PREDLOG ZA AKREDITACIJO - UM · Web viewSenat UM FERI sprejme predlagano ponovno akreditacijo doktorskega študijskega programa tretje stopnje Elektrotehnika. Predlog ponovne akreditacije

POSODOBLJENO, PREDMETNIK JANUAR 2019POGOJI ZA NAPREDOVANJE 2019

PREDLOG ZA AKREDITACIJO

Visokošolskega zavoda: Študijskega programa: Prva akreditacija

Akreditacija preoblikovanja

Podaljšanje akreditacije

Prva akreditacija

Akreditacija spremembe

Podaljšanje akreditacije

Ime visokošolskega zavoda in sedež: Ime študijskega programa:Univerza v MariboruFakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Koroška cesta 46, Maribor

Elektrotehnika

A. SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU

1. Vrsta visokošolskega zavoda: univerza

članica univerze samostojni visokošolski zavod

število sodelujočih zavodov je ___

2. Izpis sklepa / sklepov visokošolskega zavoda:

Utemeljitev:

Prva akreditacija: Senat UM FERI: 8. 9. 2008 Senat FERI sprejme predlagani doktorski študijski program tretje

stopnje Elektrotehnika. Predlog študijskega programa posredujemo Senatu Univerze v Mariboru v nadaljnji postopek za akreditacijo.

Senat UM: 21. 10. 2008 Senat UM daje soglasje k vlogi za akreditacijo novega doktorskega študijskega programa tretje stopnje Elektrotehnika ter sklep posreduje Svetu RS za visoko šolstvo v nadaljnjo obravnavo.

Svet RS za visoko šolstvo: 12. 3. 2009 Svet RS za visoko šolstvo daje soglasje k izvajanju študijskega programa tretje stopnje Elektrotehnika, strokovni naslov: doktor znanosti/doktorica znanosti, okrajšava dr.

Podaljšanje akreditacije: 27. 3. 2015 Senat UM FERI sprejme predlagano ponovno akreditacijo doktorskega

študijskega programa tretje stopnje Elektrotehnika. Predlog ponovne akreditacije posredujemo Senatu Univerze v Mariboru v nadaljnji postopek za ponovno akreditacijo.

22. 9. 2015 se Senat UM seznani z vlogo za ponovno akreditacijo študijskega programa tretje stopnje Elektrotehnika in jo posreduje v nadaljnjo obravnavo Nacionalni agenciji RS za

1


kakovost v visokem šolstvu.

3. Podatki o vlagatelju:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

prof. dr. Zdravko Kačič, rektor

Zavod, organizacija Univerza v MariboruUlica in hišna številka Slomškov trg 15Poštna številka in pošta 2000 MariborTelefon / Faks 02 23 55 280 / 02 23 55 211Elektronski naslov [email protected]

4. Podatki o članici oziroma organizacijski enoti univerze v primeru akreditacije študijskega programa:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

prof. dr. Borut Žalik, dekan

Zavod, organizacija Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatikoUlica in hišna številka Koroška cesta 46Poštna številka in pošta 2000 MariborTelefon 02 220 70 00 / 02 220 72 72Elektronski naslov [email protected], [email protected]

5. Podatki o lokalni skupnosti, podjetju, ustanovah in drugih sodelujočih pri ustanavljanju zavoda:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)Zavod, organizacijaUlica in hišna številkaPoštna številka in poštaTelefonElektronski naslov

Tabelo po potrebi kopirajte.

6. Podatki o ustanovitelju/ustanoviteljih (V primeru, ko gre za javni zavod, je ustanovitelj Republika Slovenija.):

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)Zavod, organizacijaUlica in hišna številkaPoštna številka in poštaTelefonElektronski naslov

B. PODROČJA PRESOJE

2

mailto:[email protected]




1. Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost zavoda so jasno določeni in javno objavljeni. da ne

a) Iz poslanstva in vizije visokošolskega zavoda so jasno razvidni izobraževalni, znanstveni, raziskovalni, umetniški oziroma strokovni cilji. da ne

b) Strategija visokošolskega zavoda vsebuje načrt in načine za uresničevanje oblikovanih ciljev. da ne

c) Načrtovana je notranja organiziranost zavoda; ta je pregledna, jasno opredeljene so pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja.

da ne

Utemeljitev:

Poslanstvo in vizija (http://feri.um.si/o-nas/poslanstvo-in-vizija/) cilji, strateške usmeritve, ključne vrednote (http://feri.um.si/o-nas/strategija-in-vrednote/) in organiziranost Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI) (http://feri.um.si/o-nas/organiziranost-in-organi/) izhajajo iz poslanstva, vizije, strategije in ciljev Univerze v Mariboru (http://www.um.si/univerza/predstavitev/Strani/Poslanstvo-in-vizija.aspx), ki so usklajeni z Nacionalnim programom visokega šolstva. Strateška usmerjenost se prilagaja v skladu z dokumenti fakultete in univerze.

Delovati želimo na način, da dosežemo celostno dopolnjevanje izobraževanja na vseh nivojih z rezultati lastnih in tujih znanstvenih raziskav ter s smernicami razvoja družbe, ki vodijo v ekonomsko učinkovito, vendar do narave in ljudi odgovorno, trajnostno naravnano gospodarsko aktivnost.

Poslanstvo UM FERI je posredovati študentom znanja, temelječa na mednarodno priznanem znanstvenoraziskovalnem delu ter jim s tem omogočati uspešno vključevanje v bodoča delovna okolja v Sloveniji in mednarodnem prostoru.

Vizija fakultete je utrditi položaj mednarodno prepoznavne univerzitetne izobraževalne in raziskovalne ustanove na področjih elektrotehnike, računalništva, informatike, medijskih komunikacij, telekomunikacij in mehatronike v srednji Evropi, ki bo kakovostna in privlačna za dodiplomske in podiplomske študente iz Slovenije in mednarodnega prostora.

Strateške usmeritve fakultete so: izboljševanje pedagoškega dela, temelječega na znanstvenoraziskovalnem delu, doseganje mednarodno primerljive znanstvenoraziskovalne odličnosti, povečanje deleža motiviranih študentov iz Slovenije in tujine, ohranjanje deleža aplikativnih in razvojnih nalog ter sredstev, posodabljanje pedagoške in raziskovalne infrastrukture, spodbujanje prenosa znanj in tehnologij v okolje.

Naše ključne vrednote: akademska odgovornost, kakovost pedagoškega, znanstvenoraziskovalnega in razvojnega dela, visoki etični standardi, družbena odgovornost in trajnostni razvoj.

Organiziranost UM FERI je pregledna. Pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja so jasno opredeljene v Splošnem aktu o organiziranosti in sistemizaciji univerze in članic, ki je vključno s spremembami in dopolnitvami dostopen na

3

http://www.um.si/univerza/predstavitev/Strani/Poslanstvo-in-vizija.aspx

http://feri.um.si/o-nas/organiziranost-in-organi/

http://feri.um.si/o-nas/organiziranost-in-organi/

http://feri.um.si/o-nas/strategija-in-vrednote/

http://feri.um.si/o-nas/poslanstvo-in-vizija/


naslednjem spletnem naslovu: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=127. Na istem spletnem naslovu je dosegljiva tudi organizacijska shema z opisi delovnih mest.

Vključevanje študentov v organe upravljanja izhaja iz Zakona o visokem šolstvu in Statuta Univerze v Mariboru (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx).

Študenti sodelujejo v vseh organih Univerze v Mariboru (UM) in imajo v njih najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov.

2. Navedite študijski/e program/e:

Vrsta študijskega programa Stopnja študijskega programa

Ime študijskega programa

Doktorski študijski program 3. stopnja ELEKTROTEHNIKA

a) Opredelitev področij študijskih programov po klasifikaciji KLASIUS:

Ime programa: ELEKTROTEHNIKA

Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: (Program razvrstite po drugi in četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite 2-mestno in 5-mestno kodo.)ožja skupina vrst – raven:

18podrobna skupina vrst – vrsta:

18202Utemeljitev:

Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-P16: (Program razvrstite v eno področje, in sicer tisto, ki prevladuje v njem. Razvrstite ga po vseh štirih klasifikacijskih ravneh oziroma vpišite 1-, 2-, 3- in 4-mestno kodo. V primeru interdisciplinarnega programa tabelo po potrebi kopirajte.)

široko področje07

ožje področje071

podrobno področje0713

Utemeljitev:

b) Opredelitev študijskih področij po klasifikaciji ISCED: (Označite večinsko področje, ostala navedite v utemeljitvi.)

(14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev

(21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede

(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (64) veterinarstvo

4

http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx

http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=127


(32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo

(72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost

Utemeljitev:

3. Znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati:(Označite večinsko področje, ostala navedite v utemeljitvi.)

naravoslovno-matematične vede tehniške vede medicinske vede biotehniške vede

družboslovne vede humanistične vede druge vede

Utemeljitev:

4. Umetniške discipline:

Utemeljitev:Nimamo umetniških disciplin.

B.1 VPETOST V OKOLJE

5. Vloga zavoda in predvidenih učinkov je opredeljena v ožjem in širšem okolju v: gospodarskem razvoju, da ne družbenem razvoju, da ne kulturnem razvoju. da ne

Utemeljitev:

Študij elektrotehnike v Mariboru izvajamo na UM FERI oz. njenih prednicah že več kot pet desetletij. Ves čas svojega obstanka se zavedamo svojega poslanstva, to je vzgoje in izobraževanja novih inženirjev, magistrov in doktorjev znanosti ter podpore gospodarstvu.

Podiplomski študij Elektrotehnike smo začeli izvajati leta 1977, leta 1979 je doktoriral prvi doktor znanosti. Do današnjega dne je svoj doktorski študij uspešno zaključilo več kot 150 doktorjev znanosti, ki so pomembno vplivali na razvoj narodnega gospodarstva na različnih področjih elektroenergetike, elektronike, industrijske proizvodnje, avtomatizacije in robotizacije.

Razmere na trgu zahtevajo visoko stopnjo konkurenčnosti, inovativnosti in prilagodljivosti. Uspešnost gospodarstva in s tem zagotavljanje narodne blaginje pa je v znatni meri odvisna od strokovnih in

5


socialnih kompetenc akademsko izobraženih strokovnjakov, pri čemer imajo strokovnjaki s področja elektrotehnike pomembno vlogo. Fakulteta se je že do sedaj odzivala na potrebe domače industrije in gospodarstva, vključevala pa se je tudi v številne domače in mednarodne razvojno-raziskovalne projekte, v katerih so sodelovali tudi njeni študenti, diplomanti, magistranti in doktorandi. Tesna povezanost z industrijsko prakso je ena izmed odlik naše fakultete, nenazadnje je bila prav zaradi potreb industrije tudi ustanovljena. S študijskimi programi, ki so usmerjeni v reševanje praktičnih problemov stroke, želimo tesno povezanost z industrijo še bolj poglobiti.

UM FERI ima z vidika gospodarskega razvoja v okolju pomembno vlogo, saj se v okviru znanstvenoraziskovalne dejavnosti vključuje v številne razvojno-raziskovalne projekte in programe, ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), projekte za gospodarstvo, mednarodne projekte v okviru 6. oz. 7. OP in druge mednarodne projekte. V vseh naštetih projektih sodelujejo tako raziskovalci, visokošolski učitelji in drugi visokošolski sodelavci kot tudi študenti, diplomanti, magistranti in doktorandi.

Doktorski študij je izjemno močno povezan z znanstvenoraziskovalnim delom. Fakulteta se samostojno in v sodelovanju z znanstvenimi skupinami drugih ustanov ukvarja tako z razvojnimi, aplikativnimi in temeljnimi raziskavami, kakor tudi z drugimi raziskovalnimi projekti za neposredne uporabnike.

Seznam proračunskih temeljnih, aplikativnih, postdoktorskih in ciljnih raziskovalnih projektov je dostopen na spletnem naslovu: http://www.sicris.si/public/jqm/org.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=503&code1=org&code2=auto&psize=10&hits=1&page=1&count=1&search_term=0796&id=699&slng=slv&order_by

Seznama aktualnih in zaključenih komunitarnih projektov sta dostopna na spletnem naslovuhttp://www.feri.um.si/raziskovanje/projekti/ .

Fakulteta se zaveda tudi pomena kulturne vpetosti za razvoj posameznika in družbe. Že štirinajst let organiziramo Dan FERI v okviru katerega obeležujemo dogodke, ki so fakulteto zaznamovali v preteklem letu ter se hkrati zahvalimo najzaslužnejšim. Leta 2009 je bil ustanovljen Alumni klub UM FERI, katerega glavni namen je redno in tesno povezovanje fakultete s svojimi diplomanti. Organiziranih aktivnosti se vsako leto udeleži okrog 300 bivših diplomantov.

