PREDSTAVITVENI ZBORNIK UNIVERZITETNIH ŠTUDIJSKIH

PREDSTAVITVENI ZBORNIK UNIVERZITETNIH ŠTUDIJSKIH

PROGRAMOV 1. STOPNJE

FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE UL

ŠT. L. 2021/22

Ljubljana, marec 2021

KAZALO

Študijski program Družboslovna informatika .............................................................................................................. 7

Osnovni podatki .............................................................................................................................................................. 7

Temeljni cilji programa ................................................................................................................................................... 7

Splošne kompetence (učni izidi) ..................................................................................................................................... 7

Predmetno-specifične kompetence (učni izidi) .............................................................................................................. 9

Pogoji za vpis................................................................................................................................................................. 11

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa ................................................................................................................................. 11

Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program ....................................................... 11

Načini ocenjevanja ........................................................................................................................................................ 11

Pogoji za napredovanje po programu ........................................................................................................................... 11

Pogoji za prehajanje med programi .............................................................................................................................. 11

Pogoji za dokončanje študija ........................................................................................................................................ 12

Pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje ............................................................... 12

Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov .............................................................................................................. 12

Predmetnik študijskega programa ................................................................................................................................ 13

Študijski program Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije ...................................................................30

Osnovni podatki ............................................................................................................................................................ 30

Temeljni cilji programa ................................................................................................................................................. 30

Splošne kompetence (učni izidi) ................................................................................................................................... 30

Predmetno-specifične kompetence (učni izidi) ............................................................................................................ 31

Pogoji za vpis................................................................................................................................................................. 32










Študijski program Komunikologija - Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi ........................................................46

Osnovni podatki ............................................................................................................................................................ 46




Pogoji za vpis................................................................................................................................................................. 47










Študijski program Kulturologija – Študije kultur in ustvarjalnosti ..............................................................................58

Osnovni podatki ............................................................................................................................................................ 58




Pogoji za vpis................................................................................................................................................................. 60










Študijski program Mednarodni odnosi.......................................................................................................................76

Osnovni podatki ............................................................................................................................................................ 76




Pogoji za vpis................................................................................................................................................................. 78










Študijski program Novinarstvo ..................................................................................................................................90

Osnovni podatki ............................................................................................................................................................ 90




Pogoji za vpis................................................................................................................................................................. 94










Študijski program Obramboslovje ........................................................................................................................... 108

Osnovni podatki .......................................................................................................................................................... 108

Temeljni cilji programa ............................................................................................................................................... 108

Splošne kompetence (učni izidi) ................................................................................................................................. 108

Predmetno-specifične kompetence (učni izidi) .......................................................................................................... 109

Pogoji za vpis............................................................................................................................................................... 110

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa ............................................................................................................................... 110

Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program ..................................................... 110

Načini ocenjevanja ...................................................................................................................................................... 110

Pogoji za napredovanje po programu ......................................................................................................................... 110

Pogoji za prehajanje med programi ............................................................................................................................ 111

Pogoji za dokončanje študija ...................................................................................................................................... 111

Pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje ............................................................. 111

Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov ............................................................................................................ 111

Predmetnik študijskega programa .............................................................................................................................. 112

Študijski program Politologija - Javne politike in uprava .......................................................................................... 124

Osnovni podatki .......................................................................................................................................................... 124




Pogoji za vpis............................................................................................................................................................... 126










Študijski program Politologija - Študije politike in države ........................................................................................ 139

Osnovni podatki .......................................................................................................................................................... 139




Pogoji za vpis............................................................................................................................................................... 141










Študijski program Sociologija ................................................................................................................................... 154

Osnovni podatki .......................................................................................................................................................... 154




Pogoji za vpis............................................................................................................................................................... 155










Študijski program Sociologija - Kadrovski menedžment ........................................................................................... 169

Osnovni podatki .......................................................................................................................................................... 169




Pogoji za vpis............................................................................................................................................................... 171










Študijski program Družboslovna informatika

Osnovni podatki Ime programa Družboslovna informatika

Lastnosti programa

Vrsta univerzitetni

Stopnja prva stopnja

KLASIUS-SRV Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska

univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja) (16204)

ISCED • družbene vede (31)

KLASIUS-P • Družbene vede (podrobneje neopredeljeno) (3100)

KLASIUS-P-16 • Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede,

novinarstvo in informacijska znanost (0388)

Frascati • Družboslovne vede (5)

Raven SOK Raven SOK 7

Raven EOK Raven EOK 6

Raven EOVK Prva stopnja

Področja/moduli/smeri • Družboslovna informatika enopredmetna smer (študijski program)

• Digitalna tehnologija in družba (smer)

• Uporabna družboslovna informatika (smer)

• Družboslovna informatika dvopredmetna smer (smer)

Članice Univerze v

Ljubljani

• Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, Slovenija

Trajanje (leta) 3

Število KT na letnik 60

Načini izvajanja študija redni, izredni

Temeljni cilji programa Temeljni cilj programa je izoblikovati (zaposlitveni) profil družboslovnega informatika/-ičarke v treh smereh. Cilj

programa je izoblikovati profil, ki:

1. zna identificirati in ovrednotiti družbene procese/pojave, povezane z uporabo IKT;

2. je sposoben na različne načine analizirati rabe, posledice in družbene funkcije IKT;

3. je usposobljen za analizo naraščajoče količine (kvantitativnih) podatkov v sodobnih družbah;

4. lahko sodeluje v projektih, vezanih tako na družbena delovanja v okviru internetnih tehnologij kot tudi širše;

5. lahko učinkovito sodeluje v procesu načrtovanja in implementacije na IKT temelječih vsebin/storitev. Tako

dopolnjuje računalniško-temelječe poklice in pogosto služi kot most med tehničnimi razvijalci in odločevalci;

6. je sposoben intervenirati v organizacijsko družbeno okolje, ki je povezano s informacijskimi (internetnimi) sistemi.

7. je sposoben sinergijsko povezovati družboslovnoinformatične metode in znanja s pristopi in spoznanji drugih

družboslovnih strok,

8. je zmožen sinteze in kontekstualizacije prednosti in slabosti družboslovnoinformatičnih pristopov v odnosu do

drugih družboslovnih disciplin pri preučevanju vloge IKT v družbi.

Splošne kompetence (učni izidi) Enopredmetna smer Digitalne tehnologije in družba:

- Sposobnost abstraktnega in logičnega razmišljanja in sklepanja.

- Znanstvena skepsa, kritičnost.

- Sposobnost timskega dela in sodelovanja ter medosebne komunikacije.

- Spodobnost ustnega in pisnega komuniciranja na svojem strokovnem področju v slovenskem in izbranem tujem

jeziku.

- Sposobnost oblikovanja in izvedbe samostojnih nastopov v različnih (npr. poslovnih, raziskovalnih) kontekstih.

- Sposobnost oblikovanja in predstavljanja inovativnih idej.

- Sposobnost kreativne uporabe znanja v konkretnih primerih.

- Sposobnost povezovanja raziskovalnih ciljev z ustreznimi raziskovalnimi pristopi.

- Digitalna pismenost za pametno uporabo družbenih medijev (branje, pisanje, interakcija v skupini, ustvarjanje

videov...).

- Sposobnost samostojnega oblikovanja teoretskega okvira za pojasnjevanje izbranega internetnega fenomena,

definiranja pojasnjevalnega modela in veljavnih hipotez ter njihove empirične preverbe.

- Razumevanje odnosa med teorijo in izkustvom (podatki).

- Razumevanje kompleksnosti povezanosti med pojavi v družboslovju.

Enopredmetna smer Uporabna družboslovna informatika:





jeziku.






videov...).

- Sposobnost aktivnega delovanja na internetu na tehnični ravni in ravni produkcije vsebin.

- Napredna uporaba IKT orodij.

Dvopredmetna smer:





jeziku.






videov...).

- Sposobnost razumevanja družbenih procesov, delovanja in kompleksnosti medsebojne povezanosti ter samostojnega

oblikovanja teoretskega okvira za pojasnjevanje izbranega internetnega fenomena, definiranja pojasnjevalnega

modela in veljavnih hipotez ter njihove empirične preverbe.

- Razumevanje odnosa med teorijo in izkustvom (podatki) ter pomena empiričnega raziskovanja v DI.

- Sposobnost aktivnega delovanja na internetu na tehnični ravni in ravni produkcije vsebin.

- Uporaba inovativnih IKT orodij v organizacijah.

Predmetno-specifične kompetence (učni izidi) Enopredmetna smer Digitalne tehnologije in družba:

- Osvojitev znanj o pojmih, predpostavkah, principih in družbenem pomenu DI.

- Osvojitev osnovnih in naprednih tehničnih in družboslovnih znanj glede interneta in spleta kot socio-tehničnih

sistemov.

- Sposobnost prepoznavanja načrtovanih in nenačrtovanih posledic IKT na ljudi in organizacije.

- Zmožnost kritičnega vrednotenja uporabe IKT in digitalnih storitev v organizaciji in poslovnem svetu.

- Razumevanje matematičnih in statističnih konceptov v strokovnih in znanstvenih besedilih s področja družboslovne

informatike in družboslovja na sploh.

- Sposobnost opredeliti vsakdanje družbene probleme v matematični obliki.

- Sposobnost samostojne izpeljave srednje zahtevnih matematičnih obrazcev pri projektih, povezanih z družboslovno

informatiko.

- Spodobnost postavljanja vprašanj v zvezi z družbenimi pojavi in procesi, na katera je mogoče odgovoriti s statistično

analizo podatkov.

- Osnovna statistična pismenost ter zavedanje pomena in standardov statističnih podatkov na področju raziskovanja

družbe, še posebej odnosa med tehnologijo in družbo.

- Analiza (s programskimi orodji) in interpretacija različnih vrst statističnih podatkov ter analiz (univariatnih,

bivariatnih, multivariatnih) za odkrivanje pomena v družboslovnih podatkih.

- Sposobnost izvedbe empirične raziskave na področju družboslovja, ki vključuje različne metode zbiranja podatkov

(ankete, kvalitativne metode).

- Sposobnost teoretsko podprtega razumevanja, pojasnitve in kritične analize družbenih fenomenov na internetu.

- Sposobnost oblikovanja raziskovalnega načrta, veljavnih in zanesljivih merskih inštrumentov ter uporabe naprednih

statističnih analiz za preverjanje vzročno-posledičnih hipotez na področju družbenih vidikov internetnih tehnologij.

- Sposobnost izvedbe raziskave z zbiranjem podatkov z eno izmed metod, značilnih za raziskovanje internetnih

tehnologij in njihovih družbenih posledic.

- Sposobnost sociološkega razumevanja družbenih medijev ter njihove uporabe za sodelovanje, zbiranje in analizo

podatkov.

- Sposobnost razumevanja spletne analitike in uporabe orodij za zbiranje, analizo, optimizacijo in poročanje o

obiskanosti spletnih mest.

- Sposobnost razvoja spletnih analitičnih strategij in tehnik za trženje prek e-pošte in družbenih medijev.

Enopredmetna smer Uporabna družboslovna informatika:



sistemov.



- Razumevanje matematičnih in statističnih konceptov v strokovnih in znanstvenih besedilih s področja družboslovne

informatike in družboslovja na sploh.

- Sposobnost opredeliti vsakdanje družbene probleme v matematični obliki.

- Sposobnost samostojne izpeljave srednje zahtevnih matematičnih obrazcev pri projektih, povezanih z družboslovno

informatiko.


analizo podatkov.



- Analiza (s programskimi orodji) in interpretacija različnih vrst statističnih podatkov ter analiz (univariatnih,

bivariatnih, multivariatnih) za odkrivanje pomena v družboslovnih podatkih.



- Sposobnost razumevanja in uporabe sodobne računalniške in internetne tehnologije s poudarkom na internetnih

aplikacijah in bazah podatkov, ki se jih uporablja v družboslovju.

- Poznavanje osnovnih vsebin s področja informacijskih sistemov in računalniških komunikacij na področju

družboslovja.

- Poznavanje pristopov za analizo informacijskih potreb z vidika uporabnika in načrtovalcev.

- Usposobljenost za osnovno poslovanje v internetnem prostoru ter sposobnost izdelave poslovnega načrta.

- Sposobnost podatkovnega rudarjenja in uporaba programskih orodij za podatkovno rudarjenje na področju

družboslovja.

Dvopredmetna smer:



sistemov.

- Sposobnost teoretsko podprtega razumevanja, pojasnitve in kritične analize družbenih fenomenov na internetu.




analizo podatkov.



- Osnovna analiza (s programskimi orodji) in interpretacija različnih vrst statističnih podatkov ter analiz za odkrivanje

pomena v družboslovnih podatkih.



- Sposobnost sociološkega razumevanja družbenih medijev ter njihove uporabe za sodelovanje, zbiranje in analizo

podatkov.

- Sposobnost razumevanja spletne analitike in uporabe orodij za zbiranje, analizo, optimizacijo in poročanje o

obiskanosti spletnih mest.

- Sposobnost razvoja spletnih analitičnih strategij in tehnik za trženje prek e-pošte in družbenih medijev.

- Sposobnost razumevanja in uporabe sodobne računalniške in internetne tehnologije s poudarkom na internetnih

aplikacijah in bazah podatkov, ki se jih uporablja v družboslovju.

- Poznavanje osnovnih vsebin s področja informacijskih sistemov in računalniških komunikacij na področju

družboslovja.

Pogoji za vpis Pogoji za vpis v 1. letnik so: opravljena splošna matura ali poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in

izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni

maturi) ali pred 1. 6. 1995 končan katerikoli štiriletni srednješolski program.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa Upošteva se:

- pri kandidatih s splošno maturo ali zaključnim izpitom pred 1. 6. 1995:

splošni uspeh pri zaključnem izpitu oz. splošni maturi – 60 % točk;

splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.

- pri kandidatih s poklicno maturo:

splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk);

splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk);

uspeh pri maturitetnem predmetu (40 % točk).

Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program V okviru študijskega programa je možno priznavanje znanja, pridobljenega s formalnim, neformalnim ali izkustvenim

učenjem, ki ga je mogoče priznati kot del opravljene študijske obveznosti. Pri priznavanju se upoštevajo spričevala in

druge ustrezne listine oz. dokazila. Priznavanje poteka skladno z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja,

Merili za prehode med študijskimi programi ter Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno

pridobljenega znanja in spretnosti.

Skladno z organizacijskimi pravili oz. ustreznimi pravilniki o tem odloča prodekan za študijsko področje.

Načini ocenjevanja Načini ocenjevanja so skladni s Statutom UL in navedeni v učnih načrtih.

Pogoji za napredovanje po programu Napredovanje v višji letnik na enopredmetni smeri je mogoče z opravljenimi vsaj 54 kreditnimi točkami tekočega

letnika (brez posebne prošnje) in vsemi opravljenimi obveznostmi predhodnih letnikov. V primeru izjemnih okoliščin

(določenih v Statutu UL), pa se lahko na podlagi odobrene prošnje, vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so

opravili vsaj 48 kreditnih točk tekočega letnika in imajo opravljene vse obveznosti predhodnih letnikov.

Za napredovanje v višji letnik na dvopredmetni smeri mora študent/-ka opraviti študijske obveznosti v tolikšnem

obsegu, da doseže 90 % KT tekočega letnika, predpisanih s predmetnikom obeh dvopredmetnih programov/smeri (54

od 60 KT). Obveznosti predhodnih letnikov morajo biti opravljene v celoti.

V primeru, da je študent/-ka vpisan/-a na dvopredmetna programa/smeri, ki ju izvajajo različne članice UL, velja kot

pogoj za napredovanje oz. ponavljanje tisti pogoj, ki zahteva doseženo višje število KT. Če posamezen dvopredmetni

program/smer vsebuje še dodatni pogoj za napredovanje/ponavljanje, pa mora študent izpolniti tudi tega.

V primeru izjemnih okoliščin se upoštevajo določila Statuta UL.

Pogoji za prehajanje med programi Pri prehodih med programi se upoštevajo veljavni zakoni in predpisi za to področje. O prehodu se odloča na podlagi

prijave, pisne prošnje študenta, potrdila o opravljenih študijskih obveznostih na dotedanjem študiju ter potrjenih

http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/organizacija__pravilniki_in_porocila/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/2017021011415809/

učnih načrtov predmetov, pri čemer se upoštevajo naslednja merila:

- izpolnjevanje pogojev za vpis v študijski program,

- število razpoložljivih vpisnih mest,

- minimalno število kreditnih točk po ECTS, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati na študijskem programu,

- študijske obveznosti iz prejšnjega programa (pri kreditno ovrednotenih študijskih programih pa tudi kreditne točke),

ki se lahko priznajo.


Pogoji za dokončanje študija Študent zaključi študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk iz predmetnika oz. priznanih

obveznosti.

Študij na dvopredmetni smeri je končan, ko študirajoči opravijo vse obveznosti na obeh dvopredmetnih študijskih

programih/smereh.

Pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje Program se zaključuje kot celota oz. vsak predmet posebej, vendar ne v obliki posameznih delov programa.

Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov • diplomirani družboslovni informatik

• diplomirani družboslovni informatik (UN)

• diplomirani družboslovni informatik (UN) in ...

• diplomirana družboslovna informatičarka

• diplomirana družboslovna informatičarka (UN)

• diplomirana družboslovna informatičarka (UN) in ...

• dipl. družb. inf (UN)

• dipl. družb. inf. (UN)

• dipl. družb. inf (UN) in ...

