Embed Size (px)
Citation preview
€
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016
Izobraževanje in usposabljanje
Slovenija
Zvezek 2 Pregleda izobraževanja in usposabljanja 2016 vključuje osemindvajset poročil za posamezne države. Temelji na najnovejših kvantitativnih in kvalitativnih dokazih, na podlagi katerih so v njem predstavljeni in ocenjeni glavni nedavni in trenutni ukrepi politike v posamezni državi članici EU s poudarkom na razvoju dogodkov od sredine leta 2015. Zato dopolnjuje obstoječe vire informacij, ki ponujajo opis nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja.
Sestava poročil za posamezne države je naslednja: Oddelek 1 vsebuje statistični pregled glavnih kazalnikov v izobraževanju in usposabljanju. V oddelku 2 so na kratko opredeljene glavne prednosti in pomanjkljivosti nacionalnega sistema izobraževa-nja in usposabljanja. V oddelku 3 so obravnavani izdatki za izobraževanje, demografski izzivi ter izzivi v zvezi s spretnostmi in znanji. Oddelek 4 se osredotoča na zgodnje opuščanje šolanja, predšolsko vzgojo in varstvo ter osnovno znanje, ki so pomembna področja, povezana z odpravljanjem neenakosti in spodbujanjem vključevanja. V oddelku 5 so obravnavane poli-tike za posodobitev šolskega izobraževanja, med drugim so zajeti tudi učiteljski poklic ter digitalne in jezikovne spretnosti. V oddelku 6 so obravnavani ukrepi za posodobitev visokošolskega izobraževanja. Oddelek 7 zajema poklicno izobraževanje in usposabljanje ter izobraževanje odraslih.
Dokument je bil dokončan 15. septembra 2016.ec.europa.eu/education/monitor
Cover image: © Shutterstock.comVeliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).
Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2016
ISBN 978-92-79-58707-8ISSN 2466-9997doi:10.2766/595471
© Evropska unija, 2016Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.
Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorovna vprašanja v zvezi z Evropsko unijo.
Brezplačna telefonska številka (*):00 800 6 7 8 9 10 11
(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).
SLOVENIJA 1
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
1. Najpomembnejši kazalniki
Vir: Eurostat (za več informacij oddelek 9), OECD (PISA).
Opombe: podatki se nanašajo na tehtano povprečje EU, ki zajema različno število držav članic, odvisno od vira; b = prekinitev
časovne vrste, d = opredelitev se razlikuje, p = začasno, u = nizka zanesljivost, 11 = 2011, 13 = 2013, 14 = 2014.
Dodatne informacije so na voljo v ustreznem oddelku zvezka 1 (ec.europa.eu/education/monitor).
Slika 1: Položaj glede na najuspešnejše (zunanji obroč) in najmanj uspešne učence (sredina)
Vir: Izračuni GD za izobraževanje in kulturo, ki temeljijo na podatkih Eurostata (Anketa o delovni sili za leto 2015) in OECD
(PISA, 2012).
Opomba: Vse vrednosti so določene med najvišjo (najuspešnejši učenci, prikazani v zunanjem obroču) in najnižjo (najmanj
uspešni učenci, prikazani na sredini diagrama).
2012 2015 2012 2015
4.4% 5.0% 12.7% 11.0%
39.2% 43.4% 36.0% 38.7%
89.8% 11 89.4% 14 93.2% 11 94.3% 14
21.1% : 17.8% :
20.1% : 22.1% :
12.9% : 16.6% :
ISCED 3–8 (skupaj) 73.2% 71.5% 75.9% 76.9%
13.8% 11.9% 9.2% 10.7%
6.5% 5.9% 14 5.0% 4.9% 14,p
ISCED 1–2 €7,133 €7,085 13 : : 13
ISCED 3–4 €5,359 €5,770 13 : : 13
ISCED 5–8 €8,489 : 13 : : 13
4.2% 4.3% 11.6% 10.1%
10.1% 16.5% u 24.9% 19.0%
41.2% 45.6% 36.7% 39.4%
12.6% u 19.9% u 33.8% 36.4%
63.0% 60.2% 69.7% 70.8%
78.6% 78.5% 81.5% 81.9%
1.5% 13 2.0% 14 5.5% 13 5.9% 14
2.6% 13 2.6% 14 13.6% 13 13.9% 14
Osebe, ki so zgodaj opustile
izobraževanje in
usposabljanje (starost 18–24 let)
skupaj
Slovenija Povprečje EU
Referenčne vrednosti za izobraževanje in usposabljanje za leto 2020
Osebe s terciarno izobrazbo
(starost 30–34 let)skupaj
Predšolska vzgoja in varstvo
(od 4. leta starosti do šoloobvezne starosti)
15-letniki s podpovprečnimi
dosežki pri:
bralni pismenosti
matematični pismenosti
naravoslovnih vedah
Stopnja delovne aktivnosti novih
diplomantov po ravni izobrazbe
(starost 20–34 let), ki so
izobraževanje zapustili eno do tri
leta pred referenčnim letom
Udeležba odraslih v
vseživljenjskem učenju
(starost 25–64 let)
ISCED 0–8 (skupaj)
Drugi kontekstni kazalniki
Vlaganja v izobraževanje
javnofinančni izdatki za izobraževanje
kot delež BDP
izdatki za javne in
zasebne ustanove na
učenca v EUR SKM
Osebe, ki so zgodaj opustile
izobraževanje in usposabljanje
(starost 18–24 let)
rojeni v državi poročevalki
rojeni v tujini
Osebe s terciarno izobrazbo
(starost 30–34 let)
rojeni v državi poročevalki
rojeni v tujini
Stopnja delovne aktivnosti novih
diplomantov po ravni izobrazbe
(starost 20–34 let), ki so
izobraževanje zapustili eno do tri
leta pred referenčnim letom)
ISCED 3–4
ISCED 5–8
Učna mobilnost
vhodna mobilnost diplomantov
(dodiplomski študij)
vhodna mobilnost diplomantov
(podiplomski študij)
2 SLOVENIJA
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
2. Pomembni poudarki
Slovenija je že dosegla dva nacionalna cilja strategije Evropa 2020: delež prebivalcev s terciarno izobrazbo raste, delež mladih, ki zgodaj opustijo izobraževanje je nizek.
Zaradi nepredvidljivega demografskega razvoja je težko vzdrževati trdno mrežo šol in
učinkovit sistem financiranja šol.
Delež terciarnih diplomantov med brezposelnimi se povečuje, kar nakazuje težave z zaposljivostjo mladih.
V visokošolskem sektorju se izvajajo reforme z namenom povečati delež oseb, ki dokončajo
študij, spodbuditi internacionalizacijo in izboljšati notranje zagotavljanje kakovosti.
Veliko mladih se odloči za poklicno, tehniško in strokovno izobraževanje, znova se uvaja
vajeništvo za boljša vključevanje delodajalcev in prehod na trg dela. Okvir 1:Evropski semester: Priporočila Sveta Evropske unije na področju izobraževanja in usposabljanja za leto 2016 Svet Evropske unije je leta 2016 izdal priporočilo Sloveniji (CSR), tudi za področje izobraževanja in usposabljanja: V posvetovanju s socialnimi partnerji povečati zaposljivost nizko kvalificiranih in starejših delavcev, tudi s ciljnimi ukrepi na področju vseživljenjskega učenja in z aktivacijskimi ukrepi.
3. Vlaganja v izobraževanje za premagovanje težav zaradi demografskega gibanja ter zanj in spretnosti
Slovenija je leta 2014 bistveno zmanjšala vlaganje v izobraževanje, čeprav se je v preteklosti na tem področju uvrščala visoko, ob bok skandinavskim državam. Zmanjšanje izdatkov s 6,5 % BDP leta 2013 na 5,9 % BDP leta 20141 je sovpadalo s povečanjem deleža javnofinančnih izdatkov na področju izobraževanja z 10,9 % na 11,9 %2.
Kljub temu so plače vseh učiteljev v Sloveniji v izobraževalni dejavnosti ne glede na leta izkušenj pod povprečjem EU-21 (OECD, 2015)3. Slovenija je ena od petih držav EU (poleg Grčije, Italije, Cipra in Litve), v katerih so bile zamrznjene plače učiteljev med leti 2014 in 2015 (Eurydice, 2015a). V letu 2009/10 so v Sloveniji izvedli več ukrepov proti zvišanju učiteljskih plač. Ob upoštevanju zneska financiranja za predterciarno izobraževanje in nizkih ravni plač, so nekatere mednarodne študije pokazale, da je izobraževalni sektor z vidika števila zaposlenih prevelik in da je potrebna reforma za povečanje učinkovitosti porabe (MDS, 2015). Poleg tega je Računsko sodišče
Republike Slovenije v poročilu navedlo, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ravnalo neučinkovito, saj ni zagotovilo enotnega sistema urejanja delovnega časa in učne obveznosti učiteljev (Računsko sodišče, 2016a). Ministrstvo si še vedno prizadeva najti ustrezno rešitev. Stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji se počasi dviga na raven pred krizo. Stopnja delovne
aktivnosti diplomantov s terciarno izobrazbo je 84,4 % karje blizu povprečja EU 84,1 % iz leta
2015. Vendar se je delež diplomantov s terciarno izobrazbo med brezposelnimi povečal z 12 % leta 2011 na 18 % leta 2015. Delovno aktivna je samo polovica oseb z največ osnovnošolsko izobrazbo,
1 V skladu z nacionalnimi podatki, ki temeljijo na drugačni metodologiji, ta delež leta 2014 znaša 5,3 % BDP
(SORS, 2016a). 2 Vir: Eurostat, podatkovna zbirka klasifikacije javnofinančnih izdatkov po funkcijah (COFOG). Koda spletnih
podatkov: gov_10a_exp. 3 V skladu z opredelitvijo OECD EU-21 pomeni vse države EU pred pristopom desetih držav kandidatk
1. maja 2004 skupaj s štirimi vzhodnoevropskimi državami članicami OECD, torej Češko, Madžarsko, Poljsko in Slovaško.
