prelom st 2 - Modra kartica · 2009. 3. 2. · načrtovanje deskarskega treninga v olimpijskem ciklusu za deskarje prostega sloga v sp ecifičnem slovenskem prostoru. Luka uživa

brezplaen izvodISSN -

www.modrakartica.comwww.sloski.si

Že bežen pregled Modrega biltena, v katerem so med drugim zbrani tudi portreti reprezentantov vseh disciplin, poda precej zgovorno sliko o veli-kosti Smučarske zveze Slovenije. Dejstvo, da gre za zvezo zvez, prinaša slabe in dobre lastnosti. Sle-dnjih je prav gotovo več, kar na neki način potrjuje tudi letošnja sezona. V predolimpijski zimi nas je namreč veliko tekmovalcev in tekmovalk že nav-dušilo z vrhunskimi izidi, tudi z zmagami. A če bi se lotili nekoliko natančnejše analize izidov, bi kmalu oblikovali sklep, da na vseh področjih oziroma v vseh disciplinah vendarle ne gre vse po načrtih. In prav to je ena izmed prednosti velike zveze, ki pod svojo streho združuje več panog, kar – mimogre-de – v mednarodnem okolju ni nikakršna izjema. Zveza je namreč s kakovostnimi rezultati vseskozi prisotna na slovenski športni sceni. Če se mogoče kaj zalomi reprezentanci v eni panogi, bo to brž

nadomestila druga reprezentanca. Nihanja so del življenja. Tudi športa. Še celo največji športni narodi se srečujejo z menjavo rodov, s slabšimi sezonami ali poškodbami. Veseli pa, da imamo pod okriljem Smučarske zveze Slovenije skoraj vsako leto vsaj enega športnika ali športnico z vrhunskimi rezultati. Danes je to tekačica, jutri alpska smučarka, pojutrišnjem deskar, smučar prostega sloga, skakalec ali biatlonec … Nihanja ali bolje reče-no kar strmi padci krivulj pa v zadnjem obdobju zaznamujejo gospodarstvo, kar bodo zelo kmalu na svojih ramenih občutile tudi športne zveze. Prav zato velja biti še toliko bolj razsoden, racionalen in skrben, a po drugi strani zelo pazljiv, da se recesija v preveliki meri ne bi poznala tudi pri izvedbi programov. Le tako bomo lahko zadržali visoko raven rezultatov, ki bo v bližajoči se olimpijski sezoni še toliko bolj dragocena.

Mag. Stanislav Valant,

predsednik Smučarske zveze Slovenije

Prireditve in podelitve priznanj športnik leta, ki jih organizirata Društvo športnih novinarjev Slovenije in Olimpijski komite Slovenije – Združenje špor-tnih zvez, so si bile v preteklih letih podobne. Bolj ali manj izvirni voditelji, prebrani govori in »tradi-cionalen« glasbeni program. Tudi nestrinjanje z iz-borom je navadno sodilo v razpravo po prireditvi, včasih pa že med samo prireditvijo.

Zadnja izdaja športnika leta mi bo ostala v spomi-nu. Veličasten začetek in tragičen konec. Zbrane, čudovite misli je predsednik republike Slovenije dr. Danilo Türk povedal na pamet, brez zatikanja. Govoril nam je o pomenu športa, pa ne le z vidi-ka športnega rezultata, temveč o pomenu športa za mlade ljudi, ki jim je le-ta način vključevanja v družbo, zdravo življenje in v potrjevanje človeške-ga bistva. Spregovoril je o pomenu socializacije

družbe z možnostjo njene motiviranosti prek vrhunskih športni-kov in njihovih rezultatov. Res imenitno in ponosen sem bil na svojega predsednika.

Vrhunci so vedno na koncu. Olimpijska medalja povsod po svetu velja največ. Zlato je več vredno od srebra in to od brona. Športnik leta je bil pričakovan – Primož Kozmus, ki zase pravi, da je revolucionar v boju za športnike. V zahvalnem govoru nas je polil z ledeno vodo, pokvaril celotno prireditev in razvrednotil poslanstvo športa: »Ne mi zamerit tega. Torej, danes bom rekel tkole, dokler ne bo poskrbljeno za vrhunske športnike v Sloveniji in trenerje, s težkim srcem to rečem, ampak se umikam s prizori-šča, zdaj pa funkcionarji stopte in prosim za rešitev…«. Želi rento. Dosmrtno rento. Če je ne dobi, ne bo več tekmoval. Fant izsiljuje. Diametralno nasprotje govoru predsednika Türka. Po definici-ji heroja naj bi bil Kozmus vzor mladim, vendar me je postavil pred težko in odgovorno nalogo, kako naj otrokom povem, da

ni bistvo športa gmotna korist, ampak razvoj psihofizičnih spo-sobnosti in gradnja celovite osebnosti. Spomnil sem se na Leona Štuklja in Mira Cerarja, oba sta bila po športni karieri vrhunska pravnika. Prepričan sem, da je Kozmus letos zaslužil za nekajletno brezskrbno življenje, gotovo za toliko časa, da se v miru usposobi za nov poklic. Ima Kozmus namen po končani karieri počivati? Je kdaj pomislil, koliko ljudi se bori za vsak naslednji korak?

Odgovorno je, da posameznik skrbi za svojo prihodnost. Če bi Kozmus zahteval plačilo dodiplomskega izobraževanja in social-no varnost med študijem po končani športni karieri, bi bil goto-vo uslišan. Postal bi pravi vzornik. Izkušnje iz lastne hiše nas učijo, da športniki, ki se po končani karieri samozavestno brez »prila-gajanja« transformirajo v »poslovneže«, naredijo več škode kot koristi. Z vplivom in s karizmo orjejo, dokler ne nasedejo na kup svoje nesposobnosti. Takrat je že prepozno, škoda je narejena, a še vedno so nekateri v njih zaljubljeni, ker so dobro smučali, skakali, tekli …

Veliko je zaslužnih za naš narod. Pri vsakem je prisoten osebni in-teres, šele nato panoge in države, ki športniku sploh omogočijo nastopanje na tekmovanju. Brez Olimpijskega komiteja Slovenije tudi Kozmusa ne bi bilo v Pekingu. Športniki niso edini promo-torji države, imamo še kulturnike, znanstvenike, politike … Enkra-tne nagrade so običajne, veliko jih čuti družbeno odgovornost in jim zadostuje priznanje, da so opravili dobro delo.

Kakovostno in ustvarjalno je treba živeti do zadnjega diha. Veliči-na niso medalje, denar, lastnina … Pomembna je osebnost.

Matjaž Štibelj,

urednik Modrih novic in vodja projekta Modra kartica

Modre noviceISSN: 1854-3340Februar 2009Sezona: 2008-2009Številka: 2

Založnik: Smučarska zveza SlovenijeDirektor: Jaro KalanUrednik Modrih novic: Matjaž ŠtibeljSoustvarjalca Modrih novic : Aleš Zakšek, MartinPavčnikUredniki panog:Alpsko smučanje Tomi TrbovcBiatlon Tomaž ŠušteršičDeskanje na snegu Damijan RiflSmučanje prostega sloga Andrej DeklevaNordijsko smučanje Tomi TrbovcTelemark smučanje Urban SimčičZUTS Matija Stegnar

Fotografije: ALPSKO SMUČANJE: Zoom AgenceBIATLON: Vid Ponikvar, Tomaž Šušteršič, arhiv OK PokljukaDESKANJE NA SNEGU: Aljoša Rebolj, Mirjana Rukavina, arhiv FIS in SZSSMUČANJE PROSTEGA SLOGA: Simon Jecl, Blaž Oman, Craig Stein/Shazamm/ESPN ImagesNORDIJSKO SMUČANJE: Srdjan Živulovič/BOBOZUTS: Blaž Lešnik, Primož Kobe, arhiv ZUTSDruge fotografije: arhiv SZSOblikovanje in prelom: Jana Stollecker, s. p., www.JAdesign.siLektoriranje: PLIBERŠEK, izobraževanje, prevajanje in lektoriranje OPTIMUS LINGUA, storitve, d. o. o.Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij, d. d.Naklada: 24.000 izvodov

IZVOD JE BREZPLAČEN

4

Grbine na Starem Vrhu prvič,a ne zadnjič

16. in 17. januarja je v Slovenijo spet pri-šlo mednarodno tekmovanje v smučanju po grbinah. Stari Vrh je gostil dve tekmi evropskega pokala v tej disciplini prostega sloga. Nastopilo je blizu osemdeset smu-čark in smučarjev iz sedemnajstih držav, ki so bili nadvse zadovoljni z lepo pripra-vljeno progo. Ekipe so tako na prizorišču ostale dlje časa in tam trenirale pred tek-movanji in po tekmovanjih.

Od domačih predstavnikov se je najbolje odrezala domačinka v pravem pomenu besede, Škofjeločanka Nina Bednarik, s sedmim mestom prvega dne.

Po tekmah evropskega pokala so tam iz-vedli še tekmo FIS, ki je hkrati štela za na-slove državnih prvakov. Prvaka sta postala Bednarikova in še ne 17-letni Nejc Cigla-rič, ki si je nato v začetku februarja na pro-gi evropskega pokala v Franciji zlomil gle-ženj in mečnico ter moral končati sezono.

Tekmovanja so tam prvič izvedli člani ŠD Grbina, ki imajo zgledne odnose z gostitelji iz STC Stari Vrh in skupaj z njimi tudi želje po izvedbi tekmovanj višje ravni.

mMODRE NOVIČKE

Rok Flander snowboard show 2009Čeprav ekshibicijske tekme nimajo tistega prvinskega tekmovalnega naboja, so vedno pritegnile gledalce. Ljubitelji tenisa so tako lani uživali ob v tekmovalnem smislu nepo-membni seriji dvobojev med Rogerjem Federerjem in Petom Samprasom. Smučarji slalomisti so vijugali pred Moskovčani. Plavalec Mankoč sotekmovalce zdaj že tradi-cionalno zbere na tekmah v sprintu na izpadanje v ljubljanskem Tivoliju. Legende alp-

skega deskanja, akterji našega časa in zvezde prihodnosti se v Avstriji srečujejo na SG Invitati-onalu, katerega gonilna sila je Siegfried Grabner. In še bi lahko naštevali. In kaj je skupni imeno-valec teh tekmovanj? Šov. Športna tekmova-nja so namreč vse bolj gladiatorska in kruta, kjer je vse manj prosto-ra za atraktivne »mc-nrojevske« vložke in zabavo gledalcev. Prav zato športniki v sodelo-vanju s pokrovitelji vse pogosteje organizirajo

tovrstna srečanja, kjer poleg vrhunske športne predstave gledalci lahko uživajo še v sproščenem druženju z akterji, v glasbi in drugih spremljevalnih aktivnostih. Sprostitev za tekmovalce ter gledalce in posledično »dobitek« za pokrovitelje, ki na uradnih tek-movanjih po navadi pridejo samo do v pravilnikih točno določenih oglasnih površin, velikokrat ne dovolj atraktivnih za dani vložek.

Tudi Rok Flander je v sodelovanju z Raiffeisen banko pred svetovnim prvenstvom pr-vič organiziral slalomsko ekshibicijo, ki so jo popestrili Murat & Jose za mikrofonom in mična dekleta miss Mamut v pohorski areni. V glavnih vlogah pa so nastopili: Rok Flander, Žan Košir, Jure Hafner, Gilles Jaquet, Mathew Morrison in Jasey Jay Anderson. Spoštljiva deskarska zasedba. Po dolgem času tudi na slovenskih tleh.

Luka Gartner – perfekcionistBralcem Modrih novic priimek Gartner verjetno ni neznan. Smučarska trenerja s tem priimkom, Aleš in Filip, sta pustila močen pečat v takrat močni jugoslovanski smučarski repre-zentanci ter pozneje tudi v Kanadi in na Norveškem. Luka je Alešev sin in Filipov nečak. Ker kri ni voda, je tudi njega že zgodaj zamikalo trenersko delo. Že v srednji šoli, ko se je začel ukvarjati z deskanjem na snegu, je imel cilj – postati trener deskanja na snegu v prostem slogu. Prvih tekem se je kot tekmovalec udeležil predvsem zaradi spoznavanja občutkov na tekmah skozi oči tekmovalca. Prenos znanja na mlade je začel v Kranjski Gori, kjer je poučeval deskanje; delo je nadaljeval v klubu Nič lažjega, nato pa je leta 2004 z ustanovitvijo državne mladinske ekipe prevzel vodenje le-te. »Ko sem začel s treniranjem te ekipe, sem se zavedal, da gre za res velik izziv in da me čaka veliko dela. Vedno sem bil prepričan, da je z načrtnim delom in veliko truda mogo-če doseči vse, čeprav se v začetku mogoče marsikaj zdi nedosegljivo,« pravi absolvent na Fakulteti za šport, ki vse-skozi usklajuje študij in praktično trenersko delo. Deskanje bo tudi tema njegovega diplomskega dela, kjer bo obdelal načrtovanje deskarskega treninga v olimpijskem ciklusu za deskarje prostega sloga v specifičnem slovenskem prostoru. Luka uživa v delu z mladimi deskarji, v načrtovanju trenin-gov, potovanj in vsega, kar sodi poleg. Je izjemno natančen in odgovoren. Seveda se to kaže tudi v izidih. Na uglednem Burton European Opnu letos januarja so se mladi odlično izkazali. Izstopala sta Tim Kevin Ravnjak in Filip Kavčič ter v absolutni konkurenci Cilka Sadar, ki kljub mladosti že do-sega uvrstitve med deseterico v svetovnem pokalu, prav deseta pa je bila v snežnem žlebu tudi na nedavnem sve-tovnem prvenstvu v Koreji. »V Švici ji je šlo res odlično in mislim, da je to še ena potrditev, da smo bili na pravi poti. Tako kot pri vseh športih je treba delati potrpe-žljivo in vztrajati; tekmovalni uspehi pri mladih morajo služiti le kot dodaten motiv za nadaljnje delo, ki mora biti dolgoročno usmerjeno,« je zadovoljen Gartner, ki je končal delo v ekipi z velikim potencialom. Mogoče bo Luka naslednje leto nadaljeval. Energijo in voljo ima, priljubljen je tudi med varovanci. »Z Luko sodelujem že skoraj tri leta. Najprej je bil moj tre-ner v klubu, nato še v reprezentanci. Luka je kot trener zelo v redu, saj je velik profesionalec, hkrati pa si lah-ko z njim tudi v pri-jateljskem o d n o s u . Zdi se mi, da je takšen odnos zelo pomemben za napredek, saj sem lahko na treningih in tekmah bolj s p r o š č e n a , « pravi prva dama slovenskega de-skanja prostega sloga Cilka Sadar. Mogoče pa se Luka le vrne na krmilo mla-de ekipe …

Gremo na smučiV soboto, 31. januarja 2009, je bila ob 8.45 na Kanalu A na sporedu prva izmed šestih oddaj Smu-čarske zveze Slovenije »GREMO NA SMUČI«, ki bodo na sporedu do 7. marca. V oddaji, ki je na-menjena predvsem našim najmlajšim, bomo v zanimivih reportažah predstavili alpska in nordijska tekmovanja nižjih kategorij. Predstavile se bodo tudi naše smučarske zvezde. V prvi oddaji smo že gostili Petro Majdič. Tudi za varnost bo poskrbljeno, saj bomo predstavili pravila o vedenju na smučiščih in se z učitelji smučanja in demonstratorsko vrsto ZUTS Slovenije naučili prvih zavojev na snegu. Ker brez nagradne igre ne gre, boste lahko sodelovali v žrebanju za glavno nagrado. Srečni izžrebanec bo lahko v Planico z avtobusom odpeljal kar 50 svojih prijateljev. Zato vas vabimo k ogledu oddaj »GREMO NA SMUČI«, ki bodo na sporedu vsako soboto ob 8.45, in sicer od 31. januarja 2009 naprej!

Sneg, ki je letos izdatno pobelil Pokljuko, je poskrbel za začasno zaustavitev gradnje novega Športno-rekreacijskega centra Pokljuka na Rudnem polju. Gradbinci so še pred začetkom zime hiteli, da bi končali vsaj zemeljska dela in zunanjo ureditev centra, vendar se jim ni izšlo povsem po načrtih. »V grobem so narejena vsa zemeljska dela, delno tudi že podaljšek stene za dodatna strelska mesta. Na stadionu manjka še glavnina podhodov, ki bodo potrebni za lažje dostopanje do posame-znih delov, kot so npr. startno-ciljni prostor, strelišče, novinar-ska mesta ... Zaradi zapadlega snega smo morali dela prekiniti tudi na osrednjem objektu. Zgrajeni so kletni prostori in del pritličja. Z objekta bomo skupaj z izvajalci del poskušali čim prej odstraniti sneg in nadaljevati gradnjo. Vendar pa bo tudi to poseben zalogaj, saj je v tem trenutku na Pokljuki več kot 2,5 metra snega. Druga dela bodo morala počakati do spomladi. Še vedno načrtujemo, da bo gradnja končana do 30. junija in da bo center začel polno obratovati že v poletnih mesecih. Seveda pa nas čakata še certificiranje centra in ponovna prido-bitev A-licence, ki je potrebna za izvedbo tekem svetovnega pokala v biatlonu,« je trenutno stanje pojasnil Borut Nunar, direktor OK Pokljuka.

modre novičke MODRE NOVIČKE

Na Pokljuki gradnjazačasno zastala

Odkar se je pri devetnajstih letih z zmago na prvi tekmi v smučar-skem krosu, na kateri je sploh nastopila, vpisala v statistiko svetov-nega pokala v smučanju prostega sloga kot najmlajša zmagoval-ka, je imela Saša Farič vsako leto zagotovljeno vabilo za nastop na “X-igrah”. Prireditev, ki je že dolga leta doma v mondenem Aspnu v Koloradu, je v ZDA velik športni spektakel, ki zbere najboljše na smučeh, deskah, motornih saneh ...

Po treh osmih in dveh petih mestih je Saša konec letošnjega ja-nuarja v velikem finalu šesterice prišla do tako želene kolajne – bronaste – za Francozinjo Ophelie David in Švedinjo Magdaleno Jonsson.

Faričeva je največji uspeh ob lanskem srebru v končni razvrstitvi krosa za svetovni pokal dosegla mesec dni po izpahu kolka pri padcu na treningu. S pomočjo fizioterapevta Alena Lilića, kon-dicijskega trenerja Tadeja Černoša in drugih je tako dosegla kar majhen čudež.

GV čamtežžessmnnaizzžoogjajan

Državno šolsko prvenstvo v smučarskihskokihIdeja o smučarskih skokih za učen-ce od 1. do 4. razreda osnovne šole, ki niso aktivni v tekmovalnem sistemu Pokala Cockta, je obrodila sadove. Na vseh tekmovanjih, vključno s finalom šolskega DP, je tekmovalo več kot 100 otrok iz vseh krajev Slovenije. Otroci so se na skakalnicah, velikih do 8 me-trov, pomerili v smučarskih skokih z alpskimi smučmi. Zaradi velikega odziva otrok bo projekt v prihodnjem letu gotovo zaživel v še večjem obsegu.