Decembra 2014 smo ustanovili Programski svet elektrotehnike in mehatronike, marca 2015 pa še Programski svet računalništva, informatike in telekomunikacij ter tako poglobili sodelovanje z delodajalci v okviru naših študijskih programov.

Od leta 2012 na fakulteti deluje Mešani pevski zbor UM FERI, ki uspešno nastopa doma in v tujini. V objektih fakultete v okviru Fotografskega kluba UM FERI pripravljamo fotografske razstave. Soizvajamo tudi aplikativni raziskovalni projekt Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor, pred kratkim pa sta se iztekla še projekta »Konvergenca medijev in kulturna transformacija bralcev« in »Pomen digitalnih tehnologij za razvoj slovenske AV produkcije v luči strategije Evropa 2020«.

6. Izobraževalna dejavnost odraža zaposlitvene potrebe: gospodarstva, da ne

Utemeljitev:Diplomanti doktorskega študija elektrotehnike imajo poleg svoje temeljne usposobljenosti za raziskovalna delovna mesta s področja elektrotehnike na osnovi pridobljenih znanj in kompetenc

6

http://www.feri.um.si/raziskovanje/projekti/

http://www.sicris.si/public/jqm/org.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=503&code1=org&code2=auto&psize=10&hits=1&page=1&count=1&search_term=0796&id=699&slng=slv&order_by




široke možnosti za zaposlovanje na najrazličnejših področjih gospodarstva, ki so povezana s stroko elektrotehnike. Pridobljene kompetence jim omogočajo tudi prevzemanje vodstvenih funkcij v srednjih in večjih podjetjih ali družbah.

Po podatkih, ki smo jih zbrali s pomočjo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, podatki anket in povratne informacije iz gospodarstva kažejo na to, da je izobrazba s področja elektrotehnike dober temelj za nadaljnjo uspešno poklicno kariero, saj so diplomanti hitro in lahko zaposljivi. Velika večina jih je zaposlenih v Sloveniji, nekaj pa tudi v državah Evropske skupnosti in izven nje. Analiza podatkov ankete, ki smo jo opravili med diplomanti doktorskega študijskega kaže, da je 96,15 % respondentov zaposlenih, od tega skoraj 60 % v gospodarstvu. Analiza rezultatov ankete o doktorskem študiju je objavljena na spletni strani: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/studentske-ankete/.

Pozitivno vlogo je odigralo tudi usposabljanje mladih raziskovalcev, ki so po opravljenem študiju v glavnem zapustili fakulteto in so se zaposlili v gospodarstvu.

Program doktorskega študija elektrotehnike je ob akreditaciji podprla tako Zbornica elektronske in elektroindustrije Gospodarske zbornice Slovenije kot tudi nekatera vodilna podjetja na področju elektrotehnike, ki so podala mnenje, da imajo diplomanti doktorskega programa Elektrotehnika široke zaposlitvene možnosti, saj študij omogoča pridobitev specifičnih in širokih znanj s področja elektrotehnike, ki so potrebna za vrhunsko raziskovalno delo ter za delo v industriji in gospodarstvu kar se je pokazalo tudi v praksi.

negospodarstva. da ne

Utemeljitev:

Široka paleta znanj s področja elektrotehnike omogoča diplomantom doktorskega študija elektrotehnike neposredno zaposlitev tudi v negospodarskem sektorju. Zaposlujejo se tako v državni upravi, kot v ostalem javnem sektorju (zavodi, inštituti, agencije,…). Iz podatkov, ki jih pridobivamo s pomočjo anket, Alumni kluba ter notranjih virov informacij (neposredno preko mentorjev, sodelovanje v skupnih projektih,…) se približno 40 % doktorandov zaposli v negospodarstvu in sicer v raziskovalnih inštitutih, v univerzitetnem in srednješolskem izobraževanju, državni upravi, javnih zavodih.

7. Zavod ima sklenjene dogovore o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov. (Obvezno za vse študijske programe, ki vključujejo praktično izobraževanje.)

da ne

Utemeljitev:

Doktorski študijski program 3. stopnje Elektrotehnika ne vključuje praktičnega usposabljanja.

B.2 DELOVANJE ZAVODA

8. Zavod izkazuje opredeljene načine in oblike povezanosti študijskih programov z:

7

http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/studentske-ankete/


znanstvenim da ne raziskovalnim, da ne umetniškim, da ne strokovnim da nedelom nosilcev predmetov.

Utemeljitev:

V okviru UM FERI deluje osem programskih skupin; sodelavci, vpeti v izvajanje študijskih programov UM FERI, so večinoma člani ene od teh osmih programskih skupin, in sicer:P2-0028 Mehatronski sistemiP2-0041 Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitveP2-0057 Informacijski sistemiP2-0065 TelematikaP2-0069 Napredne metode interakcij v telekomunikacijahP2-0114 Aplikativna elektromagnetikaP2-0115 Vodenje elektromehanskih sistemovP2-0368 Optični senzorji in napredni interaktivni vmesniki

Več podatkov o posameznih programih je dostopnih na spletnem naslovu:http://www.sicris.si/public/jqm/org.aspx?lang=slv&opdescr=orgSearch&opt=2&subopt=504&code1=org&code2=nameadvanced&psize=10&hits=1&page=1&count=&search_term=name=0796%20and%20sci=%20and%20fil=%20and%20sub=%20and%20statfrm=&id=699&slng=&order_by .

Seznam proračunskih temeljnih, aplikativnih, postdoktorskih in ciljnih raziskovalnih projektov je dostopen na spletnem naslovu: http://www.sicris.si/public/jqm/org.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=503&code1=org&code2=auto&psize=10&hits=1&page=1&count=1&search_term=0796&id=699&slng=slv&order_by

Podatki o znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih projektih, ki niso zajeti v SICRIS in so se ali se izvajajo na fakulteti v obdobju 2008 - 2015 so dostopni na spletnem naslovu http://www.feri.um.si/raziskovanje/projekti/.

UM FERI je v obdobju 2008 - 2015 projektno sodelovala oz. še sodeluje z naslednjimi slovenskimi in tujimi podjetji:1. Optacore, d.o.o., Ljubljana2. BP Blister Pack, d.o.o., Odranci3. Dravske elektrarne Maribor, 2000 Maribor4. Letrika, d.d., Šempeter pri Gorici5. Elektro Slovenija, d.o.o. , Ljubljana6. Iskra Zaščite, d.o.o., Ljubljana7. Kolektor Group, d.o.o., Idrija8. RC IKT, d.o.o., Kranj9. ISKRAEMECO, d.o.o., Kranj10. Indramat elektromotorji, d.o.o., Škofja Loka12. SODO, d.o.o., Maribor13. IGEA, d.o.o., Ljubljana14. RC MASPOS, Gornja Radgona15. Gorenje Surovina družba za predelavo odpadkov d.o.o., Maribor16. Dewesoft d.o.o., Trbovlje

8





http://www.sicris.si/public/jqm/org.aspx?lang=slv&opdescr=orgSearch&opt=2&subopt=504&code1=org&code2=nameadvanced&psize=10&hits=1&page=1&count=&search_term=name=0796%20and%20sci=%20and%20fil=%20and%20sub=%20and%20statfrm=&id=699&slng=&order_by




17. GOAP, d.o.o., Solkan18. Iskratel, d.o.o., Kranj19. Gorenje Gospodinjski aparati, d.d., Velenje20. Biometrika, d.o.o., Maribor21. LOGICDATA, d.o.o., Maribor22. SVM Solutions and Technologies Sdn. Bhd., Malezija23. ESA, Nizozemska24. QUNDIS GmbH, Nemčija25. Good e-Learning, Anglija26. UCT/MRC Research Unit for Exercise Science and Sports Medicine, Južna Afrika27. Nano Solver GmbH, Nemčija28. Profotech CJSC, Rusija29. FISO, Kanada30. Bosch Rexroth AG

Izsledki znanstvenoraziskovalnega dela na fakulteti se vključujejo v študijske programe s prenavljanjem vsebin učnih načrtov, prenavljanjem praktičnega dela v laboratorijih in širitvijo znanja pedagoškega osebja, kar dviguje kakovost izvedbe pedagoškega procesa. Študenti lahko v okviru študijskih in raziskovalnih obveznosti uporabljajo sodobno raziskovalno opremo, ki je bila kupljena za raziskovalne potrebe. Če je le mogoče, se teme individualnih raziskovalnih del in projektov navezujejo na obstoječe raziskovalno delo fakultete.

9. Delež učnih vsebin v študijskih programih neposredno temelji na doseženem:

znanstvenem, da ne raziskovalnem, da ne umetniškem da ne

delu nosilcev predmetov.

Utemeljitev:

Nosilci predmetov na vseh študijskih programih, ki jih izvaja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, so vključeni v znanstvene, raziskovalne in strokovne projekte. V učne vsebine tako vnašajo izsledke svojega znanstvenoraziskovalnega dela.

Učne vsebine se prilagajajo sprotno, kar je razvidno tudi iz sprememb študijskih programov. Da so vsebine učnih načrtov povezane z znanstvenoraziskovalnim delom je vidno tudi iz samih vsebin učnih načrtov predmetov.

Vsebine učnih načrtov študijskega programa 3. stopnje Elektrotehnika so izbrane in povezane tako, da se po semestrih nadgrajujejo. Pri obveznem predmetu Metode znanstvenoraziskovalnega dela študenti pridobijo temeljna znanja za vključitev v znanstvenoraziskovalno delo in raziskovalne projekte. Vsak študent skupaj z mentorjem izbere tri izbirne predmete in tri seminarje, katerih vsebine se med seboj nadgrajujejo in dopolnjujejo. Študent tako pridobi teoretična znanja, s katerimi se lahko vključi v raziskovalno skupino in/ali projekt. Z individualnim raziskovalnim delom mentor usmerja študenta k znanstvenemu problemu, ki ga bo študent obravnaval v doktorskem delu.

Ocenjujemo, da je delež učnih vsebin, ki neposredno temeljijo na doseženem znanstvenem in raziskovalnem delu zelo visok, najvišji zagotovo pri štirih individualnih raziskovalnih delih.

9


Dosežke svojih raziskav doktorandi redno objavljajo v uglednih domačih ter mednarodnih znanstvenih in strokovnih revijah s faktorjem vpliva.

10. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s slovenskimi: visokošolskimi zavodi, da ne inštituti, da ne drugimi organizacijami, da ne podjetji, da ne strokovnimi združenji. da ne

11. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s tujimi: visokošolskimi zavodi, da ne inštituti, da ne drugimi organizacijami, da ne podjetji, da ne strokovnimi združenji. da ne

Utemeljitev:

UM FERI ima z tako nacionalnimi kot tudi mednarodnimi visokošolskimi zavodi, institucijami, organizacijami in podjetji zgledno sodelovanje. Sodelovanje se kaže v številnih skupnih projektih, delavnicah, problemskih konferencah, publikacijah, predavanjih, poletnih šolah, seminarjih in gostovanjih domačih in tujih strokovnjakov.

Fakulteta ima nadvse razvejano znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki se kaže v prodornem nastopu njenih profesorjev in raziskovalcev znotraj uglednih mednarodnih znanstvenih skupin in projektov, kar se neposredno odraža tudi v njihovih številnih objavah v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah, razmeroma bogato izmenjavo profesorjev in študentov z njenimi akademskimi partnerji iz tujine na vseh ravneh raziskovalne in študijske dejavnosti, ter v zadnjem času tudi njenega aktivnega sodelovanja pri skupnem prijavljanju študijskih programov z nekaterimi prominentnimi evropskimi univerzami.

V letu 2014 in 2015 so naši bilateralni raziskovalni partnerji:

Bosna in Hercegovina - Univezitet u Sarajevu, Elektrotehnički fakultet - Univezitet u Tuzli, Fakultet elektrotehnike

Rusija - N.N. Petrov Institut of Oncology, St. Petersburg

Združene države Amerike - The University of Alabama

Kitajska - Dalian Nationalities University

10


Indija - CSIR-Central Electronics Engineering Research Institute, Pilani - CSIR-Central Glass & Ceramic Research Institute, Kalkuta

Več o bilateralnih projektih je navedeno na spletnem naslovu http://www.feri.um.si/raziskovanje/projekti/.