SLOVENIJA 3
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
približno dve tretjini oseb s srednješolsko izobrazbo, kar je manj kot so enakovredni deleži za celotno EU. Delež mladih (15–24 let), ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, je glede na evropske standarde majhen, vendar od leta 2008 stalno raste in je znašal 9,5 % leta
2015. Po drugi strani pa smer razvoja v EU kaže, da se število neaktivnih oseb zmanjšuje4, potem ko je kriza dosegla višek. Izobraževalni sistem se sooča s težavami zaradi velikosti demografskih kohort. Število otrok, ki se vpišejo v osnovno šolo (enoten sistem primarnega in nižje sekundarnega izobraževanja), se je začelo večati s šolskim letom 2011/12, predvsem zaradi večje kohorte, ki vstopa v osnovnošolsko izobraževanje. Vendar te kohorte še niso prestopile v višje sekundarno ali srednješolsko
izobraževanje, kjer se je zmanjšalo število vpisanih med letoma 2009 in 2014. Leta 2015 se je število vpisanih v srednješolsko izobraževanje nekoliko povečalo, a le na področju tehniškega in strokovnega ter poklicnega izobraževanja. Po drugi strani se število vpisanih v splošno višje sekundarno izobraževanje (gimnazije) stalno zmanjšuje (leta 2015 sta se vpisala 6.902 dijaka, leta 2009 8.542 dijakov) (SORS, 2016b).
Slovensko ustavno sodišče je leta 2015 odločilo, da je treba vse zasebne šole, ki izvajajo program
osnovnošolskega izobraževanja, v celoti (100-odstotno) financirati z javnimi sredstvi5. Taka ureditev bi bila v EU brez primere. Zasebni programi (waldorfske šole, šole montessori in katoliške šole) so trenutno 85-odstotno financirani z javnimi sredstvi, a šole teh sredstev ne smejo uporabiti za investicije. Odziv opozicije in sindikatov na odločitev Ustavnega sodišča je bil negativen. Pozivajo, naj se z ustavo določi, da se z javnimi sredstvi v celoti financirajo izključno javne ustanove. Vodilni sindikat meni, da so večja vlaganja v zasebno izobraževanje v času, ko se proračuni za javno izobraževanje zmanjšujejo, v nasprotju z javnim interesom (Šimenc, 2016).
4. Premagovanje neenakosti in spodbujanje vključevanja
Zgodnje opuščanje šolanja je v Sloveniji redek pojav, ki je leta 2015 zajemal le 5 % mladih, starih
od 18 do 24 let. Ta delež je drugi najmanjši v EU in znaša manj kot polovico povprečja EU, ki je leta 2015 znašalo 11 %. Podatki za otroke, rojene v tujini, so manj zanesljivi, vendar kažejo, da je zgodnje opuščanje šolanja pri njih veliko bolj razširjeno (16,5 %). Tako kot drugod v EU tudi v Sloveniji zgodaj opustijo šolanje pogosteje moški (6,4 %) kot ženske (3,4 %).
Slovenski 15-letniki dosegajo dobre rezultate na področju matematične in naravoslovne pismenosti, njihove bralne spretnosti pa so šibke. Rezultati OECD Programa mednarodne
primerjave dosežkov učencev (PISA) leta 2012 so pokazali, da je bil delež slovenskih učencev z nizkimi dosežki manjši od povprečja EU na področju matematične (20,1 % v primerjavi z 22,1 % v EU) in naravoslovne pismenosti (12,9 % v primerjavi s 16,6 %). Višji od povprečja EU je bil pri bralni pismenosti (21,1 % v primerjavi s 17,8 %) (OECD, 2013).
Število otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce, se zaradi demografskih sprememb trenutno raste. Kljub temu je bilo leta 2014 v vrtce vključenih 89,4 % vseh otrok, od 4. leta do šoloobvezne
starosti, kar je še vedno manj, kot je cilj strategije Evropa 2020 (95 %) in pod povprečjem EU (94,3 %).
Slovenija je oblikovala dvofazni akcijski načrt za vključevanje beguncev in migrantov v izobraževanje6. Po tem načrtu vsi otroci migrantov pred začetkom šolanja opravijo tečaj slovenskega jezika, med šolanjem pa obiskujejo dodatne ure slovenskega jezika, medtem ko so vključeni v redni šolski program. Med ukrepi je tudi vzpostavitev spletnega mesta, z uporabnimi informacijami za pedagoške delavce o inkluzivnem izobraževanju; protokol za vpis prosilca za azil,
mlajšega od 18 let, v srednjo šolo, tudi če nima potrdila o predhodnem izobraževanju; gradivo za učenje in poučevanje slovenskega jezika; ter usposabljanje učiteljev.
4 Vir: Eurostat, Young people not in education, employment or training by sex, age and educational
attainment level (Mladi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, po spolu, starosti in pridobljeni stopnji izobrazbe). Koda spletnih podatkov: edat_lfse_21.
5 Osnovna šola je ena sama struktura, ki združuje osnovnošolsko in nižje srednješolsko izobraževanje. 6 Avgusta 2016 je slovenske šole obiskovalo 42 prosilcev za azil in mladoletnikov z mednarodno zaščito,
osnovno šolo za odrasle pa 21 oseb, mlajših od 18 let. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
4 SLOVENIJA
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
5. Posodabljanje šolskega izobraževanja Mreža šol v Sloveniji velja za razpršeno, vključuje več majhnih podeželskih šol. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je sprejelo ukrep za racionalizacijo mreže osnovnih šol. Ministrstvo je predlagalo, da se občinam omogoči določitev skupnega šolskega okoliša za več šol (v nasprotju s sedanjim sistemom, ko vsaka šola določi svoj šolski okoliš). Namen sprejete Uredbe o spremembi
meril za vzpostavitev javne mreže osnovnih šol, šol za učence s posebnimi potrebami in glasbenih šol je zagotoviti racionalnejšo uporabo šolskih prostorov (MIZŠ, 2016). Ministrstvo je januarja 2016 pripravilo novo strategijo za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) v izobraževanju do leta 2020. Dokument zajema vse ravni izobraževanja in je bil usklajen s širšo vladno strategijo za IKT, imenovano Digitalna Slovenija, ki je bila sprejeta
marca 2016. Med prednostnimi cilji so: razvijanje didaktike z uporabo IKT in e-gradiva; spodbujanje uporabe platform in sodelovanja pri učenju; razvoj e-kompetenc; informatizacija izobraževalnih ustanov, vključno s podporo IKT pri upravnem vodenju; e-študij v visokošolskem
izobraževanju in izobraževanju odraslih ter ocenjevanje digitalizacije.
6. Posodabljanje visokošolskega izobraževanja Delež oseb s terciarno izobrazbo se v Sloveniji še naprej zvišuje: leta 2015 je terciarno izobrazbo doseglo 43,4 % 30–34-letnikov, kar je 2,4 odstotne točke več kot leta 2014. Ta delež presega tako povprečje EU, ki znaša 38,7 %, kot tudi nacionalni cilj strategije Evropa 2020, ki je 40 %. Terciarno izobraževanje v Sloveniji je dostopnejše, saj ni šolnin, vendar vseeno obstajajo
strukturne razlike v udeležbi v terciarnem izobraževanju. Verjetnost, da ženska dokonča višje ali visokošolski študij, je pomembno višja kot pri moških. Razlika med spoloma je druga največja v EU, saj terciarno izobraževanje v Sloveniji dokonča 56,4 % žensk in le 32 % moških (slika 2). Slika 2: Razlika med spoloma pri doseganju terciarne izobrazbe: delež žens minus delež
moških (2015, odstotne točke)
Vir: Ugotovitve Evropske komisije na podlagi podatkov Eurostata.Koda spletnih podatkov: edat_lfse03. Medtem ko je neto delež vpisanih študentov v višje in visokošolske študijske programe7 s 75,6 %
četrti najvišji v EU, je delež oseb ki ne dokončajo študija največji v EU, in znaša 31,1 % (Eurydice, 2015b)8. Tega podatka ne moremo interpretirati zgolj kot delež osipa, saj ni možno izključiti fiktivnih vpisov9. Od obdobja zbiranja podatkov do danes so v Sloveniji vzpostavili evidenčni in
7 Programi terciarnega izobraževanja vključujejo tudi višješolske strokovne študijske programe. 8 Delež vpisanih za določeno leto starosti ali starostni razpon je razmerje med številom novih študentov
(prva stopnja izobrazbe) zadevne starosti in velikostjo populacije iste starosti. Neto delež vpisanih študentov pomeni vsoto deležev vpisanih za posamezne starosti, pri čemer se upoštevajo vse starosti.
9 Fiktivni vpis pomeni vpis v višje ali visokošolske programe zaradi pridobitve študentskih socialnih ugodnosti, pri čemer se vpisana oseba ne namerava učiti (pravica do dela na podlagi ugodnih študentskih pogodb, subvencionirana prevoz in prehrana itd.), kar pomeni zlorabo sistema socialnih ugodnosti.
0
5
10
15
20
25
30
SLOVENIJA 5
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
analitski informacijski sistem visokega šolstva (eVŠ, CEUVIZ), s katerim so že uspeli preprečiti določene fiktivne in neupravičene vpise v višje in visokošolsko izobraževanje. Sistem eVŠ vsebuje podatke o vpisih, študijskih programih, številu študentov in diplomantov, prošnjah za
subvencionirano bivanje študentov, izvajalcih visokošolskega izobraževanja in visokošolskem pedagoškem osebju. Ta sistem bi naj do konca leta 2017 postal analitsko orodje za z dokazi podprto oblikovanje visokošolske politike. Znanje študentov s terciarno izobrazbo v starostni skupini 20–24 let je na področju matematičnih spretnosti malo nad povprečjem OECD, vendar pod povprečjem EU na področju matematičnih in besedilnih spretnosti (slika 3)10. Raziskava OECD o znanjih in spretnostih odraslih (PIAAC) je
pokazala, da so matematične in besedilne spretnosti najmlajše generacije (16–24 let) bistveno boljše kot pri vseh drugih generacijah. Pokazala je tudi, da je razlika med spretnostmi najmlajše in najstarejše generacije ena od največjih v vseh državah OECD (39,3 točke pri matematičnih spretnostih v primerjavi s 27,7 točkami v OECD) (OECD, 2016).
