlja pakete do mobilne enote znotraj področja svoje storitve. SGSN

prepozna naročnike v svojem področju, poizvedba HLR pa pridobiva naročniške

profile ter ohranja posnetek njihove pozicije.



Pot skozi GPRS vozlišča (GGSN)

GGSN ohranja informacijo o poti, ki je potrebna za tunel protokol podatkovnih enot

(PDU) do SGSN, ki podpirajo določene mobilne enote. Druge naloge vključujejo

omrežje, naročnikov pregled in preslikavo naslovov. (Mobilna enota, 2016)

4.3. VMESNIKI IN PROTOKOLI

V prejšnjem poglavju smo se seznanili z GSM mrežno arhitekturo. V tem delu pa se

bomo seznanili s SS7/C7 protokoli in vmesniki. Različni protokoli uporabljajo

različne vmesnike. SS7/C7 protokoli MTP, SCCP, TUP, ISUP so protokoli, ki so se

uporabljali preden so bila brezžična omrežja na voljo. Glavni del tega poglavja

predstavlja SS7/C7 protokole, ki so izrecno oblikovali GSM.

Vmesniki med njimi Opis

Um MS-BSS

Radijski vmesnik je namenjen izmenjavi

MS in BSS. LAPDm je modificirana

verzija ISDN LAPD, namenjena

signalizaciji.

Abis BSC-BTS BSS notranji vmesnik, ki povezuje BSC

in BTS.

A BSS-MSC Vmesnik –A med BSS in MSC. Ureja

razporeditev razpoložljivih virov do MS

in mobilnega upravljanja. Uporablja

BSSAP protokole.

B MSC-VLR Vmesnik B obdeluje signal med MSC in

VLR. Uporablja MAP/B protokol.

Večina MSC se povezuje z VLR ter

kreira B vmesnik notranji.

C

GMSC-HLR

or SMSG-HLR

Vmesnik C med HLR in GMSC or

SMSC. Vsak klic, ki izvira izven GSM

(npr. iz stacionarnega omrežja), mora iti

skozi vrata, da pridobi informacijo o poti,

ki je potrebna za končanje klica.

D HLR-VLR Vmesnik D med HLR in VLR, ki

uporablja MAP/D protokol za izmenjavo

podatkov povezano z lokacijo mobilne

enote in podskupino naročniških

podatkov.

E MSC-MSC Vmesnik E povezuje MSC-je. Izmenjuje

podatke, ki so vezani na predajo med

vodilnimi in posredovanimi MSC-ji z

uporabo MAP/R protokola. Vmesnik E je



lahko tudi uporabljen za povezavo GSM

in SMSC.

F MSC-EIR Vmesnik F povezuje MSC do EIR z

uporabo MAP/F protokola, ki preverja

status IMEI-ja, ki ga je MSC prejel od

mobilne naprave.

G VLR-VLR Vmesnik G povezuje dva VLR-ja

različnih MSC-jev z uporabo MAP/G

protokola za prenos naročniških

informacij.

H MSC-SMSG Vmesnik H je lociran med MSC in

SMSG ter uporablja MAP/H protokol za

podporo prenosa kratkih sporočil. GSM

znan tudi kot ANSI-41, je neznan, ampak

H in ANSI-41 je uporabljen za HLR-AC

vmesnik.

I MSC-MS Vmesnik I je vmesnik med MSC in

mobilno postajo. Izmenjava sporočil med

vmesnikom I se transparentno povezuje

preko BSS.

Tabela 2: GSM vmesniki in protokoli

V delovanju fizične plasti radijski vmesnik (MS-BTS) uporablja RF radijski prenos.

Vmesnik A uporablja 64-kbps za katerokoli inštalacijo (žično, optično ali

mikrovalovno). Vsi ostali vmesniki v GSM sistemu uporabljajo SS7/C7 MTP1 na

fizičnem sloju.

Na podatkovni plasti, ki se uporablja za radijski vmesnik, je LAP-Dm. LAP-D je

podatkovna povezava na plasti in se uporablja na vmesniku A. Vsi ostali vmesniki v

GSM sistemu uporabljajo SS7/C7 MTP2 na podatkovni plasti.

Radijski vmesnik in vmesnik A nimata mrežnega sloja. Vsi ostali vmesniki v GSM

sistemu SS7/C7 MTP3 na mrežnem sloju.

Povezave sej (slika 11) in prikaz sloja niso uporabljeni v SS7/C7. Te funkcije so

združene v aplikacijskem sloju, znanem kot Level 4 na SS7/C7.