V Žireh, kjer je bilo izpeljano prvo državno prvenstvo, so v štirih kategorijah nastopili najboljši iz svojih regij, tj. s tekmovanj v Mostecu, na Gorenji Savi in v Vizorah. Prvaki Slovenije so postali Jure Legat (OŠ Žirovnica) in Nejc Naraločnik (OŠ Ljubno) iz 4. razreda, Nejc Toporiš (OŠ Simona Jenka Goriše) iz 3. razreda, Kristjan Jekovec (OŠ Križe) iz 2. razreda in Marcel Stržinar (OŠ Poljane).

Jonsson, David in Farič.Saši

bro

nn

a X

-igr

ah

direktor OK Pokljuka.

Saši

Zdravstveni center dr. Wohlmanna je

nov partner Smučarske zveze Slovenije

Zdravstveni center dr. Wohlmanna, v katerem z različnimi terapijami, kot

so: akupunktura, limfna drenaža, moksibustija in metoda dr. Wohlmanna,

uspešno zdravijo in lajšajo različne zdravstvene težave, kot so: alergije,

migrena, PMS, pomoč pri odpravi odvečnih kilogramov ipd., je v začetku

meseca februarja postal partner Smučarske zveze Slovenije.

Vsem imetnikom Modre kartice Smučarske zveze Slovenije nudijo

20-odstotni popust pri nakupu vseh njihovih storitev, popust pa vam bodo

priznali, če se boste izkazali z veljavno Modro kartico in osebnim

dokumentom.

Zdravstveni center dr. Wohlmanna je v stavbi Sunny studia v ljubljanskih

Dravljah, kjer vas pričakuje prijazna in strokovna ekipa, ki se bo popolnoma

posvetila vašim težavam in vam pomagala na poti do kakovostnejšega

življenja. Več o ponudbi in storitvah Zdravstvenega centra dr. Wohlmanna si

preberite na spletni strani www.modrakartica.com ali na spletni strani

www.drwohlmann.com.

5www.sloski.si

modre novičkeMODRE NOVIČKE

Svojevrsten dosežek je v januarju dosegel 21-letni mariborski smučar Filip Flisar. Nekdanji alpski reprezentant ima iz lanske zime, ko se je že poslavljal od nastopanja v alpskem smučanju, dva skalpa: naslov dr-žavnega prvaka v prostem slogu v disciplini »slopestyle« in zmago na edinem slovenskem tekmovanju v prostem smučanju Quiksilver Fre-eride Battle na Voglu. Kot član reprezentance v smučarskem krosu je

na januarski tekmi v Les Contaminesu v Franciji po nastopu v »svoji« disciplini »mimogrede« nastopil še ob Binetu Žaloharju v tekmi sve-tovnega pokala v snežnem žlebu in zasedel čisto solidno 28. mesto.

Da ne bi pozabili omeniti njegovega prijatelja in klubskega kolega iz Branika Mateja Adorjana, ki se prav tako loteva vseh teh zvrsti, le za zdaj še nekaj mest niže. Skupaj tudi nastopata v decembra predsta-vljenem filmi o »free« smučanju Evolucija režiserja Jureta Niedorferja. Pa še ni dovolj, Filip ima tudi nekaj neuresničenih ciljev na kolesu ...

Na sliki Adorjan, trener Roman Vidovič, Žalohar in Flisar.

Filip še ob Binetu v žlebu

Januarska zima nam je postregla z veliko snega, nekoliko manj pa je bilo dni, ko bi lahko smučali v soncu. V soboto, 17. januarja, pa smo imeli vendarle tudi glede vremena srečno roko. Na Golteh je namreč v okviru dogodka, imeno-vanega Savinjski izziv, potekal demo dan za podjetje Pluton gradnje, ki je hkrati tudi glavni pokrovitelj ZUTS Slovenije. Dopoldanski del je bil delovno obarvan, saj so bili naši demonstratorji na snegu na voljo vsem smučarskega znanja željnim partnerjem našega pokrovitelja. Ti so imeli tudi mo-žnost izposoje in testiranja novih modelov smuči različnih proizvajalcev. V nadaljevanju se je odvijalo tekmovanje v veleslalomu, dogajanje pa so s smučanjem v formacijah popestrili tudi naši fantje. Dan, ki je bil več kot lep, se je ob pevskih vragolijah Dadija Daza in demonstratorja Tomaža Šegula zavlekel pozno v noč v Platinum clubu v Žalcu.

Savinjski izziv s člani demo teama Slovenije

Naraščaj v biatlonskih vrstahV biatlonski sezoni 2008/2009 sta v reprezentančni vrsti manjkali uspešni biatlonki Tadeja Brankovič Likozar in Dijana Ravnikar. Vzrok? Veselo priča-kovanje. Dijana Ravnikar je pohitela nekoliko bolj kot njena reprezentanč-na kolegica in že 14. januarja v izolski porodnišnici možu Matevžu povila njuno prvo hčerkico Mio. Poleg članov družine je zelo blizu porodne sobe Di-jano spodbujala tudi biatlonka Andreja Mali, s katero sta dobri prijateljici. Se-veda se je porod, čeprav je bil naporen in je potekal kar šest ur, srečno iztekel; mala Mia je s 56 centimetri očitno po-dedovala višino po očku. Dijana je po porodu že okrevala in obe s hčerkico se počutita odlično.

V aprilu pa se bodo na veselo pričakovanje začeli pripravljati še v družini Brankovič Likozar. Za zdaj je vse zavito še v tančico skrivnosti in o spolu nove biatlonske okrepitve vsi molčijo. Prav gotovo pa je obema paroma skupno, da so vsi novopečeni starši aktualni ali nekdanji športniki. Dijanin Matevž je bil jadralec, Tadejin Domen pa rokometaš, kar nakazuje, da bi tudi naraščajniki lahko hitro zapluli v športne vode. V biatlonski reprezentanci stiskajo pesti, da bi okrepili biatlonske vrste in obema čestitajo!

Čeprav so slovenski alpski deskarji do zdaj kar tri

od štirih medalj s svetovnih prvenstev osvojili v ve-

leslalomu (Dejan Košir: 2001 – veleslalom, srebro in

2003 – paralelni veleslalom, zlato; Rok Flander: 2007

– paralelni veleslalom, zlato) in samo eno, pa še to

tisto najmanj žlahtno (bron Roka Flandra 2007), v

slalomu, bi hipoteza o Slovencih kot slalomskem

narodu mogoče lahko zdržala. In to kljub temu, da

imata oba zgoraj omenjena deskarja, ki sta že stala

na najvišji stopnički v svetovnem pokalu, na »svojem

kontu« pravzaprav več zmag v olimpijskem paralel-

nem veleslalomu. Nekoliko starejši ljubitelji deskanja

se bodo spomnili, da je Dejanu Koširju, Poloni Zupan

in pozneje tudi Roku Flandru preboj med elito uspel

v paralelnem slalomu, šele nato so zablesteli tudi v

veleslalomski različici te paralelne discipline. Kranj-

skogorec Košir je serijo uspehov, z naslovom športni-

ka leta 2003 je bila prepoznana in nagrajena tudi od

športnih novinarjev, začel prav v paralelnem slalomu

leta 1997 v avstrijskem Kreischbergu. Prav na tem

prizorišču so letos znova zablesteli slalomisti. Drugo

mesto Roka Flandra, tretje Žana Koširja, četrto Roka

Marguča in sedmo mesto Jerneja Demšarja kažejo na

to, da smo slalomska velesila. Če k temu dodamo še

na dvoranskem uvodu Flandrovo četrto mesto in še

mesto višjo uvrstitev Koširja v Arosi, se še malo poi-

gramo s statistiko, bi lahko pritrdili zgornji hipotezi. Se

ne strinjajte? Vabljeni, da se pridružite skupini Snow-

board team Slovenia na portalu Facebook, na »zid«

zapišete svoje videnje ali pa o temi (je že odprta) raz-

pravljate v forumu skupine.

Rok Marguč je bil v Kreischbergu del zgodovinskega sla-

lomskega uspeha s tremi Slovenci med prvo četverico.

Slalomski narod

www.modrakartica.com6

www.sloski.si 7

MODRE NOVIČKE

Kot že v pretekli so se tudi v letošnji smučarski sezoni v decembru začeli seminarji IVSI. Najprej smo se zbrali na smučišču Krvavec, kjer smo imeli dobre razmere za delo na snegu, čeprav nam jo je včasih zagodel tudi pravi snežni metež. V soboto, 6. 12. 2008, je bil seminar namenjen vsem tistim, ki bodo v celotni sezoni vodili licenčne seminarje IVSI, ki se ga je udeležilo več kot 60 učiteljev smučanja. Z udeležbo so si učitelji smučanja pridobili licenco za izvajanje in vodenje licenčnih seminarjev IVSI. Naslednji dan pa se je na istem smučišču odvijal prvi licenčni seminar IVSI.

Ko smo na Gorenjskem končali seminarje, smo se naslednji konec tedna preselili na Štajersko, na smučišče Rogla, kjer je 13. in 14. decembra 2008 potekal »največji licenčni semi-nar« ISIA za učitelje alpskega smučanja 3, vsaj kar se števila udeležencev tiče. Vseh skupaj nas je bilo prek 140. V soboto smo večino dela na snegu posvetili delu po delavnicah, kjer so se lahko udeleženci seznanili z dodatnimi novostmi glede pedagoškega pristopa učiteljev smučanja, popoldne pa smo svoje znanje začinili s teoretičnimi vsebinami v veliki Snežni dvorani. V nedeljo pa so bile vsebine usmerjene v t. i. predelavo šole smučanja Slovenije. S tem smo uspešno »za-rezali učno smučino«, ki bo koristila kot osnova za uspešno poučevanje v celotni smučarski sezoni.

Licenčni seminarji ISIA in IVSI

V katere vede sega smučarsko izrazje?Piše: Ljudmila Bokal

DELO ZA SLOVENSKI SMUČARSKI SLOVAR SE JE NADALJEVALO TUDI V PRETEKLEM LETU. RAČUNALNIŠKA BAZA, KI NASTAJA V SEKCIJI ZA TERMINOLOŠKE SLOVARJE INŠTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA ZRC SAZU, OBSEGA ŽE VEČ KOT 4.500 IZRAZOV. IZ TE PODLAGE BOMO IZBRALI ZA SLOVAR PRIMERNE IZRAZE. PRI DELU SODELUJE TUDI SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE.

Zbrano smučarsko izrazje jasno kaže svojo razvejanost oziroma interdi-sciplinarnost. Če začnemo pri človeku, smučarju, se pravzaprav skoraj ne zavedamo, da se izrazi, kot sta na primer roka, noga, navezujejo na anatomijo. Tej vedi se približuje biomehanika, po Slovarju slovenskega knjižnega jezika »nauk o mehaničnih silah v organizmih«. S tega vidika se lahko obravnavata izraza težišče telesa, drža. Smučamo seveda na smučeh, deskamo pa na snežni deski. Vse lastnosti teh naprav so pri smu-čanju natančno proučili s fizikalnega stališča (trde smuči, mehke smuči). Izraza deklarirani radij smuči, polmer stranskega loka sta izraza, ki imata podlago v geometriji. Če smučamo na smučiščih in če imamo srečo, nimamo opraviti z mejami smučišča, ki pa lahko ob neprijaznih okoli-ščinah hitro postanejo pravni pojem. Tako lahko smučarsko izrazje sega tudi na področje prava. Zime žal večkrat niso tako snežene kot včasih in zato si upravljavci smučišč pomagajo z umetnim zasneževanjem. To pa konec koncev lahko onesnažuje naravo. In smo spet pri zelo aktualni vedi, ekologiji, ki v tem primeru meji na kemijo. Vlečnice, sedežnice in druge žičničarske naprave prispevajo v smučarsko izrazje pojme iz strojništva (prižemka, napenjalna vrv). Kogar privabi priljubljeno smučanje zunaj urejenih smučišč, bo moral pozorno poslušati poročila o stanju snežne odeje ali nevarnosti snežnih plazov. In že smo pri meteorologiji. Del izrazja pri biatlonu se navezuje na vojaško terminologijo (biatlonska puška, elektronska tarča). Zgodovina smučanja hitro potrka tudi na vrata etnologije (bloško smučanje, bloške pogrebne smuči, pohorske smuči). In še bi lahko naštevali, mogoče tudi bolj specialne vede, kot sta tekstilstvo (skakalni dres, tekaški dres) in čevljarstvo (alpski čevelj, mehki deskarski čevelj). Vse stroke, ki sestavljajo mozaik smučarskega izrazja, bodo morale najti v Slovenskem smučarskem slovarju ustrezno sorazmerno mesto. Primerna zajetost izrazja je eno bistvenih meril, katerega uporabniki slovarjev najprej preverijo. Slovar z njim pridobi strokovno veljavo in je »dober«, kot se temu reče v pogovornem jeziku.

Slovenska alpska ženska reprezentanca C je ponosna na novega po-krovitelja. Biotec Šubic, d. o. o., iz Tratnikove ulice 56 v Ljubljani izvaja biotehnično stabilizacijo brežin in gozdarske storitve. Svojo dejavnost imajo predstavljeno na spletni strani

www.biotec-int.com.

Nov pokrovitelj

ISIA in IVSI

Kot že v pretekli so se tudi v letošnji smučar kskii sezozonini v v

8

ZAPOSLOVANJE ŠPORTNIKOV

Piše: Martin Pavčnik

Dvakrat v letu panožne zveze na predlog Olimpijskega komi-teja Slovenije - Združenja športnih zvez sestavijo prioritetne liste športnikov, ki so kandidati za zaposlitev v državni upravi. Trenutno je v okviru programov ministrstva za obrambo, mini-strstva za finance in ministrstva za notranje zadeve zaposlenih

natančno 120 športnikov. Kot zadnja sta Carinsko upravo RS 'okrepila' alpska smučarja Mitja Valenčič in Mitja

Dragšič, ki sta tako prestala prebijanje skozi številna sita. Prvo sito na poti do zaposlitve predstavlja panožna zveza, ki na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez vsakih šest mesecev pripravi poimenski seznam kandidatov oziroma prednostno listo. Na podlagi

zbranih seznamov vseh zvez nato pri osrednji olimpijski organizaciji pripravijo absolutne priori-

tetne sezname, ki so sestavljeni na podlagi športnih kriterijev. O zaposlitveni usodi športnikov, ki morajo

imeti najmanj izpolnjene pogoje za pridobitev statusa kate-goriziranega športnika svetovnega, mednarodnega ali

perspektivnega razreda, nato odloča koordinacijska skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstva

za šolstvo in šport, olimpijskega komiteja in treh delodajalcev (vojska, policija in carinska uprava). Skladno z razpoložljivimi delovnimi mesti omenjena skupina določi športnike, ki prejmejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Navadno

je športnik zaposlen, dokler ima status katego-riziranega športnika. Kar nekaj športnikov, med

katerimi je tudi nekdanji biatlonec Tomas Globočnik, pa je z delodajalci našlo skupen jezik tudi po tekmovalni

upokojitvi. Seveda je tudi pri projektu zaposlovanja športni-kov v državni upravi ponudba precej skromnejša od

povpraševanja, pri čemer pa odgovorni poudarjajo, da se na strani prosilcev za zaposlitev pogosto znajdejo

športniki s skromnejšimi rezultati.

Kakšne pa so dolžnosti in obveznosti zapo-slenih športnikov?

»Delovne naloge se razlikujejo od ministrstva do ministrstva, vseeno pa sta temeljni nalogi

športnikov treniranje in nastopanje na tekmova-njih,« odgovarja sekretar odbora za vrhunski šport pri

OKS - ZŠZ Janko Dvoršak in dodaja: »Najbolj aktivni so v Slovenski vojski. Športniki morajo biti prisotni na usposablja-njih, a velja poudariti, da gre za zelo kratko časovno obdobje. Mogoče teden ali maksimalno dva letno. V sklop obveznosti sodijo tudi različne promocijske dejavnosti in udeležba na vojaških tekmovanjih. Podobno je tudi na policiji in carinski upravi. Zanimivo je, da na carini prevladujejo zimski športni-ki. Njihov argument je namreč nastop na srednjeevropskih carinskih igrah.«

Medtem ko število zaposlitvenih mest za športnike počasi, a vendarle zanesljivo narašča, saj naj bi se v tem letu povečalo še za približno 40 mest, pa so v precej slabšem položaju trenerji. »Tega problema se vsekakor zavedamo,« priznava Dvoršak. »Trenerji so na tem področju precej 'zanemarjeni'. V zadnjem

V državni upravi zaposlenih 120 športnikov

SLABIH TRINAJST LET PO SKLENJENEM DOGOVORU MED ŠTIRIMI MINISTRSTVI IN OLIMPIJSKIM KOMITEJEM SLOVENIJE ZDRUŽENJEM ŠPORTNIH ZVEZ JE V DRŽAVNI UPRAVI ZAPOSLENIH 120 ŠPORTNIKOV IN ŠPORTNIC, OD TEGA GLAVNINA NA MINISTRSTVU ZA OBRAMBO RS.

obdobju smo jih uspeli vsaj ob medaljah na velikih tekmova-njih nagraditi z visokimi finančnimi nagradami. Toda dolgo-ročno tako težav nismo rešili. Obstaja sicer projekt nacionalnih panožnih športnih šol, a so tam plače sramotno nizke, saj so daleč pod zaslužki učiteljev športne vzgoje. Prav zato je beg trenerjev iz športa skrb vzbujajoč. Beg pa je posledica slabih pogojev. Trenerji imajo na voljo slabe plače in neustrezne športne objekte. Delodajalci tudi ne spoštujejo lastnosti trenerskega dela, za katerega so značilne nadure in delo tudi ob sobotah in nedeljah. Ta mačehovski odnos nas skrbi. Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez se zaveda težav, zato bomo skušali na tem področju še v tem letu ustrezno ukrepati,« je na pomemben izziv opozoril Dvoršak.

Seznam zaposlenih smučarjev v državni upravi:

Ministrstvo za finance:

Maja Benedičič, Mitja Dragšič, Ana Drev, Vesna Fabjan, Rok Flander, Aleš Gorza, Primož Peterka, Petra Robnik, Andrej Šporn, Bernard Vajdič, Mitja Valenčič in Katja Višnar.

Ministrstvo za notranje zadeve:

Jernej Damjan, Robert Kranjec in Rok Marguč.