Koordinatorji evropskih projektov, v katerih sodelujemo, so:Avstrija - Graz Technical UniversityFinska - The Municipal Federation of Savonia University of Applied Sciences, KuopioIrska - University of Limerick Optical Fibre Sensors Research CentreŠpanija - Agencia Estatal Consejo Superior de Investigaciones Cientificas, VICOMTECHŠvica - EPFL Multimedia Signal Processing GroupPortugalska - Instituto Politécnico do PortoSrbija - University of KragujevacVelika Britanija - Surrey Satellite Technology Ltd, University of York, University of BirminghamNemčija – University of Göttingen

UM FERI projektno sodeluje z naslednjimi podjetji:

registriranimi v Sloveniji Optacore, d.o.o., LjubljanaBP Blister Pack, d.o.o., OdranciDravske elektrarne Maribor, 2000 MariborLetrika, d.d., Šempeter pri GoriciElektro Slovenija, d.o.o. , LjubljanaIskra Zaščite, d.o.o., LjubljanaKolektor Group, d.o.o., IdrijaRC IKT, d.o.o., KranjISKRAEMECO, d.o.o., KranjIndramat elektromotorji, d.o.o., Škofja LokaSODO, d.o.o., MariborIGEA,d.o.o., LjubljanaRC MASPOS, Gornja RadgonaGorenje Surovina družba za predelavo odpadkov d.o.o., MariborDewesoft d.o.o., TrbovljeGOAP, d.o.o., Solkan Iskratel, d.o.o., KranjGorenje Gospodinjski aparati, d.d., VelenjeBiometrika, d.o.o., MariborLOGICDATA, d.o.o., Maribor

in tujimi podjetji: SVM Solutions and Technologies Sdn. Bhd., MalezijaESA, NizozemskaQUNDIS GmbH, NemčijaGood e-Learning, AnglijaUCT/MRC Research Unit for Exercise Science and Sports Medicine, Južna AfrikaNano Solver GmbH, NemčijaProfotech CJSC, RusijaFISO, Kanada

11



Bosch Rexroth AG, Nemčija

UM FERI ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje na področju izobraževalne dejavnosti z več kot stotimi visokošolskimi institucijami oz. univerzami 24 držav Evrope. Seznam institucij je objavljen na spletni strani: http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/erasmusplus/Strani/Medinstitucionalni-sporazumi-ERASMUS+.aspx.

V slovenskem prostoru UM FERI sodeluje z naslednjimi slovenskimi visokošolskimi zavodi: - članicami Univerze v Mariboru, - članicami Univerze v Ljubljani – največ s Fakulteto za elektrotehniko ter Fakulteto za računalništvo in informatiko, - članicami Univerze na Primorskem, - Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu,

sodeluje pa tudi z nekaterimi drugimi zavodi, inštituti in organizacijami: - Inštitutom Jožef Stefan, - Inštitutom za matematiko in fiziko, - Znanstveno raziskovalnim centrom SAZU, - Društvom študentov invalidov Slovenije, - Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, - Javno agencijo Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, - Gozdarskim inštitutom Slovenije, Ljubljana- Geodetskim inštitutom Slovenije, Ljubljana- ICEM-TC, - TECES, - Trojino - zavodom za uporabno slovenistiko, - 4S d.o.o.

Zaposleni so člani različnih združenj kot so: Institute of Electrical and Electronics Engineers (IEEE), Association of Computing Machinery (ACM), The International Federation of Automatic Control (IFAC), The International Association for Pattern Recognition (IAPR), International Society of Electrophysiology and Kinesiology (ISEK), Slovensko akademijsko tehniško-naravoslovno društvo SATENA, Društvo za medicinsko in biološko tehniko Slovenije (DMBTS), Slovensko društvo za razpoznavanje vzorcev (SDRV). Več podatkov o sodelovanju v strokovnih združenjih je razvidno iz biografij zaposlenih.

B.3 KADRI

12. Seznam visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev

Ime in priimek Naziv Področje izvolitve Datum zadnje izvolitve

1. Klemen Deželak docent elektrotehnika 28.1.20172. Drago Dolinar redni profesor močnostna elektrotehnika 26.03.19963. Denis Đonlagić redni profesor avtomatika in robotika 25.03.20084. Dušan Gleich redni profesor avtomatika in robotika 22.9.20155. Marjan Golob izredni profesor elektrotehnika 22.9.20176. Bojan Grčar redni profesor močnostna elektrotehnika 21.06.2000

12

http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/erasmusplus/Strani/Medinstitucionalni-sporazumi-ERASMUS+.aspx



7. Aleš Hace izredni profesor avtomatika in robotika 23.01.20158. Anton Hamler redni profesor močnostna elektrotehnika 15.02.20059. Marko Jesenik docent elektrotehnika 26.4.201810. Karel Jezernik redni profesor avtomatika in robotika 27.06.198611. Zdravko Kačič redni profesor telekomunikacije;

elektronika28.03.2003

12. Tatjana Kapus redna profesorica elektronika 16.2.201013. Peter Kitak docent elektrotehnika 23.6.201714. Marko Kos docent elektrotehnika 25.8.201715. Samo Kralj redni profesor fizika 19.6.200116. Iztok Kramberger docent elektrotehnika 23.12.201517. Vojko Matko izredni profesor elektrotehnika 01.09.201718. Marjan Mernik redni profesor računalništvo 21.10.200819. Miro Milanovič redni profesor avtomatika in robotika 30.09.200320. Martin Petrun docent elektrotehnika 25.9.201521. Jože Pihler redni profesor močnostna elektrotehnika 11.04.200622. Anton Pleteršek izredni profesor elektrotehnika 07.02.201323. Boštjan Polajžer izredni profesor močnostna elektrotehnika 09.07.201524. Janez Ribič docent elektrotehnika 24.4.201525. Jože Ritonja izredni profesor elektrotehnika 25.06.201626. Miran Rodič docent avtomatika in robotika 24.04.201427. Valerij Romanovskij redni profesor matematika 28.1.201428. Mirjam Sepesy

Maučecizredna profesorica telekomunikacije 27.02.2015

29. Rajko Svečko izredni profesor avtomatika in robotika 10.07.201530. Asif Šabanović redni profesor robotika i upravljanje

proizvodnih sistema19.01.2004

31. Riko Šafarič redni profesor avtomatika in robotika 11.04.200632. Gorazd Štumberger redni profesor močnostna elektrotehnika 20.03.200733. Mladen Trlep redni profesor močnostna elektrotehnika 15.02.2005

13. Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev so predpisani in javni. da ne

Utemeljitev:

Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja zaposlenih so predpisani z javno veljavno zakonodajo in akti Univerze v Mariboru.

Urejajo jih Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13, 79/13-popr.) in postopki opredeljeni v Kadrovskem priročniku UM (Obvestila XXV-9-2007), ki je objavljen na spletnem naslovu: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=126 in v katerem so opredeljeni tudi postopki imenovanja in napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev.

Postopki napredovanja (v plačni razred) so predpisani in potekajo na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 94/2010) - velja od 11. 12. 2010). Pravilnik je objavljen na spletnem naslovu: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=59.

13





Postopki izbire za zaposlitev (sklenitve pogodb o zaposlitvi) potekajo na podlagi javno objavljenih prostih delovnih mest.

14. Merila za izvolitve v nazive (osnutek meril v primeru prve akreditacije) upoštevajo minimalne standarde za izvolitev v naziv, ki jih določi agencija. da

ne

Utemeljitev:

Merila za izvolitve v ustrezni naziv visokošolskega učitelja so na Univerzi v Mariboru opredeljena v Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki jih je sprejel Senat Univerze v Mariboru dne 28. 2. 2012.

Merila ter vse spremembe in dopolnitve Meril so objavljene na spletnem naslovu: http://www.um.si/projekti/habilitacije/Strani/default.aspx.

Zahtevnejše kriterije za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na UM FERI je sprejel Senat fakultete dne 26. 4. 2013 in jih je potrdil Senat UM dne 21. 5. 2013. Objavljeni so na spletnem naslovu: http://www.um.si/projekti/habilitacije/Strani/Zahtevnej%C5%A1a_merila_do_2012.aspx.

Minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih je določil Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na 11. seji dne 18. 11. 2010. Skladno s temi standardi je Merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev sprejel Senat Univerze v Mariboru dne 28. 8. 2012.

Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerze v Mariboru usklajena z Merili, ki jih je sprejel svet agencije, so stopila v veljavo 1. 10. 2012.

Univerza v Mariboru je med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznala prizadevanja za implementacijo načel Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev ter Univerzi v Mariboru dovolila uporabo logotipa HR Excelence in research. Kodeks in listina sta objavljena na spletni strani UM: http://www.um.si/projekti/uvod/Strani/default.aspx.

FERI je sprejela svoj Kodeks etike znanstvenoraziskovalnega dela in publiciranja na UM FERI, objavljen je na spletni strani http://feri.um.si/raziskovanje/zakoni-merila-priporocila-kodeks/.

15. Vsi predvideni visokošolski učitelji in sodelavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju študijskih programov, imajo ustrezno veljavno izvolitev. da ne

Utemeljitev:

14

http://feri.um.si/raziskovanje/zakoni-merila-priporocila-kodeks/

http://www.um.si/projekti/uvod/Strani/default.aspx

http://www.um.si/projekti/habilitacije/Strani/Zahtevnej%C5%A1a_merila_do_2012.aspx

http://www.um.si/projekti/habilitacije/Strani/Zahtevnej%C5%A1a_merila_do_2012.aspx

http://www.um.si/projekti/habilitacije/Strani/default.aspx


Vsi visokošolski učitelji, ki sodelujejo pri pedagoškem procesu, imajo veljavno izvolitev, razen enega, ki pa ima dovoljenje Senata UM za opravljanje pedagoškega dela do dokončnosti postopka izvolitve v naziv.

16. Visokošolski učitelji in sodelavci opravljajo tako izobraževalno kot znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo. da ne

Utemeljitev:

Na UM FERI je zaposlitev vseh delavcev 276,1 FTE, pri čemer je delež zaposlitev na pedagoških delovnih mestih 161,8 FTE. Podatek vključuje vse visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce, ki opravljajo izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in strokovno delo za fakulteto. Visokošolski učitelji in sodelavci v okviru dopolnilnega delovnega razmerja pri istem delodajalcu opravljajo tudi znanstvenoraziskovalno delo v skupnem obsegu 17,32 FTE.

17. Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetniškem oziroma strokovnem delu je določena. da ne

Utemeljitev:

Delovna obremenitev v izobraževalnem, znanstvenem, raziskovalnem oz. strokovnem delu je na Univerzi v Mariboru določena s posameznimi akti:

Zakon o visokem šolstvu (UPB7 - Ur. l. RS, štev. 32/12, s sprem. do 109/12), Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM št. A5/2005 - in vse

dopolnitve meril (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=83) ,

Akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti Univerze v Mariboru, Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti, vse objavljeno na spletni strani

Univerze v Mariboru http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=83, in

Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev FERI: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnostid.aspx?iddok=74, ki so bila oblikovana na podlagi Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM in predstavljajo podlago za pripravo urnika za izvedbo študijskih programov, ki dodatno omogoča pedagoškim delavcem poleg izvedbe pedagoških obveznosti tudi sodelovanje na znanstvenoraziskovalnem področju.

V skladu z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM, imajo pedagoški delavci takšno neposredno pedagoško obveznost, da lahko ob njej še aktivno opravljajo raziskovalno delo, kar je tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi.

18. Razviti sta stalna skrb in pomoč za uveljavljanje in napredovanje mladih visokošolskih sodelavcev. da ne

Utemeljitev:

Predpostavljeni skrbijo, da mladi visokošolski sodelavci opravijo neposredne pedagoške obveznosti

15

http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnostid.aspx?iddok=74




v skladu z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM. To jim omogoča aktivno izvajanje raziskovalnega dela. Pri tem jim pomagajo s svojim znanjem in izkušnjami ter hkrati skrbijo za njihovo sprotno in stalno strokovno izobraževanje, zagotavljajo materialne in druge pogoje, pomagajo pri navezovanju stikov z domačimi in tujimi fakultetami in raziskovalnimi institucijami ter z gospodarstvom. Skoraj vsi mladi visokošolski sodelavci so vključeni v raziskovalne naloge. Sodelovanje pri raziskovalnih nalogah jim omogoča publiciranje svojih člankov, ki so potrebni za napredovanje. Fakulteta je uvedla letne razgovore z zaposlenimi. Letne razgovore opravljajo neposredno nadrejeni, s čimer imajo mladi visokošolski sodelavci možnost izpostaviti videnje svojega dela in morebitne probleme, podati svoje predloge in želje ter možnosti za izboljšanje svojega dela.

Za pridobitev doktorata znanosti se izobražuje 11 visokošolskih sodelavcev na starih doktorskih študijskih programih (sprejetih pred 11. 6. 2004) in 42 na študijskih programih 3. stopnje.