Slika 3: Razlike v stopnjah besedilnih in matematičnih spretnosti oseb s terciarno izobrazbo in oseb brez terciarne izobrazbe v Sloveniji (20–24 let)
Vir: Ugotovitve Evropske komisije na podlagi podatkov OECD (2016), http://www.oecd-ilibrary.org/education/skills-
matter_9789264258051-en. Delež diplomantov z višje in visokošolsko izobrazbo na področju znanosti, tehnologije, tehnike in matematike (STEM) v Sloveniji je nespremenjen in znaša 26 %, kar je eden od največjih deležev v EU. Delež diplomantov na področju znanosti, tehnologije in matematike se je nekoliko povečal z
9,7 % leta 2013 na 10,2 % leta 2014, medtem ko se je na področju tehnike, proizvodne in predelovalne tehnologije in gradbeništva zmanjšal s 16,4 % na 15,8 %. Na slednjih treh področjih je razlika med spoloma tudi najizrazitejša (3,8 % žensk v primerjavi z 12 % moških)11. O reformi slovenskega visokošolskega izobraževalnega sistema se razpravlja že več let. V preteklosti je bilo več neuspešnih poskusov revizije Zakona o visokem šolstvu. Najnovejša pobuda Ministrstva za izobraževanje je uvesti reforme v dveh fazah. V prvi fazi leta 2016, naj bi se izvedla
revizija Zakona o visokem šolstvu (okvir 2), v drugi fazi leta 2017 naj bi sledila temeljitejša
reforma in sprejetje novega Zakona o visokem šolstvu. Javna razprava predlaganih sprememb veljavnega zakona je potekala februarja 2016, maja 2016 jih je končno sprejela tudi vlada in so trenutno v parlamentarnem postopku. Zaveza o sprejetju novega zakona do konca leta 2017 je vključena v koalicijski sporazum vlade za mandatno obdobje 2014–2018.
10 Netehtano povprečje EU se izračuna na podlagi 20 držav članic EU, ki so sodelovale v raziskavi PIAAC do
junija 2016. 11 Vir: Eurostat, Distribution of graduates at education level and programme orientation by sex and field of
education (Razporeditev diplomantov na stopnji izobraževanja in pri usmeritvi programa glede na spol in področje izobraževanja. Koda spletnih podatkov: educ_uoe_grad03.
252
290
253
293
263
299
257
295
261
296
253
290
Brez doseženeterciarne izobrazbe
Z vpisano ali doseženoterciarno izobrazbo
Brez doseženeterciarne izobrazbe
Z vpisano ali doseženoterciarno izobrazbo
Besedilne spretnosti Matematične spretnosti
Slovenija
EU
OECD
6 SLOVENIJA
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
Slovenija je julija 2016 sprejela Strategijo internacionalizacije slovenskega visokega šolstva. Dokument v okviru ene strategije združuje spodbujanje mednarodne mobilnosti, kakovostno mednarodno znanstvenoraziskovalno in razvojno sodelovanje, spodbujanje razvoja medkulturnih
kompetenc, osredotočanje v prednostne regije ter promocijo študijskih priložnosti v Sloveniji. Sprejet je bil skupaj s podrobnim akcijskim načrtom in proračunskim načrtom za obdobje 2016–2018, na podlagi katerega je 57 milijonov EUR dodeljenih iz že obstoječih virov, kot so Erasmus+, skladi EU in nacionalni skladi (nova sredstva niso na voljo).
Okvir 2: Reforma visokošolskega izobraževanja zajema vsa ustrezna področja Predlog za prvo fazo reforme visokošolskega izobraževanja v Sloveniji je revizija treh pomembnih vidikov visokošolskega izobraževalnega sistema, ki so tudi prednostna področja politike EU v visokošolskem izobraževanju:
1) Zagotavljanje kakovosti: Slovenija ima zelo veliko študijskih programov na študenta. V študijskem letu 2012/2013 je bilo na vseh stopnjah skupaj 919 študijskih programov, kar
pomeni en študijski program na 106 študentov. Računsko sodišče je v izjavi, objavljeni aprila 2016, navedlo, da procesi vrednotenja in akreditacije niso bili učinkoviti ter da nacionalna agencija za akreditacijo (NAKVIS) ni dosegla cilja zagotovitve kakovosti in raznovrstnosti študijskih programov (Računsko sodišče, 2016b). Zato je Vlada predlagala zamenjavo
podaljšanja akreditacije na ravni programa s podaljšanjem akreditacije na ravni institucije. S tem bi razbremenili agencijo, ki je trenutno preobremenjena, hkrati pa bi morali v ustanovah okrepiti notranje mehanizme zagotavljanja kakovosti. Poleg tega bi ta sprememba za zadevne izobraževalne ustanove pomenila dodatno finančno breme. Te ustanove bi morale izvesti tudi zahteven proces spreminjanja kulture kakovosti znotraj ustanove. Študentska združenja so izrazila dvom o tem, ali so visokošolske izobraževalne ustanove zmožne notranje upravljati kakovost poučevanja in učnih dosežkov.
2) Internacionalizacija: V Sloveniji lahko v angleškem jeziku izvajajo le študijske programe, ki jih izvajajo tudi v slovenskem jeziku. Kot so ugotovili, to zavira internacionalizacijo slovenskega visokošolskega izobraževanja. Zato so pripravili spremembe, s katerimi bi odpravili takšno omejevanje, vendar je več deležnikov, predvsem slovenskih akademikov, izrazilo zaskrbljenost zaradi morebitnega ogrožanja slovenskega jezika in kulture.
3) Financiranje visokošolskih izobraževalnih ustanov: Ustavno sodišče je leta 2011 s sklepom o financiranju visokošolskega izobraževanja pozvalo k dolgoročnejšemu načrtovanju in stabilnemu financiranju javnih in zasebnih visokošolskih izobraževalnih ustanov. Spremembe se trenutno nanašajo na posamezne dele tega sklepa, temeljitejša reforma bo sledila v drugi fazi reforme. S spremembami se uvaja financiranje na podlagi uspešnosti, ki zajema temeljni in razvojni del. Podrobnosti bodo do konca leta 2016 opredelili z uredbo o javnem financiranju visokošolskih
zavodov. Odprto vprašanje za drugo fazo reforme ostaja ravnovesje financiranja iz proračunskih in ne-proračunskih virov ter njegov vpliv na porazdelitev sredstev med poučevanje ter raziskovalne in druge dejavnosti akademskega osebja. S spremembami se uvaja tudi bolj demokratičen pristop sodelovanja študentov pri upravljanju visokega šolstva. Poleg tega so študenti pozdravili podaljšanje študijskega obdobja, v katerem so upravičeni do študentskih ugodnosti (zdravstveno zavarovanje, subvencionirana prehrana,
oziroma prevoz itd.), do konca študijskega leta, v katerem študent diplomira. S tem ukrepom želijo prekiniti prakso podaljševanja študija zaradi študentskega dela tudi po končanem študiju.
SLOVENIJA 7
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
7. Posodabljanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje učenja odraslih
V Sloveniji je delovne aktivnosti oseb, ki so nedavno dokončale srednješolsko izobraževanje12 69,7 %, kar je manj od povprečja EU, ki znaša 73,9 %. Stopnja udeležbe v izobraževanju odraslih je leta 2015 znašala 11,9 % in bila višja od povprečja EU, ki je znašalo 10,7 %, vendar se postopno znižuje od leta 2010, ko je znašala 16,4 %. Razlika med udeležbo visoko in nizko kvalificiranih odraslih v izobraževanju je velika. Zato v Sloveniji trenutno pripravljajo nov Zakon o
izobraževanju odraslih ter razvijajo nacionalni sistem priznavanja predhodno pridobljenega znanja ter nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. Pripravljajo tudi Nacionalno strategijo razvoja in uporabe spretnosti, pri čemer jim pomagata OECD in Evropska komisija. Rezultati raziskave PIAAC so pokazali, da ima približno vsak četrti Slovenec med 16. in 65. letom slabše besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja problemov v tehnološko
bogatih okoljih, tj. nekoliko večji delež od povprečja v OECD, ki je 22,7 %. Dosežki odraslih v Sloveniji, tako tistih, ki jim je šlo najbolje, kot tistih, ki jim je šlo slabše, so boljši pri matematični kot pri besedilni pismenosti, kljub temu da so besedilne spretnosti občutno boljše v primerjavi z rezultati raziskav pred dvema desetletjema. Približno polovica vseh odraslih ima le osnovno računalniško znanje, približno 18,4 % jih je navedlo, da nimajo nobenih predhodnih izkušenj z računalniki oziroma da nimajo osnovnih računalniških znanj. Raven matematičnih spretnosti je zelo
različna med prebivalci Slovenije. Zelo je odvisna od ravni izobrazbe testiranca in ravni izobrazbe staršev. Izobrazba staršev najbolj vpliva na uspešno reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih in besedilne spretnosti, bolj kot na matematične spretnosti. Razlika med spoloma je vidna le pri matematičnih spretnostih, pri katerih so dosežki moških nekoliko boljši od dosežkov žensk, vendar je razlika manjša kot v drugih državah OECD (OECD, 2016). Med letoma 2016 in 2021 bodo v Sloveniji posodobili poklicno izobraževanje in usposabljanje.