Ministrstvo za obrambo:

Klemen Bauer, Tadeja Brankovič-Likozar, Nejc Brodar, Peter Dokl, Saša Farič, Teja Gregorin, Andrej Jerman, Petra Majdič, Andreja Mali, Janez Marič, Matej Oblak, Vasja Rupnik in Uroš Velepec.

www.modrakartica.com

www.sloski.si 9

Na kakšni stopnji razvitosti je v Sloveniji šport invalidov?»Šport invalidov je na rekreacijski in krajevni ravni del aktiv-nosti invalidskih organizacij. Od tu izhajajo tudi športniki, ki sodelujejo na večjih tekmovanjih in ki so povezani v Zvezi za šport invalidov Slovenije – paraolimpijski komite (ZŠIS-POK). Pogrešamo delo z mladimi invalidi in seveda vključitev športne stroke v vse faze športa. Izboljšati je treba tudi pogoje na področju rekreacije. Radi bi navdušili klube, da bi vključevali tudi šport invalidov kot del njihove dejavnosti. Tako bi tudi invalidi prišli do strokovnega dela in boljših pogojev. Seveda ne smemo pričakovati množičnega odziva že takoj na začetku. A vsak invalid, ki bi ga spravili v šport, je lahko velik motiv za nadaljnje delo.«

Kaj pa država? Ima posluh za šport invalidov? »V svetu je šport invalidov v skokovitem razvoju. Osvojene medalje na zadnjih paraolimpijskih igrah so v nekaterih drža-vah pomenile več kot osvojene medalje na olimpijskih igrah. Urejen šport invalidov pomeni tudi urejen šport na splošno in pomeni veliko pri ugledu države. Pri nas je osnovna težava že v veljavnem Zakonu o športu, ki šport deli na športno vzgojo, športno rekreacijo, kakovostni šport, vrhunski šport in na šport invalidov. Ta nima nobenih posebnih potreb in sodi v vse vrste športa (šport vzgoja, športna rekreacija …). Potrebnih bo še veliko sprememb za urejen položaj športa invalidov.«

S katero panožno zvezo najtesneje sodelujete?»Počasi se panožne zveze začenjajo zavedati prisotnosti športa invalidov. Zares zglednega sodelovanja še ni. V svetu med-narodne panožne zveze šport invalidov vključujejo kot del njihovega športa. In tako sodelovanje posledično pljuskne tudi k nam, tj. na naše panožne zveze. Tako bo npr. že na svetovnem prvenstvu v veslanju leta 2011 na Bledu istočasno potekal tudi SP invalidov. Takih primerov bo vedno več. Panožne zveze bodo vedno težje kandidirale za prvenstva, če ne bodo imele vključenega športa invalidov.«

S katerimi besedami bi označili sodelovanje s Smučarsko zvezo Slovenije? Ali so športniki pod okriljem SZS obrav-navani na ustrezen način?»SZS je prisluhnil željam športnikov invalidov. Vendar so žal


Izzivov za prihodnost ne primanjkuje

Z MAG. BRANKOM MIHORKOM, PREDSEDNIKOM STROKOVNEGA SVETA ZA ŠPORT INVALIDOV, SMO SE POGOVARJALI O POLOŽAJU ŠPORTNIKOV INVALIDOV.

ŠPORT INVALIDOV

zimski športi na področju športa invalidov v Sloveniji zelo slabo razviti. Tako kot pri vseh panožnih zvezah bi bilo tudi tu treba poiskati možnosti za delo z mladimi na krajevni ravni. Tudi organiziranje kakšne rekreacijske prireditve za invalide bi lahko povečalo množičnost. Pri tem pa je treba sodelovati s šolami in z zavodi. Invalidom je veliko pomenilo že to, da so si lahko pred tremi leti prvič ogledali polete v Planici.«

Pa vloga v Olimpijskem komiteju Slovenije?»Status ZŠIS-POK znotraj OKS je v zdajšnjem času popolno-ma neprimeren. ZŠIS-POK ima položaj panožne zveze neo-limpijskih športov. Pri tem pa bi moral sodelovati s panožnimi zvezami olimpijskih športov. V svetu olimpijski komiteji in paraolimpijski komiteji podpisujejo pogodbe o sodelovanju in so vključeni v olimpijske komiteje s posebnim statusom ali pa so popolnoma ločeni. Tako pogodbo imata tudi Mednarodni olimpijski komite in Mednarodni paraolimpijski komite. Veliko jih misli, da smo projekt olimpijskih in paraolimpijskih iger v Pe-kingu organizirali skupaj, a resnica je čisto drugačna. Udeležbo na igrah smo izpeljali popolnoma sami. Vsaj na stroškovni stra-ni, če ne tudi kje drugje, bi lahko našli marsikatero sinergijo.«

Se mogoče bojite, da bi se ob globalni gospodarski krizi podjetja in panožne zveze odločali za občutno krčenje stroškov prav na področjih, ki niso tako medijsko pou-darjena, torej v športu invalidov? »Tudi šport invalidov lahko čuti gospodarsko krizo. Je pa že zdaj zelo podhranjen. Število pokroviteljev je za zdaj zanemar-ljivo. Še tisti, ki so nas želeli podpreti na paraolimpijskih igrah, si tega zaradi OKS niso upali. Vsi namreč mislijo, da smo vključeni v OKS s pravili OKS-a, kar pa ne drži. Mi od pokroviteljev OKS nimamo nič in tudi pravila OKS na področju pokroviteljstva za nas ne veljajo.«

Pogled proti paraolimpijskim igram v Vancouvru?»Kanadčani se trudijo, da bi še bolj izenačili paraolimpijske in olimpijske igre. Na področju invalidov bodo to vsekakor lepe in medijsko opazne igre. Žal pa Slovenci ne bomo prisotni s prav veliko športniki. Če bomo, bomo sodelovali z enim ali dvema športnikoma v smučanju.«

ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŽIČNIČARJEV, GIZ

Aktivnosti v gorskih centrih v zimski sezoni 2008/2009

ZIMA LETOS NE SKOPARI S SNEGOM. POLEG SNEGA PA JE REKREATIVNE SMUČARJE NA SLOVENSKIH SMUČIŠČIH V TEJ SEZONI PRIČAKALO KAR NEKAJ NOVOSTI …

Piše: Dušan Božičnik

Zimska sezona, ki se je začela 20. novembra (uradno odprtje je bilo 15. decembra), je bogatejša za novi sedežnici na Arehu in Krvavcu ter za nove nastanitvene kapacitete na Pohorju. V izvedbi je tudi posodobljena tekaška proga z novimi spremlja-jočimi objekti na Rogli. Tudi drugi centri so postopoma odpirali naprave in pestre programe za zimo. V prodaji je tudi novost za naše obiskovalce zimskih programov, ki se imenuje kartica »Ak-tive Slovenia«, tj. bonitetna in 6-dnevna smučarska vozovnica za vsa slovenska smučišča, ki velja tudi med poletno sezono.

V letošnji sezoni bo poleg eskimske vasi na Krvavcu tovrstna popestritev odprta tudi na Rogli. Na naših smučiščih zelo dobro delujejo smučarske šole in vrtci na snegu, kar je vsekakor zelo pomembno za nove smučarje in mlade družine z otroki. Prav tako so iz sezone v sezono bolj priljubljeni tako imenovani »snowfun-parki«, tj. snežni parki za deskanje in prosto smu-čanje. Na naših smučiščih deluje že šest parkov, ki so izredno dobro obiskani.

Ob odprtju nove štirisedežnice na Krvavcu je RTC Krvavec praznoval tudi 50. obletnico delovanja. Pred pol desetletja je namreč začela obratovati dvosedežnica, ki je vozila izletnike iz doline na Krvavec. Vlečnic takrat na planini še ni bilo. Razvoj Krvavca pa je pospešila ravno ta sedežnica. Sicer pa je prav Krvavec lep primer, da se vlaganje v tak center obrestuje.

Za nadaljnji razvoj žičniškega sistema v sklopu gorskih centrov je izrednega pomena končana Strategija izgradnje žičniških sistemov v Republiki Sloveniji, ki je potekala pod okriljem Mini-strstva za promet RS. Ta projekt se med drugim navezuje tudi na Razvojni načrt slovenskega turizma, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije na predlog Direktorata za turizem pri Mini-strstvu za gospodarstvo RS. Za uspešno uresničevanje v praksi pa se pripravlja tudi resolucija, ki bo dopolnjena s konkretnimi turističnimi programi. Resolucija bo temeljila na destinacijah in jo bo v obliki ustreznega dokumenta sprejela Vlada RS. Za naložbe v turistično dejavnost so še vedno na voljo sredstva iz različnih evropskih skladov, ki jih bodo lahko gorski centri dodobra izkoristili za nove naložbe.

Cene smučarskih vozovnic so se povišale od enega do šest odstotkov, kar je v okviru inflacije. Čeprav so se stroški elektrike in goriv zelo povečali, smo cene obdržali na ravni inflacije. Za dopolnitev in popestritev zimskih programov skupaj z Olimpij-skim komitejem Slovenije (Šport za vse) in s Smučarsko zvezo Slovenije pripravljamo tudi zanimive dogodke v naših gorskih centrih pod naslovom »Slovenija smuča«.

Koristne informacije so na voljo tudi na spletnih straneh: www.slo-skiing.net, www.sloveniaski.com, www.activeslo.info in www.snezni-telefon.si.

Iz statuta FIS izhaja, da je FIS najvišja avtorite-ta na vseh področjih, ki se dotikajo smučanja v najširšem pomenu. Prav tako iz statuta izhaja poslanstvo članic FIS, da promovirajo smučarski šport in nadzirajo ter vodijo razvoj vseh smučarskih aktivnostih.

Glede na poslanstvo se v Sloveniji s pravnega in strokovnega vidika ukvarja na SZS leta 2001 ustanovljena komisija strokovnjakov s področja smučanja in zakonodaje, ki je imela tudi nalogo, da pripravi osnutek zakona o Varnosti na smučiščih, ki je bil sprejet decembra 2002.

Med 28. in 30. novembrom lani je bilo v Bormiu že četrto zasedanje evropskega pravniškega Foruma o varnosti na smučiščih pod naslovom »Od zakonov o snegu k zakonu o snegu« ali o praktičnih in pravno-teoretskih razlogih za poenotenje tehničnih pogojev za obratovanje smučišč, signalizacije in o vedenjskih pravilih smučarjev, skratka za dosledno izvajanje in interpretacijo 10 + 2 pravili FIS v državah in deželah Evropske skupnosti. Na povabilo organizatorja sta bila na forumu prisotna tradicionalno kot preda-vatelj Tomaž Marušič in Roman Šturm kot sodni izvedenec s področja reda in varnosti na smučiščih. Na predhodnih zasedanjih prisoten komisar za pravosodje in notranje zadeve ES dr. Franco Fratini se je v svojih raz-pravah zavzemal za skupno evropsko pravno ureditev za zagotavljanje varnosti smučarja, to je uporabnika smučišča. Na lanskoletnem forumu je menil, da je dandanes postalo smučanje zelo močen ekonomski segment porabniške družbe in da je treba obravnavati smučarja z enakimi merili in evropskimi

standardi kot druge porabnike. Torej, pravico smučarja do varnega smučanja naj bi zagotavljala evropska direktiva o izpolnjeva-nju standardiziranih pogojev, potrebnih za obratovanje smučišča.

Tudi na letošnjem Forumu so predstavniki držav predstavili težave in novitete na področju smučarskega prava in se postavili na stališče, da je treba z zakonodajo varovati smučarja, kajti smučanje dandanes ni samo šport; predstavlja zdravo rekreacijo v osebno zadovoljstvo in veselje drsenja v naravnem okolju. Osnovna intencija zakonodajalca naj bo varovanje smučarja, ne pa zaščita podjetniških interesov upravljavcev žičnic in smučišč. Po končanem zasedanju so se sešli predstavniki Avstrije, Francije, Italije, Nemčije, Slovenije, Španije in Švice ter sklenili, da bodo kot asociacija civilne družbe držav alpskega loka uradno seznanili ES o težavi naraščajočih nesreč na smučiščih, poiskali pravno možnost predlagati Evropskemu parlamentu sprejetje direktive (tako kot je bila izdana za žičniške naprave – direktiva Evropskega parlamenta, št. 2000/9 EC z dne 20. 3. 2000), s katero bi uvedli standarde za urejenost, težavnost, površinske dimenzije, prečne nagibe smučarskih prog, pogoje za zaprtje smučarske proge (npr. gneča), zaščito nevarnih mest, križišč med progami in potmi ter podobno, kar naj bi pomenilo pogoje, da lahko smučišče varno obratuje.

Razumljivo, da se ES ne more spuščati v vprašanja reda in miru ali bolje rečeno disci-pliniranje smučarja, ki ne spoštuje varnostnih pravil na smučišču in spravlja še druge v nevarnost. Za zdaj teh pristojnosti nima,

lahko pa predpiše standarde, kot je to storila za obratovanje žičniških naprav. Predavatelj Slovenije v Forumu Marušič je seznanil kolege o noveli Zakona o varnosti na smu-čiščih iz marca lani in izrazil dvome, da naj bi novela izboljšala varnost smučanja, ker gre v določenih primerih za nedorečene zakonske določbe. Od zakonodajalca je pričakovati, da bi upravljavca zavezal k ukrepanju, če ugoto-vi gnečo na smučišču, ki navadno nastane, ko je presežena v obratovalnem dovoljenju do-ločena kapaciteta smučišča. Kako ukrepati, je stvar upravljavca; skrajni ukrep bi bila tudi ustavitev prodaje vozovnic.

Po določbah novele je smučarska proga urejena takrat, ko je obdelana s teptalcem. Znano je, da za teptalcem včasih ostajajo stopnice, največkrat snežne kepe, seveda odvisno od snega in temperature. Zato bi morala biti zakonska definicija urejene smučarske proge natančnejša. Izrazil je pri-čakovanje, da bodo zakonu sledili pravilniki, ki bi te nedoslednosti odpravili. Po določbah novele mora ob sestavi pravilnikov sodelo-vati panožna športna zveza, to je Smučarska zveza Slovenije, saj združuje strokovnjake z različnih področij (komisarje za proge, tehnične delegate ...).

Poudaril je, da se prav ob vprašanju sodelo-vanja pri sestavi pravnih aktov srečujeta dva nasprotna interesa. Zagotavljanje varnosti smučarju in dobiček upravljavcev žičnic in smučišč. Za prvim stoji civilna družba, ki jo pooseblja SZS, za drugim pa lastniki naprav na smučiščih, ki so nedvomno v prednosti, ki imajo svoje zveze celo v državni upravi.

Foru

m –

Bo

rmio

200

8

10 www.modrakartica.com

11www.sloski.si

Piše: Tomi Trbovc

Pogovarjali smo se z direktorjem Toyote Slovenija Boštja-nom Trilarjem …Toyota je zgodba o uspehu, smo nemalokrat lahko zasle-dili v medijih …»Toyota je gotovo zgodba o uspehu. V zelo kratkem času je postala ena največjih proizvajalcev avtomobilov na svetu; ko je vstopala na tuje trge, pa ni pozabila na tradicionalna japonska načela. Za Japonce na splošno velja perfekcionizem in tudi v Toyoti je glavno gonilo t. i. kaizen, naš moto, naše vodilo do nenehnega izpopolnjevanja. Nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Vedno lahko naredimo stvari še bolje, to je preprosto naš način delovanja, kateremu sledimo prav na vseh področjih. Naj poudarim nekaj najpomembnejših: prizadeva-nje za varnejša vozila, skrb do okolja, kakovost vozil in popolno zadovoljstvo naših kupcev. Da smo na odlični poti, nam dokazujejo številna priznanja, ki smo jih prejeli na testiranjih za varnost vozil EURO Ncap. Poleg tega nas že vrsto let uvrščajo v sam vrh v neodvisnih raziskav o zadovoljstvu kupcev, na kar smo še posebej ponosni.«

Toyota slovi tudi po inovativnosti …»Res je. Ena izmed revolucionarnih izumov je hibridna teh-nologija. Toyota jo je razvila, ko so drugi o njej šele razmišljali. Lahko rečemo, da je Toyota začetnica hibridne tehnologije s priusom, poleg tega se s hibridno tehnologijo ponaša tudi Toyotina premium znamka lexus. Toyotin hibridni sistem je tako postal ena temeljnih motornih tehnologij v našem pod-jetju. Tehnologijo lahko uporabimo za izboljšanje učinkovitosti številnih tipov pogona, in sicer ne glede na to, kakšno gorivo uporabljajo (bencin, dizel, alternativno gorivo ali gorivne celi-ce). Takšna vozila so zmogljivejša, skoraj neslišna, saj jih skoraj vedno poganjata bencinski in električni motor skupaj, porabijo manj goriva in povzročajo manj škodljivih emisij, kar je najpo-membnejše in kar potrjuje Toyotino skrb do okolja.«

TO

YO

TA je

z n

ami

TOYOTA JE EDEN NAJVEČJIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV AVTOMOBILOV IN ENA NAJBOLJ CENJENIH KORPORACIJ, KATERE USPEH GRE PRIPISATI PROIZVODNIM PROCESOM IN FILOZOFIJI DOSLEDNEGA SPOŠTOVANJA LJUDI IN OKOLJA. PREDANOST ZAPOSLENIH, INOVATIVNOST, STALNO IZBOLJŠEVANJE PROIZVODNIH PROCESOV, ZAGOTAVLJANJE VRHUNSKE KAKOVOSTI, OBENEM PA VISOKA STOPNJA DRUŽBENE ODGOVORNOSTI PREDSTAVLJAJO TISTE PREDNOSTI, ZARADI KATERIH JE TOYOTA POSTALA TUDI PODJETJE Z NAJVEČJO PROIZVODNJO OSEBNIH AVTOMOBILOV.

Vemo, da se vedno več govori o odpadkih, ki predsta-vljajo veliko težavo povsod po svetu. Kako Toyota rešuje tovrstno težavo? »Evropski parlament je leta 2000 sprejel direktivo o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili, da bi izboljšali stanje na področju zbiranja in razgradnje izrabljenih motornih vozil. Ker so vozila večinoma izdelana iz težko razgradljivih plastičnih mas, smo pri Toyoti razvili posebno plastiko iz nenasičenih ogljikovodikov, t. i. Toyota Super Olefin Polymer oz. TSOP. Iz nje izdelujemo odbijače in druge dele, ki jih je mogoče večkratno reciklirati. Pri Toyoti smo vzpostavili tudi sistem za zbiranje odpadnega materiala, v okviru katerega pri naših evropskih prodajalcih zbiramo odpadne dele in jih nato predelamo. Iz recikliranih materialov zdaj izdelujemo tudi kompresorje klimatskih naprav, servoojačevalnike, glave mo-torjev, zaganjače, avtomatske menjalnike, alternatorje, motorje in sklopke. Poleg tega Toyota skrb za okolje in družbo potrjuje tudi s certifikatom ISO 14001 : 2004, ki so ga v septembru 2008 prejeli vsi slovenski trgovci.«

G. Trilar, poleg tega, da ste uspešen in zelo zaseden po-slovnež, je v vašem urniku kaj časa za šport? »Seveda, šport mi veliko pomeni. Po napornem delavniku se najraje sprostim s tekom ali kolesarjenjem v naravi, veliko pa tudi smučam ...«.

