PREDSTAVITEV ARMIRANOBETONSKE MONTAŽNE …

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Denis Medić

PREDSTAVITEV ARMIRANOBETONSKE MONTAŽNE GRADNJE Z UPORABO PVP-

PLOŠČ

Diplomsko delo

Maribor, junij 2009

I

UNIVERZA V MARIBORU


SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17 Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

PREDSTAVITEV ARMIRANOBETONSKE MONTAŽNE GRADNJE Z

UPORABO PVP-PLOŠČ Študent:

Študijski program:

Smer:

Mentor:

Denis MEDIĆ

visokošolski, Gradbeništvo

Konstrukcijsko - operativna smer

doc. dr. Andrej ŠTRUKELJ

Maribor, junij 2009

II

UNIVERZA V MARIBORU


SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17, tel.: +386 2 22-94-300, fax: +386 2 25-24-179

III

ZAHVALA Ob tej priliki bi se rad zahvalil svojemu

mentorju, doc. dr. Andreju Štruklju za

strokovno pomoč in navodila pri pisanju

diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi

staršem in ženi za moralno podporo v času

izobraževanja ter pisanja diplomske naloge.

IV

PREDSTAVITEV ARMIRANOBETONSKE MONTAŽNE GRADNJE Z UPORABO PVP-PLOŠČ Ključne besede: montažna gradnja, PVP plošče, prefabricirani armiranobetonski elementi, prednapeti beton UDK: 69.056.52(043.2) Povzetek:

Namen diplomske naloge je prikazati tehnologijo grajenja montažne gradnje in njene

prednosti pred klasično gradnjo. Pri montažni gradnji je sodelovanje proizvodnega obrata

montažnih elementov z gradbiščem oziroma mestom vgraditve velikega pomena, saj na

takšen način delo poteka neprekinjeno in sosledno. To pomeni, da je prioriteta izdelave

elementov in izvedba samega transporta usklajena na takšen način, da se elementi po

nepotrebnem ne kopičijo na deponiji ali na gradbišču samem. Bistvo diplomskega dela je

predstavitev prefabriciranih votlih plošč, ki temeljijo na principu prednapenjanja in

montaže. S sodobno tehnologijo ekstrudiranja finskega podjetja Elematic in proizvodnega

obrata Primorje iz Ajdovščine smo podrobneje opisali postopek izdelave prefabriciranih

votlih plošč, tipe, njihovo uporabo ter značilnosti le-teh. Prikazani so konstrukcijski

elementi kot posamezne enote od izdelave do montaže na objektih.

V

PRESENTATION OF REINFORCED CONCRETE CONSTRUCTION WITH THE USE OF PREFABRICATED PVP - SLABS

Key words: assembly building, PVP slabs, prefabricated reinforced concrete elements,

pre-stressed concrete

UDK: 69.056.52(043.2)

Abstract:

The basic meaning of my diploma is to show and explain the prefabricated building

construction technology and at that point, to emphasise its advantages compared to

classical building. When we observe assembly building, it is of great importance that the

place, where production takes place, and the place of built, cooperate. That's the only

assuring way, that that work will continue without any problems. On the other hand, it

means that the production of elements and transport itself are cooperative in that way, that

the elements aren't being held on the construction site or on landfill. I tried to emphasise

and describe PVP-slabs, which are based on the pre-tensioning technology and assembly. I

tried to describe the manufacturing procedure of prefabricated hollow slabs, its type, their

useage and their specification, based on the extrudor modern technology of company

Elematic from Finland and company Primorje from Ajdovščina. I tried to present

construction elements as single units from manufacturing to montage on building sites.

VI

KAZALO VSEBINE

1 UVOD............................................................................................................................ 1 2 PREDNAPETI BETON ................................................................................................ 2

2.1 Splošno o prednapetem betonu ............................................................................... 2 2.1.1 Prednosti prednapetega betona ........................................................................ 3 2.1.2 Področja uporabe prednapetega betona ........................................................... 3 2.1.3 Materiali za izdelavo prednapetega betona ..................................................... 4

2.2 Sistemi prednapenjanja ........................................................................................... 4 2.2.1 Predhodno ali adhezijsko prednapenjanje (Pre-tensioning System)................ 5 2.2.2 Naknadno prednapenjanje (Post-tensioning)................................................... 6

3 MONTAŽNA GRADNJA............................................................................................. 9

3.1 Splošno.................................................................................................................... 9 3.2 Prednosti montažne gradnje.................................................................................... 9

4 ARMIRANOBETONSKI MONTAŽNI ELEMENTI ................................................ 11

4.1 Temelji .................................................................................................................. 12 4.2 Stebri ..................................................................................................................... 14 4.3 Nosilci ................................................................................................................... 15 4.4 Stropne in strešne plošče....................................................................................... 18 4.5 Fasadni paneli ....................................................................................................... 20

4.5.1 Rebrasti fasadni elementi............................................................................... 21 4.5.2 Gladki fasadni elementi ................................................................................. 22

5 PREDSTAVITEV PROIZVODNJE PVP-PLOŠČ ..................................................... 27

5.1 Uvod...................................................................................................................... 27 5.2 Uporaba in vrste PVP-plošč.................................................................................. 27 5.3 Materiali................................................................................................................ 33 5.4 Uporaba PVP-plošč pri objektih na potresnih območjih ...................................... 33 5.5 Izračun nosilnosti .................................................................................................. 35 5.6 Postopek izdelave ................................................................................................. 39 5.7 Izračun potrebne armature oziroma kablov za primer objekta iz priloge ............. 46 5.8 Osnovne značilnosti .............................................................................................. 48

5.8.1 Rezanje ........................................................................................................ 48 5.8.2 Dvig iz kalupa in transport na deponijo....................................................... 49 5.8.3 Označevanje in dokumentiranje .................................................................. 50 5.8.4 Kontrola razpok ........................................................................................... 51 5.8.5 Tolerance dimenzij ...................................................................................... 53 5.8.6 Transport...................................................................................................... 55 5.8.7 Montaža ....................................................................................................... 55 5.8.8 Zalivanje stikov ........................................................................................... 56 5.8.9 Tlačna plošča ............................................................................................... 57 5.8.10 Linijske in točkovne obtežbe....................................................................... 58 5.8.11 Odprtine v ploščah in previsne plošče......................................................... 59 5.8.12 Požarna odpornost ....................................................................................... 61 5.8.13 Zvočna in toplotna izolativnost ................................................................... 61

VII

5.9 Ekonomska analiza izdelave med Π-ploščo in PVP-ploščo ................................. 62 6 PROGRAM MONTAŽE AB KONSTRUKCIJ .......................................................... 66

6.1 Splošno.................................................................................................................. 66 6.2 Transport elementov do gradbišča in začasno deponiranje .................................. 67 6.3 Montaža objekta.................................................................................................... 67

6.3.1 Montaža stebrov ............................................................................................ 67 6.3.2 Montaža nosilcev - preklad............................................................................ 68 6.3.3 Montaža dvokapnega nosilca......................................................................... 69 6.3.4 Montaža PVP plošč ....................................................................................... 70 6.3.5 Montaža strešnih plošč .................................................................................. 70 6.3.6 Montaža fasadnih elementov ......................................................................... 71 6.3.7 Montaža ostalih elementov in zaključna dela................................................ 71

7 SKLEP......................................................................................................................... 72 8 LITERATURA IN VIRI.............................................................................................. 73 9 PRILOGE .................................................................................................................... 74

9.1 Kazalo slik ........................................................................................................... 74 9.2 Kazalo tabel ......................................................................................................... 76 9.3 Grafične priloge................................................................................................... 77

VIII

UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE

AB – armirani beton

MB – marka betona

Ø – premer armature

dekM - moment dekompresije izzvan z zunanjo obremenitvijo

qggM +∆+ - skupni moment

k – razmerje momenta dekompresije in skupnega momenta

PVP – prednapete votle plošče

U – toplotna prehodnost

°C – stopinj celzija

MSd – dizajnirani računski moment

MRd – dizajnirani moment nosilnosti

fpkd1 – karakteristična računska vrednost tegnjene armature za Ø9,3 (N/mm2),


fpkd1 = fpkd2 = fpk0,01 = 0,9 · fpk,

Ap1 – površina tegnjene armature Ø9,3 (mm2),


qd=[yG·(g0+g1)+yQ·q] – dizajnirana obremenitev za mejno stanje nosilnosti (kN/m2),

g0 – lastna teža plošče (kN/m2),

g1 – stalna obremenitev, 1,5 kN/m2,

q – koristna obremenitev (kN/m2).

fctk – natezna trdnost betona (N/mm2),

k = 1,6 – d (d v m),

ρ1 = (Ap1+ Ap2)/(bw·d) – koeficient armiranja preseka s tegnjeno armaturo,

σcp∞ - napetost v betonu v trenutku t=∞ (N/mm2).

cdf - tlačna trdnost betona (N/mm2),

∞SdN - računska osna sila v trenutku t=∞ (N),

3pkdf - karakteristična računska vrednost tlačne armature (N/mm2),

3pA - površina tlačne armature (mm2).

popcE , - modul elastičnosti betona v trenutku popustitve natega (N/mm2),

IX

0cpgσ - začetna napetost v tlačni armaturi (N/mm2),

0cpdσ - začetna napetost v tegnjeni armaturi (N/mm2),

de - ekscentričnost tegnjene armature glede na težišče prereza (mm),

ge - ekscentričnost tlačne armature glede na težišče prereza (mm).

cE - modul elastičnosti betona (N/mm2)

∞cpgσ - napetost v tlačni armaturi pri t=∞ (N/mm2)

∞cpdσ - napetost v tegnjeni armaturi pri t=∞ (N/mm2)

qggqu ⋅++= 210 ψ - računska obremenitev za mejno stanje uporabnosti (kvazipermanent

combination) (N/mm2).

φ - koeficient lezenja betona pri t=∞, obremenjenega pri starosti 28 dni.

f = faktor oblike (0,3-0,5)

tL = karakteristična dolžina vnosa (40-75 cm za Ø9,3 ter 60-100 cm za Ø12,5 mm)

sε = izvlek, ki je odvisen od napetosti

Predstavitev armiranobetonske montažne gradnje z uporabo PVP - plošč 1

1 UVOD V okviru študija smo se srečevali predvsem z monolitno gradnjo, kar je botrovalo k

odločitvi, da postopek montažne gradnje podrobneje opredelimo in opišemo v lastni

diplomski nalogi. Le-ta temelji na ključnih elementih montažne gradnje prefabriciranih

armiranobetonskih elementov. Med mnogimi montažnimi elementi, katere opisujemo v

nalogi, smo podrobneje opredelili prefabricirane votle plošče1 ter njihovo proizvodnjo.

Diplomsko delo se sestoji iz petih poglavij. Začnemo najprej z značilnostmi prednapetega

betona, njegovimi prednostmi, področji uporabe ter materiali, ki so potrebni za izdelavo

prednapetega betona ter nadaljujemo z opredelitvijo sistemov prednapenjanja. Podrobneje

obravnavamo montažno gradnjo ter prednosti le-te. V nadaljevanju opisujemo posamezne

armiranobetonske montažne elemente, kot so temelji, stebri, nosilci, stropne in strešne

plošče ter fasadni paneli. Sledi poglavje, ki dejansko predstavlja osrednjo točko celotne

diplomske naloge, in opredeljuje PVP plošče. Ugotavljamo možnosti uporabe ter vrste

PVP plošč, materiale za izdelavo ter postopek izdelave PVP plošče proizvodne linije

Primorje.

Montažna gradnja je v današnjem času zelo razširjena. To pogojuje predvsem

ekonomičnost gradnje z vidika stroškov in časa. Zelo pomemben dejavnik pri montažni

gradnji je industrijska proizvodnja prefabricranih elementov, kjer je omogočeno delo skozi

vse leto in ni pogojeno z vremenskimi razmerami.

Kot je že omenjeno, predstavlja osrednji del diplomskega dela obravnava PVP plošč.

Dejstvo je, da so PVP plošče kot gradbeni element naredile velik doprinos k gradbeništvu z

več vidikov, in sicer:

� manjša poraba materiala,

� večji razponi,

� izboljšava z estetskega vidika,…

1 V nadaljevanju bomo uporabljali krajšavo PVP plošče.

Predstavitev armiranobetonske montažne gradnje z uporabo PVP – plošč 2

2 PREDNAPETI BETON

2.1 Splošno o prednapetem betonu Armirani beton2 sestavljata dva materiala, ki imata različne deformacijske karakteristike in

trdnosti. Iz tega sledi, da pri obremenitvi v natezni coni nastajajo dilatacije tako betona kot

armature. V primerjavi z betonom ima armatura večjo natezno trdnost. Ko pride do

izčrpanosti betona, le-ta poči, ker ne more slediti dilatacijam armature. Zaradi tega se v

betonu pojavijo razpoke [1]. Ravno te negativne lastnosti AB so bile povod iskanja načina,

s katerim bi se temu izognili. Razpoke v betonu je mogoče preprečiti z obremenitvijo

nosilnega elementa ali konstrukcije, pri čemer vnesemo pritisk v tiste prereze, v katerih se

zaradi obtežbe pojavijo nategi. Vnašanje pritiska lahko dosežemo s prednapenjanjem.

Slika 2.1: Nosilec obremenjen z koristno obtežbo s pripadajočim napetostnim diagramom

2 V nadaljevanju bomo za izraz armirani beton uporabljali okrajšavo AB.


Bistvo prednapenjanja je v tem, da se ustvari pritisk v tistem delu betonskega prereza

nosilnega elementa ali konstrukcije, v katerem nastane nateg zaradi zunanje obtežbe.

Ločimo centrično in ekscentrično prednapenjanje. Centrično prednapenjanje je

neekonomično pri upogibu, ker se ustvari tlačna sila v nevtralni osi napetostnega diagrama.