Predmetnik študijskega programa DRUŽBOSLOVNA INFORMATIKA ENOPREDMETNA SMER (ŠTUDIJSKI PROGRAM)

1. letnik

Kontaktne ure

Šifra Ime Nosilci Predavanja Seminarji Vaje Klinične

vaje

Druge

obl. štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj

ECTS Semestri Izbiren

1. 0100803 Statistika Katja Lozar

Manfreda

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0100804 Uvod v sociologijo Marjan

Hočevar

40 0 20 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0100805 Osnove informatike in

Interneta

Andrej Mrvar 30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0100806 Temelji komunikologije Maruša

Pušnik

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

5. 0100807 Uvod v družboslovno

informatiko

Gregor Petrič 30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

6. 0100808 Uvod v metode

družboslovnega

raziskovanja

Mitja Hafner

Fink

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0100809 Matematika Damjan Škulj 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

8. 0100810 Praktikum akademskih

veščin in komuniciranja

Vesna

Dolničar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne

9. 0100811 Statistika v podatkovni

analitiki

Katja Lozar

Manfreda

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne

10. 0586939 Izbirni predmet 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 310 60 230 0 0 1200 1800 60

2. letnik, Tuji strokovni jezik - enopredmetna in dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0102802 Strokovna

angleščina

Marijana Budeč

Staničić

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


nemščina

Matej Šetinc 30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

Izbirni predmeti (strokovni) - seznam A (metodološko/statistični) predmeti - enopredmetna in dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0103059 Sodobni pristopi v

anketnem raziskovanju

Vasja

Vehovar

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

2. 0103061 Analiza dinamičnih

podatkov

Damjan

Škulj

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

3. 0103063 Kvalitativna metodologija Tina

Kogovšek

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

4. 0103064 Multivariatna analiza Aleš

Žiberna

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 120 120 0 0 0 480 720 24

Vsako leto se izvajata dva predmeta iz seznama

Izbirni predmeti (strokovni) - seznam B (družboslovno-informatični) predmeti - enopredmetna in dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0103065 Informacijski sistemi in

komunikacije

Andrej

Mrvar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

2. 0103066 Uvod v programiranje Aleš

Žiberna

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

3. 0103069 Družboslovno-informatični

praktikum

Vasja

Vehovar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 90 0 90 0 0 360 540 18

Izbirni predmeti (strokovni) - seznam C (izbirni družboslovno-informatični) dodatni predmeti - enopredmetna in dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0103070 Digitalne kulture Franc

Trček

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

2. 0103071 Digitalno poslovanje in

internet

Jaroslav

Berce

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

3. 0103073 Digitalne inovacije, storitve

in organizacija

Jaroslav

Berce

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 90 60 30 0 0 360 540 18

Vsako leto se izvajata dva predmeta iz seznama seznama (Digitalne kulture in še en predmet)

Izbirni predmeti (strokovni) - seznam D (izbirni družboslovno-informatični) predmeti

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0103076 Baze podatkov Luka

Kronegger

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

2. 0103077 Spletno programiranje Andrej

Mrvar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

3. 0103080 Osnove podatkovnega

rudarjenja

Damjan Škulj 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 90 30 60 0 0 360 540 18

Izbirni predmeti (strokovni) - seznam E (izbirni družboslovno-informatični) predmeti

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0103083 Socialna omrežja Valentina

Hlebec

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

2. 0103085 Spletna analitika Andraž

Petrovčič

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

3. 0103188 Družbeni mediji in

digitalne tehnologije

Gregor Petrič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 90 60 30 0 0 360 540 18

Izbirni predmeti (strokovni) - seznam F (izbirni družboslovno-informatični) predmeti

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0103334 Raziskovanje interneta v

družbi I

Andraž

Petrovčič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


družbi II

Gregor Petrič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

3. 0103336 Projektno raziskovalni

praktikum

Vasja

Vehovar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 90 60 30 0 0 360 540 18

Izbirni predmeti (fakultetni in zunanji) - enopredmetna in dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0103337 Spol, jezik, moč Monika Kalin

Golob

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

2. 0103338 Jezik in stil strokovnih besedil Nataša Logar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

3. 0103339 Digitalni laboratorij za

družboslovce

Vesna

Dolničar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

4. 0103340 Analiza omrežij Andrej Mrvar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

5. 0103341 Medijska kritika Andreja

Vezovnik

0 60 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

6. 0103342 Evropska javna sfera Mojca Pajnik 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

7. 0103488 Jezik in stil tržnega

komuniciranja ter odnosov z

javnostmi

Monika Kalin

Golob

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

8. 0103489 Oglaševanje in družba Tanja Kamin 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

9. 0103490 Družbeni in etični vidiki

razvoja moderne znanosti

Franc Mali 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

10. 0103491 Antropologija postsocializma Vesna Godina 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

11. 0103492 Sodobna umetnost in družba Peter

Stanković

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

12. 0103495 Sodobne evropske družbe Samo Uhan 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

13. 0103496 Primerjalna religiologija Marjan Smrke 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

14. 0103497 Teorija organizacije Dana Mesner

Andolšek

20 0 40 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

15. 0103498 Menedžment sprememb Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

16. 0103499 Ekonomija in družba Aleksandra

Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

17. 0103500 Ekonomske in delovne

migracije

Miroljub

Ignjatović

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

18. 0103501 Intelektualna lastnina Branko Ilič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

19. 0103502 Karierni menedžment Andrej Kohont 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

20. 0103503 Poslovna etika Dana Mesner

Andolšek

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

21. 0103504 Prihodnost države blaginje in

socialna ekonomija

Tatjana Rakar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

22. 0103505 Socialna izključenost in

politike vključevanja

Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

23. 0103506 Menedžment inovacij Branko Ilič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

24. 0103507 Strateški menedžment Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

25. 0103508 Nove oblike organizacije Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

26. 0103509 Organizacije in menedžment Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

27. 0103510 Menedžment dinamičnih

organizacij

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

28. 0103511 Ekonomska in organizacijska

demokracija

Aleksandra

Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

29. 0103512 Krizni menedžment in

sodobna varnost

Marjan

Malešič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

30. 0103513 Varnost v informacijski družbi Uroš Svete 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

31. 0103514 Politika globalizacije Jernej Pikalo 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

32. 0103515 Nova političnost in globalna

družbena gibanja

Andrej Kurnik 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

33. 0103516 Genealogije državljanstva Andrej Kurnik 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

34. 0103517 Mladi in politika Tomaž

Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

35. 0103518 Javne politike – procesi in

akterji

Damjan Lajh 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

36. 0103519 Politika na območju bivše

Jugoslavije

Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

37. 0103520 Interesno predstavništvo in

lobiranje


Zimski

da

38. 0103521 Primerjalni sistemi javnih

uslužbencev

Miro Haček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

39. 0103522 Politika evropskega

državljanstva

Tomaž

Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

40. 0103523 Sodobne alternative

demokraciji

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

41. 0103524 Svetovna politika Milan Brglez 15 0 45 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

42. 0103525 Protokol in etiketa Boštjan

Udovič

19 0 41 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

43. 0103526 Politika poslovanja v EU Andreja Jaklič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

44. 0103527 Revščina, razvojna pomoč in

razvoj

Maja Bučar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

45. 0103573 Upravljanje etnične

raznolikosti

Petra Roter 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

46. 0103574 Športna vzgoja Petra Zaletel 10 0 50 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

47. 0105164 Afriške politike Marinko

Banjac

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

48. 0105163 Azijska politična misel Igor Lukšič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

49. 0105158 Biopolitika Andrej Kurnik 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

50. 0105162 Latinska Amerika v

globaliziranem svetu


Zimski

da

51. 0105157 Politična ekologija Andrej A.

Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

52. 0105159 Politična moč in analiza

razmerij političnih sil

Igor Lukšič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

53. 0105160 Politika migracij Andrej Kurnik 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

54. 0105161 Zgodovina socialne in politične

misli na Slovenskem

Cirila Toplak 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

55. 0103575 Zunanji izbirni predmet na

drugi fakulteti

0 0 0 0 60 120 180 6 Letni,

Zimski

da

56. 0159571 Urbana antropologija Aljoša Pužar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

57. 0586816 Uvod v jezik stroke:

angleščina, nemščina,

italijanščina, francoščina ali

španščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

58. 0640047 Komunikološki seminar Maruša Pušnik 10 10 0 0 10 60 90 3 Letni,

Zimski

da

59. 0640048 Kulturološki seminar Aljoša Pužar 10 10 0 0 10 60 90 3 Letni,

Zimski

da

60. 0640049 Politološki seminar Igor Lukšič 10 10 0 0 10 60 90 3 Letni,

Zimski

da

61. 0640050 Sociološki seminar Marjan

Hočevar

10 10 0 0 10 60 90 3 Letni,

Zimski

da

Skupno 1634 1570 236 0 100 7080 10620 354

Za fakultetne izbirne predmete velja, da se vsako leto izvajata 2 izbirna predmeta vsakega programa

Uvod v jezik stroke, izbirni predmet (fakultetni in zunanji)

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0100904 Uvod v jezik stroke -

angleščina

Nina Bostič

Bishop

0 0 60 0 0 120 180 6 Celoletni da


italijanščina

Nina Gorenc 30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

3. 0102655 Uvod v jezik stroke –

nemščina



francoščina

Mojca Jarc 30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


španščina

Santiago

Martin

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 120 120 60 0 0 600 900 30

DIGITALNA TEHNOLOGIJA IN DRUŽBA (SMER)

2. letnik, smer Digitalne tehnologije in družba

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl. štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0102587 Temelji politologije Igor Lukšič 45 0 15 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0582485 Sociologija organizacije Dana Mesner

Andolšek

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0102719 Strokovna angleščina ali

Strokovna nemščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne

4. 0102723 Družbeni mediji in digitalne

tehnologije


5. 0102656 Socialna in kulturna

antropologija

Karmen Šterk 38 0 22 0 0 120 180 6 Letni ne

6. 0102782 Socialna in politična

psihologija

Vlado

Miheljak

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0582490 Socialna omrežja Valentina

Hlebec

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


Petrovčič

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne

9. 0102724 Strokovni izbirni predmet iz

seznama A, B ali C ali izbirni

predmet

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da


seznama A

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 323 180 97 0 0 1200 1800 60

3. letnik, smer Digitalne tehnologije in družba

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl. štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0102603 Temelji ekonomije Borut

Marko Lah

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0102805 Raziskovanje interneta v družbi

I

Andraž

Petrovčič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


seznama A, B , C ali D ali izbirni

predmet

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da


seznama C ali D

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da

5. 0102859 Izbirni predmet 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da

6. 0102860 Raziskovanje interneta v družbi

II

Gregor

Petrič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0102861 Praksa Vasja

Vehovar

0 30 30 0 90 30 180 6 Letni ne

8. 0102862 Projektno raziskovalni

praktikum

Vasja

Vehovar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne


seznama A

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da


seznama B ali D

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 270 240 90 0 90 1110 1800 60

V času študija lahko študent izbere 1 zunanji izbirni predmet, in sicer v 3. letniku

UPORABNA DRUŽBOSLOVNA INFORMATIKA (SMER)

2. letnik, smer Uporabna družboslovna informatika

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0102776 Uvod v programiranje Aleš Žiberna 30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne



Andolšek

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne



30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne


antropologija



psihologija

Vlado

Miheljak

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0582510 Družboslovno-informatični

praktikum

Vasja

Vehovar

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

8. 0102794 Informacijski sistemi in

komunikacije

Andrej Mrvar 30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne


seznama A, C ali E ali izbirni

predmet

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da


seznama A

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 323 120 157 0 0 1200 1800 60

3. letnik, smer Uporabna družboslovna informatika

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl. štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Kronegger

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0102603 Temelji ekonomije Borut

Marko Lah

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


seznama C ali F

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da


seznama A, C, E ali F ali izbirni

predmet

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da


6. 0102870 Spletno programiranje Andrej

Mrvar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne


rudarjenja

Damjan

Škulj

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

8. 0102872 Praksa Vasja

Vehovar

0 30 30 0 90 30 180 6 Letni ne


seznama A

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da


seznama E ali F

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 270 210 120 0 90 1110 1800 60

V času študija študent lahko izbere 1 zunanji izbirni predmet, in sicer v 3. letniku

DRUŽBOSLOVNA INFORMATIKA DVOPREDMETNA SMER (SMER)

1. letnik, dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Manfreda

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


Hočevar

40 0 20 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0100805 Osnove informatike in

Interneta

Andrej Mrvar 30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0100807 Uvod v družboslovno

informatiko



družboslovnega

raziskovanja

Mitja Hafner

Fink

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne

Skupno 160 0 140 0 0 600 900 30

Posamezni predmet se lahko, če se pojavi v predmetniku obeh izbranih dvopredmetnih smeri, po presoji predstojnika zamenja z drugim predmetom enopredmetne smeri vpisanega programa.


Kontaktne ure


vaje

Druge

obl. štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj




30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne


tehnologije

Gregor

Petrič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


Petrovčič

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne

4. 0587082 Uvod v programiranje Aleš

Žiberna

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

ne


seznama A, B ali C ali izbirni

predmet

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da

Skupno 150 90 60 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



družbi I

Andraž

Petrovčič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


Kronegger

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

ne

3. 0587085 Spletno programiranje Andrej Mrvar 30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

ne

4. 0587089 Izbirni predmet,

dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Skupno 150 90 60 0 0 600 900 30


3. letnik, Izbirni predmet, dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



rudarjenja

Damjan

Škulj

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


družbi II

Gregor

Petrič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

Študijski program Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije

Osnovni podatki Ime programa Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije

Lastnosti programa

Vrsta univerzitetni





KLASIUS-P • Sociologija in študiji kultur (podrobneje neopredeljeno) (3120)

KLASIUS-P-16 • Novinarstvo in medijske študije (0321)





Področja/moduli/smeri • Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije enopredmetna smer (študijski

program)

• Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije dvopredmetna smer (smer)

Članice Univerze v

Ljubljani


Trajanje (leta) 3



Temeljni cilji programa Cilj študijskega programa Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije je izobraziti strokovno kompetentnega

in družboslovno razgledanega diplomanta, ki bo suvereno in prepričljivo obvladoval komunikacijske procese v sodobni,

t. i. medijski družbi in z mediji prežeti globalni kulturi. Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije zato ponuja

interdisciplinaren pristop k področju vsebin, ki so dandanes družbeno in kulturno relevantne za vsakogar. Niz

predmetov, ki jih študij ponuja, obenem odraža prizadevno delo pedagoških delavcev in raziskovalcev Katedre za

medijske in komunikacijske študije, ki v svoja predavanja

vključujejo spoznanja o pomembnih mednarodnih dogodkih in rezultate svojih raziskav redno objavljajo v uglednih

publikacijah doma in tujini. Študijski program Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije je zato namenjen

tistim, ki želijo pridobiti univerzitetno izobrazbo za delo v množičnih medijih bodisi kot načrtovalci/-ke uredniške

politike ali raziskovalci/-ke v službah za raziskovanje medijskega občinstva in analizo programov. Namenjen je obenem

tistim, ki jih zanima delo na različnih področjih medijskega načrtovanja, svetovanja in organiziranja komuniciranja v

podjetjih, organizacijah, zavodih.

Splošne kompetence (učni izidi) Med drugim imajo naslednje splošne kompetence:

1. ustna in pisna komunikacija v maternem jeziku,

2. razumevanje raznolikosti in multikulturnosti,

3. poznavanje študijskega področja,

4. zmožnost analize in sinteze,

5. zmožnost uporabe znanja v praksi,

6. zmožnost oblikovanja novih zamisli (ustvarjalnost),

7. zmožnost prilagajanja novim situacijam,

8. zmožnost učenja,

9. zmožnost biti kritičen in samokritičen,

10. odločanje,

11. osnove računalniške spretnosti (urejevalniki besedil, baze podatkov, druga orodja),

12. medosebne spretnosti,

13. znanje drugega jezika,

14. sposobnost sodelovanja v interdisciplinarni skupini,

15. raziskovalne spretnosti.

Predmetno-specifične kompetence (učni izidi) Enopredmetna smer:

Temeljna znanja dopolnjujejo specifična (inter)disciplinarna znanja, in sicer:

− z vidika posebnih raziskovalnih problematik (npr. komunikacijska tehnologija, komunikacijske organizacije, vizualna

kultura, modeli in metode za raziskovanje medijskega občinstva itd.),

− z vidika posebnih disciplin (npr. psihologija komuniciranja, politična ekonomija komuniciranja oz. ekonomika

komunikacijskih organizacij, sociologija popularne kulture in medijev itd.).

Ključne predmetno-specifične kompetence so:

Razumevanje in definiranje ključnih intelektualnih tradicij znotraj polja medijskih in komunikacijskih študij;

razumevanje ključnih konceptov, ki oblikujejo sodobne debate o medijih in komuniciranju;

razumevanje, kako se ključne debate znotraj proučevanja komuniciranja povezujejo z drugimi disciplinami;

razumevanje vloge medijev pri oblikovanju zgodovinske in trenutne izkušnje;

sposobnost kritičnega razmišljanja o medijih in komuniciranju;

sposobnost (samo)refleksije lastnih izdelkov;

sposobnost konceptualizirati in metodološko izvesti lastno raziskavo;

sposobnost prepričljivega govornega in pisnega izražanja, sposobnosti različnih strategij prepričevanja, zmožnost

argumentacije, oblikovanje kompozicije, pri stilistiki izbor ustreznega besedišča in skladnje, rabo retoričnih figur, pri

izvedbi učinkovito rabo glasu, mimike in gestikulacije;

sposobnost analize vizualnega materiala;

sposobnost kritično analizirati in interpretirati vizualne reprezentacije ter pojave in trende znotraj polja vizualne

kulture;

sposobnost uporabe glavnih raziskovalnih pristopov ter metod in tehnik v komunikološkem raziskovanju z IKT

podporo;

oblikovanje osnovnih raziskovalnih načrtov in izvajanje raziskav v sodelovanju z drugimi;

profesionalna, odgovorna in kritična predstavitev raziskovalnih rezultatov v ustni in pisni obliki;

poznavanje, razumevanje in upoštevanje etičnih načel v raziskovanju;

poznavanje in razumevanje ključnih teoretskih okvirov znotraj internetnih študij;

sposobnost analize, sinteze in kritičnosti v odnosu do internetno pogojenih transformacij in družbenih fenomenov;

sposobnost kritične analize, priprave besedil in javnih nastopov politikov, komuniciranje z novinarji, sodelovanje v

načrtovanju in izvajanju politične kampanje;

poznavanje osnovnih teoretskih pojmov s področja kritične teorije družbe in kritične lingvistike ter sposobnost

prepoznati, razumeti in uporabljati metodološki aparat, ki iz teh izhaja;

praktične veščine medijske produkcije.

Dvopredmetna smer:

Temeljna znanja dopolnjujejo specifična (inter)disciplinarna znanja, in sicer:

− z vidika posebnih raziskovalnih problematik (npr. komunikacijska tehnologija, komunikacijske organizacije, vizualna

kultura, modeli in metode za raziskovanje medijskega občinstva itd.),

− z vidika posebnih disciplin (npr. psihologija komuniciranja, politična ekonomija komuniciranja oz. ekonomika

komunikacijskih organizacij, sociologija popularne kulture in medijev itd.).

Ključne predmetno-specifične kompetence so:

Razumevanje in definiranje ključnih intelektualnih tradicij znotraj polja medijskih in komunikacijskih študij;

razumevanje ključnih konceptov, ki oblikujejo sodobne debate o medijih in komuniciranju;

razumevanje, kako se ključne debate znotraj proučevanja komuniciranja povezujejo z drugimi disciplinami;

razumevanje vloge medijev pri oblikovanju zgodovinske in trenutne izkušnje;

sposobnost kritičnega razmišljanja o medijih in komuniciranju;

poznavanje in razumevanje ključnih teoretskih okvirov znotraj internetnih študij;

sposobnost analize, sinteze in kritičnosti v odnosu do internetno pogojenih transformacij in družbenih fenomenov;

sposobnost kritične analize, priprave besedil in javnih nastopov politikov, komuniciranje z novinarji, sodelovanje v

načrtovanju in izvajanju politične kampanje;

poznavanje osnovnih teoretskih pojmov s področja kritične teorije družbe in kritične lingvistike ter sposobnost

prepoznati, razumeti in uporabljati metodološki aparat, ki iz teh izhaja;

praktične veščine medijske produkcije.

Pogoji za vpis Pogoji za vpis v 1. letnik so: opravljena splošna matura ali pred 1. 6. 1995 končan štiriletni srednješolski program.


- uspeh pri tujem jeziku pri splošni maturi – 10%

- uspeh pri enem od družboslovnih ali humanističnih predmetov (filozofija, psihologija, sociologija, umetnostna

zgodovina ali zgodovina) pri splošni maturi – 10%

- splošni učni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu– 50 % točk;

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku– 30 % točk.






























obveznosti.


programih/smereh.


Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov • diplomirani komunikolog (UN)

• diplomirani komunikolog (UN) in ...

• diplomirana komunikologinja (UN)

• diplomirana komunikologinja (UN) in ...

• dipl. kom. (UN)

• dipl. kom. (UN) in ...