Spremljate tekme svetovnega pokala?»Kadar le utegnem. Vsi v Toyoti Slovenija navijamo za naše smučarje in se veselimo prihajajočih tekem in uspehov. Pono-sni smo, da se smučarji na treninge in tekme vozijo z varnimi in inovativnimi Toyotinimi vozili.«


SLOVAŠKI STROKOVNJAK NA ČELU SLOVENSKE REPREZENTANCE V TEKU NA SMUČEH V ZADNJIH SEZONAH TEKME SVETOVNEGA POKALA KOT PO PRAVILU KONČUJE Z VLJUDNIM IN NA TRENUTKE SKROMNIM ZAHVALJEVANJEM ZA ČESTITKE IN POHVALE. TE OB USPEHIH PETRE MAJDIČ KAR DEŽUJEJO. TO JE DOSEŽEK NADARJENOSTI IN NAČRTNEGA DELA, PRAVI 37LETNI IVAN HUDAČ, KI VELJA ZA ZAGOVORNIKA TRDEGA DELA, KAR POGOSTO RADA POUDARI TUDI NAJBOLJŠA SLOVENSKA SMUČARSKA TEKAČICA.


Ob Petri do konca njene kariere

V Slovenijo je prišel leta 2006. A ne kot popolni tujec. »Že ko sem kot trener moške ekipe služboval na Slovaškem, sem se

spoznal s slovenskim taborom in z njim vzpostavil zelo dober odnos. Predvsem z Robertom Slabanjo in Markom Gracerjem

sem veliko sodeloval, pri čemer me je veselilo tudi dejstvo, da je bila jezikovna prepreka minimalna. Pomagali smo si na več

ravneh. S Slovaki sem prihajal na treninge v Slovenijo, se med sezono s slovenskimi trenerji veliko pogovarjal o progah, mažah,

tekmovalcih … Odnos je kmalu prerasel v prijateljskega in nazadnje še v poslovnega,« se prvih stikov s slovensko nordijsko

družino spominja nekdanji tekač, ki je tekmovalno kariero sklenil po zimskih olimpijskih igrah v Naganu leta 1998. Sam

priznava, da na tekaških smučeh nikoli ni sodil med najhitrejše, čeprav se je udeleževal tudi največjih tekmovanj. Zato pa je

toliko bolj uspešen kot trener …

NORDIJSKO SMUČANJE INTERVJU IVAN HUDAČ

Kakšen je bil pravzaprav začetek vaše trenerske poti v Sloveniji?»Kot rečeno, se je vse skupaj začelo, ko se bil še trener v

slovaški reprezentanci. Ko pa so Slovenci iskali trenerja za Petro Majdič, sem se kmalu znašel na seznamu

resnih kandidatov. Zaradi izziva in obojestran-skega interesa smo hitro našli skupen jezik.«

Ali ste v Petri že takrat videli sprinter-sko kraljico in eno najboljših tekačic v svetovnem pokalu?»Vsi tekmovalci imajo svoj domet, za športno kariero pa so značilna nihanja. Tudi najboljši smučarji tekači niso vseskozi na vrhu. A ko sem se odločil

za slovenski izziv, so me na Slovaškem spraševali, ali bom delal s tekmovalcem

ali tekmovalko, ki lahko poseže po najvišjih mestih. Odgovoril sem pritrdilno. Prav Petra je

bila zame največji motiv in izziv. Menim namreč, da je v svetu smučarskega teka zelo malo tako nadarje-

nih tekačic.«

Očitno se pri oceni niste ušteli …»Verjemite mi, da odločitev za selitev v Slovenijo ni bila lahka. Ob slovesu nisem bil ravnodušen. A kot trenerja me je v tujino gnal izziv. Se pa strinjam, da izidi dokazujejo, da sem se pravilno odločil. Upam in verjamem, da bom na čelu te reprezentance deležen še veliko lepih trenutkov. Ponovno pa bi opozoril na dejstvo, da so nihanja izidov del športa.«

Ko govorite o izzivih, imate verjetno vsaj v podzavesti v mislih tudi zimske olimpijske igre v Vancouvru.»Vsekakor. Ko sem prišel v Slovenijo, sem razmišljal o olimpij-skem ciklu, torej o dolgoročnem delu. Vesel sem, da se je tudi

Petra Majdič po prvi sezoni odločila za nadaljnje sodelovanje. Na skupni poti bova torej vsaj do Vancouvra.«

Olimpijska želja verjetno ni skrivnost?»Namigujete na odličje, mar ne? Verjamem, da je to scenarij, ki bi osrečil marsikoga. Res bi bilo lepo, če bi dozdajšnje dosežke kronali še z uspehom v Kanadi.«

Ko se v zadnjih letih v slovenski pogovor prikradejo smučarki teki, se večinoma govori le o Petri Majdič. Je njena središčna vloga prednost ali slabost za preostali del reprezentance?»V športu se pogosto srečujemo s takšnimi položaji. V nekate-rih okoljih se preostali del ekipe ne znajde prav dobro v takšni razporeditvi vlog, spet drugje pa znajo preostali člani reprezen-tance nadvse dobro izkoristiti svojega 'vlečnega konja'. Osebno menim, da so lahko v konkretnem primeru vsi presrečni, da imajo v svojih vrstah tako kakovostno tekmovalko. Petra nosi zelo težko breme. Le malokdo ve, za kako težko breme gre. Mogoče bodo to spoznali šele po njenem slovesu. Verjamem tudi, da v reprezentanci ni ljubosumja ali slabe volje zaradi njene vloge. V končni fazi se vsi po vrsti zavedajo, da si je svoj status priborila z izstopajočimi izidi. Kot trener vidim kopico pozitivnih elementov takšnega položaja. Drugi tekmovalci in tekmovalke namreč ob mogočih neuspehih niso pretirano iz-postavljeni, saj za dober dosežek poskrbi Majdičeva. Poleg tega je zaradi njenih izidov pot do pokroviteljev in v končni fazi do ustreznega proračuna lažja. Zgodba je podobna pri opremi.«

S kakšnimi besedami pa bi ocenili razvoj in napredovanje preostalega dela reprezentance?»Dekleta napredujejo. Tega smo v reprezentanci zelo veseli. Predvsem v sprintu so izidi vse boljši. Distanca je malce bolj problematična, a upam, da se bo tudi na tem področju kmalu kaj premaknilo. Več tekem, več treningov … To je edini pravi

recept. Sprint je namreč le del tekmovanj. Naš cilj pa so tekači in tekačice s širokim spektrom znanja. To je tudi pot, ki vodi do konkurenčne slovenske štafete. Cilj ne sme biti le start štafete na tekmah najvišje ravni. Cilj mora biti štafeta, ki bo v ponos državi.«

Poseben mejnik pa bo tudi vrnitev svetovnega pokala v Slovenijo …»Res je. Domače tekme so vedno nekaj posebnega. Dovolj pove pogled na obraze tekmovalcev in tekmovalk, ki se pred domačimi navijači veselijo zmage. Ti občutki so verjetno pri-merljivi z uspehi na največjih tekmovanjih. Tekma na Rogli bo pomembna tudi za dvig priljubljenosti tega športa v Sloveniji. Veliko prednosti pa vidim tudi kot trener. Že večja kvota tekmovalcev je zelo dobrodošla. Tudi priprave na prizorišču so lahko za domačo vrsto velika prednost in ustrezna podlaga za dobre izide. Verjamem pa, da se bo gostovanje karavane sve-tovnega pokala v Sloveniji poznalo tudi po ekonomski strani.«

Dotaknimo se še pogojev slovenske tekaške vrste v primerjavi z mednarodno konkurenco. Ali je slovenska reprezentanca na pravi poti?»No, odvisno od tega, s katero reprezentanco se primerja-mo. Poglejte Norvežane. Prav na vsaki tekmi lahko zmaga en njihov predstavnik, pa bo imela na koncu sezone Majdičeva neprimerno več kot od celotnega niza zmagovalcev. To govori o velikem naboru tekačev in izjemnem zaledju. A ne gre le za kader. Pomembno vlogo igrajo pogoji za delo. Skandinavci so tu v veliki prednosti. Občudovanje vreden je predvsem njihov sistem analiziranja. Analizirajo vse. Dele prog, opravljajo pri-merjave med tekmovalci, med sezonami … Tekači in tekačice imajo na voljo ogromno spremljevalnega osebja. Predvsem načrtna ureditev na zdravniški ravni je zelo pomembna. Tam ni amaterizma. Pri nas pogosto za pomoč prosimo na prijateljski

ravni. Rad bi poudaril, da na številnih področjih še ne moremo konkurirati največjim. Jasno, razlogi so večinoma finančne narave.«

Toda mali kristalni globus je v pretekli sezoni vseeno romal v Slovenijo. Tudi v novi zimi Majdičeva navdušuje. Uspehi niso ostali neopaženi. Ali se nemara zrcalijo tudi v kakšni bogati trenerski ponudbi iz tujine?»Programi večine reprezentanc so naravnani v Vancouver 2010. Večje trenerske selitve se bodo zgodile šele po olimpijski sezoni 2009/2010. Tudi zato resnih oziroma uradnih ponudb ni. Neuradne? Hm, včasih slišim kakšen namig, pogosto v šali, včasih pa tudi v nekoliko bolj resnem tonu. Toda s tem si ne belim glave. Trenutno sem pripravljen sodelovati s Petro Maj-dič vse do trenutka, ko bo tekaške smuči postavila v kot.«

Do zdaj smo govorili le o športu. Kaj pa življenje v Sloveniji? »Na začetku mi ni bilo lahko. Sprememba je bila velika. Sama aklimatizacija mi sicer ni povzročala večjih težav, pogrešal pa sem prisotnost staršev, prijateljev … Trpela je predvsem družina. Omenil pa bi, da mi je v tem procesu že na začetku priskočila na pomoč tudi Petra, saj je razumela moj položaj in položaj moje družine.«

NORDIJSKO SMUČANJE

13www.sloski.si


BIATLON

Piše: Tomaž Šusteršič

Tečem in streljam …biatlonec sem!

POD TEM GESLOM SE ŽE VEČ KOT DVE DESETLETJI ZBIRAJO MLADI NADARJENI ŠPORTNIKI, KI BI ŽELELI POSTATI BIATLONCI. IDEJA O USTANOVITVI POSEBNE ŠOLE, KJER BI SE ŽE OTROCI LAHKO NAČRTNO SREČALI S SMUČARSKIM TEKOM IN TUDI ŠPORTNIM STRELJANJEM, SE JE OB KONCU OSEMDESETIH LET PREJŠNJEGA STOLETJA PORODILA V GLAVAH TAKRATNIH BIATLONSKIH FUNKCIONARJEV. IDEJA, KI JE NOSILA NAJPREJ IME ŠOLA TEKA IN STRELJANJA, SE JE V ZADNJIH LETIH PREIMENOVALA V ŠOLO BIATLONA, KAR KAŽE NA MOČNO BIATLONSKO TRADICIJO IN AMBICIJO. VODJA ŠOLE JE OD LETA 2004 MATEJ KORDEŽ, KI JE BIL PRED TEM POMOČNIK TAKRATNEGA GLAVNEGA REPREZENTANČNEGA TRENERJA. Z NJIM SMO SPREGOVORILI O DELU ŠOLE IN NAČRTIH ZA PRIHODNOST.

Matej, pred leti ste bili trener članske tekaške in pozneje še biatlonske reprezentance. Kako pa je bilo prestaviti glavo na otroško prebivalstvo, torej na otroke, v katerih se mogoče skrivajo prihodnji vrhunski športniki?

»Ko sem oktobra leta 1992 končal tekmovalno kariero, sem že po mesecu dni prevzel trenersko mesto v reprezentanci nor-dijske kombinacije, kjer sem bil zadolžen za izboljšanje izidov tekaškega dela te discipline. Po vidnem napredku glede izidov nordijskih kombinatorcev v tem letu me je takratni direktor nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc leta 1993 postavil pri – mojih petindvajsetih letih – za glavnega trenerja smučarjev te-kačev. S tega mesta sem bil leto pozneje zaradi nesoglasij v tem športu razrešen. Pozneje sem dve leti deloval kot trener v klubu TSK Merkur Kranj, kjer sem treniral vse starostne kategorije, tako da mi delo z otroki tudi po večletnem delu z vrhunskimi biatlonci do leta 2004 ni predstavljalo nikakršne težave. Res pa je, da sem potreboval leto, mogoče še več, da sem sam pri sebi izdelal in razvil sistem učenja osnov streljanja in metodiko učenja le-tega.«

Kako poteka delo šole? Kakšna je vloga biatlonskih klu-bov, kjer tudi vzgajajo prihodnje biatlonce?

»Delovanje Šole biatlona je razdeljeno na štiri sklope. V pole-tnih mesecih organiziramo tri 7-dnevne biatlonske tabore Šole biatlona na Pokljuki, kjer so poleg mene in mojega pomočnika Rajka Podgornika prisotni tudi klubski trenerji. Z Rajkom vodi-va strelski del treninga (v tej fazi je to streljanje z zračno puško), medtem ko klubski trenerji vodijo tekaški oz. kondicijski del treninga. Otroci niso razvrščeni v skupine po klubih, ampak po svojih sposobnostih. S tem so skupine homogene, otroci iz različnih delov Slovenije pa se med seboj tudi bolje spoznajo.

Po realiziranih poletnih taborih sestavimo selekcijo Šole biatlo-na, v katero je uvrščenih od osem do deset najboljših starejših deklic in dečkov, tj. glede na izide pretekle zime in prizadevno-sti na poletnih taborih. Ti imajo pet dni skupnih priprav vsak mesec med oktobrom in marcem, na katerih vodim celoten proces treninga, tj. tekaški in tudi strelski del.

V jesenskih mesecih, ko so otroci že seznanjeni z osnovami streljanja, se delovanje Šole biatlona seli v osnovne celice, tj. v klube, kjer strelske treninge izvajamo na petih različnih lokaci-jah vsak teden, razen med skupnimi pripravami selekcije Šole

biatlona. Na posamezni lokaciji streljajo otroci iz maksimalno dveh klubov.

Ko so na Pokljuki zadovoljivi snežni pogoji, se delovanje Šole biatlona preseli na Pokljuko. Tam izvajamo strelske treninge tudi pod obremenitvijo. Po predhodni najavi katerega koli kluba pripravimo strelišče in izvedemo strelski trening, razen če nam vremenske razmere tega ne dovoljujejo.«

Kakšno pa je sodelovanje z osnovnimi šolami? Koliko so stari otroci, ki pridejo k vam v šolo?

»Na poziv vsake šole, ki izrazi interes seznanitve z biatlonom, se odzovemo tako, da organiziramo streljanje. Včasih le kot predstavitev s praktično izvedbo, na željo športnih pedagogov pa sodelujemo tudi pri organizaciji tekmovanja v biatlonu. Za zdaj teh šol res še ni veliko, se pa zanimanje iz leta v leto pove-čuje. V Šoli biatlona lahko otroci začnejo sodelovati z desetimi leti starosti, kar sovpada tudi s tekmovalno kategorijo mlajših dečkov oz. mlajših deklic.«

Koliko otrok imate danes v šoli in kako uspešni so na domačih biatlonskih tekmah, kjer jih po navadi tudi spre-mljate? Kako jim tam lahko pomagate?

»Danes je v Šolo biatlona vključenih prek 70 otrok. Tekmova-nja slovenskega pokala v decembru se je v deških kategorijah udeležilo 76 otrok, pred petimi leti jih ni bilo več kot 10. Ne gre pričakovati, da bo tolikšno število ostalo tudi v mladinskih kategorijah. Vendar pa je bistvena razlika, ali lahko izbiraš med sedemdesetimi ali desetimi tekmovalci. Uspešnost na tekmo-

www.sloski.si

BIATLON

vanju pa je odvisna od več dejavnikov; glavni so prizadevnost pri vadbi, talent za tek na smučeh in talent za streljanje. Mogo-če se da uspeti tudi brez enega izmed zadnjih dveh, nikakor pa ne brez prizadevnosti in želje po uspehu.

Na tekmovanjih slovenskega pokala vsem tekmovalcem nastrelim orožje (kategorija starejših dečkov in deklic) oz. jim pomagam izbrati pravo puško (mlajši dečki in mlajše deklice).«

Med najuspešnejšimi slovenskimi biatlonci, ki so se kalili v Šoli biatlona oz. takrat še Šoli teka in streljanja, so bili Janez Ožbolt, od nove generacije pa Klemen Bauer, Peter Dokl … Ali lahko najdemo med njimi kakšno skupno točko oz. kaj jih loči od tistih, ki te šole niso izkusili?

»Pri nas so se za biatlon v preteklosti razen redkih izjem odlo-čali že starejši smučarji tekači, stari dvajset in več let, ko v svoji temeljni disciplini niso dosegali želenih izidov. Ker se je pri taki starosti od njih zahtevalo izide že v prvem letu, so večinoma pri treningu streljanja izostale osnove streljanja. S tem so si tekmo-valci priučili napake v procesu streljanja, ki jih je pozneje težko, največkrat pa nemogoče odpraviti. Pri mlajših imamo vsekakor več časa, tako da imajo ti veliko prednost, saj se pri njih z izidi nikakor in nikamor ne mudi. No, to se je prav gotovo lepo videlo prav pri Ožboltu, ki je v šolo vstopil že zelo zgodaj in je bil tudi eden najbolj strelsko zanesljivih slovenskih biatloncev.«

Šola biatlona ima močno podporo v vodstvu Zbora za biatlon pri SZS. Ali pri svojem delu kaj pogrešate? Česa bi si še želeli?

»V vodstvu Zbora za biatlon uživa naša šola zares veliko pod-poro in smo z njo še kako zadovoljni, zboru pa hvaležni. Edino, kar bi si še želel, je večji interes osnovnih šol za sodelovanje z nami. To pa predvsem v sredinah, kjer so v bližini biatlonski oz. tekaški klubi, brez katerih boljših izidov ne morejo dosegati niti zelo talentirani otroci.«

Kaj lahko sporočimo staršem ali šolskim učiteljem, ki imajo v svoji sredini nadarjene mlade športnike? Biatlon je vsekakor zelo zdrav šport in bi jih najbrž lahko v čim večjem številu povabili k sodelovanju?