Slika 11: Delovanje SS7 protokola na posameznem sloju

Vsi vmesniki okrog MSC uporabljajo SS7/C7 protokole. Protokoli B, C, D, F in G so

posredovani kot MAP vmesniki. Ti tudi povezujejo MSC registre do drugih

registrov. Vmesnik R podpira MAP protokol in poziva nastavitvene protokole

(ISUP/TUP). Ta vmesnik povezuje en MSC z drugim MSC znotraj istega omrežja ali

v omrežje drugega MSC. (Vmesniki, 2016)



5. RAZISKOVALNI DEL

5.1. OPIS TRENUTNEGA STANJA TELEFONIJE

V podjetju trenutno uporablja telefone 115 zaposlenih. Dobra polovica (62

zaposlenih) uporablja telefon znanega proizvajalca Siemens Hicom 150E, druga

večina (46 zaposlenih) pa Gigaset SL400 (slika 12). Sedem zaposlenih se poslužuje

IP telefona Fanvil C58P. Centrale in telefone, ki so najpogosteje uporabljeni, bomo

predstavili v nadaljevanju. Zaradi zastarele tehnologije ne bomo posvečali večje

pozornosti in bomo predstavili samo glavne značilnosti central PBX Siemensa,

brezžičnega telefona Gigaset SL400 ter IP telefona Fanvil C58P.

Slika 12: Primerjava uporabe žičnih in brezžičnih telefonov

5.2. TELEFONSKA STRUKTURA TRENUTNEGA STANJA

Pred dvajsetimi leti se je postavil v podjetju telefonsko-komunikacijski strežnik.

Temeljil je na analognih karticah, ki so omogočale priključitev do 150 telefonov oz.

uporabnikov. Pri tem bi radi omenili, da so med prvimi v Sloveniji uporabljali

satelitsko povezavo. Ponudnik telefonske komunikacije je podjetje Amis d.o.o., ki je

omogočal hitrost povezave do 2Mb/s. Pri prenosu podatkov preko analogne

telefonske povezave potrebujemo napravo za spreminjanje digitalnih podatkov v

analogne in nazaj. Za modulacijo je skrbel Tiel modem. Kasneje so se kaskadno na

telefonsko-komunikacijski strežnik vezale tudi digitalne kartice, ki so še povečale

kapacitete uporabnikov na skupno število 300. Neposredno so se v zadnjih desetih

letih vezale tudi DECT telefonske bazne postaje (24). Trenutno strukturo prikazuje

slika 13.

51% 43%

6%

Primerjava žičnih in brezžičnih telefonov

Siemens Hicom150E(žični)

Gigaset SL400(brezžični)

Fanvil C58P (IP telefon)



Tiel modemE&M

Analogni/Digitalni Digitalni/Analogni

Povezava na AMIS 2Mb/sAnalogne

kartice

za 150

uporabni

kov

Digitalne

kartice

za 150

uporabni

kov

Komunikacijski strežnik

4 kanali

Analogno/digitalni pretvornik

Povezava navzven do Avstrije

DECT wireless 24 Baznih postaj

Struktura telekomunikacij pred prenovo

Slika 13: Struktura telekomunikacij pred prenovo

V nadaljevanju sledi podroben opis strojne komunikacijske opreme.

5.3. OPIS STROJNE KOMUNIKACIJSKE OPREME

V tem poglavju si bomo podrobneje pogledali naprave, ki se trenutno uporabljajo ter

njihove glavne značilnosti. V zgornji tabeli je grafična ponazoritev stanja telefonije v

podjetju. Prevladujejo žični telefoni z 51 %. Sledijo brezžični telefoni z 43 % ter

VoIP telefoni s samo 6 %.

V podjetju so se uporabljali naslednji telefoni, prikazani v sliki 14, 15 ter 16. V

podjetju so se uporabljali vrvični telefoni Siemens Hicom, brezžični telefoni Gigaset

SL400 ter IP telefoni FANVIL C58P, ki so že omogočali konferenčne klice. Drugih

funkcij posameznih telefonov ne bomo predstavljali, ker niso predmet naše

diplomske naloge.



Slika 14: Žični telefon Siemens Hicom 150E

(Vir:http://hacsatel.hu/termek/siemens·hicom·es·hipath·telefonkozpontok·szervizelese···progr

amozasa/)

Slika 15: Brezžični telefon Gigaset SL400

(Vir: http://www.ratel.si/Portals/0/SL400H11.jpg)

Slika16: VoIP telefon FANVIL

(Vir: http://fanvil.voipgearandequipment.com/fanvil-c56/)



5.4. STROŠKI TELEKOMUNIKACIJ

V nadaljevanju si bomo ogledali finančno stanje telekomunikacij v organizaciji pred

prenovo in po njej. Eden izmed glavnih razlogov za prenovo so bile finance.