2.1.1 Prednosti prednapetega betona

V primerjavi z AB ima prednapeti beton naslednje prednosti:

� večja nosilnost prereza oziroma zmanjšanje količine materiala,

� manjša deformabilnost,

� odpravljanje oziroma zmanjšanje razpok,

� velika dinamična nosilnost,

� hitrejša in enostavnejša montaža

2.1.2 Področja uporabe prednapetega betona

Prednapeti beton se uporablja v številnih področjih gradbeništva:

� visoke gradnje strešni nosilci, stropni elementi, nosilci etažnih elementov,

fasadni elementi, ograjni elementi, viseče strehe, nosilci

žerjavnih prog, rezervoarji, silosi,…

� gradnja mostov glavna nosilna konstrukcija mostov, voziščne plošče, prečni

nosilci, piloti, sidranje opornikov, vešalke, rešetke,…

� nizka gradnja podporni zidovi, zaščitne pregrade pred hrupom, cevovodi,

pragovi za železniške tire, prednapeta betonska cestišča,…

� hidro gradnja sidranje zapornic, sidranje stebrov pregrad in pretočnih polj,

nosilci portalnih žerjavov, tlačni cevovodi,…

� specialna področja Sidranje zaščitnih sten gradbenih jam, sidranje nateznih vezi

v teren, saniranje sedanjih konstrukcij, ojačitve obstoječih

elementov


2.1.3 Materiali za izdelavo prednapetega betona

Prednapeti beton se izdeluje samo iz najkvalitetnejših materialov. Pri prednapetem betonu

je možna uporaba istih značilnosti materialov kot pri AB, vendar je potrebno upoštevati

naslednje posebnosti prednapetega betona:

� beton in jeklo sta pod stalnim vplivom obremenitve zaradi sile prednapenjanja,

� napetostno stanje je neposredno odvisno od lastnosti materiala (reološki pojavi) in

ne samo od obtežbe,

� pri izdelavi prednapetega betona moramo uporabljati samo najkvalitetnejše

materiale s katerimi je potrebno skrbno ravnati [2].

2.2 Sistemi prednapenjanja

Pri prednapetem betonu poznamo različne vrste prednapenjanja, katere ločimo glede na :

� način prenosa sile prednapenjanja iz napetega kabla, žice, palice ali vrvi na beton

elementa ali konstrukcije,

� stopnjo prednapetosti in

� čas prednapenjanja.

Popolno prednapenjanje se nanaša na preprečitev razpok. Razpoke, ki se pri obremenitvi

razprejo in ne vplivajo na trajnost konstrukcije zaradi njihovega krajšega delovanja, in se

po razbremenitvi zaprejo, ni potrebno popolno prednapenjati. Takšno prednapenjanje

imenujemo delno prednapeti beton. Med delnim in popolnim prednapenjanjem se nahaja

omejeno prednapeti beton. Pri le-tem se najneugodnejše kombinacije obremenitve, do

katerih pride v času grajenja in eksploatacije, dopuščajo, vendar so natezne napetosti

omejenih veličin, torej manjših od dopustnih. Na sliki 2.2. je shematičen prikaz za stanja

prednapenjanja.


Slika 2.2: Napetostni diagrami za stanja prednapenjanja

Čas prednapenjanja je različen glede na fazo betoniranja elementa ali konstrukcije, zato

ločimo prednapenjanje pred betoniranjem ali predhodno prednapenjanje in prednapenjanje

po betoniranju elementa oziroma naknadno prednapenjanje.

2.2.1 Predhodno ali adhezijsko prednapenjanje (Pre-tensioning System)

Takšen način prednapenjanja se nanaša na to, da se posamezne žice ali vrvi prednapnejo in

sidrajo v jarmne steze za prednapenjanje. Po končanem napenjanju in armiranju z mehko

armaturo, je elemente potrebno zabetonirati in počakati, da beton doseže zadostno trdnost,

ki je 70% projektirane trdnosti.

Potem, ko beton doseže predpisano trdnost, je potrebno jarme popustiti. Na takšen način se

prenese sila prednapenjanja iz steze za prednapenjanje na beton elementov. Prednapete

žice ali vrvi hočejo takoj po popustitvi jarmov doseči svojo prvotno dolžino, kar pa jim

prepreči sprijemnost med betonom in jeklom. Sprijemnost je odvisna od kvalitete betona,

površinske obdelave jekla in razmerja med presekom in površino plašča jekla.

Po popustitvi jarmov, skuša jeklo doseči poleg svoje prvotne dolžine tudi svoj prvotni

presek. Zaradi tega jeklo v začetnem območju elementa stalno pritiska na beton, kar

sprijemnost še dodatno poveča. To je tako imenovani Hoyerjev efekt.

Do izgube pri predhodno prednapetem betonu posledično pride zaradi:

� trenja jekla med prednapenjanjem,

� zdrsa prednapetega jekla v elementih za sidranje žice ali vrvi,


� relaksacije prednapetega jekla v času med prednapenjanjem in prenosom sile

prednapenjanja v beton,

� krčenja in tečenja betona,

� relaksacije jekla po vnašanju sile prednapenjanja.

2.2.2 Naknadno prednapenjanje (Post-tensioning)

Naknadno prednapenjanje opredeljuje prednapenjanje že otrdelega betona. Elemente ali

konstrukcije se prednapenja, ko beton doseže 70% predpisane trdnosti. Za razliko od

adhezijskega prednapenjanja, so kabli pri naknadnem prednapenjanju, med betoniranjem,

prosto položeni v ceveh ali posebnih kanalih, ali pa se jih vloži šele po betoniranju. V

otrdeli beton se kabli lahko položijo samo, če se jih vodi skozi posebne vbetonirane cevi ali

po posebnih kanalih.

Naknadno kabelsko prednapenjanje je lahko [4]:

� notranje (kabel se nahaja v preseku)

� zunanje (kabel se nahaja izven preseka), kar prikazujeta sliki 2.1 in 2.2.

Slika 2.3: Notranje in zunanje prednapenjanje (naknadno)


Slika 2.4: Primer zunanjega prednapenjanja

Naknadno prednapenjanje se lahko izvrši na dva načina, in sicer:

� kot naknadno prednapenjanje brez sprijemnosti med betonom in prednapetim

kablom in

� kot naknadno prednapenjanje z naknadno vzpostavljeno sprijemnostjo med

betonom in prednapetim kablom.

Prednosti naknadnega prednapenjanja so:

� ni stroškov napenjalne steze,

� lokacija prednapenjanja je poljubna,

� uporablja se lahko kable za različno velike napenjalne sile,

� kabli se lahko vodijo v elementu poljubno in se jih lahko prilagodi statičnim

potrebam,

� časovno smo neodvisni glede na starost betona elementa,

� elemente se lahko prednapenja v več fazah,

� v poštev pride tudi pri kombinaciji z adhezijskim prednapenjanjem.


Pomanjkljivosti naknadnega prednapenjanja so:

� potrebno je vgrajevanje posebnih fleksibilnih cevi za namestitev kablov, ali izdelati

posebne kanale,

� potrebna so sredstva za sidranje napetih kablov,

� posebej je potrebno izvršiti korozijsko zaščito kablov in sidrnih sredstev,

� obstaja nevarnost zamašitve kabelskih cevi med betoniranjem,

� prisotna je nevarnost napolnitve kabelske cevi z vodo pred vlaganjem kablov in

nevarnost zmrzovanja vode v cevi ter posledično poškodba betona [2].

Glede na stopnjo prednapenjanja razlikujemo:

� popolno prednapet beton k=1

� armirani beton k=0

� omejeno ali delno prednapet beton 0<k<1

qgg

dek

M

Mk

+∆+

= , (2.1)

kjer je:

dekM - moment dekompresije izzvan z zunanjo obremenitvijo

qggM +∆+ - skupni moment

k – je razmerje momenta dekompresije in skupnega momenta

Moment dekompresije je upogibni moment izzvan z zunanjo obremenitvijo, ki je po

velikosti in smeri tak, da na nateznem vlaknu izniči napetosti izzvane s silo

prednapenjanja.


3 MONTAŽNA GRADNJA

3.1 Splošno Pri načrtovanju objektov nas vodi vsebina programske naloge, ki jo običajno poda

investitor. Projektant združi želje investitorja in ob tem, poleg lokacijskih pogojev,

upošteva in išče rešitve za:

� funkcionalno zasnovo objekta glede na namen in cilje, ki si jih postavlja investitor,

� konstrukcijsko rešitev, ki zagotavlja vsebino funkcionalne zasnove in, ki odločilno

vpliva na investicijsko vrednost – ekonomičnost gradnje,

� vizualno pojavnost objekta v prostoru. Torej oblikovno kvaliteto, ki že po izgledu

prikazuje funkcijo objekta in se podreja elementom naravnega okolja do stopnje, da

prostor obogati in mu da novo – višjo kvaliteto.

Pogosto prav izbor konstrukcije odločilno vpliva na vrednost investicije. Praviloma tudi

poudari elemente arhitekture kot pomemben arhitektonsko oblikovni element, zato se

vedno odpira dilema med:

� klasično grajenimi objekti zgrajenimi na kraju samem (zidani, betonirani) in

� montažnimi konstrukcijami, kjer so glavni konstrukcijski deli zgradbe izdelani v

obratih industrije gradbenih elementov.

3.2 Prednosti montažne gradnje

Pričakovanja in zahteve investitorjev so iz leta v leto večje. Zaradi hitrih sprememb na trgu

je predvsem čas izvedbe vse pomembnejši, ne gre pa zanemariti tudi zahtev po konstrukciji

objekta. Le-ta naj bi dopuščala možnosti hitrih in enostavnih poznejših dograditev, kjer

pride prav montažna gradnja do izraza [3].

Trend montažne gradnje, kljub že uveljavljenosti in široki uporabi, še vedno narašča.

Programi montažnih konstrukcij obsegajo vse vrste elementov, ki so potrebni za celovito


izvedbo montažnega objekta, od temeljev do fasade. Proizvodnja prefabriciranih armirano

betonskih in prednapetih elementov poteka v za to posebej specializiranih obratih. V njih je

mogoče skozi vse leto zagotoviti ustrezne pogoje za hitro in kvalitetno izvedbo montažnih

elementov. Temu sledi kakovostna in hitra gradnja montažnih objektov s strani izurjenih

ekip za montažo na terenu. Tako je poleg kratkega časa gradnje, velika prednost tudi

kvaliteta posameznih elementov.

Prednost pri montažni gradnji je tudi ta, da je s prednapetimi montažnimi nosilnimi

elementi možno dosegati večje razpone v primerjavi s klasično monolitno konstrukcijo.

Prav to pa omogoča veliko svobode pri oblikovanju funkcionalne zasnove tlorisa.

Za primerjavo navajamo, da je za montažno gradnjo nosilne konstrukcije potrebno le cca

10% časa, ki je sicer potreben za izdelavo monolitne konstrukcije. Ob tem lahko

izpostavimo tudi to, da je montažni način gradnje nosilne konstrukcije cenejši za cca 27%

glede na klasično monolitno gradnjo.


4 ARMIRANOBETONSKI MONTAŽNI ELEMENTI

Objekt je sestavljen iz naslednjih elementov, ki so ponazorjeni tudi na sliki 4.1:

� temeljev, ki so lahko izvedeni na licu mesta ali montažni,

� stebrov,

� nosilcev,

� stropnih plošč,

� strešnih plošč,

� dvokapnih strešnih nosilcev,,

� fasadnih panelov in

� zaključnih elementov.

Slika 4.1: Pregled elementov


4.1 Temelji

Pred pričetkom izvajanja temeljev je potrebno zagotoviti zadostno trdnost terena in

transportne poti. V kolikor se dela več temeljev hkrati, je velikega pomena dostopnost do

temeljev z avtomešalci. Geodet poda osi temeljev, katerih se je potrebno držati.

Slika 4.2: Armatura za peto temelja

Po izkopu se naredi podložni beton, na katerega se najprej postavi armatura za peto in

kasneje še armatura za čašo temelja, kar je prikazano na slikah 4.2 in 4.3.

Slika 4.3: Temeljna peta pripravljena za betoniranje


Naslednji korak je betoniranje pete temelja, kot je vidno na sliki 4.4. Med samim

betoniranjem je potrebno biti pozoren, da armaturni koš čaše temelja ostane na mestu.

Slika 4.4: Armaturni koš za čašo temelja in zabetonirana peta temelja

Nazadnje se izvede še čaša temelja. Ker so dimenzije temeljev enake pri več temeljih, se za

hitrejše delo in manjšo porabo materiala izdela opaž, katerega je možno večkrat uporabiti.

Točkovni temelji so lahko nepovezani ali pa povezani med seboj s temeljnimi gredami kot

prikazuje slika 4.5.

Slika 4.5: Točkovni temelji povezani s pasovnimi temelji


4.2 Stebri

Steber je element s klasično armaturo, zato je sama priprava in izvedba dokaj enostavna.

Najprej je potrebno pripraviti kalup brez ostankov betona in ga namazati z opažnim oljem.

V kalup se postavi armaturo s plastičnimi distančniki, kateri držijo razmak med opažem in

armaturo. Nato sledi nameščanje pritrdilnih elementov in betoniranje. Beton se vgrajuje v

plasteh od 5 do 20 cm in ga je potrebno vibrirati od 0,5 do 2 min.

Ko je betoniranje opravljeno, se s folijo pokrije celoten kalup ter se ga pusti zoreti. Le-to

poteka brez pare, in sicer 2 uri. Nato je potrebno segrevati in vzdrževati temperaturo na

70°C 7 ur. Na koncu ga hladimo pri 20°C cca 2 uri. Tak proces imenujemo pospešeni in se

od navadnega razlikuje v hitrosti proizvodnje.

Ko se element razopaža, se izvede vizuelna kontrola, nakar se element označi s pozicijo,

datumom in težo, ter se ali deponira, ali pa naloži na transportno sredstvo in odpelje na

gradbišče.

Stebri so lahko različnih izvedb. Na sliki 4.6 je prikazan primer robnega in vogalnega

stebra z vtori v katere se montira nosilce.