»Vsekakor so vabljeni k sodelovanju vsi, katerim je biatlon zanimiva športna panoga, saj pri nas in tudi v svetu naš šport pridobiva na priljubljenosti. Poleg tega pa je ukvarjanje s špor-tom zdravo, poskrbimo pa tudi za vzgojo v duhu športnega načina življenja. Vabljeni!«

Veliko uspeha s Šolo biatlona tudi v prihodnje in še čim več vzgojenih vrhunskih biatlonskih tekmovalcev!

Vsi, ki bi se želeli pridružiti Šoli biatlona, se oglasite v biatlonski pisarni ali pokličite vodjo šole Mateja Kordeža (tel.: 041 484 496), ki vam bo z veseljem svetoval ali vas usmeril v katerega izmed priznanih biatlonskih klubov.

15


Kadar koli se v slovenskem smučarskem prostoru začuti potreba po nostalgičnih spominih na zlata leta dolgoletnega nacionalnega športa ali pa želja po hitrem »skoku« v čas, ko je zaradi športa zasneženih strmin obstalo delo v tovarnah in je bil prekinjen šolski pouk, se na dnevni red prikradejo tehnično dovršene predstave legendarnega Bojana Križaja. Tržiški smu-čarski mojster je na tekmah svetovnega pokala osemkrat ugnal slalomsko elito, od tega dvakrat pred domačimi navijači. Prav zmagi na kranjskogorskem snegu imata v spominih smučarskih navdušencev posebno mesto, čeprav bodo tudi prvenec v Wengnu, kitzbühlski triumf … za vedno z odebeljenimi črkami zapisani v zgodovino slovenskega alpskega smučanja. Križaj se je v vlogo domačega junaka prvič samozavestno postavil leta 1982, ko so se točke delile še na stari progi. Zmaga iz sezone 1986/1987 pa se je bolj kot po novi progi v Podkorenu v zgo-dovinski spomin ukoreninila po dejstvu, da sta takrat nepre-

gledno množico v izjemen zanos družno spravila Križaj in Petrovič. Ta se je moral ob nepozabni dvojni zmagi takrat zadovoljiti ''le'' z drugim mestom, leto prej pa je vlogo osrednjega protagonista ob domači zmagi odigral sam.

Kranjskogorski smučarski delavci so po pravljičnih predstavah nepozabnih

junakov takratne jugoslovanske reprezentance – izvzemši slavja Mateje Svet in Nataše Bokal ob selitvi Zlate lisice iz Maribora v gorenjsko zimsko-turistično središče – kar debelih ducat let čakali na novo domače rajanje. Pod zmagoslavni scenarij se je 6. januarja 1999 podpisal Jure Košir, pri katerem ima besedna zveza ''domača zmaga'' še toliko bolj pristen pomen. Kot smučar iz Mojstrane, ki je od Podkorena oddaljena vsega 15 kilometrov, je namreč prav na vitranški strmini prebil zajeten

Čakajoč na novega vitranškega junaka iz domačega tabora

TINA MAZE JE KMALU PO VSTOPU V NOVO LETO POD POHORJEM OSVEŽILA SPOMIN NA DOMAČE ZMAGOSLAVJE. ZATO PA JE IZ SEZONE V SEZONO NEKOLIKO BOLJ BLED SPOMIN NA DOMAČE ZMAGE NA VITRANŠKI STRMINI. OD ZADNJEGA TOVRSTNEGA PODVIGA V KRANJSKI GORI JE NAMREČ 6. JANUARJA MINILO ŽE OKROGLIH DESET LET.

ALPSKO SMUČANJE


del mladosti. Prav zato je takrat eno izmed svojih treh zmag v karieri proslavljal zelo čustveno. Njegov krik veselja je bil nadvse glasen, a se je kljub odmevom v gorenjskem hribovju po desetletnem čakanju na novega domačega junaka že skoraj povsem izgubil. Košir, ki je bil dobra tri leta pred zmago na kranjskogorskem slalomu tudi drugi, je namreč zadnji slovenski zmagovalec domače preizkušnje. Nekoliko mlajše so zadnje slovenske stopničke v Podkorenu. Decembra 2001 je namreč Uroš Pavlovčič na veleslalomu, ki ga je Mednarodna smučar-ska zveza slovenskim organizatorjem zaupala po odpovedi v Aspnu, zasedel tretje mesto. Sledilo je zatišje, ki je s seboj prineslo tudi nekaj bolečih razočaranj in grenkih spoznanj, da najboljši slovenski smučarji nimajo realnih možnosti za preboj na vrh. A prav spomini na domače zmage in stopničke, s kateri-mi se lahko ob naštetih pohvali tudi Mitja Kunc, krepijo težnjo po novih junakih, ki bodo ob vznožje zahtevne (vele)slalomske proge znova privabili množice navijačev s slovenskimi trobojni-cami in z raznovrstnimi navijaškimi pripomočki.

Ob nekoliko obrobnejši vlogi Slovencev so v zadnji letih v prve kranjskogorske vrste stopili predvsem Italijani, ki lahko zaradi bližine državne meje vedno računajo na bučno podporo, ameriški duet Bode Miller – Ted Ligety in seveda naši severni sosedje na čelu z Benjaminom Raichom. Blisk iz Pitztala bo 28. februarja in 1. marca, ko bo v Kranjski Gori oziroma Podkorenu potekal že 48. pokal Vitranc, za katerega bodo organizatorji namenili približno milijon evrov, lovil svojo peto (ali celo šesto) zmago na tem smučišču. Tako bi ujel legendarnega Italijana Al-berta Tombo, ki je s petimi zmagami uradno še vedno najboljši udeleženec kranjskogorskih preizkušenj za svetovni pokal. Vsekakor se na prelomu med februarjem in marcem na vitran-ški strmini obeta pester smučarski program. Poleg tega bodo tudi tokrat specialisti za tehnični disciplini lovili zadnji vlak za nastop na velikem finalu svetovnega pokala v Aareju, smučarji v boju za veliki kristalni globus pa si bodo skušali zagotoviti kar se da dobro izhodišče pred sklepno skandinavsko turnejo.

17www.sloski.si

Piše: Tim Farčnik

Le nekaj tednov pred olimpijskimi igrami v Vancouvru lahko doživite svojo olimpijsko izkušnjo. Med 25. in 31. januarjem 2010 boste imeli edinstveno priložnost sodelovati na Svetov-nih zimskih masters igrah (World Winter Masters Games), ki potekajo pod okriljem Mednarodne organizacije za masters igre (IMGA), ta pa deluje pod pokroviteljstvom Mednarodne-ga olimpijskega komiteja. Pridružite se športnikom iz vsega sve-ta in tekmujete v šestih različnih športih: v alpskem smučanju, teku na smučeh, smučarskih skokih, biatlonu, hokeju na ledu in dvoranskem nogometu kot predstavitvenem športu.Svetovne zimske masters igre so enkratna priložnost za vse, ne glede na starost, zmožnosti ali športno pripravljenost. Začutite olimpijski duh in vznemirljivost največjega zimskega športnega dogodka, tekmujte v svojem najljubšem zimskem športu ali premierno tudi v dvoranskem nogometu ali futsalu, uživajte v festivalskem ozračju in se družite s športniki iz vsega sveta.

Svetovne zimske masters igre (World Winter Masters Games) bodo gostila uveljavljena zimsko-športna prizorišča, alpsko smučanje bo potekalo v Kranjski Gori, tek na smučeh in biatlon bo na Pokljuki, smučarski skoki v Kranju, Tržiču in na Planici, hokej na ledu bo na Bledu, Jesenicah in v Kranju, dvoranski nogomet pa v osmih gorenjskih krajih: na Bledu, v Kranjski Gori, Radovljici, Kranju, Naklem, Cerkljah, Šenčurju in Bohinju.

Pričeli smo zbirati prijave, sodelujete lahko vsi.

Doživite olimpijsko izkušnjo.25. JANUARJA 2010 TOČNO LETO DNI PRED ZAČETKOM SVETOVNIH ZIMSKIH MASTERS IGER WORLD WINTER MASTERS GAMES JE ORGANIZATOR PODJETJE SI SPORT D.O.O. IZ ŠENČURJA PRI KRANJU, KI POD POKROVITELJSTVOM OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE IN PODPORI GORENJSKIH OBČIN PRIPRAVLJA IGRE, ZAČEL Z ZBIRANJEM PRIJAV. SVETOVNE ZIMSKE MASTERS IGRE SO EDINSTVENA PRILOŽNOST, DA DOŽIVITE SVOJO OLIMPIJSKO IZKUŠNJO, SAJ LAHKO SODELUJETE VSI STAREJŠI OD 25 LET.

WWW.2010MASTERSGAMES.COM

Bohinju.

Na svetovne zimske masters igre se lahko prijavite

od 25. januarja dalje, do 31. marca pa je prijava

posebej ugodna. Za slovenske udeležence smo

organizatorji pripravili poseben 40 % popust.

Na voljo sta dva načina prijave. Prijavo in plačilo lahko izve-

dete na spletni strani www.2010mastersgames.com

ali pa pošljete izpolnjeno prijavnico po faksu na številko

04 279 19 05 ali po pošti na naslov

SI SPORT, d.o.o., Poslovna cona A 37,

4208 Šenčur. Poslani prijavnici priložite potrdilo o plačilu.

ALPSKO SMUŒANJE Kranjska Gora Slalom Veleslalom Super veleslalomBIATLON Pokljuka Šprint Individualno Mešane štafeteHOKEJ NA LEDU Jesenice Turnir Bled KranjSMUŒARSKI SKOKI Trziœ/Kranj 35 metrov 50 metrov 70 metrov 105 metrovTEK NA SMUŒEH Pokljuka Prosta tehnika Klasiœna tehnika Maraton Štafete Mešane štafeteDVORANSKI NOGOMET/ Kranjska Gora TurnirFUTSAL Radovljica Kranj Šenœur Cerklje

MED PRVIMI SO SE NA IGRE PRIJAVILI JURE KOŠIR IN CHRISTIAN MAYER, KI BOSTA SODELOVALA

V ALPSKEM SMUČANJU TER KOLESAR TADEJ VALJAVEC, KI BO SODELOVAL V TEKU NA SMUČEH.


»Planica je vseslovenski projekt. Projekt brez primere,« je prepričan generalni sekretar or-

ganizacijskega odbora planiških tekem Pri-mož Finžgar, ki je trdno prepričan, da bo

največja svetovna letalnica med 19. in 22. marcem 2009 ponovno prizorišče velikega športnega in družabnega praznika – finala svetovnega pokala v smučarskih skokih za sezono 2008/2009. V podkrepitev trditvi o

vseslovenskem projektu ponosno postreže podatek o zajetnem bazenu

prostovoljcev, ki pogosto tvorijo pomemben del hrbtenice tradicional-

nih tekem svetovnega pokala. V celoten projekt je vključenih več kot 800 ljudi, od tega

kar 600 prostovoljcev. Že do konca januarja je bilo opravljenih kar 280 delovnih akcij, do marčevskih tekem pa jih Finžgar pričakuje še enkrat toliko. Prav zajetna številka pro-stovoljcev je v celotni planiški zgodbi nekaj posebnega. »Gre za ljudi, ki s Planico in za Planico delajo že veliko let. Kar nekaj se jih lahko pohvali z več kot 30-letnimi izkušnjami. Ekipa ima čvrsto jedro. Lahko govorimo o precej stalni skupini, saj se vsako sezono zamenja le slabih deset od-stotkov ljudi. Prostovoljci pa prihajajo z različnih koncev, od Ljubljane do Planice,« pravi Finžgar, ki je v zadnjih letih skupaj z drugimi člani organizacijskega odbora in s strokovnimi sodelavci poskrbel za številne pozitivne spremembe. Predvsem več kot očitno redčenje alkoholnih hlapov v planiškem zraku je bilo v širši razpravi deležno številnih pohval. Podobno velja za prometne poti, ki po spremenjenem režimu obiskovalcem ne povzročajo več toliko sivih las. Gorenjci pa so zadovoljni tudi, da so okrepili spremljevalni program, tako da se planiško doga-janje še zdaleč ne končna ob doskoku zadnjega tekmovalca.

A kljub upravičenim pohvalam na račun organizatorjev, ki radi poudarijo, da gre za največji slovenski športni praznik, pa tudi pred tokratnim gostovanjem najboljših skakalcev oziroma le-talcev ne gre prezreti manj opevanih poglavij planiške zgodbe. Tudi če za trenutek pustimo ob strani sramoten pogled na Bloudkovo velikanko, ki po podrtju dela hrbtišča že vrsto let ne služi svojemu namenu, lahko organizatorji velikokrat zardijo pred mednarodnimi gosti. Že dejstvo, da morajo skakalci, ki so se večji del zime navduševali nad številnimi posodobljenimi objekti, tretjino poti do vrha naprave opraviti peš, predtem pa se vozijo na – milo rečeno – dotrajani sedežnici, opozarja na nujne spremembe. Tudi na številnih drugih segmentih je zob časa storil svoje, hkrati pa naprava kmalu ne bo več ustrezala kriterijem za izvedbo tekmovanj na najvišji ravni. Letošnje pla-niške tekme, za katere je bilo treba v proračunsko blagajno vlo-žiti kar 1,6 milijona evrov, bodo namreč še zadnje z obstoječim certifikatom. Za pridobitev novega pa bo po finalu svetovnega pokala treba hitro in odločno zavihati rokave. Poleg že omenje-ne žičnice bo treba ugoditi predpisom Mednarodne smučar-ske zveze in razširiti doskočišče, poskrbeti za vetrno zaščito ter opraviti še nekaj popravkov na zaletišču in sodniškem stolpu. »Gre za naložbo, ki je po naših ocenah vredna približno


Planiški praznik včeraj, danes in jutri

KJER JE VOLJA, TAM JE POT. PLANIŠKA ZGODBA TO POTRJUJE. DEJSTVO PA JE, DA BO POTREBNE ŠE ZELO VELIKO VOLJE, HKRATI PA TUDI DENARJA, DA ZVOK TRADICIONALNIH PLANIŠKIH FANFAR NE BO ZAMRL.

pet milijonov evrov. Pogovori za pridobitev sredstev že potekajo. Verjamem, da bomo s pomočjo Ministrstva za šolstvo in šport RS projekt izpeljali še v letu 2009,« na vprašanje o kratkoročnih izzivih odgovarja Finžgar.

Po povsem nedvoumnem opozorilu Wolfganga Happla, ki je kot predstavnik FIS po pretekli sezoni obiskal zibelko poletov in zatrdil, da bo brez popravkov Planica ostala brez certifikata, je postalo jasno, da voda že pošteno teče v grlo. V prihodnji se-zoni naj bi namreč Planica že šestič v zgodovini gostila svetov-no prvenstvo v poletih. »Verjamem, da bomo z državo našli skupen jezik,« pravi Finžgar, ki se sicer zaveda resnosti položa-ja, a vseeno verjame v nadaljevanje planiške zgodbe. Vendarle gre za zgodbo s tradicijo, ki traja že osem desetletij. Planica je namreč prvo skakalnico dobila že pred letom 1930, prvo ura-dno mednarodno tekmovanje pa gostila leta 1934. Nadaljnja desetletja so s seboj prinesla kar nekaj vzponov in padcev, predvsem pa ogromno mejnikov, zaradi katerih se ime Planica v skakalnih krogih še danes izgovarja s prav posebnim spošto-vanjem. Prav to je skupaj z rekordi in s požrtvovalnostjo orga-nizatorjev pogosto prekrilo številne planiške hibe. Velikokrat uspešno, a dejstvo, da je sistem samo kozmetičnih popravkov na napravah naravnan zelo kratkoročno, je vendarle neizpod-bitno. Zato ne čudi, da razprave o planiški problematiki poleg zahtev po nujnih popravkih na največji napravi vključujejo tudi težnjo po celostni rešitvi. Temeljit odgovor na glavnino zagat in ugank ponuja že pogled na pred kratkim postavljeno tablo ob vznožju skakalnic, na kateri je predstavljen projekt nordijskega centra. V načrtih, ki jih je dalo še pred menjavo vladne oblasti izdelati ministrstvo za šolstvo in šport, so predvideni obnova Bloudkove velikanke (K-125), rekonstrukcija srednje skakalnice, oblikovanje skakalnice K-35, gradnja sodobnega tekaškega stadiona, večnamenska rekreativna površina in še nekaj objek-tov. A še pred začetkom uresničevanja pogumnega načrta bo seveda treba poiskati učinkovito finančno računico in končati projekt odkupa zemljišč. »Velik delež zemlje za nordijski center je že odkupljen. Rešiti je treba še manjkajočih deset odstotkov. Ker je ponujena cena za odkup ugodna, verjamem, da bodo vsi lastniki nazadnje prodali svoj del zemlje. A to je le zemlja. Nato se je treba lotiti projekta in realizacije. Tako bi dobili center za organizacijo tekem na ravni nordijskega svetovnega prvenstva ali nordijskega finala svetovnega pokala,« pravi Finžgar, ki je prepričan, da obstaja širši interes za trajnejšo rešitev in zagotovitev osnove za nadaljevanje planiške tradicije, katere rdeča nit je bil pogosto lov za svetovnim rekordom.

Do zdaj je bilo pod Poncami postavljenih kar 67 svetovnih rekordov. Jasno, tudi aktualni. Bjorn Einer Romoren je leta 2005 pristal pri neverjetnih 239 metrih. Čeprav se zdi, da se je meja (ne)mogočega pomaknila že skoraj povsem proti dnu dosko-čišča, pa se tudi pred tokratnim finalom poraja vprašanje, ali je Norvežanova daljava ogrožena. »V Planici je mogoče pristati pri 240 ali celo 245 metrih,« meni izkušeni vodja tekmova-nja Jelko Gros, njegove besede pa je podkrepil še predsednik organizacijskega komiteja Drago Bahun, ki je dodal: »Napočil je čas za nov svetovni rekord!«

NORDIJSKO SMUČANJE

19www.sloski.si

P R O G R A M T E K M O VA N J A

Četrtek, 19. marec 2009

09:00 Uradni trening 1. serija

10:00 Uradni trening 2. serija

11:00 Kvalifikacije

Petek, 20. marec 2009

14:15 Poskusna serija

15:30 Prva serija

Finalna serija

Sobota, 21. marec 2009 – Ekipna tekma


10:15 Prva serija

Finalna serija

Nedelja, 22. marec 2009


10:15 Prva serija

Finalna serija

VSEM IMETNIKOM MODRE KARTICE NUDIMO 10% POPUST NA VSE ARTIKLE


Prijave za dogodek, ki v vrstah učiteljev smučanja velja za osrednjega, so v teku in vse kaže, da bo v Mariboru prisotnih do zdaj največ učiteljev smučanja z vseh koncev sveta. K temu seveda ne pripomore le veliko zanimanje za Slovenijo in mesto ob Dravi. Velik interes za sodelovanje na svetovnem prvenstvu v Mariboru je poleg tekmovanj v alpskem smučanju (vele-slalom), deskarskem krosu in v smučarskem krosu vzbudila tudi možnost prijav za tekmovanje v formacijah oziroma t. i. sinhronem smučanju. Tekmovanja v izvedbi formacij v smučar-skem športu sicer niso nič novega, a kljub temu ugotavljamo, da tovrstnih dogodkov na mednarodni ravni vsaj v Evropi v zadnjih letih tako rekoč ne zaznavamo. To je seveda razlog več za izziv, ki je pred nami vsemi.