Izpostavili bi samo, da med telekomunikacije nismo vključili internetnih storitev, ker

se v obeh primerih pojavljajo in predstavljajo fiksni strošek pred in po prenovi.

Obdelovali bomo stroške storitev v aprilu 2010 in avgustu 2015. V tem času je prišlo

do spremembe davka, zato bomo obravnavali stroške brez DDV.

5.4.1. PREGLED STROŠKOV V APRILU 2010

V tabeli 5 vidimo, da so bili trije ponudniki telefonskih storitev. Amis predstavlja

ponudbo s paketi ADSL, internetno (ethernet) telefonsko povezavo in priključnino na

Amis PBX 8-kanalno centralo. V nadaljevanju so stroški v različna zunanja omrežja.

Ponudnika Telekom d.d. smo opredelili s skupnim enkratnim zneskom. Zadnji

ponudnik Mobitel d.d. predstavlja tri ločene račune zaradi skupin uporabnikov v

organizaciji. Zneski so visoki zaradi večjega števila mednarodnih klicev.

PONUDNIK STORITVE CENA BREZ DDV

AMIS PAKET AP8-ADSL(10Mb/1Mb) 29,00

AMIS AMIS ETHERLINK 10Mb/s 79,00

AMIS AMIS PBX-8 KANALOV 35,60

AMIS AMIS PBX KLICI 0,00

AMIS KLICI V TUŠMOBIL 1,44

AMIS BREZPLAČNI KLICI 0,00

AMIS KLICI V SIMOBIL 2,02

AMIS KLICI NA KOMERCIALNE ŠTEVILKE 13,64

AMIS KLICI V MOBITEL 2,44

AMIS KLICI V MOBILNA OMREŽJA 2,90

AMIS KLICI V MEDNARODNA MOBILNA OMREŽJA 240,36

AMIS MEDNARODNI KLICI 73,27

AMIS KLICI V FIKSNA OMREŽJA 25,38

AMIS KLICI V OMREŽJA AMIS 0,00

TELEKOM SKUPAJ 131,24

MOBITEL RAČUN 1 MOBITEL 246,16



Tabela 3: Pregled stroškov po ponudniku storitev



Graf 1 prikazuje stroške telekomunikacij po segmentih posameznega ponudnika.

Največji delež 60,23 % (812,39 €) predstavljajo stroški ponudnika Mobitel d.d.

zaradi velikega obsega mednarodnih klicev. Sledijo stroški podjetja Amis d.o.o. z

30,03 % deležem in vrednostjo 405,05 €. Zadnji, najmanjši delež predstavlja Mobitel

d.d. z 131,24 € oz. slabih 10 %. Skupno so stroški predstavljali 1348,68 € v vrednosti

brez davka na dodano vrednost.

Graf 1: Stroški telekomunikacij aprila 2010

5.5. SWOT ANALIZA

SWOT analiza pomeni celovito ocenjevanje prednosti in slabosti ter priložnosti in

nevarnosti določenega podjetja. Spada v proces strateškega planiranja v ožjem

smislu, ki je lahko usmerjeno na organizacijo kot celoto ali pa na posamezne

strateške poslovne enote v njenem okviru. Namen te analize je predvsem ugotoviti,

na katerih področjih ima podjetje prednosti v primerjavi s konkurenčnimi podjetji in

kje so slabosti, kar nas napoti h glavnim nevarnostim in priložnostim, s katerimi se

bo moralo v prihodnosti soočiti. (Pučko, 1994)

Analizirali bomo obstoječe stanje (slika 17). Med prednosti štejemo, da se lahko

opusti stara PBX Siemens telefonija. možnost, da se ustvari rešitev z uporabo

mobilne telefonije in ohrani dosedanja funkcionalnost. Prednost vidimo v tem, da se

lahko obdrži IP PBX z vsemi možnostmi in se nadaljuje z uporabo IP telefonov.

Slabosti so v stari tehnologiji, starih telefonskih aparatih, ki jih je potrebno vedno več

vzdrževati ter v visokih stroških. Priložnost je v kreiranju nove IP PBX rešitve.

Grožnje predstavlja konkurenca mobilne telefonije z vedno novejšimi ponudbami ter

nenehno spreminjanje mobilnih paketov.