Prednostno bodo razvili modele praktičnega usposabljanja, prilagojene slovenskim okoliščinam in potrebam. Izvajali jih bodo v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji. Leta 2016 so sprejeli platformo za razvoj izobraževalnih programov za nižje poklicno izobraževanje, srednje poklicno izobraževanje, srednje tehniško in strokovno izobraževanje, poklicno-tehniško izobraževanje in
višje strokovno izobraževanje. V javni obravnavi je novi Zakon o vajeništvu, za ukrepe na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja bodo uredili sofinanciranje iz Evropskega socialnega sklada. Zakon bo opredelil vlogo podpornih ustanov na nacionalni ravni, posodobitev
izobraževalnega programa, merila za izbor in usposabljanje delodajalcev in za izbor šol ter standarde za preverjanje in ocenjevanje znanja med in na koncu izobraževanja. Januarja 2016 je začel veljati Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK). Zakon določa enotni sistem razvrščanja dosežene izobrazbe in poklicnih kvalifikacij ter zagotavlja primerljivost z Evropskim ogrodjem kvalifikacij.
8. Viri Svet Evropske unije (2016), Priporočilo Sveta z dne 12. julija 2016 v zvezi z nacionalnim programom reform Slovenije za leto 2016 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Slovenije za leto 2016, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32016H0818%2822%29&from=SL. Računsko sodišče, Republika Slovenija (2016a), Revizijsko poročilo: Delovna obveznost učiteljev v osnovnih šolah, objavljeno 20. januarja 2016, http://www.rs-
rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/KCA8424A1A91BE072C1257F40004AAB11/$file/DelObvUciteljev_MIZS.pdf. Računsko sodišče, Republika Slovenija (2016b), Revizijsko poročilo: Postopki evalviranja, akreditiranja ter podeljevanja koncesij v višjem in visokem šolstvu, objavljeno 13. aprila 2016, http://www.nakvis.si/sl-
SI/News/Details/452.
12 Osebe, ki so stare 20–34 let in so srednješolsko izobraževanje zapustile eno do tri leta pred referenčnim
letom.
8 SLOVENIJA
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
Eurydice (2015a), Teachers’ and School Heads’ Salaries and Allowances in Europe (Plače in nadomestila učiteljev in ravnateljev v Evropi), http://www.csee-etuce.org/en/news/archive/1153-eurydice-teacher-and-
school-heads-salaries-across-europe-2014-2015. Eurydice (2015b), The European Higher Education Area in 2015: Bologna Process Implementation Report (Evropsko visokošolsko izobraževanje leta 2015: poročilo o izvajanju bolonjskega procesa), Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije. Mednarodni denarni sklad (MDS) (2015), Republika Slovenija: Technical Assistance Report – Establishing a spending review process (Poročilo o tehnični pomoči – vzpostavitev postopka za pregledovanje porabe), Poročilo MDS o državi št. 15/265, objavljeno septembra 2015, https://www.imf.org/external/pubs/ft/scr/2015/cr15265.pdf. Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) (2016), Osnutek Uredbe o
spremembi meril za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol, 24. maj, https://e-
uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=6899. OECD (2013), Rezultati raziskave PISA iz leta 2012, http://www.oecd.org/pisa/keyfindings/pisa-2012-
results.htm. OECD (2015), Education at a Glance 2015: OECD Indicators (Hiter pregled izobraževanja v letu 2015: kazalniki OECD), http://www.oecd.org/edu/education-at-a-glance-19991487.htm. OECD (2016), Skills matter: Further results from the Survey of Adult Skills (Spretnosti štejejo – Nadaljnji rezultati Raziskave spretnosti odraslih). Opomba po državah: Slovenija, objavljeno 28. junija 2016,
https://www.oecd.org/skills/piaac/Skills-Matter-Slovenia-Slovenian-Version.pdf. Statistični urad Republike Slovenije (SORS) (2016a), Javni izdatki za formalno izobraževanje v Sloveniji v 2014,
objavljeno 4. februarja 2016, http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5751&idp=9&headerbar=7. Statistični urad Republike Slovenije (SORS) (2016b), Srednješolsko izobraževanje mladine in odraslih, Slovenija, konec šolskega leta 2014/15 in začetek 2015/16, objavljeno 25. aprila 2016,
http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5872&idp=9&headerbar=7. Šimenc M. in Tašner V. (2016), Komu je napoti kakovostno javno šolstvo?, Sindikat vzgoje, izobraževanja,
znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), http://www.sviz.si/novice/media/3662/media/KomuJeNapoti.pdf.
9. Priloga: Viri najpomembnejših kazalnikov Kazalnik Koda spletnih podatkov Eurostata
Osebe, ki so zgodaj opustile izobraževanje in usposabljanje edat_lfse_02 + edat_lfse_14
Osebe s terciarno izobrazbo edat_lfse_03 + edat_lfs_9912
Predšolska vzgoja in varstvo educ_uoe_enra10
Zaposljivost novih diplomantov edat_lfse_24
Javnofinančni izdatki za izobraževanje kot delež BDP gov_10a_exp
Izdatki za javne in zasebne ustanove na učenca ali študenta educ_uoe_fini04
Učna mobilnost educ_uoe_mobg03
Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju trng_lfse_01
Pripombe in vprašanja v zvezi s tem poročilom so dobrodošla in jih lahko pošljete po e-pošti na naslov: Nadia MANZONI [email protected] ali [email protected].
SLOVENIJA 9
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
Povzetek
Bistvene ugotovitve meddržavne analize Bistvene ugotovitve analize po državah
10 SLOVENIJA
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
Povzetek
1. Bistvene ugotovitve meddržavne analize Letošnji Pregled izobraževanja in usposabljanja bolj poglobljeno proučuje družbene izzive ter obravnava migracije, demografske izzive in ključne kompetence, ki naj bi se razvile v okviru izobraževanja. V Pregledu je nato analiziran napredek pri izboljšanju rezultatov izobraževanja na ravni EU in v posameznih državah članicah, ki se je dosegel z zmanjšanjem zgodnjega opuščanja šolanja, nižjim odstotkom podpovprečnih rezultatov in višjim odstotkom doseganja terciarne izobrazbe. Z meddržavno primerjavo izobraževalnih sistemov in analizo po državah so
v poročilu predstavljene in obravnavane številne politične pobude , ki lahko pripomorejo k večji odzivnosti izobraževanja na družbene potrebe in potrebe trga dela.
Izzivi, ki vplivajo na izobraževanje in usposabljanje Evropsko prebivalstvo se stara. V šestih državah članicah EU se bo do leta 2040 starostna skupina, ki jo sestavljajo 5- do 18-letniki, zmanjšala za vsaj 20 %. V drugih šestih državah članicah se bo ista starostna skupina zmanjšala za od 10 do 20 %. Hkrati se je število prvih prošenj za azil, vloženih v EU, od leta 2013 povečalo za trikrat. Več kot 80 % prosilcev za azil,
ki so prošnjo za azil vložili v letu 2015, je mlajših od 34 let. Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih izdajah tega poročila in kot kaže analiza razpoložljivih podatkov, so vzorci neenakosti pri možnostih za izobraževanje in pri rezultatih izobraževanja še vedno prisotni. Vendar pa sta izobraževanje in usposabljanje močna politična vzvoda za spodbujanje socialnega, gospodarskega in kulturnega vključevanja.
Ker se spreminja evropsko prebivalstvo, se spreminja tudi zaposlovanje. Posameznik mora za življenje in delo v tehnološko naprednem in globaliziranem gospodarstvu pridobiti višjo raven
znanja in spretnosti. Višja raven izobrazbenih kvalifikacij je povezana z višjo ravnjo temeljnih
veščin , kar pomeni višje stopnje zaposlenosti. Stopnja zaposlenosti novih diplomantov z diplomo terciarnega izobraževanja je bila v letu 2015 81,9-odstotna, kar je 11,1 odstotne točke več od stopnje zaposlenosti tistih z največ višjo sekundarno ali postsekundarno neterciarno diplomo. Zato je nadgrajevanje znanja in spretnosti, zlasti pri nizkokvalificiranih in prikrajšanih skupinah, eden od glavnih ciljev programa novih znanj in spretnosti.
Vse ravni izobraževanja, vključno z izobraževanjem odraslih, lahko poleg zagotavljanja znanja
in spretnosti dijakom in študentom ob upoštevanju nedavnega vala populizma in ekstremizmov
SLOVENIJA 11
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
v Evropi spodbujajo tudi državljanski duh in skupne vrednote svobode, strpnosti in nediskriminacije v skladu s Pariško deklaracijo iz leta 2015 in sklepi prvega Letnega kolokvija Evropske komisije o temeljnih pravicah13. Več kot polovica držav članic EU je nedavno uvedla
politike, ki zagotavljajo, da otroci in mladi pridobijo socialne, državljanske in medkulturne veščine. Politični ukrepi, katerih cilj je zvišanje odzivnosti izobraževanja na družbene izzive, so bili uvedeni zlasti na osnovnošolski in srednješolski ravni.
Za učinkovito izobraževanje so potrebne zadostne naložbe. Leta 2014 so se javnofinančni izdatki za izobraževanje povečali prvič v treh letih, in sicer za 1,1 % v realnem smislu. Približno dve tretjini držav članic sta povečali porabo sredstev, od tega šest držav članic za več kot 5 % (Bolgarija, Latvija, Madžarska, Malta, Romunija in Slovaška). Izziv pri financiranju izobraževanja
je zadostno in učinkovito vlaganje.
Povečanje stopenj udeležbe in odprava izobraževalnega primanjkljaja Stopnje udeležbe v izobraževanju se po vsej EU povečujejo. Ta trend velja za predšolsko vzgojo in se po obdobju obveznega šolskega izobraževanja nadaljuje v terciarnem izobraževanju.