Po prihodu udeležencev se bodo prva tekmovanja začela že v torek, poleg tekmovanj pa organizator v okviru svetovnega prvenstva ponuja še veliko dogodkov, katerih namen je dobra promocija smučarskega športa in Maribora. Tekmovanje se bo izvajalo skladno s Tekmovalnim pravilnikom ISIA svetovnega prvenstva smučarjev in deskarjev na snegu 2009 v Mariboru, ki ga je Mednarodna zveza učiteljev smučanja in deskanja na snegu (ISIA) sprejela v Davosu oktobra 2008, in skladno s Tek-movalnim pravilnikom Mednarodne smučarske zveze (FIS).

Ne le v »tekmi formacij«, ampak tudi v drugih disciplinah na svetovnem prvenstvu si Slovenija kot domačin seveda obeta veliko. V tekmovalnih disciplinah (veleslalom, deskarski kros in smučarski kros) bo v različnih tekmovalnih kategorijah naše barve zastopalo 30 prijavljenih tekmovalk in tekmovalcev, z drugih držav pa je število udeležencev na tekmovanjih ome-jeno na 25. Na tekmovanju v sinhronem smučanju bo imelo v Mariboru svoje znanje možnost pokazati več prijavljenih ekip iz vsake države udeleženke. Tako pričakujemo, da bo v kvalifi-kacijskih vožnjah prisotnih več kot 30 ekip, v finalu pa se bo v četrtek, 5. marca 2009, lahko pomerilo najboljših 15 ekip. Vsaka ekipa mora poleg obveznega programa (ena slika) prikazati še dve različni formacijski vožnji, ki bosta ocenjeni glede na uskla-jenost smučanja, težavnostno stopnjo, povezanost z izborom glasbene spremljave in drugih značilnosti, ki bodo vplivale na ocene mednarodne sodniške ekipe.

ZUTS SLOVENIJE

EXPERTS ONLY* – svetovno prvenstvo učite-

ljev smučanja v Mariboru od 2. do 7. marca 2009

NAJPREJ NAZAJ V KOREJSKO ZIMSKO ŠPORTNO SREDIŠČE PJONG ČANG, KJER JE V FEBRUARJU 2006 POTEKAL INTERSKI KONGRES. SLOVENSKI PREDSTAVNIKI SMO SE IZ KOREJE VRNILI VESELI IN PONOSNI ZARADI NAJMANJ DVEH RAZLOGOV. PRVI RAZLOG SO IZKUŠNJE IN ZADOVOLJSTVO PO DOBREM NASTOPU IN PREDSTAVITVI SLOVENSKEGA SMUČANJA ONKRAJ SVETA, DRUGI, ŠE POMEMBNEJŠI PA JE PRIDOBITEV KANDIDATURE ZA ORGANIZACIJO SVETOVNEGA PRVENSTVA UČITELJEV SMUČANJA V MARIBORU. S PONOSOM LAHKO REČEMO, DA SMO V DRUŽBI KANDIDATUR IZ VELIKO DRŽAV NA KONCU PREMAGALI SCHLADMING IN PRAV TO OD NAS TERJA ŠE VEČJO ODGOVORNOST, DA DOGODEK, KI JE TAKO REKOČ PRED VRATI, SPELJEMO NA NAJVIŠJI MOGOČI RAVNI.

Po dolgem času lahko torej pričakujemo smučarski dogodek, ki bo nekoliko drugačen od tekmovanj, ki smo jih sicer vajeni. Priprave ekip so v intenzivnem teku in prav vsakemu udeležen-cu svetovnega prvenstva veliko pomeni že sama prisotnost v družbi najboljših v Mariboru. Večina udeležencev bo nasta-njena v novih hotelskih kapacitetah na Pohorju in ob vznožju Pohorja, tekmovanja pa bodo potekala na Arehu na novi progi Pisker in na smučarskem stadionu ob vznožju. Ves teden bo organizator skrbel tudi za pester zabavni program v mestu Maribor in tudi na samem prizorišču na Pohorju.

Svetovno prvenstvo učiteljev smučanja v Mariboru ne bo le dobra promocija smučarskega športa, šol smučanja in različnih držav udeleženk prvenstva. Ta dogodek bo hkrati tudi več kot dobra priložnost za promocijo podjetij, ki so poslovni partnerji ZUTS Slovenije, Smučarske zveze Slovenije in organizatorja SK Branik Maribor. Možnost oglaševanja in druge promo-cije bodo imeli vsi, ki slovenskemu smučanju pomagajo z denarjem, s smučarsko opremo in z drugimi ugodnostmi, ki jih potrebujemo za razvoj tega lepega športa. Prisotni bodo tudi mediji, tj. televizija, tisk, radio … Seveda je pomemben del vsakega športnega dogodka tudi občinstvo! Zato naj te vrstice pomenijo tudi vabilo na tekmovanja v okviru svetov-nega prvenstva v Mariboru. Pri tem mislimo na vzpodbudo našim predstavnikom in tudi na zahvalo za trud organizatorjev; konec koncev je to dokaz več, da je smučanje v Sloveniji še vedno med športi, ki jih imamo najraje in ki so del nas.

Dodajte dogodku svoj pečat tudi vi! Vabljeni!

Informacije o programu svetovnegaprvenstva učiteljev smučanja v Mariboruod 2. do 7. marca 2009 so na spletnem naslovu: www.zuts.si

Piše: Dr. Blaž Lešnik

EXPERTS ONLY* - samo za strokovnjake

21www.sloski.si

Po prometni nesreči pred dobrimi šestimi meseci se vam je življenje obrnilo na glavo. V čem se je vaše življenje najbolj spremenilo?

»Res je, življenje se mi je zelo spremenilo. Hiperaktiven tempo življenja »iz minute v minuto« se je kar naenkrat ustavil. V trite-denski komi, med katero sem se boril za življenje, se sicer nisem ničesar zavedal. Ostali so samo zelo mučni spomini na neprije-tne blodnje … Ko sem se začel prebujati iz kome, je nastopilo spoznanje, da sem ostal brez desne noge. V prvih dneh prebujanja sem bil pod močnim vplivom pomirjeval, opisu takratnih misli in besed pa raje nočem verjeti – v glavnem, grozno!!!«

Kako ste sprejeli dejstvo, da bo od zdaj življenje vendarle drugačno? Kaj vam je najbolj pomagalo v najtežjih trenutkih?

»Vedel sem, da bo od zdaj vse drugače, nikakor pa se nisem nikoli sprijaznil s tem, da česa ne bi zmogel. Med ležanjem v komi sem izgubil 23 kilogramov telesne teže. Ko sem prišel iz bolni-šnice, nisem mogel dvigniti niti žlice juhe. Glede na to, da sem še mesec dni nazaj s prsmi dvigoval 145-kilogramske uteži, mi lahko verjamete, da je bilo težko. Dejstva, da bi življenje postalo bistveno drugačno, preprosto nisem mogel sprejeti. Seveda še vedno vztrajam pri tem, saj kljub velikemu razumevanju vseh ne želim biti nikomur v breme. Takoj sem obrnil list v knjigi življenja in začel razmišljati, kako naprej. V času, ko sem začel okrevati, so bili z menoj moja Tatjana in nekaj najzvestejših prijateljev. Lahko rečem, da brez njih ne bi šlo tako, kot je šlo! Zato sem jim hvaležen. K vrnitvi v normalno življenje me je seveda obvezovala tudi odgo-vornost do mojih dveh otrok, ki ju nikakor ne bi želel pustiti slabo preskrbljena ali nepreskrbljena. Potem je tukaj še 130 zaposlenih v mojem podjetju …«

Na noge ste se postavili z neverjetno voljo in s pozitivno energijo. Od kod vsa ta motivacija in močna volja?

»Volje in energije je z napredkom vedno več! Upam, da bo tako tudi v prihodnje. Čeprav bi nekdo rekel, da je današnja tehnika že tako daleč, da lahko v celoti nadomesti izgubljeni ud, to ostaja res le deloma. Napredek je sicer očiten, vendar lahko potrdim, da se tudi z najboljšo in najdražjo protezo ne da početi še marsičesa (npr. izmenična hoja po stopnicah navzgor, hoja po spolzkem in neravnem …). Tehnika žal torej ne more in nikoli ne bo mogla na-domestiti tako kompleksnega stroja, kot je človeško telo. Dejstvo je tudi to, da mi zdravniki smučanje priporočajo, saj je gibanje na smučeh pogostokrat celo prijaznejše in lažje od marsikaterega vsakdanjega opravila.«

Danes je za vami že več kot 30 dni smučanja. Nov začetek je bil težek. Kako je šlo?

»Ob sicer uspešnih prvih korakih s protezo me je kljub navduše-nju prisotnih v Soči še vedno skrbelo, kako bom smučal. Takrat sem se tudi zavedel razlike med podkolensko in nadkolensko amputacijo. Prek prijatelja, ki je tudi invalid in smuča s protezo pod kolenom, sem se povezal z zasebno delavnico v Avstriji, ki izdeluje proteze za paraolimpijske smučarske reprezentante. Še večje razočaranje je bilo njihov pisni odgovor, da je smučanje, če izgubiš svoje koleno, mogoče edino po eni nogi s pomočjo bergel, ki imajo spodaj nameščene majhne smučke. S tem se nisem mo-

ZUTS SLOVENIJE

Piše: Matija Stegnar

Ko se zgodi, še zdaleč ni nujno, da je vsega konec …

gel sprijazniti in sem dve noči na spletu iskal, ali le mogoče obstaja proteza, ki bi mi omogočala smučanje po obeh smučeh. Končno sem našel v ZDA edino ustrezno koleno, ki deluje podobno kot amortizer za kolo in omogoča prilagojeno ukvarjanje s športi, kot so: smučanje, smučanje na vodi, rolanje, drsanje, tek na smučeh, deskanje … S pomočjo prijateljev sem dobil omenjeno koleno, vendar na žalost brez kakršnih koli uporabnih navodil, izkušenj, nasvetov, ki bi mi lahko še kako pomagali. S pomočjo strokovnja-kov (Davorin Gorec, univ. dipl. ing. ortotike in protetike, in dr. Blaž Lešnik, predsednik ZUTS Slovenije) smo izdelali in dopolnjevali prototip proteze, s katero sem se lahko lotil smučanja. Moram reči, da smo si predtem marsikaj predstavljali drugače. Začetek je bil težek, še vedno pa lahko rečem, da je veliko lažje smučati kot pa hoditi pa neravnem terenu ali snegu. Na smučeh ne smem le pasti, saj imam v stegnenici še vedno železno opornico.«

V čem je vaše smučanje s protezo danes drugačno?

»Moje smučanje navzven je drugačno le v tem, da se smučam z zavihano hlačnico, predvsem zaradi varnosti na sedežnicah in kabinah, saj noge v sedečem položaju ne morem pokrčiti. Ker se proteza pod hlačami ne vidi, bi utegnil kdo misliti, da ga nočem spustiti v gondolo ali avtobusu na sedež in podobno … Pri smuča-nju zaradi drugačnih obremenitev sicer še vedno čutim bolečino, ki pa me ne ovira pri napredku. Tehnika vodenja zavojev je prila-gojena, še vedno pa temelja vsega ostajata uravnotežen položaj na smučeh (po možnosti na robnikih) in nadzorovanje hitrosti.«

Po smučarski izobrazbi ste učitelj alpskega smučanja 2. stopnje. Vaše znanje, predvsem pa bogate izkušnje utegne-jo odločilno vplivati na veliko ljudi, ki jih je doletela podobna usoda. Kako?

»Že konec lanske smučarske sezone sem za letos rezerviral apartma v italijanskem Kronplatzu, da bi se temeljito pripravil na pridobitev strokovnega naziva učitelj 3. stopnje. Zaradi nesreče sem moral svoj cilj prestaviti na pozneje, vseeno pa mi trimesečno smučanje pride prav, da se spet postavim na smuči, čeprav smo še jeseni v to verjeli le redki. Z izkušnjam, ki jih imam, bom lahko pomagal veliko ljudem, ki imajo podobno težavo, pa po nesreči niso našli motiva ali možnosti, da ponovno stopijo na smuči. V sklopu ZUTS Slovenije bomo pripravili tudi program učenja smučanja ljudi s posebnimi potrebami. Delamo pred-vsem na tem, da pomagamo invalidom, ki bi želeli smučati. Kljub mnenju veliko skeptikov poskušamo premikati meje mogočega.«

Veliko ciljev ste že dosegli, celo presegli. Kam merite v prihodnosti?

»Življenje je polno izzivov pa tudi nepredvidenih položajev, zato je težko in nehvaležno napovedovati kar koli. Najpomembnejše pri vsem se mi zdi, da živimo in uživamo prav vsak trenutek, ki nam je dan, in da življenje živimo tako, da ga izkoristimo res s polno mero. Nikoli ne veš, kaj prinese jutri!? Seveda bom v veri, da bo jutri vse še lepše, živel tudi naprej …«

Zvone Petek, 46 let, podjetnik in lastnik podjetja Pluton gradnje iz Šempetra, je tudi generalni pokrovitelj

ZUTS Slovenije. Vse življenje je povezan s športom, še posebej s smučanjem. V začetku meseca maja 2008

je doživel hudo prometno nesrečo z motorjem, po kateri so mu morali v kolenu amputirati desno nogo.

www.zuts.si in www.demoteam.si


OLIMPIJSKE IGRE

Zadnja faza odštevanja do zimskih olimpijskih iger 2010Piše: Martin Pavčnik

Če so zimskošportni navdušenci v pretekli zimi pogrešali velika tekmovanja, je že nova sezona postregla s precej razburljivejšim koledarjem, saj se v letu 2009 za naslove svetovnih prvakov borijo športniki v vseh panogah. A to je pravzaprav le ogre-vanje pred vrhuncem štiriletnega cikla, zimskimi olimpijskimi igrami, ki jih bo v drugi polovici februarja (12.–28.) leta 2010

gostil Vancouver. Kanada bo tako drugič po Calgaryju leta 1988 gostila največje zimskošportno tekmovanje. V

primerjavi z ruskim Sočijem, ki bo igre gostil leta 2014, kanadska prizorišča še zdaleč niso popol-

na neznanka. Ne le zaradi letošnjih generalk v obliki tekem svetovnega pokala, tudi drugače je pokrajina Britanska Kolumbija v zahodnem delu Kanade v precej tesnem stiku s tekmovanji pod okriljem Mednaro-dne smučarske zveze. Sicer pa bo olimpij-

sko dogajanje v Vancouvru prihodnje leto razdeljeno v dve središči. Formalno osrčje

bo seveda sam Vancouver, v katerem se bodo delila tudi odličja v dvoranskih športih na čelu s

hokejem na ledu, ki ima v tem delu sveta prav po-sebno vrednost. Svojevrstno olimpijsko mesto in središče

dogajanja za slovenske športnike pa bo Whistler.

Kanadske priprave na enaindvajseto zimsko različico olimpij-skih iger kljub svetovni gospodarski krizi, ki je v Severni Ameriki s svojimi lovkami objela skoraj vse sfere družbenega življenja,

V ZGORNJEM DELU PEŠČENE URE, KI ODŠTEVA ČAS DO ODPRTJA 21. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER V VANCOUVRU, JE OSTALO PESKA ZA MANJ KOT LETO DNI. KANADČANI SO ZADOVOLJNI S PRIPRAVAMI NA ZIMSKI ŠPORTNI PRAZNIK, ROKAVE PA SO ZAVIHALI TUDI PRI OLIMPIJSKEM KOMITEJU SLOVENIJE ZDRUŽENJU ŠPORTNIH ZVEZ IN NA SMUČARSKI ZVEZI SLOVENIJE.

potekajo brez večjih zapletov. Po trenutnih ocenah bodo organizatorji za igre namenili približno 1,7 milijarde kanadskih dolarjev. Informacije iz Kanade so za zdaj zelo dobre. Veseli predvsem, da pri pripravi prizorišč vse poteka po načrtih, malce več borbe s časovnimi roki pa čaka Kanadčane pri spre-mljevalnih objektih in administraciji. A tudi na tem področju so večje skrbi odveč, saj je urejeni Vancouver po festivalu improvizacije v Torinu leta 2006 menda pravi balzam za vse, ki komunicirajo s Kanadčani. V organizacijskem komiteju ima nadvse pomembno vlogo tudi nekdanja slovenska alpska smučarka Andreja Leskovšek McQuarrie, ki se je po končani športni karieri uveljavila onstran Atlantskega oceana. Repre-zentantka nekdanje Jugoslavije v osemdesetih letih preteklega stoletja je v Vanocu zadolžena za vodenje sektorja za komuni-kacijo z nacionalnimi olimpijskimi komiteji.

Kako pa se na vrhunec štiriletnega obdobja pripravljajo pri Olimpijskem komiteju Slovenije? »Vsake olimpijske igre so posebno poglavje. Izkušnje so sicer vredne zlata, a vsake igre nosijo svoje nepisane zakonitosti. Pred vsakimi igrami je zato treba spoznati prizorišča in način dela. Jasno pa je, da osnovna pravila igre postavlja Mednarodni olimpijski komite,« odgovar-ja Janko Dvoršak, ki je v zadnjem obdobju kot sekretar odbora za vrhunski šport tudi prvi 'operativec' slovenskih olimpijskih delegacij. V Kanado bo Slovenija poslala že šesto samostojno odpravo na ZOI, ki bo osrednjo organizacijo stala približno 1,2 milijona evrov. Od tega bosta dve tretjini namenjeni opremi in

23www.sloski.si

pripravam, preostala tretjina pa namestitvi in drugim stroškom. »Finančni načrt še ni povsem končan. Čakata nas še dogovora s Fundacijo za šport in z Ministrstvom za šolstvo in šport. Tudi poglavje s pokrovitelji še ni povsem končano. Veseli bomo, če bomo pod svoje okrilje dobili še kakšnega pokrovitelja,« pravi Dvoršak, ki ne skriva, da gre za izjemno zahteven projekt, a vseeno dodaja, da so pri OKS pravočasno zavihali rokave.