405,05

131,24 812,39

Stroški telekomunikacij-April 2010, vrednost v EUR brez DDV

AMIS

TELEKOM

MOBITEL



PREDNOSTI

- ustvariti rešitev z uporabo

mobilne telefonije in ohraniti

funkcionalnost;

- opustiti staro PBX Siemens

telefonijo;

- obdržati trenutno IP PBX z vsemi

možnostmi;

- uporaba IP telefonov tudi v

nadaljevanju.

SLABOSTI

- stara tehnologija;

- stari telefonski aparati;

- visoki stroški.

PRILOŽNOSTI

- kreiranje nove IP PBX rešitve.

GROŽNJE

- konkurenca mobilne telefonije;

- nove storitve ponudnikov;

- hitro spreminjanje mobilnih

telefonskih ponudb.

Slika 17: SWOT analiza obstoječega stanja

5.6. PRENOVA TELEKOMUNIKACIJ

Struktura po prenovi je videti tako (slika 18), da stoji My PBX centrala na podlagi

Linux sistema. Naprej vodijo 4 ISDN povezave (torej 8 kanalov). Sledi več-linijski

Patton ISDN BRI izhodni usmerjevalnik (SmartNode serije 4630). Usmerjevalnik

omogoča 3 do 5 ISDN BRI (Basic rate interface) vhodov, 4 ali 8 pasovnih širin ali

T.38 Fax številk. Patton omogoča vse telefonske funkcije kot tudi vse kompletne

dostope usmerjanja (dva 10/100 eternetna vhoda z MDI-X dostopom, požarnim

zidom, PPPoE, DHCP, DynDNS). Usmerjevalnik nudi polno podporo za VOIP

protokole.

Tukaj bi radi omenili pomembnost Patton usmerjevalnika, saj ravno dodaten BRI

vhod reši VoIP mrežno integracijo problema pri namestitvi. Vhod sinhronizira

prehod in posreduje napako (ISDN podatke in fax prenos), ki se lahko uporabi kot

lokalni izpad na vhodnih vratih (port) za optimizacijo klicanja in tvegane operacije.

Vhod tudi omogoča integracijo ISDN z nujnim klicem, vključenim iz javnega ISDN-

ja.

Povezava domačega ponudnika Amis-a d.o.o. se je zamenjala s Telekomovim

(trenutna hitrost povezave je 20Mb/s). Odločitev o zamenjavi ponudnika smo sprejeli

na podlagi večkriterijskega odločitvenega modela, ki je predstavljen v nadaljevanju.

Največja sprememba za zaposlene je zamenjava telefonskih aparatov iz vrvičnih oz.

brezžičnih DECT aparatov na prenosne GSM telefone. Prenesla se je logika na



podlagi številk. Zunanje klicatelje je možno priklicati na stacionarno in mobilno

številko. Znotraj notranjega klicnega omrežja še je omogočeno brezplačno klicanje

na kratke številke, stacionarne številke znotraj omrežja ter mobilne številke, ki so v

notranji skupini.

Struktura telekomunikacij po prenovi

My PBX

Patton preklopnik

4 ISDN8 kanalov

GSM aparat

-stacionarne št./kratke št.-mobilna št.

TELEKOM20Mb/s

Slika 18: Struktura telekomunikacij po prenovi

5.6.1. ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO PONUDNIKA

TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV

Opredelitev problema

Problem, s katerim se srečujemo, je izbira pri prenovi telekomunikacij. Na izbiro

imamo več možnosti in vsaka ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Cilj predstavlja

možnost, da se lahko v določenem položaju ponudi največ. Za odločitveni proces

bomo uporabili metodo DEX-i, ki nudi podporo odločanja na osnovi kvalitativnega

vrednotenja spremenljivk po več parametrih.

Odločitvena metoda DEX

Z odločitvam se soočamo vsakodnevno. Definirano je kot »izbira ene izmed več

variant, alternativ, možnosti ali različic«. (Bohanec ,2006)

DEX je več-parametrska odločitvena metoda, razvita na Institutu "Jožef Stefan".

(Bohanec, Rajkovič 90; 92) DEX temelji na razgradnji odločitvenega problema v

hierarhično strukturo kriterijev. Kriteriji pri metodi DEX so diskretni in kvalitativni:

njihove vrednosti so v splošnem besede, na primer dobro, nesprejemljivo in

podobno. Namesto besed je možno uporabiti tudi intervale numeričnih vrednosti.



Razlika je prisotna tudi pri funkcijah združevanja (agregacije) nižjenivojskih

kriterijev v končno oceno, kjer DEX namesto uteži uporablja odločitvena pravila tipa

“če-potem”.