19. Visokošolski zavod sodeluje pri izmenjavi visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev:

doma, da ne v tujini. da ne

Utemeljitev:

Zaposleni na fakulteti sodelujejo kot gostujoči učitelji na tujih univerzah, v obliki sobotnega leta sodelujejo v tujih raziskovalnih ustanovah. Zaposleni pa sodelujejo tudi na drugih slovenskih visokošolskih zavodih (sodelovanje pri izvedbi pedagoškega procesa na drugi univerzi je možno samo, če je sklenjena pogodba o sodelovanju med univerzama). Nekateri so dopolnilno raziskovalno zaposleni na drugih slovenskih visokošolskih zavodih.

Domača mobilnost poteka znotraj članic Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem.

Vključeni smo bili v programe mobilnosti Erasmus, sedaj Erasmus+, kjer nadaljujemo z aktivnostmi in jih širimo na nova področja v skladu z razširitvami programa Erasmus+, CEEPUS mobilnosti, gostovanja tujih visokošolskih učiteljev pri nas in naših v tujini, gostovanja na drugih slovenskih visokošolskih zavodih, mobilnosti, povezane z mednarodnimi projekti…

Izmenjave pedagoških sodelavcev potekajo z institucijami navedenimi na spletni povezavi http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/erasmusplus/Strani/Medinstitucionalni-sporazumi-ERASMUS+.aspx.

Pregled mobilnosti je prikazan v spodnji tabeli.

Mobilnost osebja 2008/2009

2009/

2010

2010/2011

2011/2012

2012/

2013

2013/2014

Outgoing

ERASMUS-mobilnost pedagoškega osebja

10 18 14 9 14 12

CEEPUS-mobilnost pedagoškega osebja 8 0 2 2 2 2Skupaj osebje »outgoing« 18 18 16 11 16 14

16




Incoming

ERASMUS-mobilnost pedagoškega osebja

5 4 9 6 17 17

CEEPUS-mobilnost pedagoškega osebja 7 0 1 1 1 1Skupaj osebje »incoming« 12 4 10 7 18 18

20. Visokošolski zavod omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter strokovni razvoj vseh zaposlenih ter jim svetuje pri razvijanju poklicne poti.

da ne

Utemeljitev:

Pedagoško osebje se izobražuje za pridobitev formalne izobrazbe. V pretežni meri so to asistenti, ki se izobražujejo za pridobitev doktorata znanosti. Za pridobitev doktorata znanosti se izobražuje 11 visokošolskih sodelavcev na starih doktorskih študijskih programih (sprejetih pred 11. 6. 2004) in 42 na študijskih programih 3. stopnje. Pedagoško osebje se vključuje tudi v andragoško-pedagoško izobraževanje, izobraževanje za delo s spletnim učnim okoljem Moodle, obiskuje strokovne delavnice ipd.

Nepedagoški delavci se izobražujejo v lastnem interesu s podporo delodajalca za pridobitev formalne izobrazbe (izobražujejo se 3 administrativni delavci). Fakulteta zagotavlja pridobivanje in ohranjanje strokovnih licenc (ZUP, izobraževanja na področju varstva in zdravja pri delu). Administrativno osebje se udeležuje krajših usposabljanj ali tečajev. Na fakulteti smo imeli organiziran tečaj angleškega jezika za administrativno osebje, večje število administrativnih delavcev se je tudi udeležilo dvodnevnega tečaja excela, ki se ga bodo udeleževali tudi v tem letu.

21. Delež visokošolskih učiteljev, ki so (bodo, v primeru prve akreditacije zavoda) na zavodu v rednem delovnem razmerju, je 98 %.

22. Število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (FTE) je 148. Število študentov na enega (FTE) delavca je 2184/148 = 14,7. Število doktorskih študentov na enega (FTE) delavca je je 57/148=0,39.

23. Število študentov na enega visokošolskega učitelja je 2184/61 = 35,80. Število doktorskih študentov na visokošolskega učitelja je 57/61=0,93.

24. Število študentov na enega upravno-strokovnega delavca je 2184/31 = 70,45. Število doktorskih študentov na enega upravno-strokovnega delavca je 57/31=1,84.

25. Struktura in število podpornih delavcev bosta zagotavljali kakovostno podporo za izvajanje študijskih programov. da ne

Utemeljitev:

Na fakulteti je redno zaposlenih 31 administrativnih in drugih strokovnih delavcev po posameznih službah, ki jih trenutno, do imenovanja novega tajnika, fakultete vodita pomočnici tajnika, skupaj z vodji služb, in ti zagotavljajo strokovno podporo in pomoč pedagoškemu in raziskovalnemu kadru. Fakulteta ima: Službo za organizacijo študija, Službo za pravne, kadrovske in splošne zadeve, Službo

17


za finančno računovodske zadeve, Službo za znanstvenoraziskovalno delo, Referat za študentske zadeve in Knjižnico, ki je skupna za vse tehniške fakultete UM.

Zaposleni po posameznih službah so dosegljivi po elektronski pošti in telefonu (kontakti so objavljeni na http://feri.um.si/aplikacije/kontakti/ in http://feri.um.si/studij/kontakti/).

Na fakulteti je zaposlenih še 7 tehniških delavcev, ki skrbijo za stavbo in pripravo predavalnic ter so torej tehnična pomoč pedagoškemu kadru.

Uradne ure za študente imata Referat za študentske zadeve in Knjižnica, druge službe so organizirane tako, da so dosegljive vedno v delovnem času.

26. Seznam podpornih delavcev – tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev (po delovnih mestih):

Zap. št. Delovno mesto

(Predvideno) število strokovnih, upravnih sodelavcev, zaposlenih na tem delovnem mestu

(Predvideno) število tehniških sodelavcev, zaposlenih na tem delovnem mestu

1 Tajnik fakultete 02 Vodje služb, pomočnik tajnika 73 Samostojni strokovni delavec VII/2 2 224 Bibliotekar 15 Samostojni strokovni delavec VII/1 76 Strokovni delavec VI 47 Strokovni delavec V 58 Tehniški sodelavec VII/1 1 199 Tehniški sodelavec VI 7

10 Tehnični delavec V (I) 111 Tehnični delavec V (II) 1

12 Tehnični delavec vzdrževalec učne tehnologije V 4

13 Tehnični delavec IV (II) 2Skupaj 31 52

B.4 ŠTUDENTI

27. Predvideno število razpisanih mest študentov je: 25. / Pri podaljšani akreditaciji: Število študentov je 20.

Utemeljitev:

Pri prvi akreditaciji je bilo razpisanih 35 študijskih mest. Število razpisanih vpisnih mest za vpis v 1. letnik v študijskem letu 2014/2015 je 25.

Trenutno število vseh vpisanih študentov v doktorski študijski program Elektrotehnika je 20.

18

http://feri.um.si/studij/kontakti/

http://feri.um.si/aplikacije/kontakti/


V prvi in drugi letnik je vpisanih po 7 študentov, v tretji letnik 1 študentka, 5 študentov pa je vpisanih v absolventski staž.

Število vpisnih mest smo znižali skladno z zmanjšanjem zanimanja za vpis, ki je predvsem posledica dejstva, da je v času prve akreditacije študij sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, nato pa je bilo to sofinanciranje ukinjeno. Prav tako se je izteklo sofinanciranje po Inovativni shemi za sofinanciranje doktorskega študija za spodbujanje sodelovanja z gospodarstvom in reševanja aktualnih družbenih izzivov, že od leta 2010 pa tudi ni več razpisa za mlade raziskovalce iz gospodarstva.

Število razpisanih vpisnih mest pa sicer predvidevamo tudi na osnovi pedagoških in raziskovalnih kapacitet, analize potreb na trgu ter na osnovi števila diplomantov na študijskih programih 2. stopnje.

28. Visokošolski zavod zagotavlja kandidatom za študij in že vpisanim študentom svetovalne storitve, povezane z vpisom in informacijami o študiju ter zaposlitvenih možnostih.

da ne

Utemeljitev:

UM FERI nudi kandidatom za študij in vpisanim študentom vrsto možnosti svetovalnih storitev, ki so povezane z vpisom in informacijami o študiju ter možnostih zaposlitve.

Na fakulteti v največji meri za informiranje o vpisnem postopku ter o vseh informacijah glede študija skrbi Referat za študentske zadeve, ki med drugim tudi javno objavlja vse potrebne informacije na spletni strani http://feri.um.si/, ima pa tudi posebno elektronsko pošto referat.feri@ um.si , preko katere lahko iskalci informacij dobijo vse podatke o študiju.

Na ravni univerze za informiranje o vpisnem postopku skrbita Visokošolska prijavno-informacijska služba UM ter Služba za izobraževanje in študijske zadeve, ki javno objavljata vse potrebne informacije na spletnih straneh http://www.um.si/vpis/Strani/default.aspx in http://www.um.si/studij/podiplomski-studij/Strani/3--stopnja.aspx. Prav tako je na ravni univerze vzpostavljen Karierni center UM http://kc.um.si/, kjer študente in diplomante ozaveščajo o pomenu pravočasnega načrtovanja karierne poti, na voljo pa so tudi osebno svetovanje, priprave na zaposlitveni razgovor in raznovrstna izobraževanja.

Doktorski študijski program je specifičen, zato se za kandidate, ki jih zanima doktorski študij, organizirajo individualni razgovori z vodjo Referata za študentske zadeve, ki hkrati skrbi za področje doktorskega študija. Le-ta po potrebi kandidate napoti na prodekana za znanstvenoraziskovalno dejavnost oziroma morebitne možne mentorje. Bodoče študente že v času prijave za vpis seznani z vsemi posebnostmi doktorskega študija, nato pa jim svetuje pri vseh potrebnih administrativnih postopkih študija, prijave teme, priprave in zagovora doktorske disertacije.

Že vpisane doktorske študente o vseh informacijah obveščamo preko elektronske pošte in spletne strani, pomembnejše informacije pa posredujemo tudi po klasični pošti. Na spletni strani imamo tudi posebno notico Iščem službo http://feri.um.si/zaposlitve/, preko katere študente posebej obveščamo o zaposlitvah.

Vsako leto izdamo tudi posebno brošuro »Doktorski študijski programi«.

19

http://feri.um.si/zaposlitve/

http://kc.um.si/

http://www.um.si/studij/podiplomski-studij/Strani/3--stopnja.aspx

http://www.um.si/vpis/Strani/default.aspx

http://feri.um.si/


29. Enakopravnost vseh študentov je zagotovljena. da ne

Utemeljitev:

Pravice in enakopravnost študentov na Univerzi v Mariboru so opredeljene v Statutu Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx.

Enakopravnost študentov s posebnim statusom ureja Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=46, enakopravnost študentov invalidov pa še posebej Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=47.

Vse opredeljene pravice so dosledno spoštovane in upoštevane.

Na UM FERI posvečamo študentom s posebnim statusom posebno pozornost. V študijskem letu 2014/2015 imamo trenutno 18 študentov s posebnim statusom (trenutno, študent namreč lahko odda vlogo kadarkoli med letom), od tega enega študenta na doktorskem študiju. Je pa to število vsekakor večje, saj nekateri študenti posebnega statusa uradno ne želijo. Koordinatorka je vodja referata, ki študente že ob vpisu pozove k oddaji vloge, nato pa z njimi opravlja individualne razgovore, na podlagi katerih študentom skušamo omogočiti čim bolj optimalne razmere za študij.

Pri opravljanju študijskih obveznosti študentom s posebnim statusom omogočamo opravljanje izpitov izven razpisanih izpitnih obdobij, opravljanje pisnega izpita v ustni obliki, opravljanje ustnega izpita v pisni obliki, podaljšan čas pisanja izpitov, prilagoditev izpitnih pol, razdelitev obsežnejših izpitov na manjše dele, zagotavljanje posebnega prostora za opravljanje izpita, opravljanje izpita s pomočjo računalnika ali druge ustrezne opreme, uporabo posebnih pripomočkov (el. lupe, povečevala, …).

Gibalno ovirani študenti imajo možnost parkiranja v podzemni garaži UM FERI, od koder imajo dostop do skoraj vseh prostorov v objektu G2. V drugih primerih poskrbimo, da profesor za študenta izvede govorilne ure v zanj dostopnih prostorih. Prav tako poskrbimo, da je zanje dostopna vsa potrebna razvojna in raziskovalna infrastruktura.

Naglušnim in slabovidnim študentom pomagamo predvsem s prilagoditvijo literature in izpitnih pol.

Prav tako uspešno sodelujemo s strokovnjaki Rehabilitacijskega centra Soča. V letošnjem letu na ta način koordiniramo delo in pomagamo dvema študentoma po hudi možganski poškodbi.