Potem ko je postalo jasno, da v Vancouver ne bo potovala hokejska reprezentanca, ki se je po razprtijah in komediji zme-šnjav pri izboru selektorja opekla na kvalifikacijskem turnirju v Hannovru, se število slovenskih potnikov ne bo veliko razliko-valo od Torina. »Pričakujemo od 40 do 50 športnikov. Videli pa bomo, v katero smer se bosta odvijala ta sezona in uvodni del prihodnje. Z zanimanjem bomo spremljali predvsem dogajanje v biatlonu, kjer imamo kar nekaj težav. Tudi moški tek na smučeh trenutno ni na ravni OI. Po drugi strani pa se v deskanju na snegu obetajo sladke skrbi, saj je kandidatov več kot razpoložljivih mest,« pravi Dvoršak, ki poleg reprezentan-tov iz družine Smučarske zveze Slovenije (alpsko smučanje, tek na smučeh, nordijska kombinacija, smučarski skoki, smučanje prostega sloga, biatlon in deskanje na snegu) v odpravi računa le še na redke posameznike. Projekt 'slovenski bob in skeleton na ZOI' namreč še ni povsem dozorel, med realnimi kandidati pa sta nato ostala le še stara znanca iz Torina, tj. umetnostni drsalec Gregor Urbas, ki bo normo lovil na marčevskem svetovnem prvenstvu v Združenih državah Amerike, in sankač Domen Pociecha.

OVŠ OKS je s Smučarsko zvezo Slovenije že uskladil tudi nor-me za kandidatno listo, ki jih je na svoji seji 9. decembra potrdil še IO OKS. Ta bo imel sicer slab mesec dni pred slovesnim odprtjem ZOI 2010 tudi zadnjo besedo pri dodelitvi letalskih vozovnic za Vancouver, držal pa naj bi se predvsem čvrsto do-ločenih meril. Po teh se mora olimpijski potnik v tej sezoni ali uvodnem delu nove sezone vsaj enkrat uvrstiti med najboljših 16 na tekmi svetovnega pokala ali svetovnem prvenstvu, štafe-to pa na igre vodi osmo mesto. »Želim poudariti, da smo s SZS

pri postavljanju norm storili velik korak naprej. Gre za večno bitko, ki se bije že vse od osamosvojitve. Skupaj smo ocenili, da so bili kriteriji za nastop na igrah v Torinu premalo stimulativni oziroma preveč ohlapni. Prav zato smo določili omenjeno 16. mesto. Gre za normo, ki zagotavlja tudi kakovost,« pravi Dvoršak in dodaja: »Pretekla sezona nam je služila kot simulaci-ja za izračun obsega kvot. Sezona 2008/2009 in prvi del sezone 2009/2010 pa označujemo za končano obdobje. Športnik, ki bo v tej zimi izpolnil normo, bo nominiran za kandidata. Preostalim ostaja še prihodnja sezona. Ker se zavedamo, da so igre na sporedu sorazmerno zgodaj, od letošnjih kandidatov ne bomo zahtevali potrditve norm.«

A tudi športniki z izpolnjenimi normami ne bodo združeni v enotno kategorijo, saj bodo posebne pozornosti deležni kandidati za najvišja mesta. »Že v Pekingu smo se lotili diferen-ciacije športnikov. Tistim, ki sodijo med realne kandidate za odličja, kar potrdijo z uvrstitvijo med najboljših osem na tekmi svetovnega pokala ali svetovnega prvenstva, bomo namenili več sredstev za priprave. Vendarle moramo potegniti ločnico med športniki, ki se potegujejo za najvišja mesta, in tistimi, ki ne sodijo v ožji svetovni vrh,« razlaga Dvoršak, ki se sicer strinja, da je eno leto pred Vancouvrom prezgodaj govoriti o konkretnih ciljih, vseeno pa priznava, da bi se radi Slovenci znova vpisali na seznam dobitnikov medalj. Tako bi nadaljevali tradicijo, ki jo je pred kratkim poudaril tudi predsednik OKS Janez Kocijančič. Po osamosvojitvi je namreč slovenska odprava medaljo osvo-jila na vsakih drugih igrah. Praznih rok se je delegacija vrnila iz Albertvilla 1992, Nagana 1998 in nazadnje Torina 2006, precej boljše volje pa iz Lillehammerja 1994, kjer so za veselje poskrbe-li alpski smučarji Jure Košir, Alenka Dovžan in Katja Koren, ter iz Salt Lake Cityja 2002, ki ga je z bronom zaznamoval skakalni kvartet v postavi Primož Peterka, Robert Kranjec, Peter Žonta in Damjan Fras. Sledi Vancouver 2010 s Petro Majdič, Sašo Farič ali s Tino Maze?


DESKANJE NA SNEGU

Za napredek so vedno potrebne spremembePiše: Damijan Rifl

Pred letošnjo sezono je bil na dlani vaš odstop. Pravzaprav ste skoraj odšli, a se nato vrnili. Kaj vas je zadržalo v deskanju?

»Zadnja leta sem funkcijo direktorja opravljal s soglasjem svojega delodajalca, Športnega centra Pohorje, ki je financiral to delo. S spremenjenimi razmerami na trgu smo skupaj oblikovali sklep, da to ni več smotrno in da se bom osredinil samo na svoje osnov-no delo v podjetju. Ker pa na Odboru za deskanje nismo našli naslednika, smo se dogovorili, da ostanem na položaju, vendar opravilno položaj prevzamejo drugi člani Odbora in zunanji sodelavci. Sam sem tako pomagal po najboljših močeh, vendar je dejstvo, da sem se primarno posvečal delu v podjetju. Predvsem pri pridobivanju novih pokroviteljev bi bil lahko ob večji zavzetosti precej uspešnejši. Smo pa kljub vsemu v tem obdobju med dru-gim podpisali pogodbo s švicarskim trenerjem Gillesom Jaquetom, ki je v delo alpske ekipe vnesel nove ideje in svež pristop.«

Prvi del letošnje sezone glede izidov ni bil tako blesteč kot lani. Ali je tudi to vplivalo na pridobivanje sredstev glede na to, da vemo, da podjetja ob koncu koledarskega leta spreje-majo marketinške proračune za prihajajoče leto?

»Iskreno rečeno, ne. Večja vpletenost in angažiranost bi kljub gospodarski krizi in posledičnemu zategovanju sredstev z naslova pokroviteljstva vsekakor lahko prinesla več kot enega dodatnega pokrovitelja. Se pa funkcionarji in tekmovalci zavedamo, da izidi niso ravno blesteči in da bo v prihodnji olimpijski sezoni treba narediti korak naprej. To je vsekakor izziv za vse nas. Dejstvo pa je, da bo predvsem kar se tiče pridobivanja pokroviteljskih sredstev izredno težko, saj podjetja dandanes manj vstopajo v projekte z večjo stopnjo tveganja. Veliko jih je potegnilo »ročno zavoro« in sodelujejo samo pri projektih, kjer je donos glede na vložek zagotovljen že vnaprej.«

Izhodišče pa vseeno ni slabo, saj imamo ne glede na vse z vrhunskimi tekmovalci pokrite vse ključne discipline.

»Res je. Močno alpsko moško reprezentanco vsekakor lahko ob bok postavimo Švicarjem in Avstrijcem. Tu je še edino dekle,

Gloria Kotnik. Močna je tudi ekipa v skokih prostega sloga. Matevžu Petku in kolegom bi se v naslednji sezoni povsem v vrhu utegnil pridružiti še povratnik v FIS-karavano Marko Grilc, ki je imel letos smolo s poškodbo. V snežnem žlebu se v ospredje prebija nadarjena Ljubljančanka Cilka Sadar, njenemu someščanu Roku Roglju pa je v krosu letos končno

uspel preboj med elito. Rok je bil lani vseskozi na meji finala, letos pa mu je uspelo, kar me izredno veseli. Obe disciplini, v

katerih se oba mlada deskarja prebijata proti vrhu, sta olimpijski. Torej, ključni segmenti so pokriti, kar je vsekakor vzrok za optimi-zem pred olimpijsko sezono.«

Kaj pa po olimpijskih igrah? Vaš pogled na dolgoročni obstoj in razvoj deskanja. Globalno in lokalno!

33LETNI MARIBORČAN IZTOK KVAS ZADNJI DVE LETI SEDI NA VROČEM STOLU DIREKTORJA ODBORA ZA DESKANJE NA SNEGU PRI SMUČARSKI ZVEZI SLOVENIJE. JE PRVI ČISTOKRVNI DESKARSKI DIREKTOR. S TEM ŠPORTOM SE JE SREČAL PRED DVAJSETIMI LETI. DESKANJE SAMO ZA ZABAVO JE KMALU NADGRADIL S SODELOVANJEM PRI ORGANIZACIJI TEKEM IN IZOBRAŽEVALNIH PROJEKTIH ZNOTRAJ NACIONALNE DEMONSTRATORSKE VRSTE. KMALU SE JE ANGAŽIRAL TUDI ZNOTRAJ ODBORA ZA DESKANJE NA SNEGU, SAJ JE BIL ČLAN ŽE POD PREDSEDOVANJEM JURIJA NOCERA ERLAHA IN MARKA JAKLIČA. NAJVEČJI USPEH SLOVENSKEGA DESKANJA MED NJEGOVIM VODENJEM JE SEVEDA SVETOVNO PRVENSTVO V AROSI, KJER JE ROK FLANDER OSVOJIL NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA. FUNKCIJO DIREKTORJA OPRAVLJA NEPOKLICNO; KOT DIREKTOR MARKETINGA JE ZAPOSLEN V MARIBORSKEM ŠPORTNEM CENTRU POHORJE.

»Globalno gledano, menim, da je tu veliko odvisno od sistema. Od sprememb, ki se jih bo oziroma ne bo lotil FIS. Če se bo gibanje števila tekem v alpskem deskanju na najvišji ravni še zmanjševalo, se temu športu ne piše nič dobrega. Povsem realen je tudi črn sce-narij, ki bo paralelne discipline zbrisal s športnega zemljevida. Vse-kakor je za napredek potrebnih več tekem na pravih, za gledalce in pokrovitelje privlačnih lokacijah in ustrezno pripravljenih terenih, ki bodo šport naredile privlačnejši. Tudi situacija v Sloveniji ni rožnata, saj podmladka v alpskih disciplinah dejansko ni oz. ga je premalo.

Za discipline prostega sloga pa menim, da je rešitev v uvedbi discipline slopestyle v svetovni pokal. Premierna izvedba je bila predvidena za letos v Bardonecchi, a je bil zaradi slabih razmer finale odpovedan. Z resno, načrtno uvedbo bi dobili novo bazo deskarjev in deskark, ki jih v svetovnem pokalu trenutno ni. Z lobi-ranjem za uvrstitev te discipline v olimpijski program in mogočim povezovanjem s strukturami TTR (Američani, ki so izredno odprti, so že dali pobudo za pogovore.) bi lahko našli pravo, dolgoročno rešitev. Imeli bi olimpijsko disciplino; v »zgodbo«bi pritegnili še deskarsko industrijo. Dejstvo pa je, da zaradi vseh procesov pred letom 2022 uvrstitev v olimpijski program ni realna. Kar se tiče de-skanja prostega sloga je situacija v svetu in Sloveniji boljša. Zadnja leta namreč v slovenskih zimskošportnih središčih rastejo snežni parki, ki so osnova za rast in razvoj. Sami parki ustvarjajo bazo. Spontano se rojevajo klubi, tekmovanja … Tu sta Rogla, Kranjska Gora, gradili bomo tudi v Mariboru.«

Sami ste močno vpeti tudi v organizacijo svetovnega pokala v »gravitacijskih«disciplinah gorskega kolesarstva – 4krosu in spustu, ki poteka na mariborskem Pohorju. Ti disciplini imata znotraj UCI (Mednarodna kolesarska zveza), vse-binsko gledano, podoben status kot deskanje znotraj FIS. Ali lahko potegnete vzporednice v odnosu obeh osrednjih organizacij, ki sta v osnovi klasični, konservativni?

»Naj povem, da mi delovanje na obeh področjih pri prenosu iz-kušenj zelo koristi. Je pa dejstvo, da se osrednji zvezi zelo razlikujeta v odnosu do mojih disciplin. Mednarodni komite za deskanje na snegu pri FIS je vsekakor bolje organiziran kot komisija za gorsko kolesarstvo pri UCI. Več je tekmovanj, več je pokroviteljev. Po drugi strani pa ima na primer MTB-komisija pri UCI veliko bolj proste roke, ko govorimo o tekmovanjih in progah. Če bi primerjal sorodni 4kros in deskarski kros, ni primerjave. Tehnični delegati pri deskanju so bolj konservativni, saj prihajajo s funkcionarskih in smučarskih vrst. Pri kolesarstvu pa gre za nekdanje tekmovalce, ki so bolj v stiku s panogo in bolje razumejo potrebe tekmovalcev. Pri trženju televizijskih pravic je npr. v prednosti FIS. Pravice za tekme deskarjev se prodajajo, medtem ko se prenosi gorskih kolesarjev v spustu in 4krosu televizijam ponujajo brezplačno. Težko je torej so-diti, kje je situacija boljša. Spoj prednosti z obeh zvez bi bil vsekakor najboljši …«

SUNNY STUDIO

Ogrevanje in raztezanjepred smučanjem

V PREJŠNJI ŠTEVILKI MODRIH NOVIC SMO PREDSTAVILI NEKAJ VAJ, NASVETOV IN NAVODIL, KAKO SE PRIPRAVITI NA SMUČARSKO SEZONO. POMEMBNOSTI DOBRE KONDICIJSKE PRIPRAVE PROFESIONALNIH IN TUDI REKREATIVNIH ŠPORTNIKOV NI TREBA POSEBEJ POUDARJATI, SAJ DOBRA KONDICIJSKA PRIPRAVA PRINAŠA VEČJO MERO UŽITKOV PRI ŠPORTNEM UDEJSTVOVANJU, VELIKOKRAT PA JE TUDI POMEMBNA PRI PREVENTIVI POŠKODB.

Vsaj enako pomembno, kot je kondicijska pripravljenost, pa je tudi neposredna priprava pred začetkom aktivnosti oziroma rekreacije. Treba se je ogreti in raztegniti, da pripravimo telo na napor. Pri alpskem smučanju se srečujemo z zelo specifičnimi

Piše: Aleš Zakšek

POZABIMO NA KLASIČNO, TJ. TOPOLOŠKO RAZPOREDITEV OGREVALNIH IN RAZTEZNIH VAJ: na smučišču se velikokrat srečamo z nekoliko manj ugodnimi vremenskimi razmerami oziroma vsaj nekoliko nižjimi temperaturami, ki niso v pomoč pri ogrevanju. Zaradi tega dejstva je pomembno, da vaje, ki jih izvajamo, niso razporejene strogo glede na smiselno zaporedje, s katerim se po navadi srečujemo pri veliko športih – topološka razporeditev vaj, ampak tako, da ohranjamo telo ogreto in vmes vključujemo tudi raztezne vaje.

Raztezne vaje, s katerimi se pripravljamo na športno aktivnost, so lahko dinamične ali statične, tj. t. i. stretching vaje.

STATIČNE RAZTEZNE VAJE izvajamo tako, da se počasi iz začetnega položaja po-stavljamo v položaj, v katerem raztegujemo določeno mišico oziroma mišično skupino. Ko dosežemo optimalni položaj, v katerem mišico raztegujemo, le-tega po navadi določamo subjektivno, in sicer v določen položaj prehajamo, dokler ne začutimo blage

bolečine v mišici, ki jo raztegujemo, gibanja ne nadaljujemo, ampak v tem položaju vztrajamo nekaj časa – počasi prešteje-mo do štirinajst. Veliko večji učinek imajo statične raztezne vaje takrat, ko je mišična skupina, ki jo raztegujemo, dobro ogreta in takrat, ko isto vajo ponovimo dvakrat. Takrat dosegamo večje amplitude oziroma mišice še bolj raztegnemo.

DINAMIČNE RAZTEZNE VAJE so po navadi različna kroženja, zamahovanja, pred-kloni, odkloni … Pri tem tipu razteznih vaj je zelo pomembno, da prevelikih amplitud ne dosegamo takoj, ko vajo začnemo izvajati, ampak postopoma. Začnemo s sorazmerno majhno amplitudo gibanja, ki jo povečuje-mo z vsakim naslednjim razteznim gibom. Pri tovrstnih vajah se lahko hitro pojavijo poškodbe, zato sta tu še posebej pomembni dobra ogretost in postopnost večanja ampli-tude gibanja. Nikakor ne stremimo k temu, da bi dosegali čim večje amplitude gibanja, ampak k temu, da svoje telo glede na svoje sposobnosti primerno raztegnemo. Tudi

pri tem načinu raztezanja dosežemo večje amplitude gibov, če vajo ponovimo dvakrat. Število gibov, ki jih naredimo v vsaki vaji, je vsaj 12 oziroma lahko tudi več; ponovimo jih v vsako smer (odkloni, predkloni) oziroma z vsako ekstremiteto (zamahi, kroženja).

Zaradi opreme oziroma obutve, v kateri smučamo, se pogostokrat izogibamo teku oziroma tekalnim igram ne glede na to, da bi le-te zelo pripomogle pri ogrevanju. Tek kot način ogrevanja pred smučanjem se ne izvaja pogosto, vseeno pa je to dober način ogrevanja, ki ob sočasni uporabi palic poskr-bi za dvig telesne temperature in ogretost spodnjega pa tudi zgornjega dela telesa. Po navadi se zaradi togosti obutve tek izvaja na neravnem terenu oziroma navkreber, kjer lažje tečemo po sprednjem delu smučar-skega čevlja, čemur sledi nadzorovana hoja navzdol. Po takšnem ogrevanju, ki naj traja nekaj minut, lahko nadaljujemo spodaj opisane vaje, s katerimi bomo telo še bolje pripravili na fizični napor.

pogoji, v katerih izvajamo ogrevalne in raztezne vaje, saj jih po navadi izvajamo neposredno pred začetkom športne aktivno-sti kar na samem smučišču, izvajamo pa jih v smučarski opremi.

VRTENJE ROKStopimo v širino bokov, kar nam pomaga pri ohranjanju ravnotežja, sicer pa nima bistvene vloge na učinek vaje. Z obema rokama sočasno začne-mo gibanje – vrtenje. Trudimo se opisati čim večji krog z zapestji oziroma dlanmi; komolec naj bo iztegnjen. Amplitudo gibanja – obod navideznega kroga, ki ga opisujeta dlani – počasi povečujemo in jo prilagajamo subjek-tivno glede na naše sposobnosti oziroma gibljivost v ramenskem sklepu. Vrtenju rok naprej sledi tudi vrtenje rok nazaj.

POČEPNoge razkoračimo v širino bokov, težo razporedimo enakomerno na obe nogi, z rokami držimo palici, s katerimi si lahko pomagamo pri spuščanju oziroma dvigovanju. Spustimo se v počep, kar pomeni krčenje izključno v kolčnem, kolenskem in v skočnem sklepu; hrbet skozi izvajanje vaje ostaja v iztegnjenem položaju. Spuščamo se, dokler v kolenskem sklepu ne dosežemo kota 90°; nato sledi dvigovanje v začetni položaj.