Metoda pripomore pri odločanju, kjer se soočamo s parametri, ki jih težko merimo

numerično in v situacijah, kjer ima subjektivno presojanje večjo vrednost kot

nepristransko.

Identifikacija problema

Na začetku se opredelimo na problem, ki ga moramo rešiti. Za postopek reševanja

odločitvenega modela je pomembno, da problem podrobno spoznamo, razumemo in

opredelimo. Zanima nas, kaj je stvar odločitve, o čem se odločamo, kaj hočemo z

odločitvijo doseči. Predpostaviti želimo ugodne in neugodne posledice odločitev

glede na problem. V naslednji fazi oblikujemo odločitvene skupine in opredelitev

odločevalca. Odločevalec opredeli kriterije in alternative, prevzame zadnjo odločitev

in je odgovoren za izvedbo. Naš predmet odločanja je, katero telekomunikacijsko

rešitev bi sprejeli. Želimo ohraniti funkcionalnost, hočemo preprosto rešitev za

uporabnika in finančno sprejemljivo za organizacijo.

Identifikacija kriterijev

Identifikacija kriterijev ima pomembno funkcijo pri odločitveni analizi in s tem tudi

najpomembnejšo fazo odločitvenega procesa. V tej fazi odločevalec zgradi predlog

kriterijev, katerih vrednosti potem ovrednoti, primerja in oceni. Pri kriterijih je

pomembno, da se ne ponavljajo in da zajemajo glavne kriterije. Pomembna je tudi

merljivost kriterijev, kar pomeni, da lahko merimo zalogo vrednosti. Ta proces

sestavljajo naslednji koraki:

spisek kriterijev-oblikovanje nestrukturiranega seznama kriterijev;

strukturiranje kriterijev-kriterije hierarhično razporedimo in oblikujemo drevo

kriterijev;

merske lestvice določijo zalogo vrednosti, zmožnosti kriterijev, ki jih lahko

pri vrednotenju zavzamejo.

Torej, kriteriji, ki bodo vplivali na prenovo, so sledeči:

cena storitev-mesečni strošek,

cena servisnih storitev,

finančni vložki,

Telekom, Simobil, Amis, Telemach,

funkcionalnost storitve,

ldap, preusmeritev klica,

IP telefonija,

konferenčni klici,



napajanje,

dostopnost,

garancija (1 leto ali več),

stacionarna telefonija,

mobilna telefonija,

uporabniku prijazna uporaba,

brezplačni klici v oddaljene dislocirane enote,

stroški naročnine,

stroški cene domačih in tujih klicev,

brezplačni interni klici,

administracija central,

servis naprav in telefonskega omrežja.

Struktura kriterijev

Na začetku definiramo glavni atribut, ki je v našem primeru telefonija. Sledijo

pomožni atributi, ki so stroški, funkcionalnost, dostopnost, vzdrževanje ter VoIP. Pri

pomožnih atributih smo dodali kriterije, po katerih bomo ocenjevali posamezne

variante, kar je razvidno iz slike 19.

Slika 19: Struktura kriterijev

Slika 20 prikazuje atribute in njene pomožne atribute. Definirali smo sedemnajst

pomožnih atributov.

Tele

fon

ija

stroški

funkcionalnost

dostopnost

vzdrževanje

VOIP



Slika 20: Drevo kriterijev v programu DEX-i

Zaloge vrednosti

Zaloge vrednosti določimo za vsak člen v drevesu. Najprej opišemo kriterije in

nadaljujemo s pomožnimi atributi ter na koncu določimo vrednosti atributom.

Pregled zalog vrednosti posameznih atributov sledi v sliki 21.



Slika 21: Zaloge vrednosti

Vrednotenje variant

Variante smo ovrednotili z naslednjimi vrednostmi, ki jih prikazuje slika 22. Mesečni

strošek, finančni strošek ter mobilna smo ovrednotili z nizki, srednji ter visok, kar

predstavlja določene vrednosti za nas.

Slika 22: Vrednotenje variant



Analiza variant

Program DEX-i prikazuje grafe v treh različnih barvah: modra, rdeča in zelena.

Modra prikazuje ugodno vrednost, zelena najbolj ugodno ter rdeča najmanj ugodno

vrednost. Iz slike 23 je razvidno, da so stroški od vseh štirih ponudnikov ugodni za

nas. Noben ponudnik ni dosegel najugodnejše vrednosti. Stroški predstavljajo za

organizacijo pomembno vlogo. Tako bomo pogledali še razdelitev grafov za mesečni

strošek in strošek investicije.