Slika 4.6: Primer vogalnega in robnega stebra


Če se stebri razprostirajo čez več etaž, se na stebrih izvedejo kratke konzole v višini etaže.

Na te konzole se postavijo nosilni elementi, na katere se kasneje montirajo stropne plošče.

Primer kratke konzole je prikazan na sliki 4.7.

Slika 4.7: Kratka konzola na stebru na katero montiramo nosilec

4.3 Nosilci

V montažni gradnji obstaja prednapeti ter klasični strešni nosilec. Le-ta se izdelujeta v

specializiranem obratu, kjer se proizvajajo gotovi izdelki. Nosilca sta del montažnega

konstrukcijskega sistema. Objekt kot celota pa je sestavljen iz primarnih in sekundarnih

nosilnih elementov.

Pri prednapetem nosilcu je potrebno imeti progo, ki je iz jekla in je širine od 100 do 130

cm. Dolžina proge je lahko poljubna, vendar, čim večja je, več nosilcev se lahko izdela. Na

sami progi se lahko izdeluje različne oblike in mere nosilcev. Za klasični strešni nosilec je

potreben prostor, kjer je izvedba ustreznih temeljev možna. Prečna vodila so preko vijakov

in gumijastih blažilcev pritrjena na temelje. Sam kalup je postavljen in zavarovan na

vodilih, ki omogočajo prečni premik stranic kalupa. Uporablja se strogo samo za strešni

dvokapni nosilec.

Sama montaža kalupa za prednapeti nosilec poteka na progi, kjer se kalup odloži s

pomočjo mostnega žerjava ter se ga pritrdi na samo progo. Kalup za klasičen strešni


nosilec je sestavljen iz baterije, katera se lahko spreminja za različne velikosti nosilcev in

sicer od 18 do 30 m, višina kalupa pa je od 180 do 258 cm. Padec kalupa znaša 12% (tip

Primorje). Na levi strani slike 4.8 je prikazan opaž za prednapeti nosilec, medtem ko desna

stran ponazarja stranico opaža za klasični dvokapni nosilec.

Slika 4.8: Opaž za prednapeti nosilec in stranica opaža za klasični dvokapni nosilec

Za prednapeti nosilec je potrebno najprej nanesti opažno olje na progo. To se izvede s

pomočjo brizgalk. Sledi raztegnitev jeklenih vrvi, ki se nahajajo v kolutih in se jih s

pomočjo mostnega dvigala vstavi v posebne jarme. Le-ti omogočajo odvijanje vrvi iz

kolutov. Same vrvi se preko jarmov, ki imajo ustrezno razporeditev lukenj po višini in

širini, ter nosilcev, ki so nameščeni pokončno v ustreznih temeljih in dajejo oporo jarmu,

fiksirajo oz. pritrdijo, kot je prikazano na sliki 4.9. To se izvede s pomočjo konusov in

zagozd, ki se umestijo v konus in s pomočjo trenja preprečujejo izpust vrvi.

Slika 4.9: Proga in armatura za prednapeti nosilec ter pripravljena armatura za klasični

dvokapni nosilec


Armatura pri klasičnem strešnem nosilcu se izdela v železokrivnici in se s pomočjo

mostnega dvigala postavi v sam kalup. Osnovna armatura so palice, ki jih je potrebno za

večje dolžine čelno variti, saj preklopi palic zaradi širine spodnje pasnice niso dovoljeni.

To prikazuje slika 4.9 na desni strani.

Leva stran slike 4.10 prikazuje vrvi na kolutih, na desni je prikazan primer sidranja vrvi pri

prednapetem nosilcu.

Slika 4.10: Vrvi na kolutih ter sidranje vrvi pri prednapetem nosilcu

Za izdelavo prednapetega strešnega nosilca je potrebno jeklene vrvi prednapeti tako, da

lahko po popustitvi skupaj z betonom prevzamejo silo prednapenjanja. Napenja se s

pomočjo napenjalne naprave, ki je sestavljena iz oljedinamične centrale in preše za

operativni vlek (napenjalne pištole).

Pot betoniranja je pri vsakem postopku svoja. Pri klasičnem strešnem nosilcu se betonira s

pomočjo dveh različnih receptur. Betonira se v treh fazah. Najprej je potrebno zabetonirati

oba končna dela in spodnjo pasnico z betonom granulacije do 16 milimetrov3 in manjšim

posedom. Sledi betoniranje stojine nosilca z drugo recepturo granulacije do 8 mm in

večjega poseda. Uporaba je nujna zaradi premajhne širine stojine in s tem težjega prehoda

samega betona (pokončna armatura) ter ustrezne konsistence. Ko se stojina nosilca

zabetonira, lahko začnemo z betoniranjem zgornje pasnice s prvotno recepturo.

3 V nadaljevanju bomo milimeter označevali z mm


Kompaktiranje betona se zagotovi z uporabo frekvenčnih usmernikov in opažnih

vibratorjev.

Pri prednapetem strešnem nosilcu se za betoniranje uporablja ena receptura betona, ki ima

granulacijo 16 mm. Razlika pri uporabljenem betonu je v tem, da se tukaj uporablja

samozgoščevalni beton, kjer se meri razlez in ne posed. Samo kompaktiranje je bistveno

enostavnejše. Le občasno si pri kompaktiranju betona pomagamo z opažnimi vibratorji ali

ročnim tresenjem armature.

Slika 4.11: Primer prednapetega in klasičnega dvokapnega nosilca

4.4 Stropne in strešne plošče

V montažni gradnji so pomembno vlogo imele značilne Π-plošče, vse dokler se niso začele

uvajati nove tehnologije izdelave stropnih plošč (prednapete votle plošče4).5 Danes se

stropnih Π-plošč dejansko ne dela več, razen v primeru dograditve že zmontiranih

objektov. Π-plošče so razdeljene v dve skupini, in sicer se uporabljajo kot stropne (etažne

plošče) in strešne plošče. Plošče se razlikujejo v nosilnosti, debelini in naleganju na

nosilce. Stropne plošče so izdelane tako, da je na ploščah predpriprava za izdelavo tlačne

plošče. Strešne plošče pa so izdelane s pripravo za prekritje že določene kritine. Π-plošče

se razvrstijo tudi po sami višini, obstajajo tri različne višine plošč, in sicer: h=33 cm,

h=46,5 cm in h=60 cm.

4 V nadaljevanju besedila PVP-plošče 5 PVP-plošče bodo podrobneje opisane v poglavju 5.


Standardna širina plošč je 245 cm ampak lahko se izdelajo tudi ožje. Ker mora plošča imeti

obe vzdolžni rebri je torej minimalna širina plošče 169 cm.

Na osnovi dnevnega plana proizvodnje se izberejo ustrezni kalupi za izdelavo plošč.

Kalupi se postavijo na določeno mesto v proizvodnem obratu. Predelovalci predelajo kalup

in ga pripravijo za proizvodnjo, tako da ga očistijo in premažejo z opažnim oljem. Sledi

vstavljanje armature, ki je bila izdelana in povezana (zvezana) v obratu železokrivnice. Na

armaturo se postavijo plastični distančniki, s katerimi se določi oddaljenost armature od

kalupa, položaj palic, in da ne pride do premikanja postavljene armature po operativno-

tehnološki dokumentaciji. Sledi nameščanje pritrdilnih in povezovalnih sredstev, s katerimi

se elementi pri montaži povežejo z ostalimi elementi. Izvede se kontrola pripravljenega

kalupa s strani odgovorne osebe, ki dovoli betoniranje.

Slika 4.12: Kalup za Π–ploščo

Beton se izdela v lastni betonarni, ki je v proizvodnem obratu. Uporablja se beton s tlačno

trdnostjo C30/37, z maksimalno frakcijo do 16Φ mm. Maksimalni posed betona je 16 cm.

Transport betona se izvede s pomočjo transportnega vozička na elektromotorni pogon z

dvema dvokubičnima kesonoma za beton. Kesoni z betonom se do samega kalupa

prinesejo z mostnim dvigalom. Vgrajevanje betona se izvaja v plasteh (nosilna rebra) od 5

cm do 20 cm. Vibriranje betona se izvede s pomočjo opažnih vibratorjev, kateri so pritrjeni

na kalup. Število vibratorjev je odvisno od velikosti plošče, ki je od 3 do 6 kosov. Po

končanem betoniranju se v sveži beton vstavi armaturna sidra za izdelavo tlačne plošče.

Sveži beton se dodatno »nahrapavi« za kasnejšo boljšo sprejemljivost tlačne plošče.


Procesa zorenja betona sta dva: pospešeno in normalno zorenje. V obeh primerih celotni

kalup prekrijemo s PVC-folijo.

Pospešeno zorenje je sestavljeno iz postopkov:

� zorenje brez ogrevanja ─dve uri,

� segrevanje temperature do 45°C ─ ena ura,

� vzdrževanje temperature ─ štiri ure,

� naravno hlajenje izdelka na cca. 20°C ─ dve uri.

Pospešeno zorenje se izvaja, kadar se proizvodnja Π-plošč betonira vsakodnevno. Po

končanem postopku se element razopaža in vzame iz kalupa. Sledi kontrola z merjenjem

elementa in vizuelna kontrola ter označevanje elementa z imenom naročnika, pozicija

elementa, datum izdelave in teža.

Slika 4.13: Deponiranje Π-plošč

4.5 Fasadni paneli

Fasadne elemente delimo na:

� rebraste fasadne elemente debeline 15 in 20 cm,

� gladke fasadne elemente debeline 20 in 26 cm.

Oboje lahko po načinu montaže štejemo pod vertikalne in horizontalne elemente.


4.5.1 Rebrasti fasadni elementi

Rebrasti fasadni elementi so montažne sendvič plošče standardnih širin 120, 125, 200 in

250 cm. Elementi širine 120 in 125 cm so lahko z rebri ali brez, in sicer so rebra na zunanji

strani, kar jim daje poleg večje nosilnosti tudi boljši arhitektonski videz.

Slika 4.14: Primer fasadnega elementa z rebri

Izolacijski material je stiropor. Vse elemente se lahko izdela tudi brez toplotne izolacije.

Koeficient prehodne toplote je U=0,59 W/m2K za rebra širine 15 cm in izolacijo debeline 6

cm, ter U=0,56 W/m2K za rebra širine 25 cm in izolacijo širine 6 cm.

Ti elementi so umaknjeni iz programa redne proizvodnje predvsem zaradi poškodbe že

pred leti zmontiranih elementov. Izdelajo se še po naročilu.


4.5.2 Gladki fasadni elementi

Pri gladkih fasadnih elementih sta se uveljavila dva sistema in sicer fasadni element

debeline 20 cm s toplotnimi mostovi ter fasadni element debeline 26 cm brez toplotnih

mostov.

Fasadni elementi d=20 cm (s toplotnimi mostovi)

� Fasadni elementi so montažne sendvič plošče, širine od 0,6 – 2,40 m.

� Maksimalna višina oziroma dolžina je odvisna od vrste elementa.

� Fasadni elementi so sestavljeni iz zunanje plasti betona 6cm, toplotne izolacije, ki

je stiropor (6cm) in notranje plasti betona 8 cm. Obe plasti betona sta med seboj

povezani s po 4RF sidri na m2, po obodu sta povezani in zaliti z 10 cm debelino

betona.

� Koeficient predhodne toplote je U=0,63W/m2 K.

Slika 4.15: Fasadni element d=20 cm


Fasadni elementi d=26 cm(brez toplotnih mostov)

� Z novim programom proizvodnje fasadnih elementov brez toplotnih mostov je

omogočena gradnja energetsko varčnih objektov.

� Toplotna izolacija – mineralna volna, vgrajena po celi širini oziroma dolžini

elementa kot sendvič med zunanjo in notranjo plastjo.

� Obe betonski plasti sta med seboj povezani s sistemom nosilnih in povezovalnih

sider.

� Fasadni elementi so širine od 0,6 do 2,4 m, standardna širina je 2 m.

� Obdelava zunanje plasti je površina v pranem kulirju in ostale dekorativne

obdelave ali pa gladek beton.

� Toplotna prehodnost je U=0,33 W/m2K, kar zadostuje dovoljeni toplotni

prehodnosti, ki znaša U=0,60 W/m2K.

� Difuzija vodne pare v konstrukciji pride do kondenzacije ravni v plasti mineralne

volne. Končna vlažnost je v mejah dovoljene.

� Vpliv toplotnih mostov ne poveča toplotne prehodnosti celotnega objekta.

Slika 4.16: Fasadni element d=26 cm

Ta dva postopka izdelave se pri sami izvedbi med seboj razlikujeta. Za oba postopka je

potrebna vibracijska miza, na kateri se element izdela. Ena od vzdolžnih stranic mize je

fiksna, z drugo stranico pa se nastavljajo poljubne širine elementov. Dolžina elementa se


določi s prečnim zatiralom. Vsi elementi so izdelani z utorom na eni, in peresom na drugi

strani. Višine stranic in zapiral so 20 ali 26 cm, to je odvisno od debeline elementa. Za obe

višini se uporabi beton MB40 z maksimalno velikostjo zrn 16 mm in maksimalnim

posedom 12 cm. Elementi so sestavljeni iz zunanje plasti, ki je obravnavana kot zaščitna

plast in je debela 6 cm. Izolativne plasti so debeline 6 ali 8 cm, notranje plasti 8 ali 12 cm

in so nosilna plast samega elementa. V nosilno plast se vstavijo tipska pritrdilna sredstva

za dvig in montažo. Armatura se izdela za vsak posamezen element v obratu

železokrivnice.

Tehnologija izdelave fasadnega elementa d=20 cm

Ko so elementi dimenzijsko nastavljeni, se začne izdelava. Le-ta obsega več postopkov.