Predmetnik študijskega programa KOMUNIKOLOGIJA - MEDIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE ŠTUDIJE ENOPREDMETNA SMER (ŠTUDIJSKI PROGRAM)

1. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



antropologija

Karmen

Šterk

38 0 22 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0100818 Jezikovna kultura Nataša Logar 30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


Hočevar

40 0 20 0 0 120 180 6 Zimski ne


Pušnik

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

5. 0100822 Raziskovanje medijev in

komuniciranja

Tanja Oblak

Črnič

30 10 20 0 0 120 180 6 Letni ne

6. 0100823 Vizualna kultura Ilija Tomanić

Trivundža

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0100824 Zgodovina medijev Maruša

Pušnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

8. 0100825 Medijski praktikum 1 Dejan Jontes 10 0 50 0 20 100 180 6 Celoletni ne

9. 0104460 Uvod v jezik stroke: angleščina,

nemščina, italijanščina,

francoščina ali španščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne

10. 0100821 Strokovni izbirni predmet 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da

Skupno 298 130 172 0 20 1180 1800 60

1. letnik, Uvod v jezik stroke

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina Bostič

Bishop

0 0 60 0 0 120 180 6 Celoletni da


italijanščina



nemščina



francoščina



španščina

Santiago

Martin

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 120 120 60 0 0 600 900 30

2. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



2. 0102799 Mediji in popularna kultura Breda Luthar 20 15 25 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0582673 Popularna glasba Peter

Stanković

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

4. 0582674 Internetne študije Tanja Oblak

Črnič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

5. 0102580 Odnosi z javnostmi Dejan Verčič 30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne


strokovna nemščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne

7. 0102789 Strokovni izbirni predmet 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

8. 0102790 Izbirni predmet 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da



Skupno 305 225 70 0 0 1200 1800 60

2. letnik, Strokovni jezik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina Bostič

Bishop

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


nemščina


Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

3. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0103052 Analiza medijskih

diskurzov

Andreja

Vezovnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0103053 Komunikacijski sistemi Mojca Pajnik 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0582685 Medijski praktikum 2 Dejan Jontes 10 0 50 0 25 95 180 6 Celoletni ne

4. 0103057 Medijska občinstva Breda Luthar 0 60 0 0 0 120 180 6 Letni ne

5. 0103058 Seminar iz komunikološke

literature

Breda Luthar 0 60 0 0 0 120 180 6 Letni ne

6. 0103060 Politično komuniciranje Mojca Pajnik 30 15 15 0 0 120 180 6 Letni ne





Skupno 220 315 65 0 25 1175 1800 60

Strokovni izbirni predmeti - enopredmetna in dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0103072 Retorika Andrej Škerlep 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da

2. 0103074 Potrošna kultura Breda Luthar 0 60 0 0 0 120 180 6 Zimski da

3. 0103075 Medosebno

komuniciranje

Metka Kuhar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

4. 0103078 Globalizacija, mediji in

migracije

Mojca Pajnik 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

5. 0103079 Fotografska naracija Ilija Tomanić

Trivundža

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

6. 0103081 Kvalitativno

raziskovanje

Andreja

Vezovnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

7. 0103082 Politika in digitalna

kultura

Tanja Oblak

Črnič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

8. 0103084 Organizacijsko

komuniciranje

Andrej Škerlep 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 210 270 0 0 0 960 1440 48

letno se izvedejo 3 predmeti


Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Golob

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

2. 0103338 Jezik in stil strokovnih

besedil

Nataša Logar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


družboslovce

Vesna Dolničar 30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Vezovnik

0 60 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


komuniciranja ter odnosov

z javnostmi

Monika Kalin

Golob

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



Franc Mali 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

10. 0103491 Antropologija

postsocializma

Vesna Godina 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

11. 0103492 Sodobna umetnost in

družba

Peter Stanković 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

20 0 40 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


migracije

Miroljub

Ignjatović

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

21. 0103504 Prihodnost države blaginje

in socialna ekonomija


Zimski

da



Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da

26. 0103509 Organizacije in

menedžment

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


organizacij

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

28. 0103511 Ekonomska in

organizacijska demokracija

Aleksandra

Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


sodobna varnost

Marjan Malešič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

30. 0103513 Varnost v informacijski

družbi

Uroš Svete 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


družbena gibanja


Zimski

da


Zimski

da

34. 0103517 Mladi in politika Tomaž Deželan 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


akterji


Zimski

da


Jugoslavije

Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


lobiranje


Zimski

da


uslužbencev

Miro Haček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


državljanstva

Tomaž Deželan 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


demokraciji

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da

42. 0103525 Protokol in etiketa Boštjan Udovič 19 0 41 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da

44. 0103527 Revščina, razvojna pomoč

in razvoj

Maja Bučar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


raznolikosti


Zimski

da


Zimski

da


Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da




Zimski

da


Zimski

da

50. 0105161 Zgodovina socialne in

politične misli na

Slovenskem


Zimski

da




Zimski

da


Zimski

da

53. 0105164 Afriške politike Marinko Banjac 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


drugi fakulteti

0 0 0 0 60 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Hočevar

10 10 0 0 10 60 90 3 Letni,

Zimski

da

Skupno 1604 1540 236 0 100 6960 10440 348

KOMUNIKOLOGIJA - MEDIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE ŠTUDIJE DVOPREDMETNA SMER (SMER)


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0100806 Temelji komunikologije Maruša Pušnik 30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


komuniciranja

Tanja Oblak

Črnič

30 10 20 0 0 120 180 6 Letni ne

3. 0100823 Vizualna kultura Ilija Tomanić

Trivundža

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

4. 0100824 Zgodovina medijev Maruša Pušnik 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 150 100 50 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0587297 Jezikovna kultura Nataša

Logar

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski da

2. 0587298 Medijski praktikum

1

Dejan

Jontes

10 0 50 0 20 100 180 6 Celoletni da

Skupno 40 0 80 0 20 220 360 12


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0102799 Mediji in popularna

kultura

Breda

Luthar

20 15 25 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0582674 Internetne študije Tanja Oblak

Črnič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne



dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Skupno 140 135 25 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0587304 Popularna

glasba

Peter

Stanković

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da


Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0103052 Analiza medijskih

diskurzov

Andreja

Vezovnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0103053 Komunikacijski sistemi Mojca Pajnik 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0103058 Seminar iz komunikološke

literature

Breda Luthar 0 60 0 0 0 120 180 6 Letni ne



dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 120 180 0 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0587311 Medijski praktikum

2

Dejan

Jontes

10 0 50 0 25 95 180 6 Celoletni da

2. 0587312 Medijska občinstva Breda

Luthar

0 60 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 10 60 50 0 25 215 360 12

Študijski program Komunikologija - Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi

Osnovni podatki Ime programa Komunikologija - Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi

Lastnosti programa

Vrsta univerzitetni





KLASIUS-P • Družbene vede (podrobneje neopredeljeno) (3100)

KLASIUS-P-16 • Marketing in oglaševanje (0414)





Področja/moduli/smeri • Komunikologija - tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi (študijski program)

Članice Univerze v

Ljubljani


Trajanje (leta) 3



Temeljni cilji programa Program prve stopnje izobražuje razgledane družboslovne strokovnjake s področja tržnega komuniciranja in odnosov z

javnostmi. S tem povezana ključna cilja programa sta:

- posredovanje teoretičnih, metodoloških in praktičnih znanj ter orodij, ki so potrebna za načrtovanje, koordinacijo in

izvajanje komunikacijskih in marketinških nalog v praksi;

- posredovanje znanj, spretnosti in učenje pristopov z namenom izuriti strokovnjake, ki se bodo sposobni spopadati s

pogosto konfliktnimi zahtevami deležnikov zunaj in znotraj organizacije in bili zmožni z njimi komunicirati in graditi

odnose.

Pričakovani učni izidi programa so na splošno povezani s/z: (1) poznavanjem študijskega področja, (2) povezovanjem

različnih znanj in vidikov marketinga in odnosov z javnostmi, (3) aplikacijo pridobljenih znanj v praksi, (4) analizo

različnih zahtev iz okolja na podlagi pridobljenih znanj, (5) izvedbo marketinških in komunikacijskih aktivnosti ter (6)

ovrednotenjem izvedenih aktivnosti.

Učni izidi se preverjajo na posredni in neposredni način. Posredni način vključuje statistike o zaposljivosti diplomantov,

vključevanje in aktivnost v alumni klubu, ankete in evalvacijske pogovore s študenti, pogovore z zaposlovalci ipd.

Neposredni način zajema vse predvidene formalne oblike preverjanja znanj ter druge načine, ki te oblike dopolnjujejo,

npr. primere študentskih projektov, opazovanje dela znotraj praktikuma, zabeležene dosežke pri reševanju konkretnih

učnih problemov ipd.

Splošne kompetence (učni izidi) Program bo študente opremil s kompetencami, kot so: 1) sposobnost sodelovanja v skupini, vključno z

interdisciplinarnimi skupinami; 2) zmožnost analize problemov s področja TKOJ in sinteze rezultatov ter ukrepov; 3)

ustno in pisno komuniciranje v maternem jeziku; 4) zmožnost uporabe pridobljenega znanja v praksi; 5) zmožnost

oblikovanja novih zamisli; (ustvarjalnost); 6) zmožnost sprotnega in tekočega prilagajanja novim situacijam; 7)

zmožnost neprekinjenega učenja; 8) zmožnost kritičnega obravnavanja problemov in samokritičnost; 9) sposobnost

sprejemanja strokovnih in odgovornih odločitev; 10) obvladovanje osnov računalniške spretnosti (urejevalniki besedil,

baze podatkov, orodja za zbiranje in analizo podatkov, druga orodja); 11) medosebne spretnosti za delovanje na

področju TKOJ in v družbi nasploh; 12) znanje drugega jezika; in 13) raziskovalna spretnost za načrtovanje, izvajanje ter

evalviranje na celotnem strokovnem področju.

Predmetno-specifične kompetence (učni izidi) Predmetno specifične kompetence diplomanta so vezane na vsebino, oblike dela, metode poučevanja ter študijske

rezultate pri posameznem predmetu. Diplomant bo po koncu programa sposoben:

- razumeti ključne teorije, pristope ter metode in tehnike v marketingu nasploh in njegovih razširitvah, med katerimi je

mogoče izpostaviti polja komunikološkega in tržnega raziskovanja, internega, tržnega in korporativnega

komuniciranja, oglaševanja, odnosov z javnostmi, vizualnega komuniciranja in vedenja porabnikov;

- prepoznavati komunikacijske stile v TKOJ v maternem jeziku ter osvojiti koncepte tudi v angleškem jeziku, v katerem

je izvirno poimenovana in osmišljena večina konceptov s področja;

- poznati in razumeti ter kritično uporabljati regulativo na področju TKOJ in vedenja porabnikov;

- aplicirati koncepte povezane z marketingom in njegovimi razširitvami, TKOJ, oglaševanjem, vedenjem porabnikov;

- kritično analizirati vizualne elemente in prepričevalne mehanizme v oglaševalskih sporočilih;

- oblikovati osnove raziskovalnih načrtov, vključujoč cilje in potek izvajanja raziskav na področju TKOJ, ter pripraviti

načrte v okviru marketinga in TKOJ;

- poglobljeno razumeti in uporabiti rezultate multivariatnih metod (segmentacija, pozicioniranje in pojasnjevanje) pri

strateškem načrtovanju na področju TKOJ, uporabiti specialistična analitična znanja ter jih smiselno uporabiti pri

načrtovanju in evalvaciji v marketingu in TKOJ;

- oblikovati osnovne besedilne elemente znotraj različnih tržno-komunikacijskih žanrov in orodij;

- komunicirati s strokovnjaki z drugih strokovnih področij znotraj organizacije (finance, računovodstvo, menedžment),

naročniki, izvajalci storitev TKOJ ter drugimi notranjimi in zunanjimi deležniki;

- strokovno svetovati na osnovi rezultatov empiričnih raziskav in pripravljenih načrtov oz. komunikacijskih kampanj na

področju TKOJ.

Podrobneje opredeljene predmetno-specifične kompetence za diplomanta TKOJ za posamezni predmet oz. področje

se nahajajo v priloženih učnih načrtih predmetov.



- splošni učni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu – 60 % točk;

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.



druge ustrezne listine oz. dokazila.

Priznavanje poteka skladno z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja, Merili za prehode med študijskimi

programi ter Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti.



Pogoji za napredovanje po programu Napredovanje v višji letnik je mogoče z opravljenimi vsaj 54 kreditnimi točkami tekočega letnika (brez posebne

prošnje) in vsemi opravljenimi obveznostmi predhodnih letnikov. V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu

UL), pa se lahko na podlagi odobrene prošnje, vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili vsaj 48 kreditnih

točk tekočega letnika in imajo opravljene vse obveznosti predhodnih letnikov.












obveznosti.


Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov • diplomant tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi (UN)

• diplomantka tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi (UN)

• dipl. trž. kom. in odn. z jav. (UN)

Predmetnik študijskega programa KOMUNIKOLOGIJA - TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI (ŠTUDIJSKI PROGRAM)

1. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0100931 Temelji ekonomije Borut Marko

Lah

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


Manfreda

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


Pušnik

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


antropologija

Karmen

Šterk

38 0 22 0 0 120 180 6 Zimski ne


6. 0102579 Osnove marketinga Borut Marko

Lah

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne



komuniciranja

Tanja Oblak

Črnič

30 10 20 0 0 120 180 6 Letni ne

9. 0102663 Uvod v jezik stroke: angleščina,

nemščina, italijanščina,

francoščina ali španščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne


Skupno 308 100 192 0 0 1200 1800 60


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina Bostič

Bishop

0 0 60 0 0 120 180 6 Celoletni da


nemščina



italijanščina



fancoščina



španščina

Santiago

Martin

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 120 120 60 0 0 600 900 30

2. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj




Hočevar

40 0 20 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0105175 Vedenje porabnikov Urška Golob

Podnar

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0105178 Raziskovanje v TKOJ Samo

Kropivnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

5. 0105181 Mednarodni marketing Urška Golob

Podnar

30 10 0 0 20 120 180 6 Letni ne

6. 0105182 Napredne raziskave v

TKOJ

Samo

Kropivnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0105183 Integrirano tržno

komuniciranje

Urška Tuškej

Lovšin

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne

8. 0105184 Oglaševanje Tanja Kamin 30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne

9. 0105389 Strokovni jezik: angleščina

ali nemščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne


Skupno 325 130 125 0 20 1200 1800 60


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina Bostič

Bishop

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


nemščina


Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

3. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105186 Storitveni marketing Urška Golob

Podnar

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


3. 0105188 Korporativno komuniciranje Klement

Podnar

30 0 0 0 30 120 180 6 Zimski ne

4. 0105189 Osnove vizualnih

komunikacij

Klement

Podnar

30 20 0 0 10 120 180 6 Zimski ne

5. 0105190 Marketinške in

komunikacijske metrike

Urška Golob

Podnar

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

6. 0105191 Interno komuniciranje Dejan Verčič 30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0105192 Praktikum marketinga in

odnosov z javnostmi

Tanja Kamin 0 0 120 0 20 220 360 12 Letni ne



Skupno 230 95 235 0 60 1180 1800 60

Izbirni predmeti (fakultetni in zunanji)

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Golob

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


besedil


Zimski

da


družboslovce


Zimski

da


Zimski

da


Vezovnik

0 60 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



z javnostmi

Monika Kalin

Golob

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



Franc Mali 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


postsocializma


Zimski

da


družba


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

20 0 40 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


migracije

Miroljub

Ignjatović

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da




Zimski

da



Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


menedžment

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


organizacij

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da



Aleksandra

Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


sodobna varnost


Zimski

da


družbi

Uroš Svete 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


družbena gibanja


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


akterji


Zimski

da


Jugoslavije

Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


lobiranje


Zimski

da


uslužbencev

Miro Haček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


državljanstva


Zimski

da


demokraciji

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


in razvoj

Maja Bučar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


raznolikosti


Zimski

da


Zimski

da


Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da




Zimski

da


Zimski

da


politične misli na

Slovenskem


Zimski

da




Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


drugi fakulteti

0 0 0 0 60 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Hočevar

10 10 0 0 10 60 90 3 Letni,

Zimski

da

Skupno 1604 1540 236 0 100 6960 10440 348

Študijski program Kulturologija – Študije kultur in ustvarjalnosti

Osnovni podatki Ime programa Kulturologija – Študije kultur in ustvarjalnosti

Lastnosti programa

Vrsta univerzitetni





KLASIUS-P • Kulturologija (3123)

KLASIUS-P-16 • Sociologija in študiji kultur (0314)





Področja/moduli/smeri • Kulturologija – Študije kultur in ustvarjalnosti enopredmetna smer (študijski

program)

• Kulturologija – Študije kultur in ustvarjalnosti dvopredmetna smer (smer)

Članice Univerze v

Ljubljani


Trajanje (leta) 3



Temeljni cilji programa Temeljni cilj programa je oblikovanje profila kulturologa, ki:

- se je sposoben suvereno gibati med različnimi ravninami sodobnih kulturnih krajin in razbirati njihove pomene

oziroma prepoznavati njihove povezave z drugimi družbenimi sistemi,

- je s širokim družboslovnim in humanističnem vedenjem o fenomenih sodobne družbe kot so denimo umetnost,

religija, ideologija, popularna kultura, mitologije, riziki razvoja modernega znanstvenega in tehnološkega razvoja,

globalizacija, kulturna pestrost in podobno, zmožen pojave današnje družbe vedno vstaviti v nek širši kontekst

razumevanja in razlage,

- razume kompleksnosti, nenazadnje pa tudi arbitrarnosti samega koncepta »kulture«,

- je sposoben visoke stopnje teoretske artikulacije problemov,

- obvlada tako delo v skupini kot samostojno raziskovanje,

- zna teoretske dileme prevesti v konkretne umetniške izraze in obratno,

- je z različnimi metodološkimi znanji usposobljen za suvereno analizo različnih aspektov kulturne resničnosti, od

umetniških praks do kulturnih politik,

- je sposoben avtonomne prezentacije rezultatov svojega dela.

Skladno z učnimi načrti so opredeljene obveznosti in cilji pri vsakem predmetu, ki se jih ustrezno preverja.

Dodatno se učni izidi preverjajo prek usposobljenosti aplikacije znanj prek Praktikuma, na srečanjih s študenti in širše v

povezavi z delovanjem diplomantov v delovnem okolju.

Splošne kompetence (učni izidi) Enopredmetna smer:

- ustna in pisna komunikacija v maternem jeziku,

- sposobnost sodelovanja v interdisciplinarni skupini,

- razumevanje raznolikosti in multikulturnosti,

- osnovno poznavanje študijskega področja,

- zmožnost analize in sinteze,

- zmožnost uporabe znanja v praksi,

- zmožnost oblikovanja novih zamisli (ustvarjalnost),

- zmožnost prilagajanja novim situacijam,

- zmožnost učenja,

- zmožnost biti kritičen in samokritičen,

- sposobnost samostojnega raziskovanja, odločanja

- osnovna računalniška znanja (urejevalniki besedil, baze podatkov, druga orodja),

- medosebne spretnosti,

- izražanje o umetnosti,

- znanje vsaj enega tujega jezika.

Dvopredmetna smer:

- ustna in pisna komunikacija v maternem jeziku,

- razumevanje raznolikosti in multikulturnosti,

- osnovno poznavanje študijskega področja,

- zmožnost analize in sinteze,

- zmožnost uporabe znanja v praksi

- zmožnost biti kritičen in samokritičen,

- sposobnost samostojnega raziskovanja, odločanja,

- medosebne spretnosti,

- izražanje o umetnosti.


Razumevanje kulturnih izrazov (tekstov) kot kompleksnih pomenskih celot, sposobnost razbiranja pomenov

posamičnih kulturnih artikulacij, poznavanje ključnih teoretskih okvirov za mišljenje kulture, sposobnost samostojne

analize (analitičnost), razumevanje kulturnih razlik, kulturno posredovanje, kritičnost, učenje, odločanje, sposobnost

dela z osnovno računalniško opremo, obvladovanje osnovnih računalniških programov (software-a) za umetniško

ustvarjanje, medosebne spretnosti, znanje vsaj enega tujega jezika, ustna in pisna komunikacija, raziskovalne

spretnosti, sposobnost pisanja recenzij kulturnih izdelkov, prepoznavanje razmerij moči v tekstih, delovanje v skupini,

ustvarjalnost, izražanje o umetnosti, sposobnost povezovanja abstraktnih teoretskih propozicij s konkretnimi

umetniškimi praksami, projektno delo.

Dvopredmetna smer:

Zmožnost kombiniranja specifično kulturoloških vsebin z vsebinami drugih programov v širši kulturni perspektivi,

razumevanje kulturnih izrazov (tekstov) kot kompleksnih pomenskih celot, sposobnost vzpostavljanja

transdisciplinarnih povezav, poznavanje osnovnih kulturoloških okvirov za mišljenje kulture, sposobnost samostojne

analize in odločanja pri raziskovalnem procesu, razumevanje medkulturnih razlik in s tem povezano kulturno

posredovanje, delovanje v skupini, ustvarjalnost, izražanje o umetnosti, sposobnost povezovanja abstraktnih

teoretskih propozicij s konkretnimi umetniškimi praksami, projektno delo.