Že nekaj let imamo tudi tutorja za študente s posebnimi potrebami, ki je tudi sam študent doktorskega študija in zna študentom pomagati in prisluhniti.

Z Društvom študentov invalidov aktivno sodelujemo. Na osnovi rezultatov anket, ki so jih opravili v okviru projekta StuDis - Razvijanje inkluzivnega visokega šolstva, uspešno izboljšujemo pogoje za študij študentov invalidov.

30. Iz (osnutka) statuta zavoda je razvidno, da bo študentom omogočeno:

20




http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx


organiziranje, da ne sodelovanje v organih upravljanja. da ne

Utemeljitev:

V skladu z ZViS in s Statutom UM sodelujejo študenti v vseh organih UM tako, da v njih sodelujejo z najmanj eno petino voljenih članov.

Na fakulteti sodelujejo študenti v vseh organih: senatu, komisijah senata, Akademskem zboru in Poslovodnem odboru, kjer je po funkciji tudi prodekan za študentska vprašanja.

Študenti delujejo v študentskem svetu v skladu s Pravilnikom o sestavi in delovanju študentskih svetov: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=48. Študentski svet UM FERI (ŠS FERI) je organ, ki obravnava in sklepa o vprašanjih s študijskega področja, ki so pomembna za študente. Po ZViS in Statutu UM je edini zastopnik mnenj in interesov vseh študentov fakultete.

ŠS FERI sestavljajo predsedniki vsakega letnika in po en član vsakega letnika oziroma sveta absolventov in sveta podiplomskih študentov, ki ga ti izvolijo izmed svojih članov. Prodekan za študentska vprašanja je član po svojem položaju. Mandatna doba članov traja eno leto, mandat prodekana pa dve leti, z možnostjo enkratnega podaljšanja. Glavna naloga je ukvarjanje s študijsko problematiko in reševanje težav študentov v okviru študijskega procesa, podajanje mnenj o pedagoškem delu asistentov, docentov, izrednih in rednih profesorjev, ko ti zaprosijo za izvolitev v pedagoške nazive. Študentski svet v okviru svojega programa dela organizira razne dogodke za prepoznavnost študentskega sveta in funkcionarjev ter organizira dogodke povezane z tematiko, ki zanima študente fakultete.

ŠS FERI obravnava in daje Senatu UM FERI in Študentskemu svetu UM mnenje o zadevah iz njegove pristojnosti, razpolaga s sredstvi za interesno dejavnost študentov, skrbi za reševanje problemov študentov v zvezi z študijskim procesom, prizadeva si za čim višjo kakovost študija ter skrbi za športne aktivnosti študentov. Prav tako se zavzema za sodelovanje z drugimi članicami UM in drugimi univerzami.

ŠS FERI sofinancira organizacijo različnih tekmovanj in mednarodnih strokovnih študentskih srečanj. Prav tako sofinancira študentske udeležbe na tehnoloških sejmih in strokovnih ekskurzijah.

O svojem delovanju poroča Senatu UM FERI in Komisiji za študijske zadeve ter tako skrbi, da je vodstvo fakultete seznanjeno z načrti in cilji.

V letošnjem študijskem letu si je ŠS FERI zadal nalogo, da poskuša za študente pripraviti ter organizirati kar se da veliko poučnih ter uporabnih predavanj ter delavnic, na katerih bodo študenti pridobivali dodatno uporabno znanje, ki jim bo koristilo v nadaljnji karieri ter predstaviti obštudijsko dejavnost v katero se imajo možnost vključevati. ŠS FERI bo skušal tudi organizirati zabavne dejavnosti s pomočjo katerih krepimo tudi socialno plat študentskega življenja na fakulteti. Vključen je tudi v tutorski program, v okviru katerega pomagajo predvsem študentom prvih letnikov prve stopnje pri vključevanju v akademsko sfero ter lajša premagovanje začetnih ovir.

21



31. Način preverjanja in ocenjevanja znanja omogoča študentom spremljanje lastnega napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc. da ne

Utemeljitev:

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG, ki je s spremembami in dopolnitvami objavljen na spletnem naslovu: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=32.

S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja znanja in ocenjevanja študentov.

Na tretji stopnji je narava predmetov takšna, da študente usmerjamo k znanstvenoraziskovalnemu delu. Poudarek je na individualnem raziskovalnem delu z mentorjem, pripravi seminarjev in individualnih raziskovalnih del, pisanju znanstvenih in strokovnih člankov, udeležbi na mednarodnih konferencah ter sodelovanju pri različnih projektih. Glede na to, da se večina predmetov izvaja mentorsko, lahko mentor in študent napredek ocenjujeta ves čas neposredno.

UM FERI izvaja analizo uspešnosti študija v okviru analize vseh študijskih programov v marcu in oktobru ter v okviru priprave samoevalvacijskega poročila za posamezno študijsko leto. Poročila pripravi in sprejme Komisija za ocenjevanje kakovosti ter jih posreduje v potrditev ustreznim organom na UM FERI oz. UM.

32. Študenti si med študijem pridobijo ustrezne kompetence ter možnost za vključevanje v raziskovalne in strokovne projekte. da ne

Utemeljitev:

Doktorski študenti sodelujejo v vseh programskih skupinah, projektih Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, mednarodnih projektih in projektih za gospodarstvo ter imajo tako možnost raziskovati v okviru vseh projektov, ki se izvajajo na fakulteti. Glede na to, da imamo na UM FERI 27 laboratorijev s pestro razvejano raziskovalno dejavnostjo, se študenti lahko vključijo v delo na področju, ki jih najbolj zanima. Seznam vseh projektov je objavljen na spletnih straneh: http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/ in http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/samoevalvacijska-porocila/.

Na UM FERI študente doktorskega študija v raziskovalno delo vključimo takoj po vpisu, saj vsem kandidatom svetujemo, da skladno s 136.a členom Statuta UM že pred vpisom navežejo stik s potencialnim mentorjem in imajo izdelan osnutek teme doktorske disertacije ali izbrano ožje področje iz katerega nameravajo doktorirati.

Mentor in študent takoj po vpisu skupaj izpolnita vlogo za potrditev poteka študija in med drugim navedeta tudi to v katero raziskovalno skupino bo vključen študent.

Predvsem pa se doktorski študenti v raziskovalno delo vključujejo na področju, ki si ga izberejo kot predmet raziskovanja v okviru svoje doktorske disertacije. Skupaj z mentorjem temo izberejo že na začetku študija in jo v okviru svojih individualnih raziskovalnih del nadgrajujejo skozi ves doktorski študij. Izsledke svojih raziskav objavljajo na konferencah doma in v tujini ter v strokovnih publikacijah.

22

http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/samoevalvacijska-porocila/

http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/



Več kot 30 študentov je bilo vključenih v pet projektov, ki jih je financiral Javni sklad republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije z naslova javnega razpisa za sofinanciranje projektov »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Namen razpisa je z uporabo inovativnega, problemskega in skupinskega pristopa k reševanju praktičnih problemov podpreti razvoj kompetenc, pridobivanje praktičnega znanja ter izkušenj študentov, in sicer z vključitvijo v projekte, ki se izvajajo v neposrednem partnerstvu visokošolskih zavodov z gospodarstvom. Študentski projekti iz leta 2014 so objavljeni na spletni strani: http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/.

V letu 2015 se v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov »Po kreativni poti do praktičnega znanja II« izvaja devet projektov. Študentski projekti leta 2015 so objavljeni na spletni strani: http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/.

UM FERI je nekaj let razpisovala tudi individualne študentske raziskovalne projekte in sofinancirala materialne stroške za njihovo izvedbo. Na razpis so se lahko prijavili dodiplomski in podiplomski študenti s predlogi raziskovalnih projektov iz raziskovalnih področij UM FERI. S temi projekti smo želeli spodbuditi samostojno delo naših študentov, ga ovrednotiti in tudi nagraditi.

Financirani projekti v zadnjih letih so bili:2011 - Izračun sončnega potenciala objektov iz podatkov LIDAR2010 - Učinkovit pristop za vizualizacijo velike količine kozmoloških podatkov - Pasovno zaporni usmernik - Mali brezpilotni letalnik iz potrošniških komponent2008 - Prilagoditev programske tovarne za razvoj spletnih aplikacij - MtOuuch-naprava za več sočasnih dotikov2007 - Mobilni elektrokardiograf2006 - Merjenje temperature in vlage ter vodenje klimatske komore na daljavo s pomočjo

programskega paketa LABVIEW - FERIX – LINUX za inženirje - Odkrivanje tiskarskih napak s postopkom poravnavanja slik - Ugotavljanje izvorov upadov napetosti - SparcoNET - Modeliranje, simulacija in upodabljanje drevesnih ekosistemov2005 - Radijski teleskop

Od leta 2012 se individualni raziskovalni projekti v takšni obliki ne razpisujejo več, je pa bil v letu 2014 razpisan Natečaj za najboljše raziskovalne dosežke študentov UM FERI za študijsko leto 2013/2014, kjer so lahko sodelovali tako dodiplomski kot podiplomski študenti. Nagrado sta prejela dva študenta doktorskega študija.

Študenti za svoje kakovostno raziskovalno delo prejemajo nagrade na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Najodmevnejši dosežki so objavljeni na spletni povezavi: http://feri.um.si/studij/nagrade-in-dosezki-studentov/.

Seveda pa se uspehi naših doktorskih študentov merijo predvsem v objavah v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva, v patentnih prijavah ter sodelovanju v velikih mednarodnih projektih. Doktorski študenti UM FERI so zelo aktivni in že med študijem objavijo najmanj en članek, s prvim avtorstvom, v reviji s faktorjem vpliva, številni pa tudi več.

23

http://feri.um.si/studij/nagrade-in-dosezki-studentov/





33. Z anketo in drugimi instrumenti merjenja kakovosti se preverja obremenitev študentov pri posameznih obveznostih. da ne

Utemeljitev:

Na Univerzi v Mariboru se ob koncu študijskega leta, skladno s Pravilnikom o ocenjevanju pedagoškega dela in obremenitvami študentov na UM, izvaja redna letna anketa o dejanski študijski obremenjenosti študentov. Pravilnik je dostopen na spletnem naslovu: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnostid.aspx?iddok=139.

Pravilnik ureja izvajanje študentskega vprašalnika o dejanski študijski obremenitvi študenta na UM. Vprašalnik je mnenjska anketa, v kateri študenti izražajo svoje mnenje o dejanski študijski obremenitvi pri posameznem predmetu. Anketa vsebuje v uvodu podatke o fakulteti in študijskem programu, v katerega je študent vpisan. V nadaljevanju so navedena imena predmetov z navedbo nosilca ter izpisi oblik izvedbe pedagoškega procesa z navedenim številom študijskih ur, kot jih določa študijski program. Študenti pri vsaki obliki izvedbe pedagoškega procesa označijo ali je ta po zahtevnosti presegala ali ni dosegla števila študijskih ur, določenih v študijskem programu, ter vnesejo morebitne razlike v številu ur. S pomočjo vprašalnika lahko študentski svet spremlja dejansko študijsko obremenitev študentov ter pripravi predloge in načrte za izboljšanje kakovosti in spremembe študijskih programov. Za izvajanje vprašalnika in obravnavo rezultatov so odgovorni študentski sveti članic UM, analizo rezultatov ankete pa obravnavajo tudi vse pristojne komisije na fakulteti.

Študentska anketa se izvaja enkrat letno, praviloma ob vpisu v višji letnik za predmete zimskega in letnega semestra tekočega študijskega leta.

34. Izsledki ankete in drugih instrumentov merjenja kakovosti o obremenitvi študentov se upoštevajo pri prerazporejanju kreditnih točk med študijskimi obveznostmi.

da ne

Utemeljitev:

Izsledki merjenja obremenitve študentov se upoštevajo v smislu, da so študenti nominalno obremenjeni glede na točke ECTS in da so enakomerno obremenjeni s predavanji, seminarji in vajami preko celotnega semestra.

Na UM FERI izvajamo anketo o dejanski obremenjenosti študentov že od samega začetka vpeljave bolonjske prenove. Izdelali smo ustrezne mehanizme za odpravo izstopajočih neskladij. Problematiko ustreznosti ECTS in rezultate ankete redno obravnava Komisija za študijske zadeve UM FERI. Uveljavili smo postopek reševanja omenjene problematike na način, da rezultate ankete pregledajo po inštitutih in nosilce predmetov, kjer so bila zaznana večja odstopanja pozovejo, da predlagajo ustrezne popravke (vsebina predmeta, razporeditev ur med predavanji in vajami, razporeditve med kontaktnimi urami in individualnim delom). Predlagane popravke oziroma utemeljitve nato ponovno obravnavajo ustrezne komisije Senata UM FERI.