Udeležba otrok, starih štiri leta ali več, v predšolski vzgoji in varstvu je v EU na splošno visoka. Leta 2014 je EU manjkala manj kot ena odstotna točka, da bi dosegla 95-odstotno udeležbo in izpolnila cilj iz strateškega okvira za izobraževanje in usposabljanje do leta 2020 (ET 2020). Za
dosego Barcelonskega cilja, katerega namen je zvišati udeležbo najmlajših (0-2 leti) v predšolski vzgoji na vsaj 33 % delež, pa so potrebne nadaljnje izboljšave, saj je bila leta 2014 v EU stopnja udeležbe najmlajših v predšolski vzgoji in varstvu le 28 %, v 10 državah članicah pa je bila nižja od 20 %. Povečanje udeležbe otrok iz prikrajšanih skupin je pomemben izziv za
izobraževanje v Evropi zaradi vse večjega priznavanja potenciala, ki ga imata kakovostna predšolska vzgoja in varstvo pri zmanjševanju prikrajšanosti in vzpostavitvi dobre podlage za nadaljnje učenje. Delež zaključenega terciarnega šolanja se je v letu 2015 precej povečal v
vsej EU. EU se z 38,7-odstotno stopnjo doseganja terciarne izobrazbe in povečanjem za 0,8 odstotne točke od leta 2014 približuje cilju, da bo do leta 2020 dosegla 40 % delež diplomantov s terciarno izobrazbo med 30- do 34-letniki. Kljub temu povprečne vrednosti zakrivajo velike razlike med dosežki različnih skupin. Ravni kvalifikacij se še vedno razlikujejo
13 Neformalna seja ministrov za izobraževanje Evropske unije (17. marca 2015), Izjava o spodbujanju
državljanskega duha in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem; Letni kolokvij o temeljnih pravicah (2015), Strpnost in spoštovanje: preprečevanje in premagovanje antisemitizma in sovraštva do muslimanov v Evropi: http://ec.europa.eu/justice/events/colloquium-fundamental-rights-2015/index_en.htm.
12 SLOVENIJA
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
med ženskami in moškimi; posamezniki, rojenimi v zadevni državi ali posamezniki, rojenimi v tujini; ter regijami in državami.
Kot je razvidno iz Pregleda 2015, je v Evropi stalno prisotna težava izobraževalnega
primanjkljaja, ki je opredeljen kot nedoseganje minimalnih standardov v izobraževanju. Podpovprečni rezultati pri matematiki med 15-letniki ostajajo zaskrbljujoče visoki. Napredek pri zmanjšanju zgodnjega opuščanja šolanja je v zadnjem desetletju precejšen, vendar se je v zadnjih letih nekoliko upočasnil. V letih 2014 in 2015 se je delež prebivalstva, starega od 18 do 24 let in brez srednješolske izobrazbe, v EU zmanjšal za le 0,2 odstotne točke in dosegel 11-odstotno skupno povprečje v EU. Usmerjenost v zgodnje opuščanje šolanja pomeni tudi zmanjševanje regionalnih razlik in vzorcev neenakosti. Leta 2015 je bila na primer stopnja
zgodnjega opuščanja šolanja pri osebah, ki se niso rodile v EU, dvakrat večja kot pri osebah, rojenih v EU (19,8 % v primerjavi z 10,1 %).
Odzivni sistemi izobraževanja in usposabljanja Za reformo predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja so potrebni ukrepi v zvezi z osebjem, učnim načrtom in ocenjevanjem. Profesionalizacija pedagoških delavcev v predšolski vzgoji in varstvu lahko spodbudi bolj sistematičen poklicni razvoj ter pozitivno vpliva na dobro počutje in razvoj otrok. Malta, Irska in Belgija so na primer uvedle mešanico zahtev za višje
kvalifikacije, potrebne za opravljanje poklica. Poleg tega so uvedle sisteme za ohranjanje znanja in spretnosti ter uspešnosti osebja s pomočjo stalnega poklicnega razvoja.
Iz primerjalnih raziskav je razvidna vloga pedagoškega osebja pri spodbujanju šolskih inovacij, zaradi česar se lahko izobraževanje bolje odzove na potrebe družbe in učencev. Zaradi vse večje raznolikosti v šolah, pomanjkanja osebja in majhnega zanimanja za poučevanje, lahko raznolika učiteljska populacija, ki vključuje moške, mlade in osebe iz različnih etničnih okolij, učencem in dijakom nudi številne raznolike vzornike. Leta 2014 je bilo na primer 85 %
osnovnošolskih učiteljev v EU žensk, v štirih državah pa je bilo na isti izobrazbeni ravni celo več kot 95 % učiteljic.
Visokošolsko izobraževanje ima tako kot sekundarni in terciarni poklicni programi posebno vlogo pri pripravi posameznikov na trg dela. Leta 2015 je bila stopnja zaposlenosti oseb, ki so nedavno končale poklicno izobraževanje in se več ne izobražujejo ali usposabljajo, 73-odstotna, stopnja zaposlenosti oseb, ki so nedavno končale višje sekundarno izobraževanje v programih
splošne usmeritve, pa 61,2-odstotna. Kljub temu so poklicni programi običajno manj privlačni kot programi splošne usmeritve. Elementi, ki bi se lahko uporabili za zagotavljanje večje privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zaradi katerih naj bi to izobraževanje in usposabljanje bolje ustrezalo potrebam trga dela, so: upoštevanje sestavnih delov učenja na
SLOVENIJA 13
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
delovnem mestu v vseh programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja; izboljšanje prehodnosti med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter visokošolskim izobraževanjem; ter boljša priprava mladih na vse bolj internacionalizirane trge dela, vključno s
poučevanjem tujih jezikov. Visokošolska izobrazba ima velik potencial za spodbujanje vertikalne družbene mobilnosti in izboljšanje zaposlitvenih možnosti. Ukrepi politike za povečanje inovacij in ustreznosti visokošolskega izobraževanja vključujejo prilagojeno poklicno svetovanje, spremljanje diplomantov in učenje na delovnem mestu. Spremljanje diplomantov je vse pogostejše zlasti v visokošolskih izobraževalnih ustanovah. Devet držav zbrane informacije sistematično uporablja
za izboljšanje poklicnega svetovanja in ustrezno prilagoditev študijskih programov (Belgija, Danska, Estonija, Irska, Italija, Poljska, Slovaška, Švedska in Združeno kraljestvo). Vse večja internacionalizacija visokošolskega izobraževanja na splošno velja za pomemben pozitiven dejavnik pri izboljševanju njegove kakovosti in ustreznosti. Iz razpoložljivih dokazov je razvidno, da je učna mobilnost znak večje zaposljivosti in poklicnega razvoja.
Učenje se ne konča z zaključenim formalnim izobraževanjem. Doseganje cilja EU, da bo 15 % odraslih sodelovalo v vseživljenjskem učenju, se je izkazalo za zahtevno. Leta 2014 je
povprečna stopnja izobraževanja odraslih znašala 10,7 % in se leta 2015 ni zvišala. Poleg tega je v številnih državah članicah EU vrzel pri dostopu do izobraževanja med povprečnim prebivalstvom in prikrajšanimi odraslimi še vedno prisotna ali pa se je celo povečala. Ukrepi politike, s katerimi bi se EU približala doseganju cilja glede vseživljenjskega učenja in povečanja zaposljivosti, bi najprej zajemali ocenjevanje, potrjevanje in certificiranje obstoječih znanj in spretnosti. V najboljšem primeru bi tem korakom sledili nadaljnji ukrepi za izboljšanje
pripravljenosti vseh učencev za učenje, spodbujanje delodajalcev k aktivnejšemu sodelovanju, zagotavljanje namenske podpore prikrajšanim skupinam ter zagotavljanje kakovosti, ustreznosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja odraslih.
2. Bistvene ugotovitve analize po državah
Avstrija Stopnja zgodnjega opuščanja šolanja je precej manjša od povprečja EU, udeležba v predšolski vzgoji in varstvu pa se je povečala. Nacionalni in mednarodni preskusi so pokazali pomanjkljivosti pri osnovnem znanju ter velik vpliv socialno-ekonomskega in priseljenskega ozadja na rezultate izobraževanja. Začela se je izvajati reforma izobraževanja iz novembra 2015. Dodatna sredstva so se zagotovila z dajatvijo za banke. Avstrija sprejema različne ukrepe za
zagotavljanje vključevanja velikega števila nedavno prispelih beguncev v izobraževanje in usposabljanje. Zaradi naraščajočega števila študentov so v načrtu za visokošolsko izobraževanje za obdobje 2016–2021 določeni strateški cilji in poudarjeno boljše poučevanje, vendar razpoložljiva finančna sredstva ne zadoščajo za opredeljene potrebe. Udeležba v poklicnem izobraževanju in usposabljanju je visoka ter zagotavlja ustrezna znanja in spretnosti.
Belgija
Uvedle so se pomembne šolske reforme, ki naj bi izboljšale enakost, ključne kompetence ter poklicno izobraževanje in usposabljanje. Novi načini upravljanja bi morali povečati učinkovitost in okrepiti sodelovanje. Sprejeti so bili ukrepi za
odpravo pomanjkljivosti izobraževalne infrastrukture. Belgija se spopada z velikimi izzivi glede enakosti. Uspešnost učencev, zlasti tistih s priseljenskim ozadjem, je močno povezana z njihovim socialno-ekonomskim okoljem. To je še toliko pomembnejše, ker naj bi se ravno prikrajšane skupine v šolski populaciji
najbolj povečale. Stopnja zgodnjega opuščanja šolanja je nekoliko manjša od povprečja EU, vendar so razlike med lokalnimi skupnostmi in regijami še vedno prisotne. V prikrajšanih šolah primanjkuje izkušenih učiteljev in ravnateljev. Učitelji potrebujejo podporo pri poučevanju v vse bolj raznolikem okolju. Stopnja doseganja visokošolske izobrazbe je nad povprečjem. Nizki delež študentov in diplomantov na področju naravoslovja in tehnologije vzbuja
zaskrbljenost glede prihodnje inovacijske zmogljivosti, zato se sprejemajo pobude, katerih cilj je povečati ta delež.