- splošni učni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu – 60 % točk;

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.





























obveznosti.


programih/smereh.



Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov • diplomirani kulturolog (UN)

• diplomirani kulturolog (UN) in ...

• diplomirana kulturologinja (UN)

• diplomirana kulturologinja (UN) in ...

• dipl. kult. (UN)

• dipl. kult. (UN) in ...

Predmetnik študijskega programa KULTUROLOGIJA – ŠTUDIJE KULTUR IN USTVARJALNOSTI ENOPREDMETNA SMER (ŠTUDIJSKI PROGRAM)

1. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj





Hočevar

40 0 20 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0102590 Branje in pisanje tekstov Ksenija

Šabec

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


antropologija

Karmen

Šterk

38 0 22 0 0 120 180 6 Zimski ne

6. 0102592 Uvod v kulturne študije Peter

Stanković

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0102593 Uvod v religiologijo Aleš Črnič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

8. 0102594 Moderna filozofija Mirt Komel 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne



Skupno 333 180 87 0 0 1200 1800 60

2. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



2. 0105199 Epistemologija Franc Mali 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0105210 Kulturološko raziskovanje Anton

Kramberger

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

4. 0105212 Praktikum kulturne

produkcije

Peter

Stanković

5 0 115 0 0 60 180 6 Letni ne

5. 0105213 Kulture kreativnosti Gregor Tomc 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


ali nemščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne

7. 0105201 Izbirni predmet modula 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da

8. 0105203 Izbirni predmet iz drugih

modulov

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da


modulov

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da


Skupno 275 240 145 0 0 1140 1800 60


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina Bostič

Bishop

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


nemščina


Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

3. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105218 Kreativno pisanje Aljoša

Pužar

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


tehnologije

Gregor

Petrič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0105226 Praksa Mirt

Komel

0 10 50 0 70 50 180 6 Letni ne

4. 0105227 Menedžment neprofitnih

organizacij

Tatjana

Rakar

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne



modulov

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da


modulov

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da

8. 0105229 Izbirni predmet modula 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da


modulov

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da


Skupno 270 280 50 0 70 1130 1800 60

Izbirni predmeti - modul Antropologija - enopredmetna in dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105233 Psihoanaliza kulture Karmen

Šterk

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

2. 0105234 Medkulturno

komuniciranje

Ksenija

Šabec

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

3. 0103070 Digitalne kulture Franc Trček 30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 90 60 30 0 0 360 540 18

Izbirni predmeti - modul Popularne kultura - enopredmetna in dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105237 Potrošna kultura Breda Luthar 0 60 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

2. 0105238 Popularna glasba Peter

Stanković

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

3. 0105239 Ideologije

vizualnega

Mitja

Velikonja

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 60 120 0 0 0 360 540 18

Izbirni predmeti - modul Religijske študije - enopredmetna in dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105243 Sociologija religije Marjan

Smrke

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

2. 0153415 Mistično in politično v

krščanstvu in islamu

Aljoša

Pužar

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

3. 0105246 Sodobna religijska in

duhovna gibanja

Aleš Črnič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 90 90 0 0 0 360 540 18

Izbirni predmeti - modul Tehnokulture - enopredmetna in dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl. štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105248 Napredne tehnologije in

transhumanistične družbe

prihodnosti

Franc

Mali

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

2. 0105250 Uvod v socialno nevroznanost Aljoša

Pužar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

3. 0105252 Telo in tehnologija Karmen

Šterk

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 90 30 60 0 0 360 540 18

Strokovni izbirni predmeti - enopredmetna in dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105255 Družbeni robovi Mirt Komel 30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

2. 0105257 Študije

videoiger

Mirt Komel 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

3. 0105259 Študije

nostalgije

Mitja

Velikonja

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

4. 0105260 Indijske religije Aleš Črnič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 120 90 30 0 0 480 720 24

Strokovni izbirni predmeti, ki se lahko izvajajo namesto zgoraj zapisanih modulskih predmetov, kar se določi z letno izvedbo predmetov. S tem se število letno izvedenih predmetov modula ne

spremeni.


Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Golob

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


družboslovce

Vesna

Dolničar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Vezovnik

0 60 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



javnostmi

Monika Kalin

Golob

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



Franc Mali 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Stanković

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

20 0 40 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


migracije

Miroljub

Ignjatović

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


socialna ekonomija


Zimski

da



Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


organizacij

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


demokracija

Aleksandra

Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


sodobna varnost

Marjan

Malešič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


družbena gibanja


Zimski

da


Zimski

da


Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


akterji


Zimski

da


Jugoslavije

Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


lobiranje


Zimski

da


uslužbencev

Miro Haček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


državljanstva

Tomaž

Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


demokraciji

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Udovič

19 0 41 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


razvoj

Maja Bučar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


raznolikosti


Zimski

da


Zimski

da


Banjac

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da




Zimski

da


Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da




Zimski

da


Zimski

da


misli na Slovenskem


Zimski

da


drugi fakulteti

0 0 0 0 60 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da




španščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Hočevar

10 10 0 0 10 60 90 3 Letni,

Zimski

da

Skupno 1634 1570 236 0 100 7080 10620 354

Uvod v jezik stroke, izbirni predmet (fakultetni in zunanji) - enopredmetna in dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina Bostič

Bishop

0 0 60 0 0 120 180 6 Celoletni da


francoščina



nemščina



italijanščina



španščina

Santiago

Martin

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 120 120 60 0 0 600 900 30

KULTUROLOGIJA – ŠTUDIJE KULTUR IN USTVARJALNOSTI DVOPREDMETNA SMER (SMER)


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0102590 Branje in pisanje tekstov Ksenija

Šabec

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


antropologija

Karmen

Šterk

38 0 22 0 0 120 180 6 Letni ne

3. 0102592 Uvod v kulturne študije Peter

Stanković

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

4. 0102593 Uvod v religiologijo Aleš Črnič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

5. 0102594 Moderna filozofija Mirt Komel 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

Skupno 158 120 22 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105210 Kulturološko

raziskovanje

Anton

Kramberger

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne



modulov

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da


modulov

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da


dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 150 150 0 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0587869 Praktikum kulturne

produkcije

Peter

Stanković

5 0 115 0 0 60 180 6 Letni da

2. 0587870 Kulture kreativnosti Gregor Tomc 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 35 30 115 0 0 180 360 12


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105226 Praksa Mirt

Komel

0 10 50 0 70 50 180 6 Letni ne





dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 120 130 50 0 70 530 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



tehnologije

Gregor

Petrič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da


organizacij

Tatjana

Rakar

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

Študijski program Mednarodni odnosi

Osnovni podatki Ime programa Mednarodni odnosi

Lastnosti programa

Vrsta univerzitetni





KLASIUS-P • Mednarodni odnosi (3133)

KLASIUS-P-16 • Politologija, odnosi posameznik-družba-država (0312)





Področja/moduli/smeri • Mednarodni odnosi (študijski program)

Članice Univerze v

Ljubljani


Trajanje (leta) 3



Temeljni cilji programa Namen študijskega programa je izgraditi razpoznaven profil diplomanta, ki bo s področja mednarodnih odnosov

kompetentno vstopal v podiplomske programe ožje specializacije. V tem kontekstu bo program zasledoval naslednje

cilje:

1. Seznaniti študente z interdisciplinarnimi pristopi k proučevanju mednarodne skupnosti in s tem k izvajanju del in

nalog, vezanih na raznolika področja mednarodnih odnosov, s katerimi se diplomanti srečujejo na svojih delovnih

mestih.

2. Opremiti diplomante z ustreznimi teoretičnimi, metodološkimi znanji, analitičnimi sposobnostmi ter praktičnimi

izkušnjami, ki bodo dale ustrezno podlago za hitro prilagajanje na spremembe v družbi in/ali v delovnem okolju.

3. Naučiti diplomante kritičnega razmišljanja in odločanja, ki izhaja iz samostojne uporabe analitičnih kvalitativnih in

kvantitativnih metod pridobivanja podatkov in informacij.

4. Usposobiti kader, ki se bo že po prvi stopnji v delovnem okolju (v javni upravi, mednarodnih vladnih in nevladnih

organizacijah, podjetjih, globalnih medijih) sposoben aktivno vključiti v izvajalske funkcije. Specifična lastnost

diplomantov mednarodnih odnosov, ki jo negujemo tekom izvedbe programa, je privrženost timskemu delu, ki ga

vzgajamo z raznimi oblikami skupinskega dela tekom celotnega študijskega programa, kot so npr. projektne

skupine, simulacije, skupinsko analitično delo in strokovne ekskurzije.

5. Zagotoviti konkurenčna znanja s področja komunikacijskih spretnosti in sposobnosti; velik poudarek pri študiju

mednarodnih odnosov je namreč na tekočem strokovnem znanju tujih jezikov, ki so obvezna sestavina študijskega

programa. Poleg tega pa ustno sporočanje raziskovalnih rezultatov in pogajalskih stališč študenti vadijo pri več

predmetih in iz teh veščin so tudi ovrednoteni.

Ključni učni izidi programa so:

1. Študent pozna temeljne družboslovne discipline, še posebno politologijo in je sposoben delovati v (vsebinsko)

interdisciplinarnem okolju,

2. Študent razume razvoj mednarodne skupnosti in zmore uporabiti zgodovinsko-razvojno metodo za

prepoznavanje, razumevanje in analiziranje tudi aktualnih pojavov,

3. Študent pozna in pojasnjuje delovanje držav v domačem okolju (klasificira glede na politični sistem), analizira in

primerja zunanjepolitično delovanje držav ter razlikuje med sredstvi zunanje politike držav, še posebno obvlada

diplomacijo in ekonomska sredstva.

4. Študent razume institucionalni ustroj mednarodnih organizacij in odločevalskih procesov v njih ter samostojno

uporablja in interpretira z njimi povezane podatke, vključno z oblikovanjem lastnih stališč prek simulacije procesa

odločanja,

5. Študent pojasni pomen ekonomskih dejavnikov in vplivov na delovanje subjektov mednarodne skupnosti, tako

mednarodne trgovine kot razvojnega sodelovanja in uporablja konceptualno znanje za izračun, analizo in

primerjavo učinkov mednarodne gospodarske ureditve na države in transnacionalna podjetja,

6. Študent pozna pomen mednarodnih norm z vidika varstva človekovih pravic, razločuje med viri mednarodnega

prava in jih zna uporabiti za pojasnjevanje omejitev delovanja držav pri uporabi oborožene sile,

7. Študent obvlada poglobljeno znanje mednarodnih procesov in odnosov na področju izbranega modula; ali na

izbranih področjih svetovne politike (modul Mednarodni odnosi) ali na evropskem geografskem območju s

fokusom na Evropski uniji (Modul evropska integracija),

8. Študent tekoče pisno in ustno uporablja področno strokovno terminologijo v lastnem jeziku in v treh tujih jezikih,

9. Študent je sposoben strokovne komunikacije tako v obliki kratkega javnega nastopa kot v obliki raziskovalno-

analitičnih prispevkov (trgovinski in investicijski profil, analiza zunanje politike, SWOT analiza, razvojno poročilo,

znanstveni esej, policy paper, pogajalsko stališče države, pogajalsko poročilo, dosje, memo, osnutek resolucije,

sklepa, direktive ipd., zapisnik, priprava poslovnika) in v obliki pogajanj.

Splošne kompetence (učni izidi) 1. privrženost interdisciplinarnemu razmišljanju in hkrati sposobnost delovanja v interdisciplinarni skupini.

2. razgledanost in prilagodljivost na spremembe v okolju, ki jih omogoča kombinacija politoloških, ekonomskih ter

mednarodnopravnih znanj ter aktivno znanje treh tujih jezikov.

3. hitra in kompetentna iznajdljivost v vsakem mednarodnem okolju, kjer bo zaželeno izvajanje operativnih nalog.

4. analitične sposobnosti, utemeljene na poznavanju kvantitativnih in kvalitativnih metod analize ter sposobnosti

iskanja in uporabe podatkov iz različnih javno dostopnih primarnih virov

5. usposobljenost za izvajanje analize in sinteze, visoka zavest o pomenu družbene odgovornosti in pomenu

prispevanja k razvoju družbe kot celote, ne samo posameznika v njej

6. usposobljenost za pisno in ustno strokovno izražanje, formuliranje strokovnih idej v različnih oblikah, govorno javno

nastopanje,

7. sposobnost timskega dela




11. sposobnost povezovanja in apliciranja kombinacij pridobljenih teoretičnih znanj in veščin tekom študijskega

programa.

Predmetno-specifične kompetence (učni izidi) 1. široka družboslovna razgledanost in informacijska pismenost

2. temeljna znanja iz discipline mednarodnih odnosov

3. poznavanje osnov diplomacije in diplomatskega protokola

4. poznavanje temeljnih normativnih okvirov delovanja sodobne mednarodne skupnosti, predvsem sposobnost branja

in analiziranja mednarodnih pogodb in drugih sporazumov

5. Poznavanje in sposobnost analize vpliva ekonomskih dejavnikov in vidikov na države, delovanje transnacionalnih

podjetij in specializiranih mednarodnih institucij,

6. sposobnost kritičnega in neodvisnega razmišljanja o mednarodni skupnosti

7. odlično poznavanje mednarodnih procesov odločanja in njihovih zakonitosti

8. visoko razvite pogajalske sposobnosti in veščine komuniciranja

9. strokovno znanje več tujih jezikov

10. reševanje problemov, specifičnih za študijsko področje.

Pogoji za vpis V študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni

srednješolski program.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na:

- splošni učni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu – 50 % točk;

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole – 50 % točk.

Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program Pred vpisom se pridobljenih znanj, usposobljenosti ali zmožnosti ne preverja. Po vpisu pa se vse znanje,

usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, ovrednoteno po ECTS,

upoštevajo, če v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s

posameznimi učnimi načrti predmetov, kar se uveljavlja prek ustaljenega postopka priznavanja izpita.

Priznavanje poteka skladno z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja, Merili za prehode med študijskimi

programi ter Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti.
















obveznosti.


Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov • Diplomant mednarodnih odnosov (UN)

• Diplomantka mednarodnih odnosov (UN)

• Dipl. medn. odn. (UN)


Predmetnik študijskega programa MEDNARODNI ODNOSI (ŠTUDIJSKI PROGRAM)

1. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0102600 Mednarodni odnosi Petra Roter 30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0102601 Osnove znanstvenega pisanja z

angleško terminologijo

Ana

Bojinović

Fenko

25 0 35 0 0 120 180 6 Zimski ne



Lah

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


Hočevar

40 0 20 0 0 120 180 6 Zimski ne

6. 0102605 Razvoj mednarodne skupnosti Marko

Lovec

30 0 0 0 0 120 150 5 Letni ne

7. 0102606 Temelji Evropske unije Ana

Bojinović

Fenko

20 20 20 0 0 120 180 6 Letni ne

8. 0102607 Osnove znanstvenega pisanja z


Ana

Bojinović

Fenko

0 30 0 0 0 0 30 1 Letni ne

9. 0102654 Temelji prava Barbara

Rajgelj

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


antropologija

Karmen

Šterk

38 0 22 0 0 120 180 6 Letni ne

11. 0115437 Uvod v jezik stroke: nemščina,


španščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne

Skupno 318 110 172 0 0 1200 1800 60


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



nemščina



francoščina



italijanščina



španščina

Santiago

Martin

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 120 120 0 0 0 480 720 24

2. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105313 Zunanja politika Ana

Bojinović

Fenko

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne

2. 0105314 Mednarodni ekonomski odnosi Andreja

Jaklič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0105315 Mednarodno varstvo

človekovih pravic

Petra Roter 20 40 0 0 0 90 150 5 Zimski ne


Pušnik

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


Manfreda

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

6. 0105328 Teorije in metodologija

mednarodnih odnosov

Marko Lovec 25 0 35 0 0 180 240 8 Letni ne

7. 0583966 Praktikum tehnike pogajanj z


Boštjan

Udovič

0 60 0 0 0 90 150 5 Celoletni ne

8. 0105331 Zgodovina političnih idej Igor Lukšič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

9. 0105333 Polemologija Ljubica

Jelušič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

10. 0105320 Strokovni jezik I: italijanščina ali

nemščina ali francoščina ali

španščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne

Skupno 255 250 95 0 0 1200 1800 60

2. letnik, Strokovni jezik I

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



italijanščina I


2. 0105323 Strokovna nemščina

I



francoščina I


4. 0105326 Strokovna španščina

I

Santiago

Martin

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 120 120 0 0 0 480 720 24

3. letnik, Modul Mednarodni odnosi

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl. štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105336 Diplomatski in konzularni

odnosi

Milan Brglez 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0105337 Politika prava oboroženih

spopadov

Matjaž

Nahtigal

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0105338 Mednarodna politična

ekonomija

Maja Bučar 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0105341 Svetovni jezik - ruščina Larisa

Gabrovšek

0 60 0 0 0 60 120 4 Celoletni ne

5. 0105353 Mednarodne organizacije s

praktikumom

Zlatko Šabič 35 0 25 0 0 180 240 8 Letni ne

6. 0105354 Politični sistem Republike

Slovenije

Miro Haček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0105342 Strokovni jezik II: italijanščina,

nemščina, francoščina,

španščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne




Skupno 245 210 145 0 0 1200 1800 60

Pojasnilo za Svetovni jezik – ruščina: študentom se lahko prizna znanje drugih svetovnih jezikov z ustreznim dokazilom o znanju na stopnji A2.

3. letnik, Modul Evropska integracija

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl. štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105336 Diplomatski in konzularni

odnosi

Milan Brglez 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


spopadov

Matjaž

Nahtigal

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0105338 Mednarodna politična

ekonomija

Maja Bučar 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0105341 Svetovni jezik - ruščina Larisa

Gabrovšek

0 60 0 0 0 60 120 4 Celoletni ne

5. 0105353 Mednarodne organizacije s

praktikumom

Zlatko Šabič 35 0 25 0 0 180 240 8 Letni ne


Slovenije


7. 0105342 Strokovni jezik II: italijanščina,

nemščina, francoščina,

španščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne




Skupno 245 210 145 0 0 1200 1800 60

Pojasnilo za Svetovni jezik – ruščina: študentom se lahko prizna znanje drugih svetovnih jezikov z ustreznim dokazilom o znanju na stopnji A2.

3. letnik, Strokovni jezik II

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



italijanščina II


2. 0105347 Strokovna nemščina

II



francoščina II


4. 0105350 Strokovna španščina

II

Santiago

Martin

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 120 120 0 0 0 480 720 24

Izbirni predmeti - modul Mednarodni odnosi

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105377 Mednarodno varstvo okolja Zlatko

Šabič

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

2. 0105379 Aktualni problemi

mednarodne skupnosti

Zlatko

Šabič

0 15 45 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

3. 0105381 Varnost v mednarodnih

odnosih

Anton

Grizold

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 60 45 75 0 0 360 540 18

Študent lahko namesto enega predmeta iz modula izbere fakultetni ali zunanji izbirni predmet.

Izbirni predmeti - modul Evropska integracija

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105383 Evropske institucije Zlatko Šabič 15 0 45 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

2. 0105386 Zunanje delovanje EU Ana Bojinović

Fenko

15 0 45 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

3. 0105387 Evropska ekonomska

integracija

Andreja Jaklič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 60 30 90 0 0 360 540 18

Študent lahko namesto enega predmeta iz modula izbere fakultetni ali zunanji izbirni predmet.


Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Golob

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


besedil


Zimski

da


družboslovce


Zimski

da


Zimski

da


Vezovnik

0 60 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



z javnostmi

Monika Kalin

Golob

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



Franc Mali 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


postsocializma


Zimski

da


družba


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

20 0 40 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


migracije

Miroljub

Ignjatović

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da




Zimski

da



Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


menedžment

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


organizacij

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da



Aleksandra

Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


sodobna varnost


Zimski

da


družbi

Uroš Svete 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


družbena gibanja


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


akterji


Zimski

da


Jugoslavije

Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


lobiranje


Zimski

da


uslužbencev

Miro Haček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


državljanstva


Zimski

da


demokraciji

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


in razvoj

Maja Bučar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


raznolikosti


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da




Zimski

da


Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da




Zimski

da


Zimski

da


politične misli na

Slovenskem


Zimski

da


drugi fakulteti

0 0 0 0 60 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Hočevar

10 10 0 0 10 60 90 3 Letni,

Zimski

da

Skupno 1604 1540 236 0 100 6960 10440 348

Študijski program Novinarstvo

Osnovni podatki Ime programa Novinarstvo

Lastnosti programa

Vrsta univerzitetni





KLASIUS-P • Novinarstvo in poročevalstvo (podrobneje neopredeljeno) (3210)

KLASIUS-P-16 • Novinarstvo in medijske študije (0321)





Področja/moduli/smeri • Novinarstvo enopredmetna smer (študijski program)

• Novinarstvo dvopredmetna smer (smer)

Članice Univerze v

Ljubljani


Trajanje (leta) 3



Temeljni cilji programa Glavni cilj študijskega programa Novinarstvo je študente izobraziti za samostojno novinarsko delo, zato jih seznanja in

usposablja za razumevanje, analiziranje in pojasnjevanje novinarstva kot družbene institucije, kulturne prakse in

poklica ter posreduje teoretsko utemeljene nastavke za kritično mišljenje ter celovit analitični, jezikovni in

tehničnoveščinski aparat za praktično novinarsko delo za različne medije, s katerim so sposobni kompleksno in

poglobljeno pojasnjevati aktualne probleme na različnih področjih družbenega življenja.

Učni izidi študentov se preverjajo skozi pripravo izdelkov, samostojnih in skupinskih projektnih nalog, izpitno

preverjanje znanja ter opravljanje praktičnega usposabljanja skozi novinarski praktikum in prakso.


- poznavanje in razumevanje novinarstva

- sposobnost teoretske analize in sinteze

- sposobnost kritičnega mišljenja in pojasnjevanja

- sposobnost uporabe znanja v praksi

- sposobnost načrtovanja in odločanja

- sposobnost sodelovanja v interdisciplinarni skupini

- ustno in pisno komuniciranje v maternem jeziku

- znanje dveh tujih jezikov

- medijska pismenost

- razumevanje raznolikosti in multikulturnosti

- delo z računalnikom in računalniškimi orodji

- poznavanje najpomembnejših pristopov komunikologije kot znanstvene discipline

- poznavanje glavnih teorij in metod na področju komunikologije

- poznavanje glavnih vidikov struktur in procesov družbenega komuniciranja

- sposobnost uporabe glavnih raziskovalnih pristopov ter metod in tehnik v komunikološkem raziskovanju z IKT

podporo

- oblikovanje osnovnih raziskovalnih načrtov in izvajanje raziskav v sodelovanju z drugimi.

- profesionalna, odgovorna in kritična predstavitev raziskovalnih rezultatov v ustni in pisni obliki

- poznavanje, razumevanje in upoštevanje etičnih načel v raziskovanju

- poznavanje, razumevanje in uporaba pojmovnega aparata s področja medijskih študij in komunikologije

- sposobnost analize empiričnih fenomenov s pomočjo teoretskih konceptov in pojasnjevanje različnih vidikov

medijske simbolne moči

- poznavanje in analiziranje osnovnih tehnik odnosov z javnostmi

- profesionalno, odgovorno in kritično vrednotenje odnosov z javnostmi

- osnove strokovnega svetovanja na področju odnosov z javnostmi

Splošne kompetence diplomanta se nadgrajuje skozi izbirne predmete v drugem in tretjem letniku.

Dvopredmetna smer:

- poznavanje in razumevanje novinarstva

- sposobnost teoretske analize in sinteze

- sposobnost kritičnega mišljenja in pojasnjevanja

- sposobnost uporabe znanja v praksi

- sposobnost načrtovanja in odločanja

- sposobnost sodelovanja v interdisciplinarni skupini

- ustno in pisno komuniciranje v maternem jeziku

- medijska pismenost

- razumevanje raznolikosti in multikulturnosti

- delo z računalnikom in računalniškimi orodji

- poznavanje najpomembnejših pristopov komunikologije kot znanstvene discipline

- poznavanje glavnih teorij in metod na področju komunikologije

- poznavanje glavnih vidikov struktur in procesov družbenega komuniciranja


- poznavanje in razumevanje razvoja novinarstva skozi različna zgodovinska obdobja

- sposobnost pojasnjevanja razvoja novinarstva prek ključnih tematik in konceptov

- sposobnost kontekstualizacije sprememb v novinarstvu skozi analizo institucij in procesov

- sposobnost razumevanja in pojasnjevanja kontingentno in stalno spremenljive narave novinarstva

- sposobnost uporabe znanja o zgodovinskem razvoju novinarstva pri lastnem analitičnem in raziskovalnem delu

- poglabljanje znanja slovenskega jezika

- poznavanje temeljnih normativnih priročnikov slovenskega jezika in drugih jezikovnih virov

- razumevanje jezikovne členjenosti in načrtnih odstopov od norme

- sposobnost kritičnega vrednotenja jezikovne podobe različnih vrst besedil

- poznavanje opredelitev novinarstva in razumevanje njegovega poslanstva v družbi

- sposobnost ocenjevanja in uporabe objavne vrednosti dogodkov in informacij

- poznavanje temeljnih prvin novinarskega diskurza

- obvladovanje osnovnih tehnik preverjanja informacij in sposobnost kritičnega ovrednotenja virov

- poznavanje osnovnih orodij novinarske samoregulacije v slovenskem novinarstvu in medijih

- sposobnost kritičnega razumevanja, analize in vrednotenja novinarstva kot proizvodnje vednosti

- sposobnost samostojnega in odgovornega novinarskega dela pri zbiranju informaciji, njihovi obdelavi in

upovedovanju prispevkov

- sposobnost tvorjenja novinarskih prispevkov skladno z jezikovnimi in besedilnimi normami osnovnih novinarskih vrst

in žanrov: vest, anketa, poročilo in članek

- sposobnost analiziranja in vrednotenja lastnega novinarskega dela

- sposobnost prepoznavanja etičnih kršitev in dilem v novinarski praksi

- poznavanje in razumevanje etičnih vrednot, norm, konvencij, pravic in dolžnosti novinarjev

- sposobnost sistematično in utemeljeno reševati dileme, povzročene s kolizijo med svobodo izražanja in pravico do

zasebnosti

- sposobnost sodelovanja v kritični, argumentirani in strpni razpravi o etičnih vprašanjih

- sposobnost potencialnega vpliva svojih odločitev pri etičnih vprašanjih

- poznavanje temeljnih principov in mehanizmov medijske regulacije

- razumevanje in poznavanje ključnih področij medijske regulacije skozi čas in v različnih sistemih

- razumevanja medijskega delovanja in medijskega reguliranja v razmerju do politike, ekonomije in družbe nasploh

- sposobnost analize posameznih medijskih sistemov in politik

- poznavanje, razumevanje in pojasnjevanje pojavov na področju svobode medijskega izražanja, medijskega in

novinarskega delovanja

- poglobljeno jezikovno in stilistično znanje skozi analizo novinarskih besedil

- sposobnost razumevanja, analize in vrednotenja novinarskih besedil

- sposobnost tvorjenja kakovostnih in kompleksnih novinarskih besedil glede na tip medija in žanr

- poznavanje, razumevanje in uporaba metod novinarskega dela in sposobnost tvorjenja novinarskih prispevkov

skladno z jezikovnimi in besedilnimi normami novinarskih vrst in žanrov

- poznavanje, razumevanje in uporaba metod preiskovalnega novinarstva

- poznavanje in razumevanje posebnosti radijskega medija glede na druge medije

- razumevanje kompleksnosti razlik in podobnosti med posameznimi tipi radijskih programov ter vlogami radijskih

ustvarjalcev

- poznavanje in razumevanje različnih oblik novinarskega radijskega upovedovanja

- poznavanje knjižnojezikovnega govornega standarda

- sposobnost samostojnega iskanja pravorečnih podatkov v virih in njihovega apliciranja v prakso

- sposobnost govorno ustrezne interpretacije pisnih novinarskih besedil

- sposobnost izvedbe novinarskega dvogovornega diskurza

- sposobnost uporabe opreme za snemanje zvoka in programa za avdio montažo pri pripravi vsebinsko zaokroženih

celot

- sposobnost kritičnega razumevanja, analize in vrednotenja televizijskega novinarstva na proizvodni, tekstovni in

recepcijski ravni

- poznavanje in razumevanje televizijske fotografije in montaže za gradnjo pomena

- sposobnost uporabe televizijske snemalne opreme in programja za video montažo pri pripravi vsebinsko zaokroženih

celot

- sposobnost analiziranja in vrednotenja svojega avdiovizualnega ustvarjanja

- sposobnost kritičnega razumevanja, analize in pojasnjevanja kompleksnih povezav med novinarstvom in digitalizacije

- sposobnost uporabe digitalnih orodij, ki omogočajo ustvarjanje novinarskih prispevkov v multimedijskih, nelinearnih

in večslojnih oblikah

- sposobnost analiziranja in vrednotenja svojega digitalnega novinarskega ustvarjanja

- sposobnost samostojnega in skupinskega novinarskega dela za različne in prepletene medijske platforme

- sposobnost pisnega, govornega in avdio-vizualnega izražanja za radio, televizijo in digitalne medije

- sposobnost uporabljati digitalni fotoaparat, fotografski stativ in programsko opremo za obdelovanje fotografij

- sposobnost uporabljati snemalnik zvoka, mikrofon in programsko opremo za montažo in obdelavo avdia

- sposobnost uporabljati digitalno kamero, mikrofon, stativ in programsko opremo za montažo in obdelavo videa

- sposobnost uporabljati programsko opremo za pripravo grafik in animacij

- pridobljena praktična znanja za samostojno novinarsko delo v tiskanih medijih, na radiu, televiziji in digitalnih

medijih.

Dvopredmetna smer:

- poznavanje in razumevanje razvoja novinarstva skozi različna zgodovinska obdobja

- sposobnost pojasnjevanja razvoja novinarstva prek ključnih tematik in konceptov

- sposobnost kontekstualizacije sprememb v novinarstvu skozi analizo institucij in procesov

- sposobnost razumevanja in pojasnjevanja kontingentno in stalno spremenljive narave novinarstva

- sposobnost uporabe znanja o zgodovinskem razvoju novinarstva pri lastnem analitičnem in raziskovalnem delu

- poglabljanje znanja slovenskega jezika

- poznavanje temeljnih normativnih priročnikov slovenskega jezika in drugih jezikovnih virov

- razumevanje jezikovne členjenosti in načrtnih odstopov od norme

- sposobnost kritičnega vrednotenja jezikovne podobe različnih vrst besedil

- poznavanje opredelitev novinarstva in razumevanje njegovega poslanstva v družbi

- sposobnost ocenjevanja in uporabe objavne vrednosti dogodkov in informacij

- poznavanje temeljnih prvin novinarskega diskurza

- obvladovanje osnovnih tehnik preverjanja informacij in sposobnost kritičnega ovrednotenja virov

- poznavanje osnovnih orodij novinarske samoregulacije v slovenskem novinarstvu in medijih

- sposobnost kritičnega razumevanja, analize in vrednotenja novinarstva kot proizvodnje vednosti

- sposobnost samostojnega in odgovornega novinarskega dela pri zbiranju informaciji, njihovi obdelavi in

upovedovanju prispevkov

- sposobnost tvorjenja novinarskih prispevkov skladno z jezikovnimi in besedilnimi normami osnovnih novinarskih vrst

in žanrov: vest, anketa, poročilo in članek

- sposobnost analiziranja in vrednotenja lastnega novinarskega dela

- sposobnost prepoznavanja etičnih kršitev in dilem v novinarski praksi

- poznavanje in razumevanje etičnih vrednot, norm, konvencij, pravic in dolžnosti novinarjev

- sposobnost sistematično in utemeljeno reševati dileme, povzročene s kolizijo med svobodo izražanja in pravico do

zasebnosti

- sposobnost sodelovanja v kritični, argumentirani in strpni razpravi o etičnih vprašanjih

- sposobnost potencialnega vpliva svojih odločitev pri etičnih vprašanjih

- poznavanje temeljnih principov in mehanizmov medijske regulacije

- razumevanje in poznavanje ključnih področij medijske regulacije skozi čas in v različnih sistemih

- razumevanja medijskega delovanja in medijskega reguliranja v razmerju do politike, ekonomije in družbe nasploh

- sposobnost analize posameznih medijskih sistemov in politik

- poznavanje, razumevanje in pojasnjevanje pojavov na področju svobode medijskega izražanja, medijskega in

novinarskega delovanja

- poglobljeno jezikovno in stilistično znanje skozi analizo novinarskih besedil

- sposobnost razumevanja, analize in vrednotenja novinarskih besedil

- sposobnost tvorjenja kakovostnih in kompleksnih novinarskih besedil glede na tip medija in žanr

- poznavanje, razumevanje in uporaba metod novinarskega dela in sposobnost tvorjenja novinarskih prispevkov

skladno z jezikovnimi in besedilnimi normami novinarskih vrst in žanrov

- poznavanje, razumevanje in uporaba metod preiskovalnega novinarstva

- sposobnost kritičnega razumevanja, analize in pojasnjevanja kompleksnih povezav med novinarstvom in digitalizacije

- sposobnost uporabe digitalnih orodij, ki omogočajo ustvarjanje novinarskih prispevkov v multimedijskih, nelinearnih

in večslojnih oblikah

- sposobnost analiziranja in vrednotenja svojega digitalnega novinarskega ustvarjanja

- sposobnost samostojnega in skupinskega novinarskega dela za različne in prepletene medijske platforme

- sposobnost uporabljati digitalni fotoaparat, fotografski stativ in programsko opremo za obdelovanje fotografij

- sposobnost uporabljati snemalnik zvoka, mikrofon in programsko opremo za montažo in obdelavo avdia

- sposobnost uporabljati digitalno kamero, mikrofon, stativ in programsko opremo za montažo in obdelavo videa

- sposobnost uporabljati programsko opremo za pripravo grafik in animacij

- pridobljena praktična znanja za samostojno novinarsko delo v tiskanih medijih, na radiu, televiziji in digitalnih

medijih. Odvisno od predmetov, ki jih bo študent/-ka izbral/-a.

Predmetno-specifične kompetence diplomanta se nadgrajuje skozi izbirne predmete programa.


Vsi kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni referenčni okvir za jezike (CEFR) z

ustreznim potrdilom.

Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

- potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno potrdilo,

- spričevalo o zaključeni osnovni šoli v RS ali zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,

- maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega

izobraževanja s katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,

- spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem

tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,

- diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v RS v študijskem programu in potrdilo (izjava), da je

kandidat opravil program v slovenskem jeziku.


-splošni učni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu– 60 % točk;

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku– 40 % točk





























obveznosti.



programih/smereh.


Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov • diplomirani novinar (UN)

• diplomirani novinar (UN) in ...

• diplomirana novinarka (UN)

• diplomirana novinarka (UN) in ...

• dipl. nov. (UN)

• dipl. nov. (UN) in ...

Predmetnik študijskega programa NOVINARSTVO ENOPREDMETNA SMER (ŠTUDIJSKI PROGRAM)

1. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj





Pušnik

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0102667 Uvod v novinarstvo Melita Poler

Kovačič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


Hočevar

40 0 20 0 0 120 180 6 Zimski ne


komuniciranja

Tanja Oblak

Črnič

30 10 20 0 0 120 180 6 Letni ne


Rajgelj

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

8. 0102716 Zgodovina novinarstva Jernej Amon

Prodnik

40 20 0 0 0 120 180 6 Letni ne

9. 0102718 Osnove novinarskega dela Igor Vobič 30 15 15 0 0 120 180 6 Letni ne


ali nemščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne

Skupno 335 135 130 0 0 1200 1800 60


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina Bostič

Bishop

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


nemščina


Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

2. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



2. 0584303 Novinarski jezik in stil Monika Kalin

Golob

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

3. 0105392 Medijske politike regulacija Marko

Milosavljević

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0105393 Novinarsko sporočanje 1 Marko

Milosavljević

30 15 15 0 0 120 180 6 Zimski ne



antropologija


7. 0105397 Novinarska etika Melita Poler

Kovačič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

8. 0105398 Novinarsko sporočanje 2 Marko

Milosavljević

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne


italijanščina, francoščina,

nemščina, španščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne


Skupno 298 180 122 0 0 1200 1800 60

Izbira predmeta Uvod v jezik stroke - nemščina je omogočena le študentom, ki so v prvem letniku poslušali predmet Strokovna angleščina


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



italijanščina



francoščina



nemščina



španščina

Santiago

Martin

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 120 120 0 0 0 480 720 24

3. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105404 Televizijsko

novinarstvo

Igor Vobič 30 90 0 0 0 60 180 6 Zimski ne

2. 0105405 Radijsko novinarstvo Tina Lengar

Verovnik

30 90 0 0 0 60 180 6 Zimski ne

3. 0105406 Digitalno novinarstvo Igor Vobič 15 15 30 0 60 60 180 6 Zimski ne

4. 0105409 Govorno izražanje za

novinarje

Tina Lengar

Verovnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

5. 0105410 Novinarski praktikum Jernej Amon

Prodnik

30 0 150 0 60 120 360 12 Letni ne

6. 0105411 Novinarska praksa Nataša Logar 10 0 0 0 150 20 180 6 Letni ne




Skupno 235 315 180 0 270 800 1800 60


Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Golob

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


besedil


Zimski

da


družboslovce


Zimski

da


Zimski

da


Vezovnik

0 60 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



z javnostmi

Monika Kalin

Golob

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



Franc Mali 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


postsocializma


Zimski

da


družba


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

20 0 40 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


migracije

Miroljub

Ignjatović

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da




Zimski

da



Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


menedžment

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


organizacij

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da



Aleksandra

Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


sodobna varnost


Zimski

da


družbi

Uroš Svete 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


družbena gibanja


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


akterji


Zimski

da


Jugoslavije

Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


lobiranje


Zimski

da


uslužbencev

Miro Haček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


državljanstva


Zimski

da


demokraciji

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


in razvoj

Maja Bučar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


raznolikosti


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da




Zimski

da


Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da




Zimski

da


Zimski

da


politične misli na

Slovenskem


Zimski

da


drugi fakulteti

0 0 0 0 60 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Hočevar

10 10 0 0 10 60 90 3 Letni,

Zimski

da

Skupno 1604 1540 236 0 100 6960 10440 348

NOVINARSTVO DVOPREDMETNA SMER (SMER)


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



2. 0100806 Temelji

komunikologije

Maruša Pušnik 30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0102667 Uvod v novinarstvo Melita Poler

Kovačič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0102716 Zgodovina

novinarstva

Jernej Amon

Prodnik

40 20 0 0 0 120 180 6 Letni ne

5. 0102718 Osnove novinarskega

dela

Igor Vobič 30 15 15 0 0 120 180 6 Letni ne

Skupno 160 65 75 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0584303 Novinarski jezik in

stil

Monika Kalin

Golob

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

2. 0105392 Medijske politike

regulacija

Marko

Milosavljević

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0105393 Novinarsko

sporočanje 1

Marko

Milosavljević

30 15 15 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0105397 Novinarska etika Melita Poler

Kovačič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

5. 0105398 Novinarsko

sporočanje 2

Marko

Milosavljević

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne

Skupno 150 105 45 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105406 Digitalno novinarstvo Igor Vobič 15 15 30 0 60 60 180 6 Zimski ne

2. 0105410 Novinarski praktikum Jernej Amon

Prodnik

30 0 150 0 60 120 360 12 Letni ne

3. 0105411 Novinarska praksa Nataša Logar 10 0 0 0 150 20 180 6 Letni ne



dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 115 75 180 0 270 440 1080 36



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0587984 Televizijsko

novinarstvo

Igor Vobič 30 30 0 0 60 60 180 6 Zimski da

2. 0587985 Radijsko novinarstvo Tina Lengar

Verovnik

30 30 0 0 60 60 180 6 Zimski da

3. 0587986 Govorno izražanje za

novinarje

Tina Lengar

Verovnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 90 90 0 0 120 240 540 18

Študijski program Obramboslovje

Osnovni podatki Ime programa Obramboslovje

Lastnosti programa

Vrsta univerzitetni





KLASIUS-P • Politologija, odnosi posameznik-družba-država (podrobneje neopredeljeno) (3130)






Področja/moduli/smeri • Obramboslovje enopredmetna smer (študijski program)

• Obramboslovje dvopredmetna smer (smer)

Članice Univerze v

Ljubljani


Trajanje (leta) 3



Temeljni cilji programa Splošni cilj programa je študenta usposobiti, da postane strokovnjak za varnostne in obrambne zadeve, ki bo sposoben

analitično in praktično delovati v okviru sistema nacionalne varnosti, mednarodnih varnostnih organizacij in drugod,

kjer je pomemben vidik varnosti. Iz splošnega cilja izhajajo naslednji konkretni cilji programa:

- seznaniti študente z interdisciplinarnimi pristopi k proučevanju sodobne varnosti in obrambe ter zaščite;

- opremiti študente z ustreznimi teoretičnimi, metodološkimi, analitičnimi in praktičnimi znanji za razumevanje

sodobnega varnostnega okolja in za prilagodljivo ter inovativno iskanje odzivov na sodobne varnostne grožnje;

- usposobiti študente za aktivno vključitev v varnostno prakso oziroma institucije, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem

nacionalne in mednarodne varnosti;

- naučiti študente, da so sposobni kritično oceniti sodobne varnostne pojave;

- opremiti študente s komunikacijskimi spretnostmi in sposobnostmi, da bodo znali ustrezno ustno in pisno sporočati

varnostno relevantne informacije in ugotovitve strokovni in širši javnosti.