Na osnovi dosedanjih analiz nismo zaznali posebej izstopajočih neskladij, ki bi se redno ponavljala.

24

http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnostid.aspx?iddok=139


Glede na ugotovitve evalvacijskih skupin v letu 2013, in naših dosedanjih didaktičnih izkušenj, smo tudi na študijskih programih 3. stopnje pristopili k popravkom opisov učnih enot na vseh študijskih programih, vključno s preverjanjem obsega učnih vsebin in načini ocenjevanja in preverjanja znanja. Ocenjujemo, da so omenjeni popravki in spremembe pripomogli tudi k odpravi morebitnih neskladij v smislu dejanske obremenitve študentov.

35. Učni izidi oziroma kompetence diplomantov so primerni stopnji in vsebini študijskega programa. da ne

Utemeljitev:

Doktorski študijski program 3. stopnje Elektrotehnika študentom omogoča, da poleg usklajenih strokovnih znanj osvojijo vse elemente znanstvenega in razvojnega raziskovanja. Pridobijo spretnosti znanstvenega komuniciranja, individualnega raziskovanja in skupinskega raziskovalnega sodelovanja.

Študijski program je raziskovalno naravnan, zato je v njegovi strukturi glavnina ur namenjena individualnemu raziskovalnemu delu, predvsem v 2. in 3. letniku.

Najpomembnejše splošne kompetence so: razvijati inovativne rešitve s kombiniranjem različnih izvirnih strategij ali izboljšanjem

obstoječih metod in pristopov, reševati zapletene probleme z oblikovanjem novih orodij ali metod, pripraviti racionalne načrte za izvedbo novih idej, da bi obrodile sadove, hitro najti, izločiti in sintetizirati informacije tako iz popolnih kot nepopolnih virov, se soočiti z neznanim, negotovim ter predvideti spremembe in težave, sprejeti morebiten neuspeh in ustrezno ukrepati, delovati samostojno, vztrajno in natančno, pogledati na stvari širše, fleksibilno in interdisciplinarno, sodelovati z drugimi, upravljati s časom, pa tudi z materialnimi, človeškimi in finančnimi viri, neprestano gojiti radovednost, slediti razvoju ter hitro pridobiti nove spretnosti in znanje, uspešno komunicirati za različne namene in z uporabo različnih medijev, razvijati ključne kompetence za timsko delo v interdisciplinarnih raziskovalnih skupinah.

Doktorski program Elektrotehnika omogoča poglobljen študij s področij avtomatike in robotike, elektronike, močnostne elektrotehnike, telekomunikacij in mehatronike, kot so: teorija sistemov in vodenja, modeliranje, simulacija in krmiljenje industrijskih sistemov in

procesov, kibernetika, obdelava signalov, električne meritve, meritve neelektričnih veličin, senzorika, optoelektronika,

fotonika, mikro- in nanotehnologije, radiofrekvenčna in mikrovalovna elektronika, elektronska vezja, mikroračunalniški sistemi, vgrajeni sistemi,

pridobivanje in prenos energije, dinamika, vodenje in zaščita elektroenergetskih sistemov, električni stroji, stikalne naprave in visokonapetostni sistemi, diskretne numerične metode za reševanje problemov diskretnih polj,

teorija informacij in kodiranje, brezžične komunikacije, telekomunikacijski sistemi, omrežja in storitve, metode snovanja omrežij in protokolov, upravljanje, kriptografija in varnost omrežij,

25


komunikacija človek-stroj, komunikacija stroj-stroj, energijske pretvorbe, konstruiranje mehanskih postrojenj.

V času svojega študija študenti z opravljanjem izpitov, seminarjev, individualnih raziskovalnih del in pripravo doktorske disertacije dobijo naslednje predmetnospecifične kompetence: poglobljeno razumevanje teoretičnih in metodoloških konceptov v izbranih ozkih segmentih, odlično primerno globoko poznavanje preteklih dosežkov v izbranih segmentih in njihovega

odnosa s širšim raziskovalnim področjem, zmožnost uporabe raziskovalnih metod in orodja, značilnega za izbrane segmente, zmožnost samostojnega, (samo)kritičnega, konceptualnega in analitičnega razmišljanja ter

sinteze novih spoznanj, metod, tehnologij v izbranih segmentih, zmožnost načrtovanja raziskovalnih faz in razdelitve nalog, ki so za izbrane segmente potrebne

za dosego zamišljenega rezultata, zmožnost optimalnega delovanja v izbranih segmentih v okviru raziskovalne skupine, zmožnost dokumentiranja in poročanja o spoznanjih in dosežkih na način, značilen za izbrane

segmente, zmožnost uporabe spoznanj, načinov razmišljanja, metod z izbranih ozkih segmentov pri

reševanju novih problemov v izbranih in drugih segmentih elektrotehnike.

36. Visokošolski zavod načrtuje in omogoča mobilnost študentov tako v Sloveniji kot v tujini ter priznava študijske obveznosti, opravljene drugod. da ne

Utemeljitev:

Univerza v Mariboru je zadolžena za postopek prijave na ravni Evropske komisije za pridobitev v Erasmus+ Charterja (ECHE), ki je podlaga za načrtovanje in izvajanje mobilnosti. Mobilnost študentov, učnega osebja in zaposlenih po programu Erasmus se načrtuje in izvaja v skladu z razpisi, ki jih določa Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje UM.

Mobilnost študentov na UM je omogočena preko Nacionalne mobilnosti študentov v Sloveniji ter za tujino preko programa Erasmus+. Vse potrebne informacije so dostopne na naslednjih spletnih straneh:- Nacionalna mobilnost na UM: http://www.um.si/studij/nacionalna-mobilnost/Strani/default.aspx - Mednarodno sodelovanje na UM: http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/splosno/Strani/default.aspx

Za načrtovanje in izvedbo mobilnosti študentov, pedagoškega osebja in administrativnega osebja so na UM FERI zadolženi koordinatorji študijskih programov, fakultetna Erasmus+ koordinatorica, Erasmus pisarna, Služba za znanstvenoraziskovalno delo in Komisija za mednarodno sodelovanje. O možnostih mobilnosti so študenti seznanjeni prek spletnih strani UM FERI ter informativnih sestankov. Podatki kažejo, da je v zadnjih letih mobilnost domačih študentov, po upadanju v letih 2008 - 2010, začela ponovno rasti. Morebitni trenutni upadi so verjetno predvsem posledica ekonomske situacije in morebitnih zaposlitvenih možnosti, ki študente odvrnejo od mobilnosti.

Doktorandi UM FERI sodelujejo tudi v številnih mednarodnih projektih, kjer izmenjujejo svoje izkušnje in znanja s študenti drugih priznanih univerz po svetu. V okviru projektnega dela izvajajo tudi krajše raziskovalne obiske tujih inštitucij.

26

http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/splosno/Strani/default.aspx

http://www.um.si/studij/nacionalna-mobilnost/Strani/default.aspx


Podatki po letih za prihajajoče (»incoming«) študente

Mobilnost študentov 2007/ 2008

2008/ 2009

2009/ 2010

2010/ 2011

2011/ 2012

2012/ 2013

2013/ 2014

IncomingERASMUS-mobilnost študentov

53 43 51 70 71 72 67

ERASMUS Mundus Join EU SEE- mobilnost študentov*

- - - - 1 3 2

CEEPUS-mobilnost študentov 0 0 1 2 12 13 7Skupaj 53 43 52 72 84 88 76

* Erasmus Mundus Join EU SEE se je začel pri nas izvajati študijskem letu 2010/2011.

Podatki po letih za odhajajoče (»outgoing«) študente

Mobilnost študentov 2007/2008

2008/2009

2009/2010

2010/2011

2011/2012

2012/2013

2013/2014

outgoingERASMUS-mobilnost študentov 16 30 29 21 9 27 27ERASMUS Mundus Join EU SEE- mobilnost študentov*

- - - 1 2 0 1

ERASMUS praksa 4 5 6 7 5 4 7CEEPUS-mobilnost študentov-outgoing 1 4 6 3 4 6 1

Skupaj 21 39 41 32 20 37 36* Erasmus Mundus Join EU SEE se je začel izvajati v študijskem letu 2010/2011.

V naslednji tabeli prikazujemo podatke o mobilnosti doktorskih študentov:

Študijsko leto Odhajajoči Prihajajoči2011/2012 7 82012/2013 8 102013/2014 4 6

37. Zavod omogoča notranjo izbirnost. da ne

Utemeljitev:

Notranja izbirnost je v okviru UM urejena v skladu s Pravilnikom o ECTS kreditnem sistemu študija na UM, ki je dostopen na spletnem naslovu: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=42.

Podprta je s sistemom AIPS in organizacijsko urejena z Navodili za izvajanje izbirnosti med članicami UM, ki so skupaj s spremembami in dopolnitvami navodil o izvajanju izbirnosti med članicami UM, št.: N 20/2009-41 AG, objavljene na spletni povezavi: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=168.

27





Fakulteta si prizadeva za čim večjo izbirnost, zato študentom omogoča široko paleto izbirnosti znotraj fakultete, med članicami UM in tudi izbiro izbirnih predmetov na drugih univerzah doma in v tujini.

Študenti doktorskega študija se najpogosteje odločajo za izbirnost med študijskimi programi UM FERI oz. izberejo predmet sorodnih fakultet na Univerzi v Ljubljani. Nekaj posameznikov pa je predmet izbralo tudi na fakultetah izven naših meja.

38. Praktično usposabljanje študentov spremljajo ustrezno usposobljeni koordinatorji prakse. da ne

Utemeljitev:

Na študijskem programu 3. stopnje Elektrotehnika ni praktičnega izobraževanja.

39. Študenti so seznanjeni z delom študentskih svetov. da ne

Utemeljitev:

Študenti so, v skladu s Statutom Univerze v Mariboru in drugimi akti, organizirani v Študentski svet Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Študentski svet obvešča študente o svojem delovanju preko spletne strani http://ssferi.um.si/. O dogodkih, ki se dogajajo v sklopu študentskega sveta fakultete, obveščamo tudi predstavnike letnikov, in sicer tako, da jim pošiljamo elektronska sporočila ter jih naprošamo, da le-ta posredujejo naprej študentom svojega letnika.

Z uvedbo tutorskega sistema obvestila o delovanju študentskega sveta širijo tudi tutorji študenti, ki skrbijo za to, da so študenti čim bolj informirani o dogajanju na fakulteti.

B.5 MATERIALNI POGOJI

40. Visokošolski zavod ima: v lasti primerne prostore za izvajanje študija in z njim povezanih dejavnosti, najete primerne prostore za obdobje ________ let.

41. Visokošolski zavod ima prostore za: izvajanje študija, da ne vodstvo zavoda, da ne tajništvo, da ne služba za študentske zadeve, da ne ustrezne sanitarije, da ne knjižnico. da neVsi ti prostori so na isti lokaciji. da ne

28

http://ssferi.um.si/


Utemeljitev:

Prostori so na lokaciji Smetanove ulice 17 v Mariboru, v objektih A, C, E, F, G1 in 60 % v objektu G2.

Fakulteta razpolaga z uporabnimi površinami za študijski proces v skupni izmeri 14.420,84 m 2. Od tega odpade na prostore, namenjene za pedagoško delo, 6.953,67 m2, na ostale prostore 1.396,82 m2

(administrativno-upravni prostori: 415,09 m2, sanitarije: 287,85 m2, drugi pomožni prostori: 693,88 m2 - B površine) in na komunikacijsko infrastrukturo 6.070,35 m2 (hodniki, stopnišča, terase ipd. - C površine).