14 SLOVENIJA
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
Bolgarija Bolgarija je s sprejetjem več državnih izobraževalnih standardov začela izvajati zakon o predšolskem in šolskem izobraževanju. Stopnja zgodnjega opuščanja šolanja se je povečala in kaže na velike regionalne razlike. Kar zadeva rezultate
izobraževanja, je uspešnost ranljivih skupin, kot so Romi in učenci s podeželja, precej pod povprečjem. V terciarnem izobraževanju se stopnje doseganja še naprej povečujejo, prav tako je bil uveden model za financiranje na podlagi uspešnosti. Kljub temu je treba rešiti še več izzivov, vključno z nezadostno ustreznostjo glede na potrebe trga dela. Javnofinančni izdatki za izobraževanje so še vedno med najnižjimi v EU.
Ciper Ciper je precej izboljšal uspešnost na področju zgodnjega opuščanja šolanja in ohranil zelo visoko stopnjo doseganja terciarne izobrazbe. Na ravneh višjega sekundarnega in postsekundarnega izobraževanja je začel izvajati strateško reformo sektorja poklicnega izobraževanja in usposabljanja. S tem naj bi se doseglo boljše ravnovesje med navedenim sektorjem in večinoma zasebnim
visokošolskim izobraževanjem, ki trenutno močno prevladuje. Vendar so razmeroma nizke ravni temeljnih veščin in stalno pomanjkanje učinkovitosti
javne porabe sredstev v izobraževalnem sistemu še vedno veliki izzivi za državo. Ciper je ustanovil novo agencijo za zagotavljanje kakovosti in akreditacijo v visokošolskem izobraževanju. Vprašanje ustreznega zagotavljanja kakovosti in akreditacije institucij in programov, zlasti v zasebnih visokošolskih ustanovah, bo v prihodnosti preskus za Ciper.
Češka Rezultati izobraževanja in zaposljivost oseb, ki so zaključile osnovno ali srednjo šolo ali visokošolsko izobraževanje, so dobri. Vendar se nacionalna stopnja zgodnjega opuščanja šolanja v zadnjih letih slabša, čeprav je še vedno nižja od povprečja EU. Socialno-ekonomsko okolje učencev močno vpliva na uspeh pri izobraževanju, v rednem izobraževanju pa bi bilo potrebno povečati tudi udeležbo Romov. Oblasti so sprejele pomembne ukrepe ki podpirajo izvajanje zakonodaje, ki spodbuja vključevanje, sprejete leta 2015. Plače učiteljev so še
vedno nizke v primerjavi z drugimi državami in učiteljska populacija se stara,
zato so potrebni dodatni ukrepi za povečanje privlačnosti poklica za nadarjene mlade ljudi. Stopnje doseganja terciarne izobrazbe se še vedno hitro povečujejo in sprejeta je bila dolgo pričakovana reforma visokošolskega izobraževanja. V zvezi s tekočimi reformami so potekala obsežna posvetovanja in kampanje za ozaveščanje. Njihov namen je čim bolje izkoristiti znanje in strokovne izkušnje strokovnjakov za to področje in deležnikov ter povečati vključenost akterjev na
terenu.
Nemčija Udeležba v vseh oblikah izobraževanja se je povečala in rezultati so se izboljšali tudi za prikrajšane skupine. Vendar socialno-ekonomsko okolje še vedno zelo vpliva na rezultate izobraževanja. Vključevanje velikega števila nedavno prispelih beguncev je velik izziv. Velik delež beguncev je mladih in
nizkokvalificiranih. Skoraj polovica mladih se vključi v visokošolsko izobraževanje. Visokošolsko izobraževanje privablja tudi vse večje število mednarodnih študentov, zlasti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Dobro delujoči dualni sistem usposabljanja ima v nekaterih regijah in sektorjih težave s privabljanjem zadostnega števila
vajencev. To bi lahko skupaj z negativnimi demografskimi gibanji povzročilo pomanjkanje kvalificiranih delavcev. Za reševanje ključnih izzivov bodo
potrebne dodatne naložbe v izobraževanje, ki so v primerjavi z naložbami v drugih državah nizke.
Danska Danska ima nizke stopnje zgodnjega opuščanja šolanja, vendar je razlika med spoloma večja kot v sosednjih državah. Stopnja doseganja terciarne izobrazbe je med najvišjimi v EU. Danska ima od vseh držav članic EU najvišji delež študentov v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v programih, ki zajemajo
praktično usposabljanje z delom. Prav tako je tudi stopnja udeležbe odraslih v vseživljenjskem učenju ena najvišjih v EU. Glede na to da so izdatki Danske za izobraževanje najvišji v EU in v okviru zmanjševanja stroškov ter izboljšanja učinkovitosti javnega sektorja, so bili v predlogu finančne menice za leto 2016
SLOVENIJA 15
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
zmanjšani proračunski izdatki za izobraževalni sektor. V strategiji za rast in razvoj (Vækst og Udvikling i hele Danmark) je napovedano, da naj bi se podprla kakovost poučevanja in spletnega učenja v šolskem in terciarnem
izobraževanju. Namen reforme splošnega višjega sekundarnega izobraževanja iz leta 2016 je zvišati akademske standarde, zagotoviti dobro pripravo za visokošolsko izobraževanje in spodbuditi več mladih, da se odločijo za poklicno izobraževanje in usposabljanje.
Estonija Estonija ima še naprej uspešen izobraževalni sistem, ki združuje majhen delež oseb s podpovprečnimi rezultati in majhen vpliv socialno-ekonomskega statusa
na rezultate izobraževanja. Stopnja doseganja terciarne izobrazbe je med najvišjimi v EU. Stopnja zaposlenosti med novimi diplomanti se je po gospodarski krizi začela zviševati. Estonija izvaja celovito strategijo vseživljenjskega učenja. Ta zagotavlja nov pristop k učenju s poudarjanjem individualnega in socialnega razvoja ter pridobivanja znanj in spretnosti na vseh
ravneh in v vseh vrstah izobraževanja. Glavni izzivi so prilagajanje demografskim gibanjem, povečanje privlačnosti učiteljskega poklica, nadaljnje
zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in zmanjšanje razlike v rezultatih med estonsko govorečimi in rusko govorečimi dijaki.
Grčija Stopnji zgodnjega opuščanja šolanja in doseganja terciarne izobrazbe sta se precej izboljšali in sta zdaj boljši od povprečja EU. Osvajanje temeljnih veščin pri mladih in odraslih je nezadovoljivo, kot tudi udeležba v poklicnem
izobraževanju in usposabljanju ter izobraževanju odraslih. V nacionalnem dialogu o izobraževanju in pregledu izobraževalnega sistema se poudarjajo glavne težave, kot so resno pomanjkanje sredstev, število učiteljskega osebja, enakost in učinkovitost. Skrb vzbuja razveljavitev prejšnjih reform, ki so bile namenjene povečanju preglednosti, odgovornosti in ocenjevanju v šolah in visokošolskem izobraževanju. Grčija je sprejela sektorske strategije za visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in vseživljenjsko učenje.
Njihovo izvajanje bo izziv. Vpliv begunske krize na grški sektor izobraževanja je
za zdaj še razmeroma majhen, lahko pa bi imel daljnosežnejše posledice v prihodnosti.
Španija Ker se je politika v letu 2016 znašla na mrtvi točki, je napredek pri izvajanju reform izobraževalnega sistema majhen. Vprašljiva je prihodnost sistemskega zakona za izboljšanje kakovosti izobraževanja (LOMCE) iz leta 2013, reforma
učiteljskega poklica pa je bila začasno ustavljena. Španija je sicer od leta 2015 zvišala proračun za izobraževanje, vendar se je zaradi prejšnjih kumulativnih zmanjšanj finančnih sredstev zmanjšala enakost v izobraževanju, izboljšala pa bi se lahko tudi učinkovitost porabe sredstev v izobraževanju. Stopnje vpisa in prehoda v program osnovnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja so po prvih dveh letih izvajanja pod pričakovanji. Ministrstvo za izobraževanje, kulturo
in šport si močno prizadeva preprečiti nasilje v šolah ter spodbujati državljansko vzgojo in temeljne vrednote. Nov sistem sledenja diplomantom bi moral prispevati k izboljšanju ustreznosti univerzitetnih programov in stopnjam zaposljivosti diplomantov. Vlada sprejema pobude za podpiranje sodelovanja med univerzami, podjetji in raziskovalnimi središči, vendar upravljanje univerz
in finančni sistemi za to ne ustvarjajo ugodnega okolja. Finska
Vlada je v svoji strateški viziji z naslovom „Vizija: Finska leta 2025“ opredelila šest ključnih projektov znanja in izobraževanja, ki jih mora izvesti ob konsolidaciji javnih financ. Rezultati izobraževanja 15-letnikov so še vedno med najboljšimi v EU, vendar so se v zadnjem času poslabšali v vseh skupinah. Na vseh ravneh izobraževanja se posodabljajo učni načrti. Stopnja doseganja terciarne izobrazbe je med najvišjimi v EU. Izvaja se reforma visokošolskega izobraževanja, da bi se povečali njena učinkovitost in ustreznost. Delež
študentov v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter odraslih v vseživljenjskem učenju je med najvišjimi v EU.
16 SLOVENIJA
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
Francija Francija izvaja tri pomembne reforme v vseh sektorjih in na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja. Reforme obveznega izobraževanja, visokošolskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja naj bi izboljšale
enakost in učinkovitost z zgodnjim preprečevanjem, skupnim poučevanjem in novimi modeli upravljanja. Uspešnost učencev je močno povezana z njihovim socialno-ekonomskim okoljem. Preveč nizkokvalificiranih ali nekvalificiranih mladih opusti izobraževanje. Med šolami so velike razlike v rezultatih. Prikrajšane šole imajo manj koristi od izkušenih učiteljev, segregacija v šolstvu pa je odraz socialno-ekonomskega, akademskega in priseljenskega okolja ter stanovanjske segregacije. Stopnja doseganja terciarne izobrazbe je visoka.
Vendar je univerzitetni sistem z razmeroma nizkimi šolninami in prostim dostopom pod pritiskom zaradi stalno naraščajočega števila študentov. Čeprav ima osnovnošolsko izobraževanje večjo prednost, je poraba sredstev za različne stopnje izobraževanja neenakomerna. Poraba na dijaka je v višjem sekundarnem izobraževanju v primerjavi z drugimi državami bistveno višja.