Slika 23: Vrednotenje stroškov po ponudnikih

Nobeden od ponudnikov ni dosegel nizkega mesečnega stroška, kar je razvidno iz

slike 24. So pa trije ponudniki dosegli srednjo, ugodno vrednost. Visok mesečni

strošek predstavlja podjetje Amis d.o.o.

Slika 24: Vrednotenje mesečnih stroškov po ponudnikih



Slika 25: Vrednotenje finančnega vložka investicije

Pri prenovi telekomunikacij hočemo obdržati trenutno funkcionalnost, zato ima

funkcionalnost pomembno nalogo. Iz slike 26 je razvidno, da Telekom in Simobil

dosegata visoko funkcionalnost, Telemach in Amis pa srednjo mero funkcionalnosti.

Slika 26: Vrednotenje funkcionalnosti, ki jih ponudnik ponuja

V naslednji sliki (slika 27) nas zanima dostopnost ponudnika. Razvidno je, da nas

noben ponudnik ni zelo zadovoljil. Amis in Telekom sta dosegla srednjo vrednost,

kar pomeni, da sta nas zadovoljila. Telemach in Simobil pa ne zadovoljita

dostopnosti.



Slika 27: Vrednotenje dostopnost ponudnika

Za organizacijo pomembno vlogo predstavlja tudi vzdrževanje telekomunikacij.

Ovrednotili smo jo z naslednjimi kriteriji:

garancija,

servisiranje naprav,

administracija central,

zaloga rezervnih aparatov.

Amis predstavlja v tem pogledu najboljšo izbiro. Zadovoljivost so dosegli Telekom,

Telemach ter Simobil. Noben izmed slednjih ni bil nezadovoljiv za vzdrževanje, kar

je razvidno iz slike 28.

Slika 28: Vrednotenje vzdrževanja po ponudnikih



VoIP telefonijo na podlagi obstoječih telefonskih central omogočajo Telekom,

Telemach in Amis, kar je razvidno iz slike 29. Edino Simobil z določenimi

omejitvami, ki smo jih prej omenili, ne omogoča VoIP.

Slika 29: Vrednotenje VoIP po ponudnikih

Najustreznejša izbira

Pregledali smo različne variante. Pri dostopnosti in stroških nismo našli najugodnejše

opcije za organizacijo. V mnogih primerih dosegajo podobne vrednosti. Lahko

sklepamo, da je konkurenca na trgu telekomunikacij precej močna.

Odločili smo se za ponudnika telekomunikacij Telekom d.d., saj omogoča visoko

funkcionalnost. Omogočajo možnost rešitve telefonskega imenika (LDAP- internetni

protokol za dostop do imenikov na osnovi arhitekture odjemalec-strežnik) s pomočjo

sinhronizacije aktivnega imenika (Active Directory-Windows domain controller) ter

s tem ohranjanje funkcionalnosti prejšnjega sistema telekomunikacij.

5.6.2. PREGLED STROŠKOV V AVGUSTU 2015

Po prenovi telekomunikacije so odpadli ostali ponudniki. Kot je znano, se je v drugi

polovici leta 2011 zgodila spojitev hčerinske družbe Mobitel s Telekom-om

Slovenije. Tako je sedaj edini ponudnik Telekom d.d.. Pod stroškom stacionarnega

omrežja so vštete naslednje ponudbe:

naročnina na fiksni priključek (standardni ISDN BA),

naročnina na osnovni PSTN,



IP klici,

naročnina na storitve Infranet (sistem za prenos alarmnih sporočil).

PONUDNIK STORITVE

CENA BREZ

DDV

TELEKOM STACIONARNO OMREŽJE 165,34

TELEKOM MOBILNI TELEFONI 1045,17

Tabela 4: Stroški po prenovi

Graf 2: Stroški telekomunikacij avgusta 2015

5.6.3. PRIMERJAVA OBEH OBDOBIJ

V grafu 3 je razvidno, da so bili stroški v aprilu 2010 večji za 138,17 €. V

organizaciji se od leta 2014 uporablja Microsoftova rešitev glede spletnih konferenc-

program Lync (Bussines Skype). Po pregledanih računih še vedno največji strošek v

obeh primerjalnih obdobjih predstavljajo mednarodni klici. Sklepamo, da vodilna

mesta zasedajo avstrijski državljani, ki komunicirajo v veliki meri z vodstvom

podjetja v Avstriji.