Najprej je potrebno vliti beton debeline 4 cm in ga z vibracijsko mizo izravnati. Na to

podlago se postavijo armaturne mreže. Nosilno armaturo, ki poveže zunanjo in notranjo

plast elementa, pa na zunanje robove elementa. Na armaturno mrežo se doda še sloj dveh

centimetrov betona, katerega je potrebno izravnati, nakar se začne vstavljati toplotna

izolacija, stiropor debeline 6 cm. Kose stiropora se postavi enega ob drugem, z 10-

centimetrskim odmikom od robov elementa. Odmik je obvezen zaradi same nosilnosti in

kompaktnosti elementa. Odmiki so obvezni tudi pri odprtinah za okna in vrata.

Ko se stiropor postavi, se v nosilno plast vgradi še armatura, ki je potrebna za to končno

plast. Armaturna mreža je postavljena na nosilno armaturo ob robovih in na distančnike, ki

so postavljeni na stiropor.

V to plast se vstavijo pritrjevalna in dvižna sredstva. Ko je vse to vstavljeno, se zabetonira

še ta nosilni del fasadnega elementa. Beton v celem prerezu v širini 10 cm dodatno poveča

nosilnost in zmanjšuje vitkost elementa, deluje pa še dodatno kot zaščita toplotne izolacije

pred vdorom vlage, ko je element na deponiji izpostavljen zunanjim vplivom.


Slika 4.17: Toplotni most pri robovih in odprtinah

Tehnologija izdelave fasadnega elementa d=26 cm

Element je sestavljen iz treh popolnoma ločenih slojev, in sicer iz zunanje zaščitne plasti

debeline 6 cm, toplotne izolacije mineralne volne 8 cm ter notranje nosilne plasti, ki meri

12 cm. Za povezavo zunanjega in notranjega dela skozi toplotno izolacijo se uporabljajo

specialna povezovalna sredstva visoke kakovosti iz nerjavečega jekla. Povezovanje se

izvaja s pomočjo t.i. lasnic, ki je pravilno oblikovana žica debeline 4 mm, ploščin ter

tulcev poljubnih velikosti. Število lasnic, velikost ploščic in premer tulcev je odvisen od

velikosti fasadnega elementa in njegove zasnove. Vsa ta povezovalna sredstva se že

nastavijo na armaturno mrežo zaščitnega sloja, katero se postavi po ulitju 4-centimetrskega

sloja betona.

Postopek je potem enak kot pri 20-centimetrskem elementu. Dodati je potrebno še 2 cm

betona. Vse to se še enkrat zvibrira s pomočjo vibratorjev, ki so pritrjeni na mizo. Sledi

najbolj zahteven tehnološki postopek izdelave, zaradi katerega je ta element pridobil

primat v montažni gradnji. Okrog vseh robov in odprtin (vrata, okna) se mineralna volna,

debeline 4 cm, in pas, širine 15 cm, postavi na beton (zunanja plast). Na preostalo površino

elementa pa se položi volna, debeline 8 cm. Pas volne je okrog elementa debeline 4 cm

zaradi dodatne ojačitve nosilne plasti, ki bo na teh mestih debela 16 cm. Vsa povezovalna

sredstva prebijejo toplotno izolacijo in s tem nič ne zmanjšajo toplotne izolativnosti, ker to

mineralna volna tudi omogoča. Element je popolnoma prekrit z volno. Postopek se

nadaljuje z vgraditvijo armature, ki je že povezana po zahtevanih dimenzijah elementa z


dodatno ojačitvijo okrog vseh robov in odprtin. Armatura je sestavljena iz dvojne mreže, ki

je med seboj ločena z vstavljenimi distančniki, kateri ne dovoljujejo, da plasti mreže

padejo ena na drugo. Dodatne palice visokokvalitetnega jekla se vtaknejo skozi odprtine na

ploščicah oziroma tulcih. Palice so 5-milimetrskega profila, dolžine 50 cm in se povežejo z

armaturo v zgornjem delu.

Po končani pripravi se zabetonira še nosilna plast elementa. S tem je tehnološki postopek

končan.

Na levi sliki vidimo postavljeno izolacijo po celotni površini elementa in zgornjo armaturo.

Desna slika prikazuje premaz izolacije za zaščito pred vlago.

Slika 4.18: Postavljena izolacija po celotni površini elementa na levi strani ter premaz

izolacije za zaščito pred vlago na desni strani.


5 PREDSTAVITEV PROIZVODNJE PVP-PLOŠČ

5.1 Uvod

Med številnimi že poznanimi elementi in sistemi montažne gradnje so se v tujini hitro

uveljavile tudi votle plošče. Posamezne elemente se lahko hitro sestavi v velike ploskovne

konstrukcije tako, da se enostavno zalije vmesne stike in po potrebi izvede še betonski tlak.

PVP-plošče izdelujejo na več načinov, eden od teh je metoda ekstrudiranja. Posamezne

elemente, ki so izrezani iz 100 do 150 metrov dolgih trakov, običajno sestavlja le beton

visoke kvalitete (MB=50 do 60 MPa) in predhodno napeti kabli (Hoyerjev sistem

prednapenjanja).

Metoda ekstrudiranja je bila razvita že pred več kot 25. leti v kanadski firmi Spiroll. Od

njih je tehnologijo prevzela in jo izpopolnila finska firma Partek, ki danes proizvaja

najsodobnejšo opremo z imenom Elematik. Le-to dandanes uporablja tudi družba Primorje

d.o.o. Ekstrudor, v katerega je za izbran tip plošče montiran ustrezen vložek, v

neprekinjenem procesu izdeluje finalno obdelane plošče. Spiralni polži iztiskajo skozi

vložek ekstrudorja zemeljsko vlažno in zelo homogeno betonsko mešanico, ki so ji dodani

silik, aerant, superplastifikator in leteči pepel. Z dodatnim strižnim kompaktiranjem se

doseže, da beton takoj po obdelavi z ekstrudorjem doseže trdnost, ki zadošča, da prečni

prerez plošče obdrži projektirano obliko, ne da bi za to potrebovali opaž. Proces strjevanja

se lahko pospeši z ogrevanjem podnice in s prekrivanjem, tako da en cikel traja le en dan.

Ves proizvodni proces je običajno visoko avtomatiziran, saj se le tako lahko doseže

potrebna kvaliteta elementov in rentabilna proizvodnja.

5.2 Uporaba in vrste PVP-plošč

PVP-plošče se uporabljajo v glavnem za medetažne konstrukcije, za ravne in poševne

strehe ter stene in fasade. Uporaba elementa ni vezana na določen sistem montažne

gradnje, tako da v povezavi z armirano betonskimi ali jeklenimi okvirji, monolitnimi ali


zidanimi stenami omogoča hitro in ekonomično gradnjo stanovanjskih, poslovnih in

industrijskih objektov.

PVP-plošče se izdelujejo s štirimi razpoložljivimi višinami, katerih podatki so navedeni v

spodnji tabeli.

Tabela 1: Osnovni podatki za posamezne vrste plošč

Nosilnost plošč je odvisna od:

� lege kablov,

� prereza kablov (Ø),

� števila kablov,

� natančnosti napenjanja kablov (sila in izvlek kabla) in

� marke betona.

Vse te značilnosti se upoštevajo v odvisnosti od obtežbe glede na razpon in sicer za

posamezno debelino plošče. Grafični prikaz za vsako posamezno debelino plošče je

ponazorjen na naslednjih diagramih.

Tip

plošče

Višina plošče (cm)

Število votlin

(lukenj)

Lastna teža

linijsko (kN/m)

Lastna teža površinsko

(kN/m2)

Minimalno naleganje

(cm)

Teža z zalitimi

stiki (kN/m2)

Poraba betona

za zalivanje stikov (m3/m)

PVP 200 20 6 2,90 2,41 7,5 2.60 0.007 PVP 265 26,5 5 4,16 3,47 7,5 3.60 0.008 PVP 320 32 4 4,60 3,84 10,0 4.20 0.010 PVP 400 40 4 5,23 4,36 10,0 5.00 0.013


Slika 5.1: Grafični prikaz nosilnosti PVP 200

Slika 5.2: Shematični prikaz PVP 200











5.3 Materiali

Za izdelavo PVP-plošč se uporablja beton z nizkim vodocementnim faktorjem in tlačno

trdnostjo C 40/50. C 50/60 pa se uporablja v primerih, ko so prisotne zahteve po daljših

ploščah. V ploščah je le vzdolžna armatura (visokovredne vrvi, kvalitete 1670/1860 MPa,

premera 9,3;12,5; mm, pletene iz sedmih žic, premera 3 oziroma 4 mm). Število kablov in

debelina le-teh je odvisna od dolžine in nosilnosti plošče. Minimalno število kablov na

ploščo so štirje kosi, prereza 9,3 mm, maksimalno število kablov na ploščo pa je 14 kosov,

prereza 12,5 mm.

Dobre rezultate pri kakovosti betona je možno doseči le s pozornim izborom surovin in

njihovim doziranjem. Pomembna je:

� dimenzija in oblika zrn agregata,

� sejalna krivulja,

� trdnost materiala,

� čistost agregata in

� vlažnost.

5.4 Uporaba PVP-plošč pri objektih na potresnih območjih

Votle ekstrudirane prednapete betonske plošče so izdelane z nizko konsistenco, ki

omogoča ohranjanje geometrije svežega prečnega prereza za ekstrudorjem brez opaža.

Laboratorijske preiskave potrjujejo, da je stopnja zgostitve betona z ekstrudorjem kljub

izredno nizki konsistenci zelo visoka. Velika tlačna in natezna trdnost betona omogočata

tudi ustrezno strižno nosilnost takšnih plošč, čeprav nimajo nobene prečne armature ampak

so s prameni oziroma vrvmi po sistemu Hoyer le vzdolžno prednapete. Tehnologija

izdelave votlih ekstrudiranih plošč namreč ne omogoča namestitve prečne armature, zaradi

česar takšne plošče ne spadajo v skupino standardnih konstrukcij in jih v skladu s predpisi

lahko uporabljamo le na podlagi preizkusov in ustreznih atestov.

Na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani so bile opravljene obsežne

laboratorijske preiskave takšnih plošč. Pri tem je bila preizkušena tako upogibna kakor tudi


strižna nosilnost posameznih plošč različnih tipov, prebojev in nosilnosti sklopa treh plošč

pri simetrični in nesimetrični vertikalni obtežbi. Z dinamično preiskavo sklopa štirih plošč,

ki so bile okrog obdane z ustrezno armiranobetonsko vezjo, v stike, med posamezne

plošče, položene armaturne palice, je bil ugotavljan učinek membrane stropne

konstrukcije, ki je sestavljena iz takih plošč. Opisani sklop štirih plošč je bil v srednji

ravnini v smeri stikov izmenično obremenjen v eni in drugi smeri. Na ta način je bila

simulirana potresna obtežba, ki jo medetažne konstrukcije kot horizontalne šipe oziroma

stenasti nosilci prenašajo na vertikalne nosilne elemente.

Rezultati eksperimentalnih raziskav so bili sorazmerno ugodni. Nosilnost upogibnih

elementov je ustrezala izračunanim mejnim vrednostim. Pri tem je bila ugotovljena

izjemna duktilnost preizkušancev, ki so se še tudi pri zelo visokem nivoju obtežbe obnašali

povsem elastično. Strižna nosilnost elementov je bila pri izbranih razpetinah preizkušancev

večja od upogibne. Pri strižnih preizkusih elementov je prišlo do porušitve stojin med

odprtinami približno pod kotom 45°. Pri preizkusu preboja nikoli ni prišlo do preboja

zgornje plošče, pač pa so se v preizkušancih v ravnini delovanja koncentrirane obtežbe

pojavile vzdolžne razpoke. Pri simetričnem in nesimetričnem obremenjevanju sklopa treh

plošč normalno na srednjo ravnino je bilo ugotovljeno, da se velik del obtežbe preko

vzdolžnega stika prenaša na sosednja elementa. Pri obremenjevanju sklopa štirih plošč z

izmenično dinamično obtežbo v srednji ravnini sklopa pa je bilo ugotovljeno, da takšen

sklop deluje kot zelo tog ravninski element.

Ekstrudirane votle betonske plošče so zelo primerne za izvedbo stropnih konstrukcij. Poleg

prostoležečih sistemov je možno z njimi izvesti tudi konzolne in neprekinjene stropne

plošče preko več polj. Kontinuiranost plošč nad vmesnimi podporami oziroma delovanje

konzole se zagotovi tako, da se nad nekaterimi luknjami izreže zgornja plošča. V odprte

luknje zgoraj se namesti zgornja armatura, zatem pa se luknje zapolni z betonom. Ker

vertikalni pospeški pri potresu nikoli ne dosežejo pospeška prostega pada ˝g˝, so takšne

stropne konstrukcije povsem primerne tudi za objekte na potresnih območjih. Z ustrezno

izvedbo armiranobetonskih vezi je mogoče pri stropnih ploščah, ki so sestavljene iz votlih

plošč, zagotoviti tudi učinek toge šipe in ustrezen prenos potresnih sil na vertikalne nosilne

elemente. V primeru izrazitih koncentriranih obtežb oziroma velikih horizontalnih


obremenitev v srednji ravnini plošč pri potresni obtežbi, se lahko zgoraj dobetonira še

nekaj cm debelo monolitno ploščo, katera se lahko po potrebi ustrezno armira. Prečni

raznos obtežbe in učinek delovanja šipe se na ta način še bistveno izboljšata.

5.5 Izračun nosilnosti

Izračunski razponi plošč se omejujejo na področje L=20h do 40h.

1) Preizkus nosilnosti na upogib

MSd ≤ MRd

( )2211

2

2,18 ppkdppkd

s

d AfAfzLq

⋅+⋅⋅⋅

=⋅

γ, (5.1),

( )

sd

ppkdppkd

yq

AfAfzL

⋅⋅

⋅+⋅⋅⋅=

2,1

8 2211 , (5.2),

kjer je:



fpkd1 = fpkd2 = fpk0,01 = 0,9 · fpk,



qd=[yG·(g0+g1)+yQ·q] – dizajnirana obremenitev za mejno stanje nosilnosti

(kN/m2),

g0 – lastna teža plošče (kN/m2),

g1 – stalna obremenitev, 1,5 kN/m2,

q – koristna obremenitev (kN/m2).