25www.sloski.si

26

ZAMAHI Z ROKAMIZaradi večje stabilnosti lahko stopimo s stopali nekoliko bolj narazen, tj. za stopalo več, kot je širina bokov. Gibanje se izvaja v kombinaciji izmenič-nega iztegovanja rok v stran in sočasnega sukanja telesa. Zamah v desno pomeni gibanje desne roke, ki je iztegnjena v komolčnem sklepu, in sicer iz predročenja prek odročenja do skorajšnjega zaročenja, pri čemer je dlan obrnjena navzgor; z levo roko se dotaknemo desnega ramena, s čimer pomagamo pri sukanju, s pogledom spremljamo gibanje roke, s katero zamahujemo. Amplitudo – skrajni položaj roke v zaročenju – postopoma povečujemo in jo določamo subjektivno glede na naše sposobnosti in gibljivost. Zamahovanja ne izvajamo izrazito sunkovito, ampak z zmerno hitrostjo in nadzorovano.

VRTENJE KOLENStojimo v širini bokov, teža telesa je enakomerno porazdeljena na obe sto-pali, z rokama se primemo za kolena. S koleni krožimo – opisujemo krog, pri čemer pazimo, da se ne pojavljajo preveliki stranski nagibi na samem začetku izvajanja vaje, postopoma pa se lahko tudi ti nagibi prilagodijo oziroma povečajo. Vajo je priporočljivo izvajati v obe smeri.

POSKOKILogično nadaljevanje počepov so poskoki, ki jih lahko izvajamo v smu-čarskih čevljih ali celo v polni smučarski opremi s pripetimi smučmi. Gre samo za nadgradnjo počepov z bolj eksplozivnim oziroma sunkovitim dviganjem, kar povzroči dvig telesa od podlage. Pri tej vaji je opora na palicah še kako pomembna, saj si lahko z njimi bistveno pomagamo pri odrivu in tudi pri nadzoru gibanja oziroma lovljenju ravnotežja. Pri poskokih je treba paziti, da se po doskoku in nižanju v počep gibanje nad-zira – gibanje navzdol se konča enako kot pri počepu takrat, ko je kot v kolenskem sklepu 90°; prehajanje v pretirano globok položaj (kot v kolenu manjši od 90°) ni zaželeno.

ODKLONIPostavimo se v stojo razkoračno. S telesom se odklanjamo v stran, kar dosežemo s pomočjo zgornjih ekstremitet. Raztezanje široke hrbtne mišice dosežemo tako, da roko iztegnemo nad glavo v smer druge roke (kot da bi želeli s pomočjo nadlakti premakniti svojo glavo v drugo smer), naj se izvaja počasi. K dodatnemu raztezanju pripomore nasprotna roka, ki jo ob telesu pred trebuhom premaknemo v nasprotno smer. Odklone je treba izvajati v obe smeri, med položaji pa prehajati počasi in nadzorovano opravljati raztezanje.

RAZTEZANJE VRATNIH MIŠICVajo lahko opravljamo tudi, če smo si že nadeli smučarsko čelado in očala; položaj nog načelno ni pomemben, le toliko, da zagotavlja stabilnost, ki je potrebna za varno izvajanje vaje. Sledi opis vaje, če želimo raztegniti mišice v levem delu vratu. Z desno roko se primemo čez glavo nad levim ušesom, glavo počasi potegnemo proti desnemu ramenu in ko začutimo blago bolečino v levem delu vratu, zadržimo glavo, počasi preštejemo do štirinajst in nato počasi vrnemo glavo v začetni položaj. Vajo ponovimo v drugo stran.

www.modrakartica.com

Pred vsakršno aktivnostjo sta potrebna ogrevanje in raztezanje. Vzemite si nekaj minut tudi za pripravo na smučanje,

tako boste lahko izkoristili vse znanje in sposobnosti in na snegu uživali od prve do zadnje vožnje. NE POZABITE ČELADE!

IZPADNI KORAK VSTRANNoge močno razkoračimo, tj. toliko, da lahko še zmeraj ohranjamo ravno-težni položaj, težo enakomerno porazdelimo na obe nogi, palici držimo v rokah in ju pred telesom vbodemo v sneg. Palici služita enakemu namenu kot pri prejšnji vaji – pomoč pri ravnotežju in nadzor gibanja navzdol. Počasi se začnemo pomikati v stran in manjšati kot v kolenu noge, proti kateri smo se začeli pomikati, nasprotna noga ostaja iztegnjena v kolen-skem sklepu skozi celotno vajo. Ko začutimo blago bolečino v mišicah, ki jih raztegujemo, se zaustavimo in v tem položaju vztrajamo, počasi preštejemo do štirinajst.

IZPADNI KORAK NAPREJPri tej vaji je zelo priporočljiva uporaba smučarskih palic, saj si lahko z njimi pomagamo pri lovljenju ravnotežja in nadzorovanju amplitude gibanja. Izkoračimo nogo naprej in razporedimo težo telesa na obe nogi, palici držimo v rokah in ju pri straneh vbodemo v sneg, na njiju se rahlo opremo. Začnemo z manjšanjem kota v kolenu sprednje noge, zadnja noga naj bi ostala iztegnjena v kolenskem sklepu. Globina, do katere se znižamo, je odvisna od vsakega posameznika – ko začutimo blago bo-lečino v mišicah, ki jih raztegujemo, smo dovolj nizko, vajo pa se načelno izvaja statično, se pravi, ko dosežemo želeni položaj, v njem vztrajamo.

PREDKLON K NOGIStojimo na eni nogi, drugo iztegnjeno rahlo prednožimo in spustimo na tla, tako da se s podlago stika v delu pete. Palici imamo v rokah, vbodemo jih pri strani in tako nam pomagajo pri vzdrževanju ravnotežnega položaja. Telo predklonimo k iztegnjeni nogi, pri čemer pazimo, da kolena le-te ne krčimo, koleno stojne noge pa lahko rahlo pokrčimo, da bi dosegli boljši učinek pri raztezanju.

PREDKLON K NOGI Z VPETIMI SMUČMITa vaja zahteva nekoliko več spretnosti. Če raztegujemo desno nogo, je naša stojna noga leva, palici držimo v rokah in sta vbodeni pred telesom na zunanji strani smuči. Začnemo dvigovati desno nogo oziroma sprednji del desne smuči, ki naj se nadaljuje, dokler zadnji del smuči ne preide do višine, ko lahko smučko postavimo na rep v navpični položaj. Zdaj nare-dimo predklon h kolenu iztegnjene noge, pri čemer pazimo, da se koleno ne krči, ampak je iztegnjeno skozi celotno vajo.

ZAMAHI Z NOGO Vajo je priporočljivo izvajati na zelo blagi naklonini, saj nam le-to omogoča prosto gibanje zamašne noge. Stojimo na eni nogi, druga prosto visi v zraku – na naklonini je stojna noga tista, ki je višje, oziroma zgornja noga; s spodnjo izvajamo vajo. Opremo se na palici, ki ju držimo v rokah, in ju vbodemo pri strani; počasi začnemo izvajati zamahe. Pomembno je, da se gibanje – iz prednoženja v zanoženje – ne izvaja izjemno sunkovito, ampak s precej zmerno hitrostjo in nadzorovano.

27www.sloski.si

Tekačem na smučeh je letošnja zima zelo naklonjena. Vsem tekačem na smučeh, tudi ljubiteljskim.Niz SLOvenSKI maratoni je polno zaživel. Če ne bi bilo hude odjuge prve dni februarja, bi spored mno-žičnih tekov potekal kot švicarska ura. Na prvem teku, 11. januarja v Logarski dolini je bilo dvakrat več tekačev kot na zadnji njihovi prireditvi, ki še ni bila v sklopu SLOvenSKI maratoni. Na 4. Maratonu Tamar so dosegli največjo udeležbo doslej, čeprav tek pod Poncami in dolini Tamar ne slovi kot lahek. Tudi na 11. teku Ribniške koče so bili ob sicer neugodnem vremenu organizatorji zadovoljni, da so del slovenske tekaške serije. Tradicionalna Osankarica je bila znova tekaški praznik na Arehu. Skupaj z mladimi tekači je številka presegla 230. V marcu sta na sporedu še dve tekaški prireditvi. Najprej 8. marca 1. maraton Rogla Unitur – Rossi 2009 in 22. marca še tradicionalni letos že 19. Pokljuški maraton AdriaticSlovenica, lani največjega tekaškega praznika v Sloveniji z 217 tekači. Letos bo ta meja zagotovo presežena.

MARATON ROGLA UNITUR – ROSSIS prvim maratonom se tudi Rogla vpisuje na koledar največjih. Tako pokriva nekakšno belo liso. Zaradi vremenskih danosti je pravzaprav čudno, da doslej na Rogli ni bilo nobenega množičnega teka s skupinskim štartom z izjemo Pohorske smučine, ki je prečila Pohorje od Kop do Areha. Rogla slovi kot tekaška deželica. Teren na Rogli je valovit, za tekače zelo pester, a za povpreč-nega rekreativnega tekača ali tekačico dokaj zahteven. Zahteva veliko mero spoštovanja tudi zaradi velike nadmorske višine in posebne visokogorske klime, ki jo s pridom izkorišča tudi Petra Majdič. 1. Maraton Rogla Unitur – Rossi bo tudi lepa napoved za tekmo svetovnega pokala decembra letos. Štart in cilj bo v Areni Rogla, prizorišče ki je idealno tudi za izvedbo skupinskega štarta 1000 tekačev in več. Krog na Rogli bo dolg 6,6 kilometra, tekači pa ga bodo pretekli trikrat. Krog bo speljan po najlepših panoramskih delih Rogle. Več o maratonu na naslovu »http://sites.google.com/site/maratonrogla/Home«. Hkrati z 1. Marato-nom Rogla Unitur – Rossi bo organizator ŠD Kaval pripravil tudi državno prvenstvo veteranov.

POKLJUŠKI MARATON AdriaticSlovenicaObičajno je zaključek sezone rezerviran za Pokljuški maraton. Letos bo že 19. izvedba, zaradi »prave« zime pa se nemara lahko obeta rekordna udeležba. Zaradi gradnje športnega centra bo prizorišče nekoliko prilagojeno, a kljub temu ob visoki snežni odeji ne bo izgubila posebnega mika snežene deželice pod Viševnikom. Pokljuški maraton ima glede na odmaknjenost stalnih naselij svoj čar posebno v toplih spomladanskih dneh. Veliko snega, sonce in po možnosti hitra smučina. Le ta je bila za zmago-valce na Pokljuki vedno rezervirana za najboljše slovenske tekače. Lani sta zmagala Jože Mehle in Barbara Jezeršek, 2007 Mirjam Soklič in Janez Marič, 2006, ko je bila razdalja dolga 42 kilometrov Vasja Rupnik in zamejka iz Koroške Zala Zdouc, 2005 Rupnik in Gorjanka Lucija Larisi…Veliko tekaško ime je pričakovati na vrhu tudi na 19. izvedbi. Pokljuški maraton je vedno praznik in tudi nekakšno slovo od prave zime. Razpis za Pokljuški maraton najdete na spletni strani »http://www.biathlon-pokljuka.com/slo/maraton_razpis_2009.html«.

NORDIJSKO SMUČANJE

29

PROSTI SLOG

Ko drugačninajdejo svoj izziv

Sprašuje: Andrej Dekleva

smučanje po grbinah smučarski kros skoki

Tako nekako bi lahko opisali tudi pot tistih, ki sestavljajo slovensko reprezentanco v smučarskem krosu. Že v alpskem smučanju, iz katerega prihajajo vsi po vrsti, jim je vedno nekaj manjkalo. Le da takrat še niso vedeli, da je to kros, bi lahko rekli (na pol) v šali. Tako se je »zložila« tudi slovenska ekipa v tej disciplini, v kateri pod vodstvom Primoža Vrhovnika ob Filipu Flisarju, Simonu Jeclu in Alanu Vidoviču zastavo nosi Saša Farič.

Vrho»Kros sem prvič videl na televiziji in ker sem imel malo preveč časa, sem se zagledal kot uspešnega tekmovalca, ki je našel pravo zvrst smučanja,« pripoveduje Primož Vrhovnik, član smučarske družine, ki je dala tudi zmagovalca slaloma za sve-tovni pokal, starejšega brata Matjaža. »Malo sem pobrskal po kleti, si nabral opremo in se s še enim norcem Aljošo odpeljal na tekmo svetovnega pokala v Laax. Na ogrevanju sem gledal smučanje drugih fantov in se brez večjih težav videl v finalnem nastopu. A sledil je mrzel tuš; z velikim zaostankom sem prišel do 50. mesta in nič mi ni bilo jasno, zakaj je to tako. Vseeno sem na progi zelo užival, na skokih sem dobesedno vriskal in prav nič me ni bilo strah. Že ko sem se prvič spustil po progi, sem vedel, kaj bom počel v naslednjih letih,« pravi današnji vodja slovenskega krosa, trener, serviser ... »Poleg smučanja s strmih planin in »freeride« smučanja mi je kros daleč najbolj pri srcu. Če bi moral izbirati le med disciplinami FIS, pa sploh ni dvoma, kaj je prava in najboljša stvar! Vsaka proga je zgodba zase. O krosu se moram naučiti še veliko, uporabim pa lahko izkušnje iz prav vseh zvrsti smučanja, ki jih obvladam – alpini-stično, 'freeride', alpsko, tudi skoki na 'laufarcah' so dobrodošli.«

»Nekaj smo v tem športu že postorili, čaka pa nas še veliko dela,« pravi Vrho, ki je po svojem velikem odkritju krosa dvignil telefonsko slušalko in poklical nekaj prezgodaj upokojenih alpincev. »Sprva jih je bilo kar nekaj za, vendar so kmalu videli, da ne moreš priti in zmagati, kot si mogoče še vedno kdo domišlja.«

Kaj mora znati vrhunski tekmovalec v krosu? Primož od-govarja: »Če tekmovalec želi biti v ospredju in ostati vso sezono nepoškodovan, mora obvladati prav vse smučarske prvine. Če začnemo s startom: ta mora biti močen, eksploziven, mogoče najpomembnejša je zbranost pa tudi psihična stabilnost, saj so poleg tebe še trije nasprotniki. Pojavijo se tudi provokacije med tekmovalci. Moraš ostati zbran, v delčku sekunde, ko zaslišiš znak, pa se odgnati, kot bi se hotel strgati z verige, hkrati pa morajo biti vsi gibi usklajeni. Poleg popolnega veleslalom-skega zavoja moraš obvladovati vse vrste skokov, takšne ki mečejo visoko ali daleč. Pomembni sta časovna uskladitev in mehkoba, na primer pri prečenju valov ... pravzaprav vse, kar je najti v strokovni smučarski literaturi in še kaj bi lahko dodali. Zelo pomembna je taktika, ocena proge, prepoznavanje mest za prehitevanje ... Včasih je treba s pravo mero tudi zmanjšati hitrost.«

KAJ JE GNALO ZAČETNIKE SMUČARSKEGA KROSA PRED DESETLETJEM, DA SO SE ŠLI DRENJAT NA ENI SAMI PROGI, PREJ SNEŽENI RAZLIČICI PROGE ZA MOTOKROS KOT SMUČARSKI? KAJ SPLOH ŽENE TISTE, KI VEDNO RAZMIŠLJAJO O NOVEM IN POTEM TO POSKUŠAJO TUDI NA LASTNEM TELESU? NEZADOVOLJSTVO Z OBSTOJEČIM IN RADOVEDNOST PO NOVEM, SEVEDA.

Pravi se odločijo takoj.

Med tekmovalci svetovnega in evropskega pokala je najti kar nekaj imen, ki smo jih še pred kratkim videli na startnih seznamih alpskega smučanja. Pri nas je Saša Farič skoraj izjema, pri fantih se krosa loti komaj kakšen, ki je med alpskimi vratci izgubil kompas. Spet ena varna slovenska odločitev?

»To bi morali vprašati njih. Sam sem disciplino predstavil kar nekaj alpskim smučarjem, a vsak se mora odločiti sam. Pravi se bo odločil po prvem nastopu, kot sem se jaz. Mislim, da se nekaj takšnih obeta. Upam pa si trditi, da tudi mnenje alpskih trenerjev ni prav pozitivno. Po eni strani razumljivo, saj je osip med tekmovalci že tako velik, ne da jim še mi skačemo v zelje. A po mojem se za preboj krosa ni bati, saj si gledalci želijo gladiatorstva,« pravi Vrho.

Naša Saša (Farič)Kako se je pri 19. letih za kros odločila Saša?»Za kros sploh nisem vedela, dokler me ni poklical Primož in mi predstavil discipline. Slišalo se je zanimivo in tako sem se odločila poskusiti. Vse mi je bilo všeč, proga in ljudje in vse skupaj. Zmaga na prvi tekmi mi je vse skupaj le še polepšala.«

Kaj mora po Sašinem mnenju znati tekmovalec v krosu?»Znati mora zavijati, pobirati valove ali jih preskakovati pa skakati ter smučati skupaj s še tremi ali petimi tekmeci, kar je na začetku zelo moteče. Vso progo moraš biti zbran, ker se hitro kaj zgodi. Pravijo, da moraš biti za kros malo čez les, ampak ni tako hudo.«

Tudi Saša si želi več konkurence iz alpskih vrst.

»Vedno več jih je in z razvojem discipline bodo še prihajali novi; zaradi olimpijskih iger jih je prišlo veliko. Težko rečem, ampak verjetno je koga tudi strah, drugih ne zanima ali pa jih vleče, pa imajo še cilje v alpskem smučanju.«

��

Pustite ga Ëakati

S pomoËjo digitalnega video

snemalnika lahko ustavite

neposreden televizijski program

in nadaljujete gledanje, kadarkoli

æelite. Novi digitalni paketi TrojËek z

digitalno televizijo æe od 25 Q*.

Casino Royale zdaj na HBO.

Preprosto za vsakogar.

080 22 88www.upc.si

... z upc digitalno televizijo.

*Moænost doplaËila za digitalni video snemalnik 4 Q na mesec.

Cas

ino

Roy

ale

- Š

20

06

Dan

jaq

, Llc

, Un

ited

Art

ists

Co

rpo

rati

on

in C

olu

mb

ia P

ictu

res

Ind

ust

ries

. Vse

pra

vice

pri

dræ

ane.

Storitev je moæna, kjer obstajajo tehniËne moænosti priklopa.Š 2008 UPC Telemach. Vse pravice pridræane.

25 R*

DIGITALNI TROJ»EK ÆE OD

upc_DTV_Bond_208x275.indd 1 15/9/08 11:29:19

Documents

prelom st 2 - Modra kartica · 2009. 3. 2. · načrtovanje deskarskega treninga v olimpijskem ciklusu za deskarje prostega sloga v sp ecifičnem slovenskem prostoru. Luka uživa