165,34

1045,17

Stroški telekomunikacij-Avgust 2015, vrednost v EUR brez DDV

TELEKOM STACIONARNOOMREŽJE

TELEKOM MOBILNITELEFONI



Graf 3: Primerjava skupnega stroška telekomunikacij 2015

1.348,68 €

1.210,51 €

Primerjava skupnega stroška telekomunikacij

apr.10

avg.15



6. ZAKLJUČKI

V teoretičnem delu smo bolj podrobno pregledali protokole, ki vplivajo na

(internetno) telefonijo in njeno delovanje. Telekomunikacije se hitro razvijajo z

razvojem tehnologije v in omogočajo vedno več možnosti.

V raziskovalnem delu smo analizirali obstoječe stanje telefonije ter

telekomunikacijske opreme v organizaciji. Spoznali smo SWOT analizo na

praktičnem primeru in jo ustrezno opredelili. Pripomogla je k lažji usmeritvi pri

prenovi telekomunikacije. Pregledali smo stroške telefonije pred prenovo in prišli do

ugotovitve, da samo z enim ponudnikom pridobimo na zmanjšanju celotnega stroška.

Po prenovi telekomunikacijskega sistema smo ugotovili sledeče. Največja

sprememba za zaposlene je zamenjava telefonskih aparatov iz vrvičnih oz. brezžičnih

DECT aparatov na prenosne GSM telefone. Prenesla se je logika na podlagi številk.

Zunanje klicatelje je možno priklicati na stacionarno in mobilno številko. Znotraj

notranjega klicnega omrežja je omogočeno tudi brezplačno klicanje na kratke

številke, stacionarne številke znotraj omrežja ter mobilne številke, ki so v notranji

skupini. Ustvaril se je imenik s pomočjo protokola LDAP in s tem ohranil

funkcionalnost, ki je bila eden izmed ciljev pri prenovi telekomunikacij.

S finančnega vidika smo celo minimalno pridobili. Upoštevati pa moramo, da so

uporabniki pridobili mobilne telefone, ki jim omogočajo, da so dosegljivi ne glede na

prostor, kjer se nahajajo.

Z uporabo več-kriterijskega modela razvitega s pomočjo programa DEXi smo prišli

do zaključka na podlagi petih kriterijev ter 17-ih podkriterijev, da je ponudnik

Telekom d.d. najbolj ustrezen za našo prenovo. Do tega spoznanja smo prišli z

analizo posameznih variant in jih tudi posamezno analizirali.



LITERATURA IN VIRI

Bohanec M. (2006). Odločanje in modeli. Ljubljana. DFMA-Založništvo.

Bohanec M. in Rajkovič V. (1990). DEX: An expert system shell for decision

support. Sistemica.

Karin A. (2005). H.323 and Associated Protocols. The Ohio State University.

Palfinger gradivo. (2013). Predstavitvena mapa podjetja Palfinger za nove sodelavce

in sodelavke. Maribor. Palfinger d. o. o.

Pučko D. (1994). Strateško planiranje.Radovljica. Didakta.

Rakesh A. (1999). Voice over IP: Protocols and standards. The Ohio State

University.

Spletne strani

Arhitektura GSM (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na

https://www.informit.com/library/content.aspx?b=Signaling_System_No_7&seq

Num=110

Dostop in prenos (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na


Num=32

GSM (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na


Num=114IP telefonija (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na


GSM zgodovina (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na

https://en.wikipedia.org/wiki/GSM

Komuniciranje (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na

https://sl.wikipedia.org/wiki/Komuniciranje

LTE (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na http://www.3gpp.org/technologies/keywords-

acronyms/98-lte

Mobilna enota (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na


Num=116Mrežna topologija (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na


Num=30Protokol H.323 (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na


Protokoli (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na http://student.pfmb.uni-

mb.si/~mzver/Mulitmedija%20II/protokoli.html

Protokol H.245 (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na


PSTN (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na


RTP protokol (2016). Pridobljeno 2.4.2016 na http://student.pfmb.uni-


RTPS protokol (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na http://student.pfmb.uni-


https://www.informit.com/library/content.aspx?b=Signaling_System_No_7&seqNum=110







https://en.wikipedia.org/wiki/GSM

https://sl.wikipedia.org/wiki/Komuniciranje

http://www.3gpp.org/technologies/keywords-acronyms/98-lte

http://www.3gpp.org/technologies/keywords-acronyms/98-lte






http://student.pfmb.uni-mb.si/~mzver/Mulitmedija%20II/protokoli.html








SIP protokol (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na


Struktura PSTN (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na


Num=31

Vmesniki (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na


Num=111








KAZALO SLIK

Slika 1: Standardizirani protokoli ................................................................................. 5

Slika 2: Prenos medija .................................................................................................. 6