2a) Preizkus nosilnosti na prečno silo – strižna nosilnost

VSd ≤ VRd1

( )[ ]

2,1

15,0402,125,0

21 ∞⋅+⋅+⋅⋅⋅⋅⋅

=⋅ cpctkwd

kfdbLq σρ, (5.3),

( )[ ]

d

cpctkw

q

kfdbL

⋅

⋅+⋅+⋅⋅⋅⋅⋅⋅=

∞

2,1

15,0402,125,02 1 σρ, (5.4),

kjer je:

fctk – natezna trdnost betona (N/mm2),

k = 1,6 – d (d v m),

ρ1 = (Ap1+ Ap2)/(bw·d) – koeficient armiranja preseka s tegnjeno armaturo,

σcp∞ - napetost v betonu v trenutku t=∞ (N/mm2).

2b) Preizkus nosilnosti na prečno silo – nosilnost tlačne diagonale z armaturo

VSd ≤ min(VRd3,red;VRd3)

( )3,3 ;min2 RdredRd

d VVLq

=⋅

, (5.5),

2,1

5,03

zbfV

wcd

Rd

⋅⋅⋅⋅=

ν, (5.6),

5,0200

7,0 ≥−= ckfν , (5.7),


4,0;167,1 ..3,3 ≥

−⋅⋅=

cd

effcp

cd

effcp

RdredRdf

zaf

VVσσ

, (5.8),

c

s

ppkd

Sdeffcp AAf

N /33.

⋅−= ∞

γσ , (5.9),

ker je VRd3< VRd3,red

2,1

5,0

2

zbfLq wcdd⋅⋅⋅⋅

=⋅ ν

, (5.10),

d

wcd

q

zbfL

⋅

⋅⋅⋅=

2,1

ν, (5.11),

kjer je:

cdf - tlačna trdnost betona (N/mm2),

∞SdN - računska osna sila v trenutku t=∞ (N),

3pkdf - karakteristična računska vrednost tlačne armature (N/mm2),

3pA - površina tlačne armature (mm2).

3a) Izračun povesa – nadvišanje zaradi popustitve kablov

ft=0 ≤ 1000

L

( )1000

2,18

2,1384

5 2

,

21030

,

40 L

LI

E

eAAeA

IE

Lg

cpopc

dppcpdgpcpg

cpopc

=⋅

⋅⋅

⋅+⋅−⋅⋅+

⋅⋅

⋅⋅ σσ , (5.12),


( )( )

( )3

3

0

21030

20

2,

0

, 768,322,1

0014784025,0

2,1

03845,0

⋅+⋅−⋅⋅⋅+

⋅

⋅⋅−

⋅

⋅⋅=

g

eAAeA

g

IE

g

IEL

dppcpdgpcpgcpopccpopc σσ

( )( )

( )3

3

0

21030

20

2,

0

, 768,322,1

0014784025,0

2,1

03845,0

⋅+⋅−⋅⋅⋅+

⋅

⋅⋅−

⋅

⋅⋅+

g

eAAeA

g

IE

g

IE dppcpdgpcpgcpopccpopc σσ ,

(5.13),

kjer je:

popcE , - modul elastičnosti betona v trenutku popustitve natega (N/mm2),

0cpgσ - začetna napetost v tlačni armaturi (N/mm2),

0cpdσ - začetna napetost v tegnjeni armaturi (N/mm2),

de - ekscentričnost tegnjene armature glede na težišče prereza (mm),

ge - ekscentričnost tlačne armature glede na težišče prereza (mm).

3b) Izračun končne vrednosti povesa pri t=∞

ft=∞ ≤ 250

L

( )( )

250

2,18

2,1384

51 2213

4L

LI

E

eAAeA

IE

LqK

cc

dppcpdgpcpg

cc

ur =

⋅

⋅⋅

⋅+⋅−⋅⋅+

⋅⋅

⋅⋅⋅⋅+

∞∞ σσφ , (5.14),

( )( )

( )( )

( )3

3

213

2

2

768,3212,1

02359296,0

12,1

1536,0

⋅+⋅−⋅⋅⋅+

⋅+⋅⋅

⋅⋅−

⋅+⋅⋅

⋅=

∞∞

u

dppcpdgpcpg

ru

cc

ru

c

q

eAAeA

Kq

IE

Kq

EL

σσ

φφ

( )( )

( )( )

( )3

3

213

2

2

768,3212,1

02359296,0

12,1

1536,0

⋅+⋅−⋅⋅⋅+

⋅+⋅⋅

⋅⋅−

⋅+⋅⋅

⋅+

∞∞

u

dppcpdgpcpg

ru

cc

ru

c

q

eAAeA

Kq

IE

Kq

E σσ

φφ,

(5.15),


kjer je:

cE - modul elastičnosti betona (N/mm2)

∞cpgσ - napetost v tlačni armaturi pri t=∞ (N/mm2)

∞cpdσ - napetost v tegnjeni armaturi pri t=∞ (N/mm2)

qggqu ⋅++= 210 ψ - računska obremenitev za mejno stanje uporabnosti

(kvazipermanent combination) (N/mm2).

+⋅−=

21

36,01pp

p

rAA

AK , (5.16),

kjer je

φ - koeficient lezenja betona pri t=∞, obremenjenega pri starosti 28 dni.

5.6 Postopek izdelave

Za izdelavo PVP-plošč se je uvedla, kot smo že predhodno omenili, nova tehnologija

ekstrudiranja s pripadajočo opremo za prednapenjanje in betoniranje. V proizvodni hali je

postavljeno 5 proizvodnih linij kovinskih podnic, dolžine 108 m.

Tehnološki postopek izdelave PVP-plošč sestavlja več faz dela, in sicer:

� čiščenje linije in postavitev kablov (jeklenih vrvi),

� napenjanje kablov,

� betoniranje linije,

� strjevanje betona,

� rezanje plošč na poljubne dolžine in

� dvigovanje plošč ter odvoz na deponijo.


V tehnološkem postopku uporabljamo naslednje stroje:

� dispečer za čiščenje linij, razvlek kablov in nanos opažnega olja na linijo,

� napenjalna naprava za napenjanje kablov,

� ekstrudor-vodilni stroj za izdelavo plošč,

� žaga za rezanje betona.

Slika 5.9: Proizvodna linija

Slika 5.10: Dispečer


Slika 5.11: Ekstrudor

Slika 5.12: Napenjalna naprava


Slika 5.13: Žaga za rezanje betona

Slika 5.14: Klešče, s katerimi dvignemo element

Tehnološki postopek izdelave je sklenjen krog, ki se začne pri čiščenju linije. To se stori

takrat, ko so z nje dvignjene že porezane plošče. Linijo se očisti z dispečerjem tako, da je

spodnja površina plošč gadka in čista. Na čisto podlago se raztegnejo kabli, katere se z

dispečerjem dvigne. Opažno olje se nanese na čisto podlago. Kable se napne z napenjalko

z določeno silo.


Izvlek kabla:

Ø9,3 mm (As=0,52 cm2)

kNcmcm

kNAF ss 2,5752,0110 2

2=⋅=⋅= σ , (5.17),

Ø12,5 mm (As=0,93 cm2)

kNcmcm

kNAF ss 3,10293,0110 2

2=⋅=⋅= σ , (5.18),

mMPa

MPam

Elll

s

s 606,0196000

1100108 =⋅=⋅=⋅=∆

σε (5.19),

(Es=196000 MPa)

Za kable prereza 9, 3 mm se uporablja napenjalka 100kN, medtem, ko se za kable 12,5 mm

uporablja napenjalka 160 kN. Na napenjalno napravo se postavi regulator natezne sile,

katero hočemo dati kablu za napenjanje. Za prerez 9,3 mm je potrebna sila 57,2 kN, za

premer 12,5 mm pa je potrebna sila 102,3 kN. Podaljšanje kabla pa je pri obeh od 59 do 62

cm na dolžini od 108 m.

Pri obeh kablih je zahtevana natezna napetost 1100 MPa. V primeru, ko se zahtevajo večje

nosilnosti pa 1300 MPa. Velika pozornost se nameni varnosti delavcev pri napenjanju, in

sicer se poskrbi za zaščitno betonsko steno, ki je obložena z lesenimi trami, zaščitno

ograjo, varnostne verige na progi (5 kom na dolžini 108 m). Na takšen način se v primeru,

da se kabel pretrže, le ta zaplete v verige.

Potem, ko so kabli napeti se pripravi stroj (ekstrudor) za določeno višino plošč. Le-ta se

postavi na linijo za izdelavo. Vsi kabli se zapnejo s posebnimi klešči, ki so na ekstrudorju

in se postavijo na zahtevano višino in smer. Klešča so torej vodilo kablov. Ko je to

opravljeno, se lahko prične betonaža. Beton se naroči in izdela po posebni recepturi za

PVP-plošče v lastni betonarni, ki je na razpolago izključno za potrebe proizvodnega obrata.

Transport betona se izvaja s pomočjo transportnega vozička. Transportna pot je približno


30 m, tako da ne vpliva na segregacijo in strjevanje betona. S transportnega vozička se

keson z betonom prenese z mostnim dvigalom in strese v keson ekstrudorja. Pred

betoniranjem je potrebno zagotoviti ogrevanje proge in doseči maksimalno temperaturo

50°C. Na progo se iz ekstrudorja (rezervoarja) spusti voda v višini 1 cm in dolžini 5 m za

ekstrudorjem, potem pa se z regulacijo vode do konca proge ohranja takšen nivo vode kot

je potreben. Voda je potrebna zaradi nizkega vodocementnega faktorja, da se beton bolje

prime okoli kablov in da je spodnja stran plošče gladka. Z dolitjem vode in ugraditvijo

betona, temperatura proge pade na 25°C, katero je potrebno ohranjati prvi 2 uri. Po dveh

urah se temperatura dvigne maksimalno do 65°C zaradi samega betona in ogrevalne

naprave. Zorenje betona traja 6 ur.

Na ekstrudorju je komandni pult prek katerega poteka kontrola samovgraditve betona.

Potrebna je stalna kontrola delovanja ekstrudorja. Ekstrudor deluje na osnovi nabivanja

betona s pomočjo lastnih polžev. Postavljen je na tirnice proge in z vgrajevanjem betona,

vrtenja (potiskanja) polžev (za vsako luknjo en polž) se stroj pomika naprej po progi.

Hitrost vgrajevanja je odvisna od debeline plošče in kakovosti betona. V eni minuti se

izdela od 60 do 100 cm PVP-plošče.

Med samo betonažo je potrebno kontrolirati:

� da je površina brez razpok,

� dimenzije izdelka,

� prekritje betona nad kabli,

� hitrost in

� vlažnost betona.

Z merjenjem odrezanih dolžin in eventuelnih odprtin v ploščah se prične takoj po zalitju

proge, tako da se lahko začne z izdelovanjem utorov v še svež beton. Pri merjenju

odrezanih dolžin je potrebno upoštevati dodatno dodane dolžinske vrednosti, in sicer

obvezno je upoštevanje krčenja betona (ko se kabli porežejo), debelina reza in krajšanje

zaradi lastnega nadvišanja.


Izkušnje kažejo, da te tri omenjene dolžinske vrednosti skrajšajo betonski izdelek na celi

dolžini proge tudi do 20 cm. Pri vsaki plošči odrezane dolžine od 10 m, je potrebno dodati

še 3 cm. Ko je plošča porezana, je odstopanje v dovoljenih mejah.

Pri izdelavi utorov moramo biti pozorni, da se ne poškodujejo kabli v rebrih plošč. Vsak

element se označi s pripadajočo pozicijsko številko ter z drugimi podatki, ki služijo pri

kontroli, deponiranju in montaži (proizvodna številka, tip, številka proge, datum

betoniranja, objekt, lokacija na deponiji-vse to je postavljeno na točno določenem mestu).

Po označitvi odrezanih dolžin in elementov ter izdelavi utorov prekrijemo celotno

zabetonirano progo s polivinilom in filcem. To je potrebno storiti zato, da se prepreči

prehitro izhlapevanje in hkrati se omeji nastanek prekomernih razpok zaradi krčenja.

Zabetonirano progo se začne ogrevati po dveh urah in se jo ogreva 6 ur. Po šestih urah se z

ogrevanjem zaključi. Sledi strjevanje betona, kar traja minimalno 18 ur. Potem se vzame

vzorčne kocke, katere so bile ob betoniranju pripravljene in postavljene na progo zato, da

je kocka imela iste pogoje kot plošče. S kocko se dokaže trdnost betona in tako se tudi

prepričamo, če lahko popustimo oziroma porežemo kable. Da se kable lahko poreže, mora

biti tlačna trdnost minimalno75% od končne trdnosti.

Tlačno trdnost ugotavljamo tudi s sklerometriranjem, čeprav ni tako točna kot vzorčna

kocka. S sklerometrom izmerimo vrednosti na desetih različnih točkah. Najvišjo in

najnižjo vrednost izločimo, z drugimi pa dobimo povprečno tlačno trdnost.

Pred rezanjem je potrebno izvesti kontrolo razpok na površini. Tu je možen pojav prečnih

razpok zlasti zaradi krčenja, ki se po rezanju lahko zaprejo. Kable se reže posamično,

pomemben je vrstni red rezanja. Rezati se začne pri končnih in nadaljuje izmenoma proti

sredini plošče. Ko so kabli porezani se lahko nadaljuje z rezanjem plošč po znanih

dolžinah, ki so bile izmerjene po končani betonaži. Plošče se režejo s specialno žago za

beton.