Tabela B5/41: Predavalnice

Št. Koda Ime Objekt Nadstropje Št. sedežev

Površina (m2)

1 H-B.P. *Predavalnica Boruta Pečenka H Pritličje 300 376,39

2 E-105 Predavalnica E Pritličje 168 197,6

3 A-301 Predavalnica A 3. nadstropje 122 128,14





8 G-027 Predavalnica** G1 Klet 1 25 29,16

9 G-217 Predavalnica G1 1. nadstropje 25 48,23

10 P.1 Amfiteatralna predavalnica ALFA

G2 Pritličje 166 186,25

11 P.2 Amfiteatralna predavalnica BETA

G2 Pritličje 70 84,25

12 P.01 Predavalnica 1 G2 Pritličje 86 114,47


29






18 2N.3 Amfiteatralna predavalnica GAMA

G2 2. nadstropje 166 186,25

19 2N.4 Amfiteatralna predavalnica DELTA

G2 2. nadstropje 70 84,24

20 2N.40 Predavalnica G2 2. nadstropje 18 27,61

SKUPAJ 1654 2.100,91

* v skupni rabi z ostalimi tehniškimi fakultetami; ** se uporablja kot predavalnica in laboratorij

Tabela B5/41a: Laboratoriji

Št. Koda Ime Objekt Nadstropje Površina (m2)

1 G-001 Laboratorij G1 Klet 1 41,56









10 G-101 Laboratorij G1 Pritličje 48,76



30





16 F-103 Računalniška učilnica F Pritličje 106,62

17 F-102 Računalniška učilnica F Pritličje 53,46

18 E-110 Računalniška učilnica E Pritličje 19,8

19 E-111 Laboratorij E Pritličje 18,5

20 E-112 Laboratorij E Pritličje 19,8

21 G-201 Laboratorij G1 1. nadstropje 48,76



24 G-215,216 Laboratorij G1 1. nadstropje 99,83


26 G-219 Računalniška učilnica G1 1. nadstropje 48,39

27 F-201 Laboratorij F 1. nadstropje 48,1



30 C-200 Laboratorij C 1. nadstropje 33

31 C-202 Računalniška učilnica C 1. nadstropje 58

32 C-205 Laboratorij C 1. nadstropje 44,46






31






42 G-411 Laboratorij G1 Mansarda 44,3




46 1N.07 Učilnica/Laboratorij NEWTON G2 1. nadstropje 65,88

47 1N.08 Učilnica/Laboratorij PASCAL G2 1. nadstropje 65,88

48 1N.09 Učilnica/Laboratorij AMPER G2 1. nadstropje 52,28

49 1N.16 Laboratorij OHM G2 1. nadstropje 67,46

50 1N.9 Laboratorij G2 1. nadstropje 27,61

51 M.25 Laboratorij G2 Medetaža 1/2 27,61

52 2N.10 Učilnica/Laboratorij TESLA G2 2. nadstropje 65,88

53 2N.11 Učilnica/Laboratorij WEBER G2 2. nadstropje 65,88

54 2N.12 Učilnica/Laboratorij FARAD G2 2. nadstropje 52,28

55 2N.17 Laboratorij HERZ G2 2. nadstropje 67,45

57 3N.13 Učilnica/Laboratorij LUMEN G2 3. nadstropje 65,88

58 3N.14 Učilnica/Laboratorij BECQUEREL G2 3. nadstropje 65,88

59 3N.15 Učilnica/Laboratorij HENRY G2 3. nadstropje 52,28

60 3N.55 Laboratorij G2 3. nadstropje 27,61

SKUPAJ 3.152,72

42. Za izvajanje študija je zagotovljena sodobna in primerna: informacijsko-komunikacijska tehnologija, da ne učna tehnologija, da ne oprema. da ne

32


Utemeljitev:Informacijsko-komunikacijska tehnologija: brezžično in žično omrežje, sistemi za učenje na daljavo in informacijska podpora pedagoškemu procesu (E-študij, AIPS, KIPS, FIPS, Wise Timetable).

Učna tehnologija: Lab-view, matlab, razvojna programska oprema (Visual studio, Eclipse, Devcpp), Microsoft Office in/ali Open Office.

Oprema: nove table, projektorji, računalniki, v več predavalnicah so možne tudi video konference.

Imamo zagotovljeno sodobno in primerno ITK opremo: računalnike in projektorje v učilnicah, brezžično omrežje v učilnicah in v prostorih fakultete, na voljo so delovna mesta na računalnikih tudi na hodnikih. Uporabljamo tudi različne sisteme za vaje oz. sisteme za učenje na daljavo, največ E-študij, nekateri laboratoriji imajo lastne rešitve. Ker kakovostnega študija na področju tehnike ni brez sodobne laboratorijske opreme, tudi to v okviru finančnih možnosti permanentno dopolnjujemo in posodabljamo.

Informacijsko-komunikacijska oprema:- število predavalnic z računalniško projekcijo: 20- skupno število osebnih računalnikov: okrog 1089

- število osebnih računalnikov v računalniških učilnicah: 227- število javno dostopnih računalnikov za študente v knjižnici in čitalnici: 9- število prenosnikov: 201 - število dlančnikov: 4,- število strežnikov: 60- število tiskalnikov: 166- število projektorjev: 98- število skenerjev: 22- število digitalnih fotoaparatov: 17- število videorekorderjev: 1- število televizorjev: 2- število video kamer (brez internetnih): 50- število grafoskopov: 19- aerohive AP: 39

43. Kakovostna informacijsko-komunikacijska tehnologija bo stalno na voljo tudi študentom. da ne

Prostori in oprema so primerni za izvajanje znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti. da ne

Utemeljitev:Prostori so primerni, zagotovljena je optimalna zasedenost (od 7. do 21. ure).

Vsi prostori fakultete so pokriti z brezžičnim omrežjem, kar daje študentom in ostalim možnost, da imajo preko svojih prenosnikov ali drugih terminalnih naprav kjerkoli na fakulteti zmeraj dostop do medmrežja. Na fakulteti obstaja torej odlična informacijsko-komunikacijska infrastruktura, ki daje študentom dobre pogoje za učinkovit študij.

Druga oprema, ki daje podporo pedagoškemu, raziskovalnemu in razvojnemu delu, je porazdeljena

33


po laboratorijih. Skladno s potrebami pri izvajanju učnih vsebin so laboratoriji opremljeni z opremo, ki omogoča kakovostno izvajanje eksperimentalnega in raziskovalnega dela učnih vsebin. Seznam najpomembnejše opreme:

Laboratorijska destilarna El. mikroskop Philips XL30 Sistem za vakuumsko nanašanje tankih plasti dielektričnih in kovinskih materialov s

pomočjo magnetronskega napraševanja, Semicore SC-450 Sistem za varjenje optičnih vlaken Vytran FFS-2000 Optični interogator NI PXie-4844 Temperaturni kalibrator SIKA TP28850 Osciloskop HAMEG 3524, 350 MHZ Universal software radio platform X310 2 kom, NI2290 2 kom, NI2292, Octoclock naprava

za sinhronizacijo Usmerjevalniki, stikala in brezžične dostopovne točke Mikrotik (45 kos) Usmerjevalniki, stikala, brezžične dostopovne točke in krmilniki dostopovnih točk Cisco (60

kos) Programsko definiran radio National Instruments SDR USRP-N210 z razširitvenimi

karticami in antenami (6 kos) Spektralni analizator Rigol DSA1030-TG3 Omrežni emulator Simena NE100 Antenski stolp (12m) s tremi antenami Razvojni sistem ERSA IR / PL 550 Rework System Sistem Iskratel SI3000 Termalna vakuumska komora ESRA hibridna IT spajkalna enota Rigol 7,5 GHz spektralni analizator Rigol 6 GHz RF generator z IQ digitalno modulacijo Planar 3,2 GHz vektorski omrežni analizator Aaronia prenosni 9 GHz spektralni analizator Osciloskop 350 MHz, 4 Gsps GPS 10 MHz frekvenčna normala Hameg merilnik moči RF 3 GHz digitalni 130 dB atenuator Elti DVB-T digitalni 5 W oddajnik RF 2,2 GHz National Instrument programsko definiran radio Analizator moči NORMA D6100 M Merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 35 kW s 3D nastavljivo mizo (trifazni

vodno hlajeni asinhronski motor z napajalnikom INDRAMAT RAC 3) Merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 35 kW (trifazni vodno hlajeni

asinhronski motor z napajalnikom INDRAMAT RAC 3) Merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 65 kW (trifazni vodno hlajeni

asinhronski motor z napajalnikom INDRAMAT RAC 4) Napajalno mesto (elektrarna ) s sinhronskim generatorjem moči 190 kVA (0-800V, 0-70 Hz)

in pogonskim asinhronskim motorjem moči 105 kW z frekvenčno/napetostno nastavljivim napajalnikom (INDRAMAT RAC 4)

Sistem za sekundarno preizkušanje zaščitnih relejev OMICRON CMC 256-6 Numerični zaščitni releji Siemens 7SJ611, 7SA611 in 7UM621 Krmilno-regulacijski sistem dSPACE DS-1103 PPC Visokofrekvenčni napajalnik AG 1024: od 20 kHz do 6 MHz, 2000 W Močnostni ojačevalnik AE Techron Power Amplifier 2105: DC-300 kHz Digitalni osciloskop DPO3014: 4 analogni vhodi, 100 MHz

34


Fluksmeter M Pulse M-Flux 3000: tri kanalni fluksmeter, resolucija 0.01μVs, občutljivost ±1.0μVs, območje ± 500 μVs, ± 5 mVs, ± 50 mVs, ± 500 mVs, meritve DC, AC do 2500 Hz

Hladilna termostatirana pretočna kopel WCR-P8: 8L, od -20 °C do 100°C Preskusni transformator Preskusni transformatorji 3 kosi za trifazni sistem Preskusna proga za preskušanje kratkostičnih tokov Merilna proga za vizualno analizo preskušancev: hitra kamera in termovizijska kamera Dva sistema Dewesoft Sirius HS HV Dva sistema dSpace ds1103 PPC ACE kit 3D merilnik elektromagnetnega polja in spektralni analizator Aaronia SPECTRAN NF-XFR

PRO Nanoprecizna robotska celica Mobilna robotska platforma Jaguar z dvema gosenicama in dvema neodvisno premičnima

ročicama z gosenicami spredaj Rezkar za izdelavo tiskanih vezij LPKF ProtoMat S63 Stroj za galvanizacijo vij pri tiskanih vezjih LPKF MiniContac RS Gorivna celica Nexa-Ballard Frekvenčni analizator za merjenje RIGOL DSA 815 Enofazno in trifazno linijsko impedančno stabilizacijsko vezje LISIN PMM L3-32 Ojačevalniki za tokovne merilne sonde Tektronixs TPA 300 Industrijska robotska roka MOTOMAN HP6 Paralelni industrijski robotski sistem FANUC M-1iA Industrijska robotska roka UR5 Robotska roka za medicinske namene KINOVA MICO 3D tiskalnik Stratasys uPrint SE Strežnik 1

Procesor: 2x Opteron 6274Pomnilnik: 148GB DDR3 RAMDiskovno polje: 8x 2TB

Strežnik 2Procesor: 2x Xeon E5-2640Pomnilnik: 232GB RAMDiskovno polje: 4x 3TB

DataFlow delovna postaja MaxellerProcesor: Core i7-2600 2.8GhzPomnilnik: 32GB RAMFPGA kartica: 2x Maxeler Maia Dataflow Engine (vsaka kartica ima 48GB DDR3 RAM)Diskovno polje: 2x 1TB in RAID1 (1TB usable)

Delovna postaja za računanje na GPUProcesor: Intel iCore i7 950 @ 3.06GhzPomnilnik: 24GB DDR3 1600MhzGrafična kartica: Nvidia Titan Black 6GB pomnilnika

256-kanalni ojačevalnik EMG otBioelletronica 16-kanalni ojačevalnik EEG gTec Magnetni 6D sledilnik gibanja Polhemus Fastrack Kamera HS HD (high-speed high-definition) Basler (z vso potrebno strojno in licenčno

programsko opremo) Ročna termalna kamera Testo 875-1i 2 strežnika Intel Xeon E5-2650 (8 cores), 64 GB RAM, 4 TB diskovnega prostora 1 strežnik AMD Opteron Processor 6128 (8 cores), 32 GB RAM, 2 TB diskovnega prostora Strežniki IBM X series – 4 kosi

35


EyeGuide® Mobile Tracker - strojna in programska oprema za zajem, analizo in vizualizacijo podatkov za analizo faktorjev, ki vplivajo na uporabniško izkušnjo

The Eye Tribe Tracker, strojna oprema za zajem podatkov o usmerjenosti oči uporabnika na zaslon, ki se lahko uporabi za analizo uporabnosti rešitev na namiznem, prenosnem ali tabličnem računalniku

Emotiv.com EPOC+, naprava za zajem podatkov, ki bodo pripomogli k razumevanju kognitivnega napora ob uporabi IKT

Terenska in studijska avdio-vizualna oprema Programska in strojna oprema za prenos videa v realnem času (streaming) Paket programske opreme Adobe Creative Suit Sistem za sledenje premikov oči (eye tracking system) Orodja za merjenje uporabniške izkušnje (usability evaluation tools) Senzorji za zaznavanje gibanja (movement sensors) Večprocesorski računalnik, na katerem pa teče GNU/Linux Zmogljiv strežnik SunFire V40z z dodatki

Seznam najpomembnejše programske opreme: SIMATIC STEP 7 Professional V13 (TIA portal) OMRON CX-one V4.31, OMRON CX-Supervisor V3.0, Wonderware InTouch Proficy HMI/SCADA – iFIX Licenca Opnet za simulacijo omrežij Matlab Ericsson Service Development Studio Simulator omrežij Packet Tracer Simulator omrežij GNS3 Razvijalsko okolje GNURadio Simulator baznih postaj Osmocom OpenBSC

44. Prostori so primerni za študente s posebnimi potrebami. da delno ne

Utemeljitev:

Vhodi na fakulteto so dostopni neposredno z javnih površin z urejenimi klančinami, ki so primerne tudi za gibalno ovirane študente. Gibalno oviranim študentom nudimo parkirne prostore v podzemni garaži objekta G2, od koder se lahko z dvigalom pripeljejo do predavalnic, laboratorijev in računalniških učilnic. Na fakulteti so urejena tudi funkcionalna in varna stopnišča, oprijemala in ograje.