Hrvaška Glavni prednosti sistema sta zelo nizka stopnja zgodnjega opuščanja šolanja in
velik delež oseb, ki so končale srednjo poklicno šolo in nadaljujejo visokošolsko izobraževanje. Mednarodne študije izpostavljajo pomanjkanje matematične in jezikovne pismenosti ter bralne spretnosti pri 15-letnikih. Zaradi političnih nesoglasij se je upočasnilo izvajanje prelomne strategije za izobraževanje, znanost in tehnologijo ter s tem povezane reforme učnega načrta. Udeležba v predšolski vzgoji in varstvu ter izobraževanju odraslih je zelo nizka v primerjavi
z drugimi državami EU. Usklajevanje poklicnega in visokošolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih s potrebami trga dela na podlagi razvoja kvalifikacijskih standardov v posvetovanju s socialnimi partnerji je hvalevreden, vendar dolgotrajen proces, ki še ni prinesel oprijemljivih rezultatov.
Madžarska Madžarski izobraževalni sistem se spopada z velikimi izzivi glede enakosti. Uspešnost dijakov in študentov je močno povezana z njihovim socialno-
ekonomskim okoljem in v vključujočem rednem izobraževanju je treba povečati
udeležbo prikrajšanih skupin, zlasti Romov. S šolskim letom 2015/2016 se je starost, pri kateri je treba otroke obvezno vpisati v predšolsko vzgojo in varstvo, znižala s petih let na tri leta, da bi se otroci bolje pripravili na šolo in s tem zmanjšalo tveganje, da bi pozneje šolanje opustili. Vlada je napovedala prenos upravljanja javnih šol z občin na državo in decentralizacijo državne organizacije za vzdrževanje šol z januarjem 2017. V študijskem letu 2015/2016
so bili z namenom izboljšanja ustreznosti študijskih programov glede na potrebe trga dela v visokošolskem izobraževanju uvedeni dualni študijski programi. V šolskem letu 2016/2017 je bil za poklicne gimnazije uveden nov osnovni učni načrt, s katerim se je število ur poučevanja poklicnih predmetov, povečalo na račun zmanjšanja števila ur naravoslovnih predmetov.
Irska Irska ima zelo dobre rezultate na področju preprečevanja zgodnjega opuščanja šolanja in doseganja terciarne izobrazbe ter je precej napredovala pri izboljšanju zagotavljanja temeljnih veščin. Vse večji fiskalni manevrski prostor, ki je nastal zaradi nedavnega in hitrega okrevanja gospodarstva, zmanjšuje pritisk na javnofinančne izdatke za izobraževanje in omogoča precej večje
naložbe v infrastrukturo, tj. v razvoj izobraževalne infrastrukture. Cenovna dostopnost in zagotavljanje stalne kakovostne predšolske vzgoje in varstva
ostajata izziv. Enakost in dostop prikrajšanih skupin do visokošolskega izobraževanja sta še vedno težava. Pojavljata se pomanjkanje znanj in spretnosti v nekaterih gospodarskih sektorjih (npr. IKT) ter potreba po dodatnem izboljšanju spretnosti in prekvalifikaciji odraslega prebivalstva, zlasti s povečanjem udeležbe v nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju.
Italija
Šolska reforma in nacionalni sistem za ocenjevanje šol iz leta 2015 se še vedno
izvajata in bi lahko izboljšala šolske rezultate. Stopnja zgodnjega opuščanja je sicer še vedno nad povprečjem EU, vendar se postopno zmanjšuje. Udeležba 4- do 6-letnikov v predšolski vzgoji je visoka. Več pozornosti se namenja kakovosti visokošolskega izobraževanja in okvir za dodeljevanje javnih sredstev
SLOVENIJA 17
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
univerzam se je v zadnjih letih precej izboljšal. Italija ima najnižjo stopnjo doseganja terciarne izobrazbe v EU za 30- do 34-letnike. Sistem visokošolskega izobraževanja ni dovolj financiran ter se spopada s težavo starajočega se
učiteljskega osebja in upadanjem njegovega števila. Prehod iz izobraževanja v delo je težaven, tudi za visokokvalificirane osebe. Zaradi tega prihaja do bega možganov.
Litva Litva izvaja reformo učiteljskega poklica, da bi izboljšala njegovo privlačnost, kakovost prvotnega usposabljanja učiteljev in stalni poklicni razvoj. Ima zelo nizko stopnjo zgodnjega opuščanja šolanja, vendar so bralne in matematične
spretnosti učencev pod povprečjem EU. Glede na nacionalne preskuse znanja skoraj petini 16-letnikov primanjkujejo temeljna znanja in veščine. Stopnja udeležbe v predšolski vzgoji in varstvu je v primerjavi s povprečjem EU nizka, med mestnimi in podeželskimi območji pa obstajajo velike razlike. Vlada je sprejela več ukrepov za povečanje stopenj udeležbe in kakovosti. Litva ima
najvišjo stopnjo doseganja terciarne izobrazbe v EU. Rezultati visokošolskega izobraževanja z vidika kakovosti in inovativnosti, zlasti kakovost poučevanja in
zagotavljanje mehkih veščin, ter praktično usposabljanje v visokošolskem izobraževanju ostajajo izziv. Le majhen odstotek odraslih se udeležuje vseživljenjskega učenja. Poklicno izobraževanje in usposabljanje še vedno ni privlačna možnost za študente in njihove starše, zato je treba izboljšati njegovo kakovost in sodelovanje s podjetji.
Luksemburg
V Luksemburgu se skoraj vsi otroci od četrtega leta naprej udeležujejo predšolske vzgoje in varstva. Nedavni ukrepi so namenjeni izboljšanju teh storitev, zlasti zmanjšanju socialno-ekonomske prikrajšanosti. Delež mladih osipnikov je še vedno nižji od povprečja EU, vendar se je v letu 2015 povečal. Vsi dijaki v nižjem sekundarnem izobraževanju se učijo dveh tujih jezikov. Po drugi strani pa je trijezično izobraževanje izziv za številne dijake in vpliva na njihov uspeh pri vseh šolskih predmetih. Luksemburg ima drugo najvišjo
stopnjo doseganja terciarne izobrazbe med 30- do 34-letniki v EU in je v zadnjih
letih precej povečal financiranje v tem sektorju.
Latvija Latvija je v zadnjih letih dosegla izreden napredek pri zmanjševanju stopnje zgodnjega opuščanja šolanja in izboljševanju osvajanja temeljnih veščin. Postopno uvaja nov model financiranja v sistemu visokošolskega izobraževanja, ki vključuje elemente za nagrajevanje kakovosti. Ukrepi glede akreditacije so
obetavni, vendar je njihovo izvajanje še v začetni fazi. Stopnja doseganja terciarne izobrazbe je visoka, vendar zagotavljanje diplomantov sektorjem z intenzivno uporabo znanja in privabljanje mednarodnih študentov ostajata izziv. Izvaja se pomembna reforma poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vendar je še veliko manevrskega prostora za razširitev sestavnih delov učenja na delovnem mestu in posodobitev učnega načrta. Razlika med spoloma v
izobraževanju je na splošno izziv, saj so ženske precej boljše od moških tako na področju kvalifikacij kot temeljnih veščin.
Malta Malta veliko vlaga v svoj sistem izobraževanja in usposabljanja. Nedavni pozitivni ukrepi na področju šolskega izobraževanja so namenjeni posodobitvi
učnega načrta, izboljšanju kakovosti poučevanja in spodbujanju digitalnih spretnosti. Prehod iz izobraževanja na trg dela je lažji kot v večini drugih
držav EU. Kljub nedavnemu napredku stopnja zgodnjega opuščanja šolanja ostaja druga najvišja v EU in stopnja doseganja terciarne izobrazbe ostaja nizka. Udeležba nizkokvalificiranih odraslih v vseživljenjskem učenju je precej nizka.
Nizozemska Nizozemski izobraževalni sistem je med najuspešnejšimi v EU na področju udeležbe v predšolski vzgoji in varstvu, deležem učencev s slabimi rezultati med
15-letniki ter doseganju terciarne izobrazbe. Spremembe sistema financiranja visokošolskega izobraževanja omogočajo naložbe v izboljšanje kakovosti, vendar bo treba skrbno spremljati vpliv na dostopnost in neenakost v izobraževanju. Ukrepi, sprejeti za izboljšanje privlačnosti učiteljskega poklica,
18 SLOVENIJA
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
so še posebej pomembni, ker se pričakuje, da bo primanjkovalo učiteljev. Izziv ostaja uporaba različnih metod poučevanja v skladu z učnimi potrebami učencev v vse bolj raznolikih učilnicah, z namenom da bi vsem učencem nudili
pomoč in vse učence spodbudili, da v celoti izkoristijo svoj potencial.
Poljska Poljska je ena najuspešnejših držav EU na področju preprečevanja zgodnjega opuščanja šolanja in osvajanja temeljnih veščin, vendar se spopada z izzivi na področju poučevanja prečnih znanj in spretnosti. Nova vlada je začela obsežno reformo šolskega izobraževanja. Udeležba v predšolski vzgoji in varstvu se je v zadnjih letih precej povečala. Izziv ostaja kakovost zagotavljanja teh storitev,
zlasti za otroke, mlajše od treh let, regionalne razlike pa so prisotne tudi pri njihovem dostopu . Nedavna odločitev, da se šoloobvezna starost zviša na sedem let, ni v skladu z mednarodnimi dokazi, ki poudarjajo pomen zgodnjega učenja. Doseganje terciarne izobrazbe je visoko, kakovost visokošolskega izobraževanja in njegova ustreznost glede na potrebe trga dela pa ostajata
izziv. Vlada je začela obsežno posvetovanje o prihodnosti poljskega sistema visokošolskega izobraževanja. Kakovost in ustreznost poklicnega izobraževanja
in usposabljanja glede na potrebe trga dela sta še vedno omejeni. Uvaja se nova oblika dualnega izobraževanja. Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju je ena najnižjih v EU, stopnje temeljnih veščin med odraslimi pa so primerljivo nizke, zlasti na področju IKT. Uvedba integriranega sistema kvalifikacij in nacionalnega ogrodja kvalifikacij pomenita napredek.