Praviloma se začne z rezanjem na tistem koncu proge, kjer so porezani kabli. Ob tem je

potrebno pregledati, če so vsi kabli prežagani. To se stori zato, da ne bi prišlo do poškodbe


plošče pri dvigu s proge. Vsako ploščo je potrebno vizualno pregledati, pozornost pa

nameniti možnosti zdrsu kablov. Do zdrsa kablov pride zaradi nezadostne sprijemnosti

med betonom in kabli. Za prakso velja še dopusten zdrs za kable prereza 9,3 mm do 2 mm,

za kable prereza 12, 5 mm do 3 mm. Če so vrednosti večje od zgoraj omenjenih, se ta

plošča izloči, torej je manj nosilna.

S proge se dvignejo plošče z dvižnim jarmom s pomočjo posebnih klešč, ki primejo za vtor

plošče, namenjen dvigu. Ko so plošče dvignjene, se postopek ponovi po vrstnem redu.

5.7 Izračun potrebne armature oziroma kablov za primer objekta iz priloge

PVP 265

l=7450 mm = 7,45 m

g=3,47 kN/m2 (lastna teža plošče) p=8,0 kN/m2 (koristna obtežba)

2

22

/219,16

/0,850,1/47,335,1

50,135,1

mkNq

mkNmkNq

pgq

d

d

d

=

⋅+⋅=

⋅+⋅=

( )

kNmM

m

mkNmM

lqmM

d

d

dd

03,1358

45,7219,162,1

8

2,1

2

2

2

=

⋅

⋅⋅=

⋅⋅=

kNV

m

mkNmV

lqmV

d

d

dd

50,752

45,7219,162,12

2,1

2

=

⋅

⋅⋅=

⋅⋅=


Iz tabel za potrebno armaturo PVP plošč glede na upogibni moment izberemo potreben Ø

in število armaturnih palic. Za naš primer: 6 Ø12,5 mm

Tabela 2: Tabela za izračun potrebne armature

JEKLENI KABLI

ŠT.

Mu

[kNm]

Vu

[kN]

Mup

[kNm]

2 Ø9,3 1670/1860 31,0 37,0 19,3

3 46,5 46,7 29,0

4 62,0 56,3 38,7

5 76,5 66,0 48,4

6 92,0 75,7 58,1

7 106,5 80,5 66,8

8 121,0 85,3 76,5

9 136,5 90,1 86,2

10 150,1 95,0 94,9

2 Ø12,5 1670/1860 55,2 55,3 34,8

3 82,3 72,6 51,3

4 109,4 89,9 68,7

5 135,6 107,3 85,2

6 160,8 124,6 101,7

7 186,0 133,2 118,1

8 211,1 141,8 134,6

9 235,4 150,4 150,1

10 258,6 159,0 166,6


5.8 Osnovne značilnosti

5.8.1 Rezanje

Zelo pomembna je časovna določitev rezanja, ki je takrat, ko je dosežena zadostna tlačna

trdnost betona in ko so dani pogoji za zadostno adhezijo kablov . Zavisi predvsem od:

� nivoja napetosti v kablih,

� betonske mešanice,

� vgrajevanja.

Pred rezanjem je treba narediti kontrolo razpok na površini, kjer je možen pojav vzdolžnih

razpok vsled krčenja, ki se po rezanju lahko zaprejo.

Če se kable reže posamično, je pomemben vrstni red rezanja. Začne se pri krajnih in

nadaljuje se izmenoma simetrično proti sredini plošče. Pri tem, se sproti spremlja zdrs

kablov na konceh proge.

Na konceh plošč pride zaradi nezadostne sprijemljivosti med betonom in kabli do zdrsa,

kar je lahko še najbolj problematično pri krajnih kablih. Potrebna je stalna vizualna

kontrola!

Za normalno sprijemljivost velja:

stLfl ε⋅⋅=∆ 0 , (5.20),

kjer je:

f = faktor oblike (0,3-0,5)

tL = karakteristična dolžina vnosa (40-75 cm za Ø9,3 ter 60-100 cm za Ø12,5 mm)

sε = izvlek, ki je odvisen od napetosti


Primer izračuna teoretičnega zdrsa 0l∆ (mm) za 5,0=f :

Tabela 3: Izračun zdrsa 0l∆

Ø9,3 mm Ø12,5 mm

σs (MPa) σs (MPa) MB ob rezanju

1000 1350 1000 1350

35 1,6 2,5 2,2 3,4

45 1,4 2,2 1,9 3,0

Maksimalni zdrs pri posamičnem razbremenjevanju kablov ne sme presegati vrednoti

1,5 0l∆ .

Za prakso velja še dopusten zdrs:

� za Ø9,3 – 2 mm

� za Ø12,5 – 3 mm

Če so vrednosti večje od zgoraj omenjenih, se tak kabel izloči, ker je plošča manj nosilna!

5.8.2 Dvig iz kalupa in transport na deponijo

Z dvižnim jarmom se plošče dvignejo z zalivne proge tako, da je rob prijema minimalno 20

cm od konca plošče. Odlaga se jih na transportna sredstva, ki vozijo na deponijo. Pri

odlaganju na le-ta je potrebno paziti, da previs plošč brez zgornjih kablov ni večji od 1 m.

Plošče z izrezi in luknjami morajo biti podložene tako, da ležijo na podpori na mestu

plošče s celo širino.

Če dvig s prijemali zaradi večjih izrezov ni možen, se takoj po zalitju v izvotline plošč

zabetonirajo kljuke za dvig ali izdelajo prečne luknje za namestitev jeklenih moznikov.


Pri odlaganju na deponiji je treba upoštevati naslednja navodila:

� dovoljeno je odlaganje le na ravne utrjene površine,

� maksimalna višina odlaganja je 5 m, za daljše plošče pa 3 m,

� plošče enakih dolžin in brez večjih lukenj naj bodo odložene skupaj,

� med posamezne plošče se vstavlja lesene distančnike, ki naj segajo čez rob plošč in

so dovolj visoki, da se eventualno lahko uporabijo vilice za dvig. Vsi distančniki

morajo biti nameščeni točno en nad drugim, kot je prikazano na sliki 5.15.

Slika 5.15: Odlaganje plošč na kamion ali deponijo

5.8.3 Označevanje in dokumentiranje

Vsak izdelan element mora vsebovati:

� oznako izdelovalca,

� pozicijsko oznako,

� oznako izdelka (datum, številko proge, …).

Oznake morajo biti čitljive, zapisane z nezbrisljivim črnilom in sicer na bočni in zgornji

strani plošče, lahko pa tudi na plastičnih pokrovih izvotlin.


Proizvajalec mora skrbeti za dokumentiranje kontrole kvalitete, beležiti je treba:

� vse spremembe v sestavi materialov, opreme ter skupine, ki sodeluje pri

proizvodnji,

� rezultate testov opreme in naprav,

� rezultate kontrole kvalitete in dimenzij,

� število izdelanih elementov po tipu, koliko je bilo slabše kvalitete, koliko izločenih

in zakaj.

Dokumentacija se hrani 10 let.

5.8.4 Kontrola razpok

Betonska mešanica mora biti vzdolž celotne zalivne proge enovita, da ne bi zaradi

različnega krčenja prihajalo do razpok.

Dovoljene so le majhne razpoke reda velikosti 0.2 mm do globine h/3 in dolžine h, kjer je

h višina opazovane plošče. Najznačilnejši tipi razpok so prikazani na sliki 5.16:

Slika 5.16: Prikaz možnih razpok


Opis razpok s slike 5.16:

Primer 1: Kratke, plitve in enostranske razpoke, ki niso nevarne.

Primer 2 Tak tip razpok le malo vpliva na nosilnost. Če segajo razpoke do zgornjih

kablov, lahko take plošče uporabimo z zalitjem tlačne plošče.

Primer 3:

Razpoke v bližini podpore zmanjšujejo strižno nosilnost. V sidrni coni so

dovoljene le lasaste razpoke tega tipa, zunaj nje pa take, ki segajo navzdol do

1/3 višine. Pri večjih razpokah se ploščo izloči.

Primer 4: Razpoke so lahko nevarne za dvig in zmanjšujejo strižno nosilnost. Tolerira

se razpoke na enem rebru, če je razpokanih več, se ploščo izloči.

Primer 5: Razpoke tega tipa zmanjšujejo strižno nosilnost, lahko pride do zdrsa kabla.

Če kabel dejansko zdrsne čez dovoljeno mero, se ga izloči, plošča pa je

ustrezno manj nosilna.

Primer 6: Razpoke le malo vplivajo na nosilnost. Če se rob okruši, je potrebno tako

ploščo upoštevati na enak način kot ploščo z izrezom,

Primer 7: Tak tip razpok ponavadi ni nevaren, pozorni moramo biti pri dvigu.

Primer 8: Poškodbe tega tipa ponavadi niso nevarne; če so manjših dimenzij, se jih

lahko sanira z dobetoniranjem.


5.8.5 Tolerance dimenzij Dovoljene tolerance v merah so osnova za doseganje višje kvalitete v montažni gradnji in

sicer manjših odstopanj in večje varnosti v fazi montaže ter samega videza po dokončanju

objekta.

Slika 5.17: Tolerance dimenzij

Pri gradnji običajnih objektov se upošteva naslednje tolerance:

� dolžina (l) ± 25 mm ali

15 mm, če je dolžina naleganja minimalna

� širina (b) cela plošča ± 5 mm

poševna plošča ± 25 mm

Širina je namenjena na najširšem delu plošče.

� višina (h) ± h/30 mm

Višina je merjena na treh mestih prečnega prereza.


� dimenzije v prečni smeri:

širina rebra - enega (bw) ± 20 %

- vseh (Σbw) ± 10 %

debelina nad ali pod izvotlinami (f) - posamično ± 20 %

- v povprečju ± 10 %

� pozicija kablov (c)

posamično (c1) - 8 mm (navzgor), + 10 mm (navzdol)

težišče vseh kablov (cg) - 5 mm, + 8 mm, bistvena pa je predvsem

zadostna zaščitna plast betona nad kabli, ki po

EC2 znaša min 2Ø kabla.

� pravokotnost plošče na konceh (g) 10 mm

� izbočenost v prečni smeri (s) - l ≤ 12 m 5 mm

- l > 12 m 10 mm

� nadvišanje v primerjavi z izračunanim, merjeno pred montažo ± l/1000

≥± 6 mm, ≤ ± 15 mm Nadvišanje je omejeno z vrednostjo l/250.

� luknje, poglobitve, izrezi in kovinske ploščice

- lokacija (l1) in dimenzija (l2) ⇒ v svež beton ± 25 mm

⇒ v otrdeli beton ± 15 mm

⇒ kovinske ploščice ± 20 mm

� zvijanje 15 mm

Na vsaki progi je potrebno izmeriti dimenzije najmanj ene plošče in sicer predvsem višino

plošče in lokacijo kablov.

Kontrolna oseba je dolžna vsako odstopanje od zgoraj podanih vrednosti zabeležiti na

kontrolni list, napisati možne vzroke ter element eventualno izločiti.


5.8.6 Transport

Pri transportu je predvsem pomemben vrstni red nakladanja. Slednji mora biti takšen, da je

na objektu možna direktna montaža s tovornjaka. Glede na občutljivost prednapetih votlih

plošč je potrebno biti pozoren zlasti:

� da so plošče na kamionu podložene na enak način kot velja za deponijo,

� da so dobro povezane.

Pri vožnji čez razne neravnine mora voznik prilagoditi hitrost, sicer lahko pri večjih sunkih

pride do poškodb plošč.

5.8.7 Montaža

Pred montažo je potrebno preveriti, če so na ležiščih plošč nameščene podloge, kot so

guma ali malta, ter pokrovi na izvotlinah na konceh.

Slika 5.18: Naleganje plošče na nosilec

Pri sami montaži je potrebno upoštevati pozicijski načrt. Priporočljivo je začeti z montažo

na sredini polja, da je nanašanje na obeh straneh enako. Plošče se pokladajo ena zraven

druge. Če je le mogoče, se rezan rob zoženih plošč obrača proti zunanji strani stropne

konstrukcije.

Minimalna dolžina naleganja plošč je:

� za višino 200 in 265 7,5 cm

� za višino 320 in 400 10 cm


Tolerance pri montaži:

� dolžina podpiranja (ls) ⇒ do 25%

� nadvišanje vzdolž stikov ⇒ max. L/1000 in navzgor 15 mm

navzdol 8 mm

Slika 5.19: Tolerance pri montaži

Če pride do potrebe izdelovanja naknadnih lukenj v ploščah, ki s projektom niso bile

predvidene, se mora izvajalec posvetovati z izdelovalcem plošč, ki poseg odobri ali pa ne.

5.8.8 Zalivanje stikov

Zelo pomemben faktor pri doseganju končne kvalitete stropne konstrukcije, ki zagotavlja

zadostno togost v obeh horizontalnih smereh (toga šipa) in dobro distribucijo

transverzalnih obremenitev, sidranje z ostalimi montažnimi elementi v konstrukciji in

preprečitev kolapsa v primeru požara, predstavlja solidno zalivanje vzdolžnih stikov plošč

z vstavljenimi potrebnimi sidri na podporah.

V vsak stik se nad ležišči vstavi armaturo minimalnega premera 10 mm, ki mora segati cca

1 m v polje plošče. Armaturo za sidranje se določi s projektom za vsak posamezen primer.

Pri nameščanju sider v stike je potrebno paziti na zadostno prekritje z betonom, prav tako

pa tudi, da ne padejo prenizko v stik ter da so dobro oblita z betonom. Pred zalivanjem je

potrebno stike očistiti morebitne nečistoče in odpadnega materiala.

Zaliva se z betonom marke 30 s frakcijami do 7 mm in vodocementnim faktorjem, ki

zagotavlja dobro vgrajevanje. Ob tem je potrebno paziti, da ne teče skozi stik. Vse stike je

treba povibrirati!


Če je vreme suho in vroče, je potrebno zalite stike zaščititi pred prehitrim izsuševanjem za

vsaj 2 dni, pozimi pa proti zmrzovanju.