Splošne kompetence (učni izidi) 1. Analitičnost (samostojno analitično delo, analiza družbenih problemov, svetovanje o raznovrstnih trendih

družbenega dogajanja, razvoja, upravljanja, sinteza področnih znanj in njihova uporaba pri reševanju konkretnega

problema, sposobnost sinteze in kontekstualizacije analitičnih dognanj),

2. Uporaba raznih raziskovalnih metod in tehnik na področju obramboslovja,

3. Poznavanje groženj varnosti,

4. Poznavanje institucionalnega varnostnega okolja (široko, kritično in reflektivno razumevanje delovanja vojaške

organizacije in civilnih varnostnih struktur, norm, institucij, dinamike razvoja mednarodne in nacionalne varnosti),

5. Komunikativnost (sposobnost pisnega izražanja, javnega predstavljanja in argumentiranja, govornega izražanja,

jasnega, aktivnega, argumentiranega nastopanja),

6. Timsko in skupinsko delo (pripravljenost na sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje

dogovorjene vloge v okviru tima in skupine),

7. Strokovnost (razčlenjevanje, določitev zaporedja, usklajevanje delovnih nalog ter izbira metod in načinov dela v

skladu s standardi stroke),

8. Reševanje konfliktov (obvladovanje, upravljanje in mediacija konfliktov),

9. Obvladovanje sprememb (prilagodljivo delovanje v vseh družbenih okoljih, v različnih kulturnih kontekstih, pri

sodelovanju s tujino, (vsebinska) interdisciplinarnost, razumevanje kulturne pluralnosti),

10. Znanje tujih jezikov ter uporaba strokovne obramboslovne slovenske in angleške terminologije,

11. Kreativnost, iniciativnost, ustvarjalnost pri reševanju ključnih varnostnih problemov sodobne družbe,

12. Poznavanje vloge vodenja.


- poznavanje družbenopolitičnega okolja, v katerem nastajajo sodobne grožnje, varnostna tveganja in izzivi,

- poznavanje groženj varnosti in sodobnega varnostnega okolja ter sposobnost analiziranja in vrednotenja ogrožanja

nacionalne in mednarodne varnosti,

- sposobnost reševanja sodobnih varnostnih problemov.

Konkretne predmetno-specifične kompetence pa so:

- Poznavanje definicij vojne in oboroženih spopadov, razumevanje logike sile v politični teoriji vojne, sposobnost

analiziranja sodobnih oboroženih spopadov in političnih konfliktov, sposobnost analize vzrokov konfliktov in vojn.

- Razumevanje nevojaških prvin varnosti, poznavanje različnih načinov zagotavljanja varnosti.

- Sposobnost analize konkretnih varnostnih problemov in pojavov.

- Razumevanje sodobnih kriz kot kompleksnega fenomena.

- Sposobnost celostnega razumevanja, analize in ocenjevanja delovanja posameznih strukturnih elementov obrambno-

varnostnega sistema RS (npr. vojska, policija, varnostno-obveščevalne službe, idr.).

- Poznavanje temeljnih metod in oblik delovanja na obveščevalnem in protiobveščevalnem področju.

- Razumevanje temeljnih družboslovnih in organizacijskih dilem v zvezi z varnostnim delovanjem.

- Sposobnost analize varnostnih procesov v mednarodnih odnosih. Sposobnost kritične presoje delovanja

mednarodnega institucionalnega varnostnega okvira.

- Poznavanje pravnih okvirov vojskovanja in uporabe sile.

- Sposobnost analize sodobnih oboroženih konfliktov in predvidevanja njihovega razvoja.

- Poznavanje vojaške in obrambne tehnologije (tudi orožja) in sposobnost predvidevanja učinkov uporabe.

- Sposobnost analitičnega povezovanja informacijske tehnologije (tudi njenih tehničnih značilnosti) in družbenih

procesov ter varnostnih teorij, razumevanje IKT kot družbeno-tehničnega omrežja, načrtovanje varnostnih politik v

informacijski družbi. - Obvladanje osnovnih konceptov EU, NATO, OVSE in OZN in poznavanje prakse na tem področju.

- Sposobnost uporabe geografskih podatkov za potrebe načrtovanja delovanja nacionalno-varnostnega sistema,

razumevanja njihovega vpliva na te aktivnosti in analiziranja geografskega prostora kot pomembnega elementa

nacionalne varnosti.

- Razumevanje razvoja vojaške zgodovine, kompleksnosti vojskovanja ter s pomočjo razvoja vojaške tehnike, taktike in

strategije sposobnost pojasnjevanja razlogov za različne vojaške uspehe na bojišču.

Splošno:

- Poznavanje temeljnih politoloških, socioloških, komunikoloških in antropoloških teorij, konceptov in bistvenih

problemov.

- Poznavanje temeljev politologije: teorije, koncepti, sistemi in problemi.

- Sposobnost uporabe temeljnih konceptov v strokovnem diskurzu. Razvijanje ustne in pisne komunikacije.

- Razvijanje sposobnosti ustne in pisne komunikacije ter osnovnih raziskovalnih spretnosti.

- Sposobnost ustne in pisne komunikacije v angleškem jeziku.

- Uveljavljanje znanj v praksi, poznavanje prihodnjega potencialnega delovnega okolja, poročevalske sposobnosti,

iniciativnost, ustvarjalnost in komunikativnost.

- Vpogled v delovanje nacionalnih in mednarodnih institucij (npr. OVSE) v praksi (ekskurzije)

- Sposobnost prepoznave in reševanja problemov v organizacijah, sposobnost javnega nastopanja.

Dvopredmetna smer:

- Poznavanje družbenopolitičnega okolja, v katerem nastajajo sodobne grožnje, varnostna tveganja in izzivi.

- Poznavanje temeljnih politoloških in drugih družboslovnih teorij, konceptov in bistvenih problemov.

- Poznavanje opredelitev temeljnih pojmov na strokovnem področju obramboslovja.

- poznavanje groženj varnosti in sodobnega varnostnega okolja ter sposobnost analiziranja in vrednotenja ogrožanja

nacionalne in mednarodne varnosti.

- Sposobnost analize konkretnih varnostnih problemov in pojavov in reševanja sodobnih varnostnih problemov.

- Razumevanje nevojaških prvin varnosti, poznavanje različnih načinov zagotavljanja varnosti.

- Razumevanje sodobnih kriz kot kompleksnega fenomena.

- Sposobnost celostnega razumevanja, analize in ocenjevanja delovanja posameznih strukturnih elementov obrambno-

varnostnega sistema RS.

- Razumevanje temeljnih družboslovnih in organizacijskih dilem v zvezi z varnostnim delovanjem.

- Sposobnost analize varnostnih procesov v mednarodnem okolju.

- Razumevanje razvoja vojaške zgodovine.

- Osnovne izkušnje iz delovanje nacionalnih in mednarodnih varnostnih institucij v praksi (ekskurzije in strokovna

praksa).

- Sposobnost javnega nastopanja.

Pogoji za vpis Pogoji za vpis v 1. letnik so: opravljena splošna matura ali poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in

izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni

maturi) ali pred 1. 6. 1995 končan katerikoli štiriletni srednješolski program.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa Opravljena splošna matura ali zaključni izpit pred 1. 6. 1995:

V primeru omejenega vpisa se upošteva:

- splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60% točk)

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40%) točk.

Opravljena poklicna matura in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je

kandidat že opravil pri poklicni maturi):

V primeru omejenega vpisa se upošteva:

- splošni uspeh pri poklicni maturi (20% točk),

- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40%) točk,

- uspeh pri maturitetnem predmetu (40% točk).






























obveznosti.


programih/smereh.


Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov • diplomirani obramboslovec (UN)

• diplomirani obramboslovec (UN) in ...

• diplomirana obramboslovka (UN)

• diplomirana obramboslovka (UN) in ...

• dipl. obr. (UN)

• dipl. obr. (UN) in ...

Predmetnik študijskega programa OBRAMBOSLOVJE ENOPREDMETNA SMER (ŠTUDIJSKI PROGRAM)

1. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj




Hočevar

40 0 20 0 0 120 180 6 Zimski ne


Pušnik

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0105169 Vojaška zgodovina Vladimir

Prebilič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


družboslovnega raziskovanja

Mitja

Hafner Fink

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne


Jelušič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0105176 Obramboslovna geografija Vladimir

Prebilič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


Slovenije




30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne


Skupno 325 180 95 0 0 1200 1800 60

1. letnik, Tuji strokovni jezik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina

Gorenc

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


nemščina

Matej

Šetinc

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

2. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



2. 0601620 Obrambni in varnostni

sistem

Anton Grizold 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


antropologija

Karmen Šterk 38 0 22 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0105219 Sociologija in

politologija vojske

Ljubica Jelušič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


6. 0105225 Nevojaške oblike

bojevanja

Marjan

Malešič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0105228 Temelji Evropske unije Ana Bojinović

Fenko

20 20 20 0 0 120 180 6 Letni ne




Skupno 298 230 72 0 0 1200 1800 60

3. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105274 Obrambni menedžment Maja Garb 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0105275 Upravljanje in vodenje ob

nesrečah

Marjan

Malešič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0105277 Obveščevalna dejavnost Iztok Prezelj 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


spopadov

Matjaž

Nahtigal

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne



odnosih

Anton

Grizold

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0105287 Obrambna in vojaška

tehnologija

Uroš Svete 30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne

8. 0105289 Strokovna praksa Maja Garb 0 30 30 0 90 30 180 6 Letni ne



Skupno 270 240 90 0 90 1110 1800 60


Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Golob

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


družboslovce

Vesna

Dolničar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Vezovnik

0 60 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



javnostmi

Monika Kalin

Golob

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



Franc Mali 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Stanković

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

20 0 40 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


migracije

Miroljub

Ignjatović

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

21. 0106477 Prihodnost državne blaginje in

socialna ekonomija


Zimski

da



Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


organizacij

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


demokracija

Aleksandra

Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


sodobna varnost

Marjan

Malešič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


družbena gibanja


Zimski

da


Zimski

da


Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

35. 0105298 Javne politike - procesi in

akterji


Zimski

da


Jugoslavije

Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


lobiranje


Zimski

da


uslužbencev

Miro Haček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


državljanstva

Tomaž

Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


demokraciji

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Udovič

19 0 41 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


razvoj

Maja Bučar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


raznolikosti


Zimski

da


Zimski

da


Banjac

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da




Zimski

da




Zimski

da


Zimski

da


misli na Slovenskem


Zimski

da


Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


drugi fakulteti

0 0 0 0 60 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da




španščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Hočevar

10 10 0 0 10 60 90 3 Letni,

Zimski

da

Skupno 1634 1570 236 0 100 7080 10620 354

Za fakultetne izbirne predmete velja, da se vsako leto izvajata 2 izbirna predmeta vsakega programa.

V času študija študent lahko izbere 6 zunanjih izbirnih predmetov, in sicer: 1 v 1. letniku, 2 v 2. letniku in 3 v 3. letniku.


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina Bostič

Bishop

0 0 60 0 0 120 180 6 Celoletni da


francoščina



italijanščina



nemščina



španščina

Santiago

Martin

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 120 120 60 0 0 600 900 30

OBRAMBOSLOVJE DVOPREDMETNA SMER (SMER)


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



2. 0105169 Vojaška zgodovina Vladimir

Prebilič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


Jelušič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

4. 0105176 Obramboslovna

geografija

Vladimir

Prebilič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


Skupno 165 120 15 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0601620 Obrambni in varnostni

sistem

Anton

Grizold

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0105219 Sociologija in politologija

vojske

Ljubica

Jelušič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

3. 0105225 Nevojaške oblike bojevanja Marjan

Malešič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne



30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne


dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 150 150 0 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0588680 Mednarodni odnosi Petra

Roter

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski da

2. 0588681 Zgodovina političnih

idej

Igor Lukšič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 60 30 30 0 0 240 360 12


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105275 Upravljanje in vodenje ob

nesrečah

Marjan

Malešič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


odnosih

Anton

Grizold

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

3. 0105289 Strokovna praksa Maja Garb 0 30 30 0 90 30 180 6 Letni ne


dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 120 150 30 0 90 510 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0588687 Obrambni menedžment Maja Garb 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da

2. 0588688 Obveščevalna dejavnost Iztok Prezelj 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da


spopadov

Matjaž

Nahtigal

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski da

4. 0588690 Obrambna in vojaška

tehnologija

Uroš Svete 30 0 30 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 120 60 60 0 0 480 720 24

Študijski program Politologija - Javne politike in uprava

Osnovni podatki Ime programa Politologija – Javne politike in uprava

Lastnosti programa

Vrsta univerzitetni





KLASIUS-P • Politologija, odnosi posameznik-družba-država (drugo) (3139)






Področja/moduli/smeri • Politologija – Javne politike in uprava enopredmetna smer (študijski program)

• Politologija – Javne politike in uprava dvopredmetna smer (smer)

Članice Univerze v

Ljubljani


Trajanje (leta) 3



Temeljni cilji programa Študijski program Politologija – Javne politike in uprava je naslednik leta 1992 oblikovanega in dolga leta uspešnega

študijskega programa, pri čemer je cilj programa: (A) ohraniti kontinuiteto študija politologije ter javnih politik in

uprave na Fakulteti za družbene vede ter ohraniti primerljivost študija z drugimi študiji v tujini na omenjenih treh

politoloških znanstvenih disciplinah; (B) na dosedanjih izkušnjah in tradiciji ter z odzivanjem na spremenjene globalne

okoliščine in izzive študentom ponuditi znanja, ki bodo omogočila izgraditi razpoznaven politološki (študijski program

vsebinsko sledi vsem osnovnim znanjem, ki jih za diplomanta politologije zahteva evropsko strokovno združenje

European Confederation of Political Science Associations, ter dodaja še nekatera politološka znanja, ki se povezujejo z

vprašanji oblikovanja javnih politik in delovanja uprave) profil diplomanta z dodatnimi in v slovenskem prostoru

specifičnimi znanji s področij javnih politik in uprave, ki bo lahko kompetentno deloval v ustanovah politike in civilne

družbe (v parlamentarnih strukturah, političnih strankah, nevladnih organizacijah, zagovorniških skupinah, družbenih

gibanjih), javne in državne uprave (v vladah oziroma vladnih službah, na ministrstvih, v agencijah), lokalne samouprave

(v občinskih strukturah), za delo v različnih mednarodnih in zlasti evropskih institucijah (v strukturah Evropskega

parlamenta, v evropskih strankah, nevladnih organizacijah na EU ravni) v medijih (kot novinar, urednik, komentator)

ter v zasebnem sektorju, ter jim prav tako omogočila kritično in inovativno razmišljanje pri razreševanju različnih

družbenih in političnih problemov, tudi v institucionalnem raziskovalnem okviru (javni in zasebni inštituti, t.i. think

tanki/možganski trusti) ter bodo sposobni zagotavljati različne vidike izboljšav in inovacij na različnih področjih politike

in družbe; C) omogočanje vertikalnega izobraževanja do ravni doktorskega študija (navezava predvsem na doktorski

študij na FDV na področjih Politologija, Analiza politik, Javna uprava); (D) omogočanje nadaljnjega razvoja politologije

in omenjenih politoloških znanstvenih disciplin.

V tem kontekstu bo program zasledoval naslednje specifične cilje:

1. Seznaniti študente s politološkimi fenomeni, procesi in akterji v oblikovanju javnih politik ter delovanju v javni

upravi ter širši družbi (tako v nacionalnem kot tudi primerjalnem kontekstu), s katerimi se diplomanti srečujejo na

svojih delovnih mestih.

2. Usposobiti študente za razumevanje, pojasnjevanje, analiziranje, primerjalno razumevanje in kritično

ovrednotenje politoloških fenomenov, procesov in akterjev v sferah politike, uprave, nevladnega in zasebnega

sektorja.

3. Opremiti diplomante z ustreznimi teoretičnimi in metodološkimi znanji ter analitičnimi sposobnostmi, kar jih bo

vse usposobilo za kvalitetno samostojno delo.

4. Kljub usposobljenosti za kvalitetno samostojno delo usposobiti diplomante tudi za delovanje v skupini ter

razvijanje sposobnosti za argumentiranje (lastnih) stališč ter (samo)kritično razmišljanje in odločanje. Vse to sloni

na zgoraj omenjenih teoretičnih in metodoloških znanjih ter analitičnih sposobnostih ter zmožnosti pridobivanja

in obdelave podatkov z uporabo kvantitativnih in kvalitativnih metod.

5. Zagotoviti visoko pisno in ustno usposobljenost strokovnega komuniciranja v slovenskem in tujem jeziku.


1. Diplomant bo poznal in razumel študijsko področje (politologija, javne politike in uprava).

2. Diplomant bo imel sposobnost delovanja samostojno in v skupini; zaradi slednjega bo razvil medosebne spretnosti.

3. Zaradi pomembnosti primerjalnih vidikov različnih politoloških fenomenov, institucij, procesov in akterjev bo

diplomant razumel raznolikosti med državami in družbami, to ga bo vodilo v zmožnost prilagajanja novim situacijam in

razumevanja podobnosti/razlik med družbami in državami oziroma njihovimi politikami.

4. Diplomant bo zmožen samostojno metodološko ustrezno pripraviti in izvesti analize ter pripraviti sintezo ugotovitev

oziroma rezultatov analize, s tem bo razvijal kritičnost in samokritičnost ter raziskovalne spretnosti.