Portugalska Portugalska vlada je napovedala številne ukrepe za izboljšanje enakosti v izobraževanju in boju proti učnemu neuspehu. Proračun za leto 2016 za izobraževanje ne zagotavlja bistveno večjih sredstev v primerjavi s preteklim letom. Finančna podpora za reforme bo predvidoma izvirala iz izboljšane stroškovne učinkovitosti in zmanjšanja števila ponavljanj letnika. Državljanska vzgoja in medkulturno izobraževanje sta v šolskem učnem načrtu vse pomembnejša, krepi pa se tudi vključevanje migrantov v izobraževalni sistem.
Padajoči trend vpisa na univerze skupaj z visokim deležem visokokvalificiranih
portugalskih državljanov, ki se selijo v druge evropske države, povečuje demografsko krizo države in bi lahko oviral njeno konkurenčnost. Z novimi visokošolskimi tehničnimi poklicnimi programi se povečuje vpis v politehnične inštitute in odpirajo novi načini sodelovanja s poslovnim sektorjem.
Romunija Romunija posodablja šolski učni načrt, da bo temeljil na učenju na podlagi
kompetenc. Stopnja zgodnjega opuščanja šolanja se je v letu 2015 še naprej povečevala in je tretja najvišja v EU. Tveganju osipa in izobraževalnemu primanjkljaju so zlasti izpostavljeni učenci s podeželja, učenci iz revnih družin in Romi. Udeležba v predšolski vzgoji naj bi se povečala po uvedbi pogojenega prenosa denarja za otroke iz revnih družin. Stopnja doseganja terciarne izobrazbe se je povečala in je zdaj zelo blizu nacionalnemu cilju, vendar je še
vedno ena najnižjih v EU. Izziv je tudi zagotavljanje ustreznosti visokošolskega izobraževanja glede na potrebe trga dela. Kvalifikacije, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, in učni načrt niso dovolj usklajeni s potrebami trga dela in udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju je najnižja v EU. Kljub nekaterim izboljšavam so javnofinančni izdatki za izobraževanje še vedno zelo
nizki.
Švedska Švedska veliko vlaga v izobraževanje in usposabljanje, javnofinančni izdatki za izobraževanje pa so med najvišjimi v EU. Ima eno najvišjih stopenj doseganja terciarne izobrazbe v EU za 30- do 34-letnike in stopnja zaposlovanja novih diplomantov s terciarno izobrazbo je zelo visoka. Rezultati šolskega izobraževanja v smislu osvajanja temeljnih veščin so v zadnjem desetletju vse slabši. Zato bi se v prihodnosti lahko znižale ravni znanj in spretnosti odraslih. Izziv predstavljajo tudi vse večje razlike v rezultatih med dijaki in študenti,
rojenimi v tujini ali zadevni državi. Segregacija v šolstvu pa se je v sistemu z večjo izbiro šol morda celo povečala. Vključevanje številnih na novo prispelih dijakov in študentov v izobraževalni sistem je velik izziv, vendar lahko Švedska gradi na tradiciji svoje politike in sedanjih prizadevanjih.
SLOVENIJA 19
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
Slovenija Slovenija je z vse večjim številom oseb z zaključeno terciarno izobrazbo in nizko stopnjo zgodnjega opuščanja šolanja že dosegla nacionalne cilje strategije Evropa 2020. Nihajoča demografska gibanja so velik izziv za ohranjanje utrjene
mreže šol in učinkovitega sistema njihovega financiranja. Delež diplomantov terciarnega izobraževanja med brezposelnimi se povečuje, kar kaže na težave z zaposljivostjo mladih. V visokošolskem sektorju se izvajajo reforme, katerih namen je povečati delež zaključenega šolanja, spodbuditi internacionalizacijo in izboljšati notranje zagotavljanje kakovosti. Veliko mladih se odloči za poklicno izobraževanje, ponovno pa se uvajajo tudi vajeništva za še večjo vključenost delodajalcev in izboljšanje prehoda na trg dela.
Slovaška Nova vlada je začela izvajati ambiciozne reforme na vseh stopnjah izobrazbe in
pripravljati desetletno strategijo izobraževanja. Zavezala se je tudi k sodelovanju v obsežnih posvetovanjih v podporo tem procesom. Socialno-ekonomsko okolje učencev močno vpliva na uspeh pri izobraževanju. Povečati
je treba tudi udeležbo Romov v rednem izobraževanju. Nacionalna stopnja zgodnjega opuščanja šolanja je v primerjavi z EU še vedno nizka, vendar se od
leta 2010 zvišuje, posebej visoka je v vzhodnih regijah in med Romi. Zmogljivost predšolske vzgoje in varstva se krepi z namenom omogočanja višje stopnje udeležbe. To bi lahko koristilo zlasti rezultatom izobraževanja socialno-ekonomsko prikrajšanih učencev. Povečanje privlačnosti učiteljskega poklica za nadarjene mlade in krepitev vseh faz izobraževanja učiteljev bosta ključna za izboljšanje rezultatov in zmanjšanje neenakosti v izobraževanju. V sektorju
visokošolskega izobraževanja poteka obsežna reforma, ki zajema akreditacijo, financiranje, sodelovanje z delodajalci in razširitev socialne sestave študentske populacije.
Združeno kraljestvo
Izobraževalni sistemi v Združenem kraljestvu so kljub razlikam v pristopu k reševanju nekaterih izzivov uspešni na številnih področjih, ki se spremljajo znotraj strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in
usposabljanju do leta 2020. Stopnja doseganja terciarne izobrazbe v
Združenem kraljestvu je zelo visoka, stopnja zgodnjega opuščanja šolanja pa upada. V primerjavi z drugimi državami EU je Združeno kraljestvo uspešno na področju udeležbe otrok, starih štiri leta ali več, v predšolski vzgoji in varstvu in udeležbe odraslih v vseživljenjskem učenju. Glavni izzivi za izobraževalne sisteme Združenega kraljestva vključujejo izboljšanje ravni temeljnih veščin15-letnikov (zlasti matematike med dekleti) in razširitev dostopa do visokošolskega
izobraževanja za dijake iz revnih socialno-ekonomskih okolij. Izvajajo se ambiciozne reforme sistema znanj in spretnosti, za izboljšanje kakovosti in preglednosti poklicnih poti po 16. letu kot enakovrednih alternativ akademskim potem.
20 SLOVENIJA
Pregled izobraževanja in usposabljanja 2016 november 2016
Pregled izobraževanja in usposabljanja – analiza po državah Pregled izobraževanja in usposabljanja je sestavljen iz zvezka 1 z meddržavno in tematsko
analizo ter zvezka 2 s poročili za 28 držav. Vsako poročilo vsebuje okvir, v katerem je predstavljeno vprašanje, ki je posebej aktualno v državi.
Država Aktualno vprašanje Avstrija Vključevanje beguncev v izobraževanje in usposabljanje
Belgija Reforma obveznega izobraževanja v francoski skupnosti (Pacte pour un Enseignement d’Excellence (Pakt za odlično izobraževanje), 2015–2025)
Bolgarija Spremembe, ki jih je uvedel zakon o predšolskem in šolskem izobraževanju
Ciper Nov sistem za zagotavljanje kakovosti in akreditacijo v visokošolskem izobraževanju
Češka Izobraževanje romskih otrok in vključujoče izobraževanje
Nemčija Vključevanje beguncev v izobraževanje in usposabljanje
Danska Vključevanje beguncev in prosilcev za azil z izobraževanjem
Estonija Reforma mreže šol za višje sekundarno izobraževanje
Grčija Nacionalni dialog o izobraževanju
Španija Zgodnje opuščanje šolanja in nova pot osnovnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja
Finska Vključevanje beguncev v izobraževalni sistem
Francija Izobraževanje in raziskave kot sredstvo za boj proti nasilni radikalizaciji
Hrvaška Tekoča razprava o reformi učnih načrtov
Madžarska Dualni programi visokošolskega izobraževanja
Irska Nova nacionalna strategija za znanja in spretnosti do leta 2025 – Prihodnost Irske
Italija Reševanje upada financiranja in učiteljskega osebja
Litva Povečanje privlačnosti učiteljskega poklica
Luksemburg Izzivi trojezičnega izobraževanja
Latvija Oblikovanje bolj vključujočega izobraževanja oseb s posebnimi potrebami
Malta Izboljšanje prvotnega izobraževanja učiteljev in stalnega poklicnega razvoja
Nizozemska »Odlične šole«
Poljska Šolska reforma 2016
Portugalska Sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in poslovnim sektorjem
Romunija Razlike v izobraževanju med podeželskimi in mestnimi območji
Švedska Vključevanje na novo prispelih dijakov in študentov v izobraževalni sistem
Slovenija Visokošolska reforma zajema vsa ustrezna področja
Slovaška Izobraževanje romskih otrok in vključujoče izobraževanje
Združeno kraljestvo Težnja k popolni neodvisnosti šol v Angliji
Pregled izobraževanja in usposabljanja – spletna stran in vizualizacijsko orodje Zvezek 1 in zvezek 2 Pregleda izobraževanja in usposabljanja ter vizualizacijsko orodje in interaktivni zemljevidi so na voljo na:
ec.europa.eu/education/monitor
KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE
Brezplačne publikacije:• enizvod: na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);• večkotenizvodterplakatiinzemljevidi: pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_sl.htm), pri delegacijah v državah, ki niso članice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htm), pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm) ali s klicem na telefonsko številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplačna številka za celotno EU) (*).
(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).
Publikacije, ki so naprodaj:• naspletnistraniEUBookshop(http://bookshop.europa.eu).
NC-AN
-16-017-SL-N
ISBN 978-92-79-58707-8