Slika 5.20: Zalitje stika med ploščama

5.8.9 Tlačna plošča

Za večje obremenitve stropnih konstrukcij, kot so proizvodne hale in skladišča ter za

garažne hiše, se preko plošč izvede tlačna plošča ojačana z mrežno armaturo. S slednjo je

možno doseči večjo nosilnost (predvsem strižno), boljši raznos točkovnih obtežb in večjo

togost objekta v obeh horizontalnih smereh, hkrati pa tudi popolnoma ravno zgornjo

površino.

Slika 5.21: Tlačna plošča

Priporočljive debeline tlačnih plošč so 4,0 do 6,0 cm za lažje obremenitve in 6,0 do 10,0

cm za težje s točkovnimi obremenitvami.

Pred betoniranjem je potrebno zaradi doseganja zadostne sprijemljivosti med starim in

novim betonom zadostiti naslednjim pogojem:

� površina plošč mora biti popolnoma čista, brez prahu, masti in vode,

� ne sme biti preveč suha,

� temperatura mora biti nad zmrziščem in ne sme biti previsoka.


Beton je marke 30 s frakcijami do 8 mm za debeline tlačne plošče do 5 cm in do 16 mm za

debeline do 10 cm. Pri vgrajevanju je potrebno uporabiti naprave za boljše kompaktiranje

(vibracijska lata).

Stiki med ploščami morajo biti zaliti predhodno. Da se doseže boljše sodelovanje med

montažnimi ploščami in dobetonirano ploščo, stike ne zalijemo popolnoma do vrha, ampak

2-4 cm nižje, odvisno od tipa plošč).

5.8.10 Linijske in točkovne obtežbe

Prednapete votle plošče po zalitju stikov medsebojno sodelujejo, tako da se linijska

oziroma točkovna obtežba z ene plošče prenaša tudi na sosednje kot je prikazano na

naslednjih slikah.

� linijska obtežba:

Primer za 8 m razpon:

Slika 5.22: Linijska obtežba


� točkovna obtežba:

Primer za 8 m razpon in l/x=2:

Slika 5.23: Točkovna obtežba

5.8.11 Odprtine v ploščah in previsne plošče

Standardna širina plošč je 120 cm, z vzdolžnim žaganjem pa se lahko izdelajo tudi ožje.

Prečni prerez je pravokoten, možen pa je tudi pod poljubnim kotom, prav tako se izdela

potrebne izreze, poglobitve in odprtine že v proizvodni hali.

Slika 5.24: Prečni prerez pod poljubnim kotom


Slika 5.25: Izrezi, poglobitve in odprtine


Previsne plošče se lahko uporabi za izvedbo raznih previsnih elementov zgradb. Pri

izdelavi previsnih plošč se uporabljajo jeklene vrvi na zgornji strani plošč. Previsne plošče

se posebej izračuna.

Slika 5.26: Previsna plošča

Za previse manjše od 1.8 m, je možna izvedba na objektu z zalivanjem tlačne plošče in

sidrno armaturo ali pa z zalivanjem predhodno izdelanih utorov v plošči ojačanih z mehko

armaturo.

5.8.12 Požarna odpornost

Standardna ognjeodpornost plošč je 60 minut, lahko pa se povišamo z dodajanjem

protipožarnih izolacij in z nanašanjem posebnih obrizgov na spodnjo površino plošč.

5.8.13 Zvočna in toplotna izolativnost

Votle plošče nudijo tudi dobro zvočno izolativnost, ki se prav tako lahko viša z dodajanjem

sloja betona ali izolacij.


Tabela 4: Karakteristike posameznih plošč za zvok, ki se prenašajo po zraku

Zvok (dB) Tip plošče Laboratorij Objekt

(vert. smer)

Teža z zalitimi

stiki (kg/m2)

Debelina primerljive polne plošče

(cm) PVP 200 57 53-55 240 15 PVP 265 61 57-59 360 19 PVP 400 62 58-59 500 20

Toplotno izolativnost stropov iz prednapetih votlih plošč se dosega na običajne načine. Z

naknadnim dolepljenjem toplotne izolacije na spodnjo površino plošč se lahko izdela

toplotno izolativne plošče že v proizvodnem obratu.

Tabela 5: Toplotna prehodnost plošč s slojem polistirena vrednosti 0,037 W/m2K

Toplotna prehodnost k (W/m2K) za razl. deb. izolacije (mm)

Tip plošče Le plošča 50 70 100 120

Toplotna upornost (m2K/W)

PVP 200 1.7 0.53 0.41 0.31 0.27 0.29 PVP 265 1.5 0.51 0.40 0.30 0.26 0.36 PVP 400 1.0 0.44 0.36 0.28 0.24 0.65

5.9 Ekonomska analiza izdelave med Π-ploščo in PVP-ploščo

V ekonomski analizi so obdelana vsi postopki izdelave plošč, materiala, ki je vgrajen v

elemente, transport, montaža in izdelava tlačne plošče. Vsi izračuni so izdelani na 1m2 in

vrednost je izražena v enakih enotah za obe varianti.


Stropna Π-plošča

Tabela 6: Material

ENOTA KOLIČINA CENA/ENOTO SKUPAJ BETON m2 0,112 142,04 15,9 GA do 12 kg 2,2 2,2 4,84 RA do 12 kg 2,6 1,9 4,94 RA nad 12 kg 12,3 2,1 25,83 M. ARMATURA kg 3,5 1,86 6,51 DISTANČNIK kos 2,2 0,12 0,264 OPAŽNO OLJE kg 0,12 2,6 0,31 SKUPAJ 58,59

Tabela 7: Delo

DELOVNA SILA NORMA ENOTA KOLIČINA CENA/ENOTO SKUPAJ PK-vezava 0,039 ur 0,039 15,44 0,6

KV-vezava 0,078 ur 0,078 20,48 1,6

VK-vezava 0,039 ur 0,039 23,26 0,9

PK-betoner 0,085 ur 0,1 15,44 1,54

KV-betoner 0,17 ur 0,204 20,48 4,18

VK-betoner 0,085 ur 0,1 23,26 2,32

SKUPAJ 11,14

Tabela 8: Stroški delovnega okolja

KOLIČINA CENA/ENOTO SKUPAJ

ENOTA 0,998 6,2 6,18

SKUPAJ 6,18

Tabela 9: Transport

TEŽA ENOTE CENA/TONA CENA/TEŽA ENOTAm2 CENAm2

90,44 tona 17,6 1591,74 323 4,93

SKUPAJ 4,93


Tabela 10: Montaža

KOLIČINA ENOTA CENA/KOLIČINO CENA/ENOTO

323 m2 11770,12 36,44

SKUPAJ 36,44

Tabela 11: Material

ENOTE KOLIČINA CENA/ENOTO SKUPAJ BETON c30/37 m2 0,1 142,04 14,2

M. ARMATURA kg 3,6 2,1 7,56

SKUPAJ 21,76

Tabela 12: Delo

DELOVNA SILA NORMA ENOTA KOLIČINA CENA/ENOTO SKUPAJ PK-vezava 0,03 ur 0,03 15,44 0,46

KV-vezava 0,052 ur 0,052 20,48 1,06

PK-betoner 0,115 ur 0,123 15,44 1,9

KV-betoner 0,21 ur 0,24 20,48 4,91

SKUPAJ 8,33

Izdelava, transport, montaža in tlačna plošča za 1 m2 znaša 147,37 ENOT.

Stropna PVP-plošča

Tabela 13: Material

ENOTA CENA KOLIČINA SKUPAJ BETON c50/60 m2 48,3 0,154 48,3

KABLI kg 1,94 7 13,58

KAJLE ENOTA 6,2 0,117 0,73 MAZALNO

OLJE kg 2,3 0,07 0,161

PVC FOLIJA m2 0,3 1 0,3

PVC POKROVI ENOTA 0,6 1 0,6

TRAK IZ GUME ENOTA 1,2 1 1,2

SKUPAJ 64,86


Tabela 14: Delo

ENOTA CENA KOLIČINA SKUPAJ KV-betoner ur 20,48 0,455 9,31

KV-betoner ur 20,48 0,455 9,31

KV-betoner ur 20,48 0,455 9,31

KV-strojnik ur 26,5 1 26,50

SKUPAJ 54,45

Tabela 15: Stroški delovnega okolja

KOLIČINA CENA/ENOTO SKUPAJ ENOTA 0,998 6,2 6,18

SKUPAJ 6,18

Tabela 16: Transport

TEŽA ENOTE CENA/TONA CENA/TEŽA ENOTA m2 CENA m2 122,74 tona 17,6 2160,22 323 6,68

SKUPAJ 6,68

Tabela 17: Montaža

KOLIČINA ENOTA CENA/KOLIČINO CENA/ENOTO 323 m2 11770,12 36,44

SKUPAJ 36,44

Tabela 18: Zalivanje stikov med PVP-ploščami

KOLIČINA ENOTA CENA/KOLIČINO CENA/ENOTO 323 m2 4005,2 12,4

SKUPAJ 12,4

Izdelava, transport, montaža in zalivanje stikov za 1 m2 znaša 116,28 ENOT.

Pri ekonomski analizi ugotovimo, da je cenovno bolj ugodna izdelava PVP-plošč, in sicer

za 31,09 ENOT, kar je 21%.


6 PROGRAM MONTAŽE AB KONSTRUKCIJ

6.1 Splošno

Montaža AB konstrukcij se smatra kot delo s povečano stopnjo nevarnosti za zdravje in

življenje delavcev. Delavci, ki opravljajo montažna dela, morajo biti za to usposobljeni.

Pri izvajanju montažnih del mora biti vedno prisotna odgovorna oseba, ki je zadolžena za

vodenje del. Odgovorni vodja del je pred pričetkom montaže dolžan opraviti pregled in

prevzem gradbišča za montažo objekta. Z montažnimi deli ne sme pričeti dokler niso

zagotovljeni vsi pogoji za izvajanje del:

� zadostna trdnost terena, kjer bo izvršena montaža objekta,

� zagotovljene transportne poti,

� pravilno in točno izdelani temelji, predvsem zadostna trdnost temeljev v kolikor so

izvedeni na samem gradbišču.

Najbolj pomembna je varnost. Vsi delavci, ki opravljajo delovne naloge pri montaži AB

konstrukcij, morajo imeti na razpolago vsa predpisana sredstva in opremo za osebno

varnost, katero morajo namensko uporabljati in vzdrževati v brezhibnem stanju. Ker se

opravlja tudi delo na višini je potrebno zagotoviti opravljanje le-tega. Med samim

izvajanjem montažnih del ne sme biti v neposredni bližini oziroma v ogroženem območju

montaže nobena druga oseba.

Velik vpliv na montažo imajo tudi vremenski pogoji. Kadar so pogoji takšni, da je

ogrožena varnost delavcev pri izvajanju montažnih del, je potrebno z montažo prekiniti do

izboljšanja pogojev. Med pogoje, ki ogrožajo varnost uvrščamo:

� močan veter,

� dež,

� nizke temperature, sneženje in poledenelost,

� visok vodostaj v rečnem koritu.


Pomembno funkcijo imajo delovna sredstva za montažo, kot so avtodvigala, košare,

pomožna navezovalna sredstva, itd.

Avtodvigalo se izbere glede na težo in velikost elementov, ter dostopnost in višino

elementov, ki jih dvigujemo. Pred pričetkom del mora biti teren v območju montaže nasut

in utrjen, tako da se vozila in avtodvigala nemoteno in varno premikajo. Košare so zelo

uporabne za dostopnost delavcev do mesta namestitve montažnih elementov.

6.2 Transport elementov do gradbišča in začasno deponiranje

Transport elementov do gradbišča se izvede s pomočjo ustreznih tovornjakov. Elemente je

potrebno na gradbišče dovažati točno po vrstnem redu montaže objekta s tem namenom, da

se na delovišču ne ustvarja nepotrebnih deponij.

Razkladanje elementov se izvaja z avtodvigalom. Elemente se deponira po pozicijah

montaže. Največkrat se montaža izvaja direktno iz transportnega sredstva brez vmesnega

deponiranja. Pri takem delu je potrebno natančno planiranje, vendar je le na takšen način

možno občutno zmanjšati porabo prostora na gradbišču.

6.3 Montaža objekta

Predstavili bomo montažo objekta tip Primorje.

6.3.1 Montaža stebrov

Pred pričetkom montaže stebrov mora odgovorni vodja montaže objekta preveriti, če so

točkovni temelji izdelani v skladu s projektom in če ustrezajo namenu uporabe. Steber se

dvigne iz horizontalnega v vertikalni položaj s pomočjo obešalne naprave, torej jarma in

avtodvigala. Pri dvigovanju stebra je potrebno paziti, da se ne zavrti okrog osi, oziroma, da

ne pride do obremenitve varovalke na svorniku. Ko je steber postavljen v čašo temelja se


ga fiksira z lesenimi hrastovimi klini in znivelira. Niveleto oziroma kontrolo vertikale

stebra se izvede s svinčnico ali nivelirno napravo ( teodolit ). Po končanem klinjenju stebra

se odpne obešalno napravo ( s pomočjo lestve ali s pomočjo ustreznih pripomočkov - vrvi).

Ko so vsi stebri pravilno in točno postavljeni (točna medsebojna razdalja, pozicija, višina,

vertikala ), se ležišča v temeljih zalije s predpisano marko betona. To je prikazano na sliki

6.1.

Slika 6.1: Na levi strani je ponazorjen dvig stebra s transportnega sredstva, medtem ko je na desni strani slike vidna montaža stebrov.

6.3.2 Montaža nosilcev - preklad

Z montažo nosilcev se lahko prične, ko zalivni beton med čašo temelja in stebrom doseže

zadostno trdnost. Nosilec se iz deponije ali vozila dvigne in montira na stebre s pomočjo

dvokrake jeklene vrvi in avtodvigala. Pri nameščanju nosilca v ležišče na stebru je

potrebna pomoč dveh delavcev, ki s pomočjo vrvi uravnavata nosilec. To je potrebno

narediti tako, da le-ta pade točno v ležišče. Ko je nosilec nameščen, vodja dvigala na znak

signalista popusti vrv, dva delavca monterja pa s pomočjo lestev odpneta navezovalno

sredstvo. Odpenjanje navezave je možno tudi daljinsko ( z vrvjo ).