5. To mu bo omogočalo zmožnost uporabe znanja v praksi in konkretnih situacijah na delovnih mestih.

6. Vse to vodi v zmožnost oblikovanja novih zamisli (ustvarjalnost).

7. Diplomant bo pridobil osnovne računalniške spretnosti (delo z urejevalniki besedil, delo z bazami podatkov, analiza

baz podatkov ter analize povezanosti med spremenljivkami).

8. Diplomant bo sposoben ustne in pisne komunikacije v maternem in tujem jeziku.

Dvopredmetna smer:

1. Diplomant bo poznal in razumel študijsko področje (politologija, javne politike in uprava).

2. Diplomant bo imel sposobnost delovanja samostojno in v skupini; zaradi slednjega bo razvil medosebne spretnosti.

3. Zaradi pomembnosti primerjalnih vidikov različnih politoloških fenomenov, institucij, procesov in akterjev bo

diplomant razumel raznolikosti med državami in družbami, to ga bo vodilo v zmožnost prilagajanja novim situacijam in

razumevanja podobnosti/razlik med družbami in državami oziroma njihovimi politikami.

4. Diplomant bo zmožen samostojno metodološko ustrezno pripraviti in izvesti analize ter pripraviti sintezo ugotovitev

oziroma rezultatov analize, s tem bo razvijal kritičnost in samokritičnost ter raziskovalne spretnosti.

5. To mu bo omogočalo zmožnost uporabe znanja v praksi in konkretnih situacijah na delovnih mestih.

6. Vse to vodi v zmožnost oblikovanja novih zamisli (ustvarjalnost).

7. Diplomant bo sposoben ustne in pisne komunikacije.


Diplomant bo pridobil več predmetno specifičnih kompetenc, ki izhajajo iz učnih načrtov; diplomanta enopredmetne

smeri Politologije – Javne politike in uprava odlikujejo:

a) Široka družboslovna razgledanost in informacijska pismenost

b) Temeljna znanja s področij prava, ekonomije, statistike

c) Metodološka znanja

d) Zmožnost opisovanja, opredeljevanja, razumevanja, prepoznavanja, klasificiranja in analiziranja klasičnih in

sodobnih konceptov na področju politologije, javnih politik in uprave ter institucij, procesov in akterjev na teh

področjih

e) Sposobnost primerjalnega ovrednotenja teh konceptov, procesov in akterjev

f) Sposobnost priprave lastnih pisnih izdelkov na temelju uporabe ustreznih virov in metodoloških pristopov na

omenjenih področjih ter zmožnost umeščanja analiz v širše razumevanje politoloških fenomenov, javnih politik in

delovanja uprav.

g) Sposobnost apliciranja ter povezovanja pridobljenih teoretičnih znanj in veščin ter metodoloških znanj

h) Analitične sposobnosti, utemeljene na poznavanju kvantitativnih in kvalitativnih metod analize oziroma raziskovanja

ter osnovne statistične analize

i) Zmožnost kritičnega soočanja in umeščanja ugotovitev lastnega raziskovanja v politološke, javnopolitične in upravne

fenomene in koncepte ter sposobnost refleksije

j) Na tej podlagi tudi sposobnost inovativnega razmišljanja

k) S predstavitvami izdelkov bo diplomant razvil sposobnost ustne komunikacije in nastopanja; prav tako bo ustno

komunikacijo in sposobnost argumentiranja razvil na podlagi sodelovanja v pro et contra razpravah

l) Sposobnost delovanja v skupini, saj morajo študenti pripraviti tudi skupne pisne izdelke

Dvopredmetna smer:

Diplomant bo pridobil več predmetno specifičnih kompetenc, ki izhajajo iz učnih načrtov; diplomanta dvopredmetne

smeri Politologije – Javne politike in uprava odlikujejo:

a) Metodološka znanja

b) Zmožnost opisovanja, opredeljevanja, razumevanja, prepoznavanja, klasificiranja in analiziranja klasičnih in

sodobnih konceptov na področju politologije, javnih politik in uprave ter institucij, procesov in akterjev na teh

področjih

c) Sposobnost primerjalnega ovrednotenja teh konceptov, procesov in akterjev

d) Sposobnost priprave lastnih pisnih izdelkov na temelju uporabe ustreznih virov in metodoloških pristopov na

omenjenih področjih ter zmožnost umeščanja analiz v širše razumevanje politoloških fenomenov, javnih politik in

delovanja uprav.

e) Sposobnost apliciranja ter povezovanja pridobljenih teoretičnih znanj in veščin ter metodoloških znanj

f) Analitične sposobnosti, utemeljene na poznavanju kvantitativnih in kvalitativnih metod analize oziroma raziskovanja

g) Zmožnost kritičnega soočanja in umeščanja ugotovitev lastnega raziskovanja v politološke, javnopolitične in upravne

fenomene in koncepte ter sposobnost refleksije

h) Na tej podlagi tudi sposobnost inovativnega razmišljanja

i) S predstavitvami izdelkov bo diplomant razvil sposobnost ustne komunikacije in nastopanja; prav tako bo ustno

komunikacijo in sposobnost argumentiranja razvil na podlagi sodelovanja v pro et contra razpravah

j) Sposobnost delovanja v skupini, saj morajo študenti pripraviti tudi skupne pisne izdelke

Pogoji za vpis V študijski program se lahko vpiše:

a) kdor je opravil splošno maturo,

b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih

predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:

− splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk,

− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk;

kandidati iz točke b) izbrani glede na:

− splošni uspeh pri poklicni maturi 20 % točk,

− splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk,

− uspeh pri maturitetnem predmetu 40 % točk.





























obveznosti.


programih/smereh.

Pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje Program ne vsebuje delov, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov • diplomirani politolog (UN)

• diplomirani politolog (UN) in ...

• diplomirana politologinja (UN)

• diplomirana politologinja (UN) in ...

• dipl. pol. (UN)

• dipl. pol. (UN) in ...


Predmetnik študijskega programa POLITOLOGIJA – JAVNE POLITIKE IN UPRAVA ENOPREDMETNA SMER (ŠTUDIJSKI PROGRAM)

1. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl. štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj




Lah

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


Manfreda

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


Hočevar

40 0 20 0 0 120 180 6 Zimski ne


Pušnik

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


Slovenije



družboslovnega

raziskovanja

Mitja Hafner

Fink

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne

8. 0104739 Javna uprava Miro Haček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

9. 0104740 Analiza politik Simona

Kustec Lipicer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


Zimski

da

Skupno 325 120 155 0 0 1200 1800 60

2. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0104742 Parlamentarne in vladne

študije

Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0104743 Procesi odločanja v EU Damjan Lajh 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0104744 Uvod v primerjalne politike Tomaž

Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne



30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne



Rajgelj

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


8. 0104821 Raziskovalne metode za

analizo politik

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

9. 0104822 Upravni procesi Irena Bačlija

Brajnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


Skupno 300 300 0 0 0 1200 1800 60


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Marijana Budeč

Staničić

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


nemščina


Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

3. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0104832 Politične stranke in

strankarski sistemi

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0104833 Volilne študije Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne




6. 0104905 Evropski upravni prostor Irena Bačlija

Brajnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0104907 Polemologija Ljubica Jelušič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


antropologija


9. 0104909 Izvajanje in vrednotenje

javnih politik

Simona Kustec

Lipicer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


Skupno 308 240 52 0 0 1200 1800 60


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina Bostič

Bishop

0 0 60 0 0 120 180 6 Celoletni da


italijanščina



nemščina



francoščina



španščina

Santiago

Martin

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 120 120 60 0 0 600 900 30


Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Golob

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


družboslovce

Vesna

Dolničar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Vezovnik

0 60 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



javnostmi

Monika Kalin

Golob

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



Franc Mali 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Stanković

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

20 0 40 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


migracije

Miroljub

Ignjatović

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


socialna ekonomija


Zimski

da



Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


organizacij

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


demokracija

Aleksandra

Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


sodobna varnost

Marjan

Malešič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

30. 0105291 Varnost v informacijski družni Uroš Svete 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


družbena gibanja


Zimski

da


Zimski

da


Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


akterji


Zimski

da


Jugoslavije

Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


lobiranje


Zimski

da


uslužbencev

Miro Haček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


državljanstva

Tomaž

Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


demokraciji

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Udovič

19 0 41 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


razvoj

Maja Bučar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


raznolikosti


Zimski

da


Zimski

da


Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da




Zimski

da


Banjac

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da




Zimski

da


misli na Slovenskem


Zimski

da


Zimski

da


drugi fakulteti

0 0 0 0 60 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da




španščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Hočevar

10 10 0 0 10 60 90 3 Letni,

Zimski

da

Skupno 1634 1570 236 0 100 7080 10620 354

Za fakultetne izbirne predmete velja, da se vsako leto izvajata 2 izbirna predmeta vsakega programa

POLITOLOGIJA – JAVNE POLITIKE IN UPRAVA DVOPREDMETNA SMER (SMER)


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj




Slovenije


3. 0104739 Javna uprava Miro Haček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

4. 0104740 Analiza politik Simona

Kustec Lipicer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 165 120 15 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Manfreda

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski da


družboslovnega

raziskovanja

Mitja Hafner

Fink

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 60 0 60 0 0 240 360 12


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0104742 Parlamentarne in vladne

študije

Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0104743 Procesi odločanja v EU Damjan Lajh 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0104744 Uvod v primerjalne

politike

Tomaž

Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0104821 Raziskovalne metode za

analizo politik

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

5. 0104822 Upravni procesi Irena Bačlija

Brajnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

Skupno 150 150 0 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0104832 Politične stranke in

strankarski sistemi

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0104833 Volilne študije Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0104905 Evropski upravni prostor Irena Bačlija

Brajnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

4. 0104909 Izvajanje in vrednotenje

javnih politik

Simona Kustec

Lipicer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


Skupno 150 150 0 0 0 600 900 30


Študijski program Politologija - Študije politike in države

Osnovni podatki Ime programa Politologija – Študije politike in države

Lastnosti programa

Vrsta univerzitetni





KLASIUS-P • Politologija, odnosi posameznik-družba-država (podrobneje neopredeljeno) (3130)






Področja/moduli/smeri • Politologija – Študije politike in države enopredmetna smer (študijski program)

• Politologija – Študije politike in države dvopredmetna smer (smer)

Članice Univerze v

Ljubljani


Trajanje (leta) 3



Temeljni cilji programa Cilji programa so:

- oblikovanje profila politologa (področje študij politik in države);

- oblikovanje posebnih podprofilov, vezanih na program: Zaradi velike izbirnosti, si študent podprofil lahko izgradi sam;

- pridobivanje teoretičnih znanj s področja temeljnih pojmov in konceptov politične znanosti, spoznavanje temeljnih

smeri v zgodovini politične misli, seznanitev z glavnimi avtorji s področja politične misli in glavnimi idejami;

- pridobivanje znanj s področja političnega sistema, primerjalnih političnih sistemov in posameznih politik;

- pridobivanje metodoloških znanj in učenje uporabe metod raziskovanja in analiziranja;

- usposobljenost za sporazumevanje in pisanje v tujem strokovnem jeziku;

- usposobljenost za pisno in govorno izražanje;

- s programom diplomant pridobi znanja, veščine in sposobnosti, ki so na evropski ravni med politološkimi združenji

dogovorjene za pridobitev naziva politolog.

Na programu Politologija – ŠPID se ob klavzurah, ki potekajo dvakrat letno, ob začetku in ob koncu študijskega leta,

organizira tudi ločena evalvacijska srečanja s študenti, prav tako pa se evalvacija redno izvaja ob sejah Katedre za

teoretsko analitsko politologijo, kjer redno sodelujejo tudi predstavniki študentov.

Na klavzuri se opravi evalvacija izvedbe študijskega programa, pri tem pa je poseben poudarek na evalvaciji programa

kot celote. Na klavzuri obravnavamo tudi evalvacijo, ki jo s študenti opravimo ob koncu akademskega leta in ki

predstavlja pomembno vodilo pri vsakokratnem (pre)oblikovanju programa.

Splošne kompetence (učni izidi) Diplomant pridobi znanja, veščine in sposobnosti, ki so na evropski ravni med politološkimi združenji dogovorjene za

pridobitev naziva politolog. Splošne in predmetno specifične kompetence, pridobljene s programom: Diplomant dobi

vpogled v politične teorije in doktrine, spozna koncepte, ključne institucije, delovanje političnih procesov, ustrezna

metodološka znanja s področja kvalitativnih in kvantitativnih metodologij, za raziskovanje politoloških fenomenov in

pridobi teoretska znanja za njihovo analizo. Diplomant je sposoben uporabljati različne raziskovalne metode in

analizirati različne politične situacije, razmerja moči med političnimi subjekti jih opisati in predstaviti javnosti v pisni in

govorni obliki. Program omogoča pridobitev pisnega strokovnega izražanja, formuliranja strokovnih idej v različnih

oblikah, govornega javnega nastopanja, vodenja razprave in sodelovanja v njej, dela v skupini, samostojnega

analitičnega dela nauči pa se tudi uporabljati najsodobnejša tehnična in elektronska sredstva. Sposoben je sodelovati v

interdisciplinarni skupini, razume družbeno, politično in strokovno raznolikost in multikulturnost, zmožen je uporabe

znanja v praktičnih situacijah, kar vključuje tudi zmožnost za prilagajanje novim situacijam in zmožnost učenja,

usposobljen je za refleksijo in samokritiko in za pisno ter ustno izražanje v slovenskem jeziku ter za lažje vsebine tudi v

tujem jeziku.


- sposobnost prevajanja politoloških problemov v raziskovalne probleme,

- razumevanje in obvladovanje različnih raziskovalnih pristopov,

-sposobnost razvijanja kompetenc strokovnosti, komunikativnosti, analitičnosti in sposobnosti sinteze,

-sposobnost oblikovanja lastnih predlogov in rešitev problemov s področja političnega sistema in njegovih komponent,

-sposobnost umeščanja interpretacij raziskovalnih rezultatov v politološki kontekst,

-sposobnost kritičnega presojanja ustreznosti raziskovalnih pristopov, metod in tehnik v objavljenih delih,

-sposobnost reševanja konfliktov, skupinskih procesov z različnimi cilji, timskega vodenja, skupinskega reševanja

problemov in iskanja rešitev ter doseganja konsenza,

-poznavanje osnovnih teoretičnih in konceptualnih pojmov,

-sposobnost pridobljena znanja uporabiti v praksi,

- poznavanje političnega sistema (teorij, konceptov in doktrin),

-strokovna, odgovorna in kreativna uporaba različnih raziskovalnih metod in tehnik,

-uporaba računalniške podpore pri zbiranju in analizah podatkov,

-sposobnost poglobljenega razumevanja in aplikativnega predstavljanja rezultatov (poročanja),

- sposobnost prepoznavanja politoloških vsebin, akterjev in doktrin,

- sposobnost analize manj zahtevnih političnih situacij,

- sposobnost analize manj zahtevnih razmerij političnih sil, doktrinarnih razmerij in razmerij med akterji.

Dvopredmetna smer:

- pridobivanje teoretičnih znanj s področja temeljnih pojmov in konceptov politične znanosti, spoznavanje temeljnih

smeri v zgodovini politične misli, seznanitev z glavnimi avtorji s področja politične misli in glavnimi idejami;

- pridobivanje metodoloških znanj in učenje uporabe metod raziskovanja in analiziranja;

- usposobljenost za sporazumevanje in pisanje v tujem strokovnem jeziku;

- usposobljenost za pisno in govorno izražanje;

- s programom diplomant pridobi znanja, veščine in sposobnosti, ki so na evropski ravni med politološkimi združenji

dogovorjene za pridobitev naziva politolog.


































obveznosti.


programih/smereh.


Pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje Program se zaključuje kot celota oz. vsak predmet posebej, vendar ne v obliki posameznih delov programa

Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov • diplomirani politolog (UN)

• diplomirani politolog (UN) in ...

• diplomirana politologinja (UN)

• diplomirana politologinja (UN) in ...

• dipl. pol. (UN)

• dipl. pol. (UN) in ...

Predmetnik študijskega programa POLITOLOGIJA – ŠTUDIJE POLITIKE IN DRŽAVE ENOPREDMETNA SMER (ŠTUDIJSKI PROGRAM)

1. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj




antropologija

Karmen

Šterk

38 0 22 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0105070 Sodobne politične teorije Andrej A.

Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0105071 Temelji sodobnega sveta Cirila Toplak 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


6. 0105073 Kvalitativne metode

raziskovanja

Jernej

Pikalo

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0105074 Sodelovanje in odločanje Cirila Toplak 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne



30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne

9. 0125423 Teorije demokracije Žiga

Vodovnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


Skupno 323 210 67 0 0 1200 1800 60

Tuji strokovni jezik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Marijana Budeč

Staničić

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


nemščina


Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

2. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Hočevar

40 0 20 0 0 120 180 6 Zimski ne


Pušnik

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0125424 Politična filozofija Andrej

Kurnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne




7. 0105087 Teorije globalnega juga Žiga

Vodovnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


Slovenije




Skupno 310 240 50 0 0 1200 1800 60

3. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105093 Evropeizacija Cirila Toplak 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0601404 Sodobna država Andrej A.

Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

3. 0125425 Politična antropologija Igor Lukšič 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne



6. 0105148 Primerjalni politični

sistemi

Igor Lukšič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0601409 Politična kultura Andrej A.

Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


Jelušič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne



Skupno 300 300 0 0 0 1200 1800 60


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina Bostič

Bishop

0 0 60 0 0 120 180 6 Celoletni da


italijanščina



nemščina



fancoščina



španščina

Santiago

Martin

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 120 120 60 0 0 600 900 30


Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Golob

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


družboslovce

Vesna

Dolničar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Vezovnik

0 60 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



javnostmi

Monika Kalin

Golob

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



Franc Mali 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Stanković

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da

14. 0105473 Teorije organizacije Dana Mesner

Andolšek

20 0 40 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


migracije

Miroljub

Ignjatović

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


socialna ekonomija


Zimski

da



Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


organizacij

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


demokracija

Aleksandra

Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


sodobna varnost

Marjan

Malešič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


družbena gibanja


Zimski

da


Zimski

da


Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


akterji


Zimski

da


Jugoslavije

Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


lobiranje


Zimski

da


uslužbencev

Miro Haček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


državljanstva

Tomaž

Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


demokraciji

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Udovič

19 0 41 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


razvoj

Maja Bučar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


raznolikosti


Zimski

da


Zimski

da


Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da




Zimski

da


Zimski

da


misli na Slovenskem


Zimski

da




Zimski

da


Zimski

da


Banjac

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


drugi fakulteti

0 0 0 0 60 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da




španščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Hočevar

10 10 0 0 10 60 90 3 Letni,

Zimski

da

Skupno 1634 1570 236 0 100 7080 10620 354


V času študija študent lahko izbere 9 zunanjih izbirnih predmetov, in sicer: 1 v 1. letniku, 4 v 2. letniku in 4 v 3. letniku.

POLITOLOGIJA – ŠTUDIJE POLITIKE IN DRŽAVE DVOPREDMETNA SMER (SMER)


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



2. 0105070 Sodobne politične teorije Andrej A.

Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne



30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne


dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da


dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da

Skupno 165 120 15 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0589162 Temelji sodobnega sveta Cirila Toplak 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da

2. 0589163 Kvalitativne metode

raziskovanja

Jernej

Pikalo

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

3. 0589164 Sodelovanje in odločanje Cirila Toplak 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

4. 0589165 Teorije demokracije Žiga

Vodovnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 120 120 0 0 0 480 720 24


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0125424 Politična filozofija Andrej

Kurnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0105331 Zgodovina političnih

idej


3. 0105087 Teorije globalnega

juga

Žiga

Vodovnik

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne



Skupno 150 150 0 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0601404 Sodobna država Andrej A.

Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

2. 0125425 Politična antropologija Igor Lukšič 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0105148 Primerjalni politični

sistemi


4. 0601409 Politična kultura Andrej A.

Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 150 150 0 0 0 600 900 30



Kontaktne ure

Šifra Ime Nosilci Predavanja Seminarji Vaje Klinične vaje Druge obl. štud. Samostojno delo Ure skupaj ECTS Semestri Izbiren

1. 0589176 Evropeizacija Cirila Toplak 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da

2. 0589177 Polemologija Ljubica Jelušič 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

Študijski program Sociologija

Osnovni podatki Ime programa Sociologija

Lastnosti programa

Vrsta univerzitetni





KLASIUS-P • Sociologija (3121)

KLASIUS-P-16 • Sociologija in študiji kultur (0314)





Področja/moduli/smeri • Sociologija enopredmetna smer (študijski program)

• Sociologija dvopredmetna smer (smer)

Članice Univerze v

Ljubljani


Trajanje (leta) 3



Temeljni cilji programa Temeljni cilj programa je posredovanje širokih družboslovnih in ožjih socioloških teoretičnih znanj, ki omogočajo

kritično refleksijo sodobnih družb, zasnovano na primerjalni perspektivi in na analizi družbenih sprememb, do katerih

prihaja v pogojih globalne prepletenosti družbenih, ekonomskih, političnih, prostorskih in kulturnih procesov.

Prav tako je cilj programa posredovanje specifičnih socioloških znanj, na podlagi katerih je mogoče identificirati ključne

družbene izzive na posameznih področjih družbenega življenja, artikulirati predloge za obvladovanje novih tveganj in

potencialnih družbenih konfliktov, ter ovrednotiti regulatorne rešitve in posege v družbeno dogajanje ter tudi

posredovanje metodoloških znanj in orodij, ki so potrebna za poglobljen raziskovalni pristop pri analizi proučevane

družbene situacije.

Namen tako pridobljenih znanj je usposobiti diplomante in diplomantke za delovanje v interdisciplinarnem prostoru

in mednarodnem okolju, ki zahtevata visoko stopnjo kulturne odprtosti, komunikacijskih spretnosti, obvladovanja in

reševanja konfliktnih situacij ter izgradnje odnosov sodelovanja in zaupanja.

Splošne kompetence (učni izidi) Pričakovani učni izidi programa na obeh smereh so v širšem smislu povezani s: (1) celostnim poznavanjem študijskega

področja; (2) poznavanjem sodobnih družbenih fenomenov; (3) uporabo pridobljenih znanj v praksi; (4) analizo

družbenih struktur in procesov na podlagi pridobljenega znanja; (5) oblikovanjem predlogov in ukrepov za

obvladovanje negativnih posledic družbenih sprememb; (6) ovrednotenjem izvedenih družbenih intervencij.

Enopredmetna smer:

Učni izidi enopredmetne smeri se povezujejo z znanji na podlagi katerih je mogoče identificirati ključne družbene

izzive na posameznih področjih družbenega življenja, artikulirati predloge za obvladovanje novih tveganj in

potencialnih družbenih konfliktov, ter ovrednotiti regulatorne rešitve in posege v družbeno dogajanje. Sem sodijo tudi

metodološka znanja orodja, ki so potrebna za poglobljen raziskovalni pristop pri analizi proučevane družbene situacije.

Dvopredmetna smer:

Učni izidi dvopredmetne smeri se povezujejo s širšimi družboslovnimi znanji, ki omogočajo kritično refleksijo sodobnih

družb, zasnovano na primerjalni perspektivi in na analizi družbenih sprememb, do katerih prihaja v pogojih globalne

prepletenosti družbenih, ekonomskih, političnih, prostorskih in kulturnih procesov. Sem sodijo znanja in veščine, ki

diplomante in diplomantke usposabljajo za delovanje v interdisciplinarnem prostoru, ki zahtevata visoko stopnjo

kulturne odprtosti, komunikacijskih spretnosti, obvladovanja in reševanja konfliktnih situacij ter izgradnje odnosov

sodelovanja in zaupanja.


Predmetno specifične kompetence diplomanta so vezane na vsebino, oblike dela, metode poučevanja ter študijske

rezultate pri posameznem predmetu. Študenti bodo po zaključku študija sposobni:

1. obravnavati družbene strukture, procese in akterje v interdisciplinarni perspektivi in ob poznavanju temeljnih

pristopov različnih družboslovnih disciplin;

2. uokviriti obravnavo družbenih fenomenov znotraj različnih socioloških teoretskih tradicij;

3. oblikovati raziskovalno in analitsko delo na trdnih metodoloških temeljih;

4. uporabiti vrsto naprednih metodoloških pristopov in statističnih orodij ter do njih zavzeti kritičen odnos;

5. iskati podatke v obstoječih arhivih podatkov in presojati o njihovi kakovosti;

6. aplicirati široko sociološko znanje na različnih teritorialnih in sektorskih ravneh;

7. strokovno svetovati na osnovi rezultatov empiričnih raziskav ter pripravljenih ekspertiz in evalvacij;

8. predstaviti rezultate empiričnih raziskav in aktivno sodelovati v strokovni diskusiji;

9. zavzeti stališče do družbenih problemov in dilem in o njih voditi javno razpravo;

10. komunicirati v mednarodnem okolju in v interdisciplinarnih skupinah v domačem in tujem strokovnem jeziku.

Dvopredmetna smer:

Predmetno specifične kompetence diplomanta so vezane na vsebino, oblike dela, metode poučevanja ter študijske

rezultate pri posameznem predmetu. Študenti bodo po zaključku študija sposobni:

1. Razumevanja, povzemanja in kritične refleksije sociološke literature;

2. razvijanja utemeljenih argumentacij;

3. analize problemov s področja sociologije, sinteze rezultatov in identifikacije ukrepov;

4. uporabe pridobljenega znanja v praksi,;

5. uporabe osnovnih računalniške spretnosti (urejevalniki besedil, baze podatkov, orodja za zbiranje in analizo

podatkov, druga orodja);

6. izvesti in predstaviti manjšo raziskavo;


































obveznosti.


programih/smereh.


Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov • diplomirani sociolog (UN)

• diplomirani sociolog (UN) in ...

• diplomirana sociologinja (UN)

• diplomirana sociologinja (UN) in ...

• dipl. soc. (UN)

• dipl. soc. (UN) in ...


Predmetnik študijskega programa SOCIOLOGIJA ENOPREDMETNA SMER (ŠTUDIJSKI PROGRAM)

1. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl. štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj




Manfreda

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


Hočevar

40 0 20 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0105510 Uvod v kritično mišljenje in

znanstveno pisanje

Hajdeja Iglič 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


Pušnik

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


družboslovnega

raziskovanja

Mitja Hafner

Fink

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne


psihologija

Vlado

Miheljak

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne


antropologija


9. 0105363 Sociologija družbenih

problemov

Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


Zimski

da

Skupno 333 90 177 0 0 1200 1800 60

2. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105545 Klasične sociološke

teorije

Zdenka Šadl 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0105546 Sociološko raziskovanje I Samo Uhan 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


Andolšek

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne

4. 0105553 Sodobne sociološke

teorije

Zdenka Šadl 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

5. 0105554 Sociologija vsakdanjega

življenja

Alenka Švab 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

6. 0105555 Identitete Marjeta

Mencin Čeplak

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0105556 Sociologija umetnosti in

kulture

Franc Trček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

8. 0105327 Temelji prava Barbara Rajgelj 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

9. 0105389 Strokovni jezik:

angleščina ali nemščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne


Skupno 300 270 30 0 0 1200 1800 60


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina Bostič

Bishop

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


nemščina


Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

3. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105558 Politična sociologija Hajdeja Iglič 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0105559 Prostorska sociologija Marjan

Hočevar

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0105560 Digitalne kulture Franc Trček 30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


Smrke

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

5. 0105564 Globalizacija - kritične

študije

Franc Trček 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

6. 0105565 Sociologija družin Alenka Švab 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0105566 Sociologija spolov Zdenka Šadl 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne




Skupno 300 270 30 0 0 1200 1800 60


Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Golob

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


družboslovce

Vesna

Dolničar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Vezovnik

0 60 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



javnostmi

Monika Kalin

Golob

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



Franc Mali 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Stanković

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

20 0 40 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


migracije

Miroljub

Ignjatović

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


socialna ekonomija


Zimski

da



Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


organizacij

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


demokracija

Aleksandra

Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


sodobna varnost

Marjan

Malešič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


družbena gibanja


Zimski

da


Zimski

da


Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


akterji


Zimski

da


Jugoslavije

Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


lobiranje


Zimski

da


uslužbencev

Miro Haček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


državljanstva

Tomaž

Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


demokraciji

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Udovič

19 0 41 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


razvoj

Maja Bučar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


raznolikosti


Zimski

da


Zimski

da


Banjac

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da




Zimski

da


Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da




Zimski

da


Zimski

da


politične misli na Slovenskem


Zimski

da


drugi fakulteti

0 0 0 0 60 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


angleščina, italijanščina,

francoščina, nemščina,

španščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Hočevar

10 10 0 0 10 60 90 3 Letni,

Zimski

da

Skupno 1634 1570 236 0 100 7080 10620 354


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina Bostič

Bishop

0 0 60 0 0 120 180 6 Celoletni da


italijanščina



francoščina



nemščina



španščina

Santiago

Martin

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 120 120 60 0 0 600 900 30

SOCIOLOGIJA DVOPREDMETNA SMER (SMER)


Kontaktne ure


vaje

Druge

obl. štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Manfreda

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne


Hočevar

40 0 20 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0105510 Uvod v kritično mišljenje in

znanstveno pisanje

Hajdeja Iglič 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


družboslovnega

raziskovanja

Mitja Hafner

Fink

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne


dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 160 60 80 0 0 600 900 30



Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



psihologija

Vlado Miheljak 30 0 30 0 0 120 180 6 Letni da


problemov

Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 60 30 30 0 0 240 360 12


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105546 Sociološko raziskovanje I Samo

Uhan

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


ali nemščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne


4. 0589282 Izbirni predmet A,

dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

5. 0589283 Izbirni predmet B,

dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da

Skupno 150 150 0 0 0 600 900 30


2. letnik, Izbirni predmet A, dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0589284 Klasične sociološke

teorije

Zdenka

Šadl

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski da

2. 0589285 Sodobne sociološke

teorije

Zdenka

Šadl

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

2. letnik, Izbirni predmet B, dvopredmetna smer

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0589286 Sociologija vsakdanjega

življenja

Alenka Švab 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

2. 0589287 Identitete Marjeta Mencin

Čeplak

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105558 Politična sociologija Hajdeja Iglič 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0105559 Prostorska sociologija Marjan

Hočevar

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


Smrke

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne



dvopredmetna smer

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 150 150 0 0 0 600 900 30



Kontaktne ure

Šifra Ime Nosilci Predavanja Seminarji Vaje Klinične vaje Druge obl. štud. Samostojno delo Ure skupaj ECTS Semestri Izbiren

1. 0589293 Sociologija družin Alenka Švab 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

2. 0589294 Sociologija spolov Zdenka Šadl 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni da

Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

Študijski program Sociologija - Kadrovski menedžment

Osnovni podatki Ime programa Sociologija – Kadrovski menedžment

Lastnosti programa

Vrsta univerzitetni





KLASIUS-P • Sociologija (3121)

KLASIUS-P-16 • Poslovanje in upravljanje, menedžment (0413)





Področja/moduli/smeri • Sociologija – Kadrovski menedžment (študijski program)

Članice Univerze v

Ljubljani


Trajanje (leta) 3



Temeljni cilji programa 1. Zagotoviti študentom širok nabor splošnih družboslovnih in menedžersko specifičnih znanj.

2. Ob posredovanju znanja študentom približati aktualna raziskovalna dognanja in jih na ta način pripraviti za delo v

slovenskem in mednarodnem okolju ter multidisciplinarno obravnavo izzivov v tem okolju.

3. Prispevati k oblikovanju kompetentnih, zaposljivih strokovnjakov za analitično, vodstveno in svetovalno delo na

kadrovskem in socialnem področju, v profitnih in neprofitnih organizacijah.

4. Posebno skrb posveča program tudi temu, da njegovi diplomanti, na svoji karierni poti delujejo tako strokovno kot

tudi etično in socialno pravično.

5. Pridobitev dela in zaposlitve na temelju prej omenjene kompetentnosti na širšem poklicnem in njemu sorodnih

področjih v profitnih in/ali neprofitnih organizacijah.

6. Profesionalno, etično in socialno pravično delovanje v organizacijsko-kadrovskem in širšem družbenem prostoru, ki

temelji na spoštovanju Kodeksa in Standardov slovenske kadrovske stroke.

Pričakujemo, da bodo na temelju sodelovanja v študijskem procesu, ki bo v veliki meri temeljil na vključevanju učečih

se študentov, ti dosegli zastavljene cilje ter na ta način izpolnili pričakovane učne izide:

- Sposobnost poznavanja in uporabe sodobnih družboslovnih in menedžersko specifičnih znanj za multidisciplinarno

obravnavo izzivov na širšem družbenem in ožjem organizacijskem in kadrovskem področju.

- Poznavanje sodobnih raziskovalnih spoznanj, ki bodo študentom v pomoč pri delovanju na kadrovskem področju v

slovenskem in mednarodnem prostoru.

- Poznavanje Kodeksa in Standardov slovenske kadrovske stroke.

Splošne kompetence (učni izidi) Študent bo na programu razvijal naslednje splošne kompetence za delo na organizacijsko-kadrovskem področju:

1. sposobnost sodelovanja v interdisciplinarni skupini,

2. razumevanje raznolikosti in multikulturnosti,

3. osnovno poznavanje študijskega področja,

4. zmožnost analize in sinteze kadrovsko-organizacijskih podatkov,

5. zmožnost uporabe znanja iz organizacijsko-kadrovskega področja v praksi,


7. zmožnost prilagajanja novim situacijam,



10. odločanje,

11. osnove računalniške spretnosti (urejevalniki besedil, delo z bazami podatkov na kadrovskem področju, druga

orodja),

12. medosebne spretnosti,

13. raziskovalne spretnosti.

Te kompetence diplomanta so usklajene s specifičnimi kompetencami posameznih predmetov.

Predmetno-specifične kompetence (učni izidi) Predmetno specifične kompetence izhajajo iz kompetenc, ki jih študent razvije pri posameznih predmetih, zapisanih v

učnih načrtih. Utemeljene so na dveh predhodnih analizah (Kohont, 2005 in Kohont, 2011) pri katerih smo v

identifikacijo pričakovanih kompetenc, ki naj jih razvija študijski program vključili člane in članice Slovenske kadrovske

zveze, sodelavce katedre in predsednike uprav, ki v organizacijah največkrat sodelujejo s kadrovskimi menedžerji in

strokovnjaki.

Na temelju omenjenih dveh študij so kot predmetno specifične kompetence, ki jih študent razvije na programu za

obravnavo standardnih izzivov na področju kadrovskega menedžmenta naslednje:

Strokovnost

Vodenje

Strateško razmišljanje

Odločanje in sprejemanje odgovornosti

Usmerjenost k ljudem

Usmerjenost k rezultatom

Motiviranje

Timsko delo

Komunikativnost

Poznavanje poslovnih procesov

Poznavanje delovnega in gospodarskega prava

Organizacija časa in dela

Obvladovanje sprememb

Soočanje z negotovostjo

Kreativnost in inovativnost

Mreženje

Kulturna občutljivost

Projektno vodenje

Etično delovanje

Viri:

Kohont, A. (2011): Vloge in kompetence menedžerjev človeških virov v kontekstu internacionalizacije. Ljubljana:

Znanstvena knjižnica FDV.

Kohont, A. (2005): Kompetenčni profili slovenskih strokovnjakov za upravljanje človeških virov. Ljubljana: FDV.



























obveznosti.



Strokovni oz. znanstveni ali umetniški naslov • diplomirani sociolog-kadrovski menedžment (UN)

• diplomirana sociologinja-kadrovski menedžment (UN)

• dipl. soc. kad. men. (UN)

Predmetnik študijskega programa SOCIOLOGIJA – KADROVSKI MENEDŽMENT (ŠTUDIJSKI PROGRAM)

1. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge

obl. štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj




Manfreda

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne



Hočevar

40 0 20 0 0 120 180 6 Zimski ne


Andolšek

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne

6. 0105327 Temelji prava Barbara Rajgelj 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


psihologija

Vlado Miheljak 30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne


antropologija



družboslovnega

raziskovanja

Mitja Hafner

Fink

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne



30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni ne

Skupno 333 60 207 0 0 1200 1800 60


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina Bostič

Bishop

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


nemščina


Skupno 60 60 0 0 0 240 360 12

2. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0100931 Temelji ekonomije Borut Marko Lah 30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0105346 Sociologija dela Aleksandra

Kanjuo Mrčela

30 0 30 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0105349 Splošni menedžment Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0105351 Trg delovne sile in

zaposlovanje

Miroljub

Ignjatović

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

5. 0105352 Menedžment

človeških virov

Andrej Kohont 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

6. 0105355 Socialna politika Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0105360 Gospodarsko pravo Barbara Rajgelj 30 0 30 0 0 120 180 6 Letni ne


problemov

Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne



Skupno 300 210 90 0 0 1200 1800 60

3. letnik

Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj


1. 0105369 Industrijski odnosi in

socialno partnerstvo

Miroljub

Ignjatović

30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

2. 0105371 Voditeljstvo Andrej Kohont 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

3. 0105373 Delovno in socialno pravo Barbara Rajgelj 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne

4. 0105375 Ekonomika poslovanja Branko Ilič 30 30 0 0 0 120 180 6 Zimski ne


6. 0105378 Medkulturno

komuniciranje

Ksenija Šabec 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

7. 0105380 Izobraževanje in

menedžment znanja

Samo Pavlin 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne

8. 0105382 Kadrovska praksa Dana Mesner

Andolšek

0 40 20 0 120 0 180 6 Letni ne


organizacij

Tatjana Rakar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni ne


Skupno 270 310 20 0 120 1080 1800 60


Kontaktne ure


vaje

Druge

obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



Golob

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


družboslovce

Vesna

Dolničar

30 0 30 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Vezovnik

0 60 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



javnostmi

Monika Kalin

Golob

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da



Franc Mali 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Stanković

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

20 0 40 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


migracije

Miroljub

Ignjatović

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Andolšek

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


socialna ekonomija


Zimski

da



Maša Filipovič

Hrast

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


organizacij

Andrej Rus 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


demokracija

Aleksandra

Kanjuo Mrčela

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


sodobna varnost

Marjan

Malešič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


družbena gibanja


Zimski

da


Zimski

da


Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


akterji


Zimski

da


Jugoslavije

Alenka

Krašovec

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


lobiranje


Zimski

da


uslužbencev

Miro Haček 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


državljanstva

Tomaž

Deželan

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


demokraciji

Danica Fink

Hafner

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Udovič

19 0 41 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


razvoj

Maja Bučar 30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


raznolikosti


Zimski

da


Zimski

da


Banjac

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da




Zimski

da


Lukšič

30 30 0 0 0 120 180 6 Letni,

Zimski

da




Zimski

da


Zimski

da


misli na Slovenskem


Zimski

da


drugi fakulteti

0 0 0 0 60 120 180 6 Letni,

Zimski

da


Zimski

da




španščina

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da


Zimski

da


Zimski

da


Zimski

da


Hočevar

10 10 0 0 10 60 90 3 Letni,

Zimski

da

Skupno 1634 1570 236 0 100 7080 10620 354


V času študija študent lahko izbere 4 zunanje izbirne predmete: in sicer; 2 v 2. letniku in 2 v 3. letniku.


Kontaktne ure


vaje

Druge obl.

štud.

Samostojno

delo

Ure

skupaj



angleščina

Nina Bostič

Bishop

0 0 60 0 0 120 180 6 Celoletni da


italijanščina



nemščina



fancoščina



španščina

Santiago

Martin

30 30 0 0 0 120 180 6 Celoletni da

Skupno 120 120 60 0 0 600 900 30

Documents

PREDSTAVITVENI ZBORNIK UNIVERZITETNIH ŠTUDIJSKIH