Slika 3: Kopica protokolov ........................................................................................... 8

Slika 4: Cisco 7960 ..................................................................................................... 12

Slika 5: Snom 190 ....................................................................................................... 12

Slika 6: Primerjava H.323 in SIP ................................................................................ 13

Slika 7: Generična struktura PSTN ............................................................................. 15

Slika 8: Struktura PSTN v Združenem kraljestvu ...................................................... 17

Slika 9: Ponovna uporaba frekvenc in mobilna struktura ........................................... 22

Slika 10: IMEI struktura ............................................................................................. 23

Slika 11: Delovanje SS7 protokola na posameznem sloju ......................................... 28

Slika 12: Primerjava uporabe žičnih in brezžičnih telefonov ..................................... 29

Slika 13: Struktura telekomunikacij pred prenovo ..................................................... 30

Slika 14: Žični telefon Siemens Hicom 150E ............................................................. 31

Slika 15: Brezžični telefon Gigaset SL400 ................................................................. 31

Slika16: VoIP telefon FANVIL .................................................................................. 31

Slika 17: SWOT analiza obstoječega stanja ............................................................... 34

Slika 18: Struktura telekomunikacij po prenovi ......................................................... 35

Slika 19: Struktura kriterijev ....................................................................................... 37

Slika 20: Drevo kriterijev v programu DEX-i ............................................................ 38

Slika 21: Zaloge vrednosti .......................................................................................... 39

Slika 22: Vrednotenje variant ..................................................................................... 39

Slika 23: Vrednotenje stroškov po ponudnikih........................................................... 40

Slika 24: Vrednotenje mesečnih stroškov po ponudnikih .......................................... 40

Slika 25: Vrednotenje finančnega vložka investicije .................................................. 41

Slika 26: Vrednotenje funkcionalnosti, ki jih ponudnik ponuja ................................. 41

Slika 27: Vrednotenje dostopnost ponudnika ............................................................. 42

Slika 28: Vrednotenje vzdrževanja po ponudnikih ..................................................... 42

Slika 29: Vrednotenje VoIP po ponudnikih ................................................................ 43



KAZALO TABEL

Tabela 1: končne proizvodne številke ........................................................................ 23

Tabela 2: GSM vmesniki in protokoli ........................................................................ 27

Tabela 3: Pregled stroškov po ponudniku storitev ...................................................... 32

Tabela 4: Stroški po prenovi ....................................................................................... 44

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Stroški telekomunikacij aprila 2010 ............................................................... 33

Graf 2: Stroški telekomunikacij avgusta 2015 ............................................................ 44

Graf 3: Primerjava skupnega stroška telekomunikacij 2015 ...................................... 48

KRATICE IN AKRONIMI

DECT: Digital European Cordless Telecommunications

PBX: Private Branch eXchange

VOIP: Voice over Internet protocol

GSM: Global System for Mobile Communication

UMTS: Universal Mobile Telecommunications System

PSTN: Public Swithed Telephone Network

ENUM: Internet Engineering Task Force Protocol

LAN: Local Area Network

QOS: Quality of Service

RTP: Real Time Protocol

UDP: User Datagram Protocol

RTCP: Real Time Control Protocol

RTSP: Real Time Streaming Protocol



SIP: Session Initiation Protocol

LTE: Long Term Evolution

SMS: Short Message Sevice

CSFB: Sirtui Switched Fall Back

SV-LTE: Simultaneous Voice LTE

VoLGA: Voice over LTE via GAN

GAN: Generic Access Network

VoLTE: Voice over LTE

IMSI: International Mobile Subscriber Identity

ITU: International Telecommunication Union

MCU: multipoint Control Units

RAS: Registration Admission Status

ARQ: Admission Request

ISDN: Integrated Services over Digital Network

FTP: File Transfer Protocol

URI: Uniform Resource Indicator

UAC: User Agent Client

UAS :User Agent Server

ASN: Abstract Syntay Notation

SS7: Signaling System 7

LXN: Local Exchange Networks

IEN: InterExchange Networks

IN: International Networks



DLE: Digital Local Exchanges

DMSU: Digital Main Switching Units

DISC: Digital International Switching Centers

CO: Central Office

MDF: Main Distribution Frame

DTMF: Dual Tone Multi-Frequency

PCM: Pulse Codec Modulation

MDI-X: Medium Dependent Interface Crossover

Documents

PRENOVA TELEKOMUNIKACIJSKEGA SISTEMA V … · This bachelor thesis consists of two parts. ... 1990 Promet prvič preseže 1 mrd. avstrijskih šilingov ... originial IETF RFC 2543,