Slika 6.2: Montaža strešnega nosilca

6.3.3 Montaža dvokapnega nosilca

Dvokapne nosilce se do gradbišča transportira po železnici ali s tovornjaki, ki imajo za ta

transport predvideno posebno prikolico (bilig), ter deponira in fiksira ob že postavljenih

stebrih. Dvokapne nosilce se lahko deponira tudi prosto, vendar mora biti izvedeno

zavarovanje proti prevrnitvi. Dvokapni nosilec se zapne s pomočjo dvokrakega

navezovalnega sredstva na kavelj avtodvigala.

Pri dvokapnikih, ki imajo vgrajene nove tipe sider za dviganje, se uporabi navezovalno

sredstvo z daljinskim odpenjanjem. Dvokapnik se postopoma dvigne, delavca monterja pa

ga s pomočjo vrvi pridržujeta in usmerjata proti ležišču na stebru. Ko se ležišče

dvokapnika pokriva z ležiščem stebra, vodja dvigala na znak signalista spusti dvokapni

nosilec na ležišče stebra. Po končanem uravnavanju in utrditvi dvokapnega nosilca delavca

osvobodita kavlja navezovalnega sredstva s pomočjo prislonjenih lestev. ( Možno je tudi

daljinsko odpenjanje navezave ali pa s pomočjo posebnih košar ).


6.3.4 Montaža PVP plošč

Montaža PVP je opisana v predhodnem poglavju.

6.3.5 Montaža strešnih plošč

Montažne strešne plošče morajo biti na delovišču zložene v skladovnice točno po pozicijah

montaže (možna je tudi direktna montaža plošč; vozilo - objekt ). Deponija plošč mora biti

na trdni podlagi in podložena tako, da je onemogočeno rušenje. Ploščo zapneta monterja na

kavelj avtodvigala s pomočjo štirikrake jeklene vrvi, ki ima vgrajen člen za enakomerno

porazdelitev sil na posamezna sidra. Pravilno zapeto ploščo se z avtodvigalom dvigne in

montira. Plošče dolžine cca 10,0 m se pridržuje in usmerja s pomočjo vrvi. Ko je plošča

montirana, se delavca povzpneta nanjo s pomočjo lestev in odpneta navezovalno sredstvo.

Po enakem postopku se montira vse ostale plošče s tem, da delavec, ki odpenja navezavo

stoji na že montiranih ploščah.

Slika 6.3: Montaža strešne Π-plošče


6.3.6 Montaža fasadnih elementov

Fasadno konstrukcijo se v glavnem izvaja z naslednjimi fasadnimi elementi:

� vertikalne fasadne sendvič plošče - gladke

� vertikalne fasadne sendvič plošče – rebraste

� horizontalne fasadne sendvič plošče – gladke.

Oblika, dimenzije in način pritrjevanja fasadnih plošč so odvisni od projekta za posamezni

objekt. V tehnološkem načrtu so sistemi pritrjevanja predvideni in narisani točni načini

namestitve in pritrditve fasadnih plošč.

Fasadne elemente se na objektu montira s pomočjo avtodvigala in ustreznimi

navezovalnimi sredstvi.

Pri nameščanju fasadne plošče morata dva delavca s pomočjo vrvi element pridrževati in

ga usmerjati na mesto montaže. Ko je element točno nastavljen, ga vodja dvigala na znak

signalista postopoma spusti na predvideno mesto. V kolikor je nameščanje elementa

oteženo si monterja pomagata z lestvami. Spuščanje elementa mora potekati postopoma,

tako da je onemogočeno vsako popuščanje navezovalnega sredstva. Navezovalno sredstvo

monter odpne s pomočjo lestev, priprave za daljinsko odpenjanje ali pa s pomočjo

hidravlične košare.

6.3.7 Montaža ostalih elementov in zaključna dela

Vse elemente, ki v elaboratu niso opisani in pri elementih, kjer nastopajo določene

specifičnosti, se montira po načinu in postopku, ki ga določi odgovorni vodja montažnih

del z upoštevanjem splošnih varnostnih navodil. V kolikor pride pri montaži do nejasnosti,

je odgovorni vodja del dolžan te razrešiti v sodelovanju s pristojnimi službami v enoti.

Vsa zaključna dela, kot so odstranjevanje sider za dviganje elementov, varilska dela,

obdelava elementov, betoniranje, krpanje, kitanje ipd., se opravi s pomočjo opisanih

pripomočkov ter z upoštevanjem navodil za varno delo.


7 SKLEP

S tehnološkega in ekonomskega vidika vidimo, da je montažna gradnja pustila svojevrsten

pečat v gradbeništvu. Ključnega pomena je način izvedbe in hitrost gradnje. Vse procese

povezuje sodobna tehnologija z dobro organizacijo ter usposobljeno delovno silo.

Prednapete votle plošče spadajo med tiste elemente montažne gradnje, ki so se v tujini

hitro uveljavile. Eden izmed mnogih načinov izdelave PVP plošč je metoda ekstrudiranja.

PVP-plošče se uporabljajo v glavnem za medetažne konstrukcije pa tudi za ravne in

poševne strehe ter stene in fasade. Uporaba elementa ni vezana na določen sistem

montažne gradnje, tako da v povezavi z armirano betonskimi ali jeklenimi okvirji,

monolitnimi ali zidanimi stenami omogoča hitro in ekonomično gradnjo stanovanjskih,

poslovnih in industrijskih objektov.

Tehnološki postopek izdelave PVP-plošč sestavlja več faz dela v proizvodnem obratu, ki

deluje nemoteno in skozi celo leto, tako da ni pogojeno z vremenskimi vplivi. PVP plošče

so nepogrešljive tako v montažni kot v monolitni gradnji. Njene prednosti so:

� hitra izdelava in enostavna montaža

� manjša poraba materiala

� velika nosilnost

� premagovanje večjih razponov

� majhna debelina, itd


8 LITERATURA IN VIRI

[1] Dobrosav Jevtić, Prednapregnuti beton 1, Građevinska knjiga, Beograd, 1979. [2] Franc Cafnik, Tehnologija izdelave prednapetega betona, VTŠ Maribor, Maribor, 1984. [3] Lidija Marinšek, Konstrukcijsko-tehnološki vidik izgradnje avtosalona in servisa vozil

Renault-Postojna v montažni armiranobetonski izvedbi, diplomska naloga, FG, Maribor, 2001. [4] Prednapeti beton, predavanja, Zagreb 2007. URL: http://www.grad.hr./gukov/pdf/prednapeti-beton.pdf. [5] Primorje d.d, Interna dokumentacija.

[6] Primorje d.d, Tehnična dokumentacija o prednapetih votlih ploščah; 2000. [7] Franc Saje, Ekspertiza o primernosti uporabe prednapetih votlih plošč za konstrukcije

na potresnih območjih, FGG, Ljubljana, 28.01.1999. [8] Vibrobeton, Priručnik za projektiranje prednapetih šupljih ploča, Građevinski fakultet Sveučilišta J.J. Strossmayera, Osijek. [9] Vladica Herak – Marović, Osnove prednapetih konstrukcija, 2006/07. URL: http://www.gradst.hr/katedre/bkm/vladica_nastava/Betonske%20konstrukcije%202/12%20predavanje%20-%20Prednapete%20konstrukcije.pdf [10] Podešva Zlatko, Tonica Rijavec – Pečanac, Prednapete votle plošče v tehnologiji

ekstrudiranega betona, Gradbeni vestnik, v.39(1990), št. 5-6 [11] Katalog montažnih elementov, Stavbar IGM, Maribor


9 PRILOGE

9.1 Kazalo slik

Slika 2.1: Nosilec obremenjen z koristno obtežbo s pripadajočim napetostnim diagramom 2

Slika 2.2: Napetostni diagrami za stanja prednapenjanja ...................................................... 5

Slika 2.3: Notranje in zunanje prednapenjanje (naknadno)................................................... 6

Slika 2.4: Primer zunanjega prednapenjanja ......................................................................... 7

Slika 4.1: Pregled elementov............................................................................................... 11

Slika 4.2: Armatura za peto temelja .................................................................................... 12

Slika 4.3: Temeljna peta pripravljena za betoniranje .......................................................... 12

Slika 4.4: Armaturni koš za čašo temelja in zabetonirana peta temelja .............................. 13

Slika 4.5: Točkovni temelji povezani s pasovnimi temelji.................................................. 13

Slika 4.6: Primer vogalnega in robnega stebra .................................................................... 14

Slika 4.7: Kratka konzola na stebru na katero montiramo nosilec ...................................... 15

Slika 4.8: Opaž za prednapeti nosilec in stranica opaža za klasični dvokapni nosilec........ 16

Slika 4.9: Proga in armatura za prednapeti nosilec ter pripravljena armatura za klasični

dvokapni nosilec .................................................................................................................. 16

Slika 4.10: Vrvi na kolutih ter sidranje vrvi pri prednapetem nosilcu ................................ 17

Slika 4.11: Primer prednapetega in klasičnega dvokapnega nosilca ................................... 18

Slika 4.12: Kalup za Π–ploščo ............................................................................................ 19

Slika 4.13: Deponiranje Π-plošč ......................................................................................... 20

Slika 4.14: Primer fasadnega elementa z rebri .................................................................... 21

Slika 4.15: Fasadni element d=20 cm.................................................................................. 22

Slika 4.16: Fasadni element d=26 cm.................................................................................. 23

Slika 4.17: Toplotni most pri robovih in odprtinah ............................................................. 25

Slika 4.18: Postavljena izolacija po celotni površini elementa na levi strani ter premaz

izolacije za zaščito pred vlago na desni strani. .................................................................... 26

Slika 5.1: Grafični prikaz nosilnosti PVP 200..................................................................... 29

Slika 5.2: Shematični prikaz PVP 200................................................................................. 29








Slika 5.9: Proizvodna linija ................................................................................................. 40

Slika 5.10: Dispečer............................................................................................................. 40

Slika 5.11: Ekstrudor ........................................................................................................... 41

Slika 5.12: Napenjalna naprava ........................................................................................... 41

Slika 5.13: Žaga za rezanje betona ...................................................................................... 42

Slika 5.14: Klešče, s katerimi dvignemo element ............................................................... 42

Slika 5.15: Odlaganje plošč na kamion ali deponijo ........................................................... 50

Slika 5.16: Prikaz možnih razpok........................................................................................ 51

Slika 5.17: Tolerance dimenzij............................................................................................ 53

Slika 5.18: Naleganje plošče na nosilec .............................................................................. 55

Slika 5.19: Tolerance pri montaži........................................................................................ 56

Slika 5.20: Zalitje stika med ploščama................................................................................ 57

Slika 5.21: Tlačna plošča..................................................................................................... 57

Slika 5.22: Linijska obtežba ................................................................................................ 58

Slika 5.23: Točkovna obtežba ............................................................................................. 59

Slika 5.24: Prečni prerez pod poljubnim kotom.................................................................. 59

Slika 5.25: Izrezi, poglobitve in odprtine ............................................................................ 60

Slika 5.26: Previsna plošča.................................................................................................. 61

Slika 6.1: Na levi strani je ponazorjen dvig stebra s transportnega sredstva, medtem ko je

na desni strani slike vidna montaža stebrov. ....................................................................... 68

Slika 6.2: Montaža strešnega nosilca................................................................................... 69

Slika 6.3: Montaža strešne Π-plošče ................................................................................... 70


9.2 Kazalo tabel

Tabela 1: Osnovni podatki za posamezne vrste plošč ......................................................... 28

Tabela 2: Tabela za izračun potrebne armature................................................................... 47

Tabela 3: Izračun zdrsa 0l∆ ................................................................................................. 49

Tabela 4: Karakteristike posameznih plošč za zvok, ki se prenašajo po zraku ................... 62

Tabela 5: Toplotna prehodnost plošč s slojem polistirena vrednosti 0,037 W/m2K ........... 62

Tabela 6: Material................................................................................................................ 63

Tabela 7: Delo ..................................................................................................................... 63

Tabela 8: Stroški delovnega okolja ..................................................................................... 63

Tabela 9: Transport.............................................................................................................. 63

Tabela 10: Montaža ............................................................................................................. 64

Tabela 11: Material.............................................................................................................. 64

Tabela 12: Delo ................................................................................................................... 64

Tabela 13: Material.............................................................................................................. 64

Tabela 14: Delo ................................................................................................................... 65

Tabela 15: Stroški delovnega okolja ................................................................................... 65

Tabela 16: Transport............................................................................................................ 65

Tabela 17: Montaža ............................................................................................................. 65

Tabela 18: Zalivanje stikov med PVP-ploščami ................................................................. 65


9.3 Grafične priloge

Grafične priloge se nanašajo na poslovno trgovski objekt EUROCENTER v Novi Gorici.

1. zapisnik o prednapenjanju nosilcev

2. shema razporeditve jeklenih vrvi

3. napenjanje kablov na liniji PVP, napenjalka 100 kN

4. napenjanje kablov na liniji PVP, napenjalka 160 kN

5. zapisnik o napenjanju kablov za prednapete votle plošče h=20 cm

6. zapisnik o napenjanju kablov za prednapete votle plošče h=26,5 cm



9. tloris PVP plošče

10. armaturni načrt montažnega nosilca

11. tloris fasadnega panela

12. armaturni načrt I - nosilca

13. armaturni načrt L - nosilca

14. armaturni načrt stebra

15. pozicije PVP plošč in nosilcev

16. prerez D-D nosilcev, PVP plošč, stebrov, temeljev

Documents

PREDSTAVITEV ARMIRANOBETONSKE MONTAŽNE …