Dvigala so dimenzij, ki so primerna tudi za študente na invalidskih vozičkih, prav tako so prilagojene in dosegljive tudi kljuke na vratih.

Primerno urejeni in prilagojeni so posebni sanitarni prostori.

S študenti invalidi se glede možnih prilagoditev dogovarjamo individualno.

36


45. Oprema je primerna za študente s posebnimi potrebami. da delno ne

Utemeljitev:

V vseh predavalnicah je urejena primerna osvetlitev, prav tako nudimo tudi ojačevalce zvoka za naglušne osebe. Študentom je na voljo tudi sistem za avtomatsko snemanje predavanj in vaj.

Delno je mogoče prilagoditi tudi spletne strani. Pošiljanje SMS sporočil si lahko študenti prilagodijo preko bralnika RSS.

Težave študentov s posebnimi potrebami rešujemo individualno, predvsem pa s polnim razumevanjem in pripravljenostjo pomagati. V okviru svojih možnosti jim skušamo nuditi primerne didaktične pristope in vso drugo pomoč, da lahko sledijo učnemu procesu.

V primeru, da se bo za izobraževanje na naši fakulteti odločil študent, ki bo potreboval dodatno oziroma posebno opremo za svoje izobraževanje, bomo v okviru naših zmožnosti, to opremo zagotovo tudi priskrbeli. Fakultete žal ne prejemajo posebnih sredstev za nakup tovrstne opreme, zato opremo kupujemo iz lastnih sredstev.

46. Visokošolski zavod ima v okviru zavoda visokošolsko knjižnico, ki zagotavlja knjižnično informacijsko dejavnost in dostop do ustreznega knjižničnega gradiva s področij: študija, da ne znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti visokošolskega

zavoda. da ne

47. Predvidena obvezna študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: v knjižnici, da ne v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju. da ne

48. Predvidena priporočljiva študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: v knjižnici, da ne v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju. da ne

49. Visokošolski zavod ima sklenjene pogodbe z javnimi in drugimi knjižnicami. da ne

Utemeljitev:

Knjižnica tehniških fakultet je skupna knjižnica štirih tehniških fakultet UM: Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za gradbeništvo in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Knjižnica je primarno namenjena študentom, profesorjem in raziskovalcem tehniških fakultet, za podporo pedagoškega procesa in znanstvenoraziskovalnega dela. Odprta pa je tudi drugim uporabnikom. Knjižnica tehniških fakultet je polnopravna članica sistema COBISS-a in ima sklenjeno pogodbo z IZUM-om, ki upravlja sistem COBISS. V okviru medknjižnične izposoje sodeluje s številnimi slovenskimi knjižnicami, vendar z njimi nima sklenjenih posebnih pogodb. Knjižnica ima čitalnico, ki je del osrednjega prostora knjižnice. V

37


njej je uporabnikom na voljo 33 čitalniških sedežev in 9 osebnih računalnikov. Prostor je opremljen z brezžičnim omrežjem EDUROAM, urejeni so priključki za prenosne računalnike. V okviru informacijske dejavnosti nudi knjižnica uporabnikom pomoč pri uporabi e-virov in pri poizvedbah v bazah podatkov ter za podiplomske študente vpisuje bibliografijo v COBISS (objave povezana s študijem na UM).

Študenti si lahko knjižnično gradivo izposojajo brezplačno. Na lokacijah Univerze v Mariboru lahko dostopajo do vseh elektronskih virov Univerze v Mariboru (e-revije, e-knjige, bibliografske in citatne baze podatkov), za katere ima le-ta sklenjene konzorcijske pogodbe, prav tako je vpisanim študentom omogočena storitev oddaljenega dostopa do e-virov UM. Zaključna dela fakultete v e-obliki (diplome, magisteriji, doktorati) so od leta 2008 prosto dostopna v Digitalni knjižnici UM (DKUM) v polnem besedilu (v letu 2014 že 2533 del FERI). DKUM postopno dopolnjujemo tudi z e-učbeniki.

Podatki o knjižničnem fondu za leto 2014 (iz poročila za NUK): knjižnični fond obsega 93.343 enot knjižničnega gradiva; naročenih je bilo 112 serijskih publikacij (81 tujih, 31 slovenskih), v okviru konzorcijev pa skupaj dostopnih ok. 6000 e-revij; letni prirast knjižničnega gradiva 2014: 2.236 enot. V letih 2013 in 2014 je bilo ciljno nabavljenih ok. 400 izvodov najnovejših tujih strokovnih knjig, namenjenih podiplomskemu študiju in podpori pedagoškega procesa UM FERI. Spletna stran knjižnice je na povezavi: http://ktfmb.um.si/.

50. Viri financiranja so zagotovljeni vsaj za obdobje akreditacije. da, v celoti delno ne

Utemeljitev:

Viri financiranja imajo svojo podlago v Zakonu o visokem šolstvu UPB7 (Ur. l. RS, št. 32 /2012- uradno prečiščeno besedilo), o zagotavljanju finančnih sredstev za financiranje dejavnosti javnih visokošolskih zavodov ter Uredbi o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov NPB2 (Ur. l. RS, št. 7/11, 34/11 Odl. US, 64/12 in 12/13).

Doktorski študij se na Fakulteti za Elektrotehniko, računalništvo in informatiko izvaja kot izredna oblika študija, zato so viri zagotovljeni s šolninami izrednih študentov in s pogodbami sklenjenimi z raziskovalno agencijo, ter s podjetji. Oprema, ki se uporablja v pedagoškem procesu in znanstvenem delovanju študentov je pridobljena iz raziskovalnih in tržnih virov.

51. Zagotovljena so finančna in materialna sredstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev iz strateškega načrta. da ne

Utemeljitev:

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko vsako leto v začetku leta pripravi Program dela in Finančni načrt za tekoče leto. V Programu dela se predvidijo kratkoročni cilji in dolgoročni cilji in viri za uresničevanje teh ciljev. Ker Ministrstvo za izobraževanje, znanost, in šport po Uredbi teh virov ne zagotavlja v celoti, fakulteta manjkajoče vire pridobiva na javnih razpisih tako na nacionalnem, tržnem in mednarodnem področju. Uspešnost pridobivanja projektov oziroma drugih

38

http://ktfmb.um.si/


sredstev se kaže v tem, da sredstva po Uredbi glede na celotne prihodke fakultete za leto 2014 predstavljajo le 65,89 %. Kljub temu, da sredstva po Uredbi ne zadoščajo, se pedagoški proces izvaja v celoti in kakovostno.

52. Sredstva za študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno dejavnost so dolgoročno zagotovljena iz različnih virov. da ne

Utemeljitev:

Sredstva za študijsko dejavnost so zagotovljena z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov. Sredstva za raziskovalno, umetniško oziroma strokovno dejavnost niso v celoti dolgoročno zagotovljena. Zagotovljena sredstva predstavljajo sredstva programskih skupin, preostala sredstva pa fakulteta pridobiva na različnih razpisih, tako na mednarodnem, tržnem in nacionalnem področju.

53. Visokošolski zavod ima sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela.

da ne

Utemeljitev:

Fakulteta ima sklenjene pogodbe za financiranje naslednjih programskih skupin:P2-0028 Mehatronski sistemi 1. 1. 2015 -31. 12. 2018P2-0041 Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitve 1. 1. 2015 -31. 12. 2019P2-0057 Informacijski sistemi 1.1.2014- 31.12.2017P2-0065 Telematika 1.1.2013 -31.12.2016 P2-0069 Napredne metode interakcij v telekomunikacijah 1.1.2014 -31.12.2017P2-0114 Aplikativna elektromagnetika 1. 1. 2015-31. 12. 2019P2-0115 Vodenje elektromehanskih sistemov 1. 1. 2015 -31. 12. 2019P2-0368 Optični senzorji in napredni interaktivni vmesniki 1.1.2013-31.12.2017

ter ostale pogodbe, ki so vezane na čas trajanja posameznih projektov.

Število bilateralnih projektov v obdobju od leta 1999 do 2014: 111.Število zaključenih komunitarnih projektov od leta 2000 do 2013: 76.Število komunitarnih projektov v letu 2014: 21.

Podatki o tekočih in zaključenih projektih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so dosegljivi na spletnem naslovu http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/.

54. Sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo, so gospodarno načrtovana in učinkovito razporejena.

da neUtemeljitev:

Struktura porabe sredstev je strogo namenska z dovoljenim odstopanjem.

39


Fakulteta sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo, načrtuje za vsako tekoče leto v Programu dela in Finančnem načrtu Univerze v Mariboru.

V skladu z določili Uredbe se sredstva za študijsko dejavnost namenijo za plače in druge izdatke zaposlenih, prispevke delodajalca in izdatke za blago in storitve.

Pri izvajanju računovodske funkcije se upoštevajo naslednji predpisi: Zakon o računovodstvu (Ur. l. RS, št. 23/99, 30/02 in 114/06), Zakon o javnih financah UPB4 (Ur. l. RS, št.11/11-uradno prečiščeno besedilo in 110/11,

zadnja dopolnitev UR. l. RS št.101/13), Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter

metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Ur. l. RS, št. 12/01, 10/06, 08/07 in 102/10),

Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur. l. RS, št. 115/02, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 104/10 in 104/11),

Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur. l. RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06, 138/06, 120/07, 112/09 in 58/10),

Slovenski računovodski standardi (Ur. l. RS, št. 118/05), Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe

javnega prava (Ur. l. RS, št. 54/02. zadnja sprem. 94/14), Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih

sredstev (Ur. l. RS, št. 120/07, 48/09, 112/09 in 58/10 in 108/13). Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o

računovodstvu ter kapitalskih naložb (Ur. l. RS, št. 2/01, 117/02 in 134/03) Pravilnik o računovodstvu Univerze v Mariboru št. A3/2010-61 PU Pravilnik o dokumentiranju in evidentiranju osnovnih sredstev Univerze v Mariboru št.

A2/2008-61 PU.

Fakulteta prikazuje prihodke in odhodke v svojih poslovnih knjigah tako, da omogoča vpogled v strukturo prihodkov in stroškov po njihovih vrstah. Loči jih na prihodke in odhodke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti javne službe, tržne dejavnosti in ostale prihodke in odhodke.

STRUKTURA PRIHODKOV IN ODHODKOV

PRIHODKI (v EUR)

LETO MVZT ARRS EU PRORAČUNDRUGA SR. ZA IZVAJ. JS TRG SKUPAJ

2005 6.424.194,63 2.288.182,27 195.213,65 455.011,68 1.116.124,19 10.478.726,422006 6.543.264,90 2.347.671,51 164.321,48 512.243,37 1.585.052,58 11.152.553,842007 6.874.510,00 2.353.278,00 199.430,00 481.749,00 1.610.932,00 11.519.899,002008 7.767.386,00 2.242.695,00 239.865,00 441.874,00 1.488.865,00 12.180.685,002009 8.938.114,00 1.869.736,00 261.429,00 412.540,00 1.322.954,00 12.804.773,002010 8.256.753,00 2.589.373,00 280.151,00 649.220,00 1.277.356,00 13.052.853,002011 8.638.451,00 2.311.256,00 656.008,00 716.792,00 1.365.631,00 13.688.138,002012 8.382.122,00 2.317.640,00 847.948,00 547.778,00 1.509.474,00 13.604.962,002013 8.330.691,00 1.694.494,00 825.065,00 516.948,00 1.666.879,00 13.034.077,002014 8.289.616,00 2.075.764,00 547.648,00 310.240,00 1.356.938,00 12.580.206,00

40


ODHODKI (v EUR)

LETO MVZT ARRS EU PRORAČUNDRUGA SR. ZA

IZVAJ. JS TRG SKUPAJ2005 6.424.194,63 2.288.182,27 195.213,65 455.011,68 1.094.066,10 10.456.668,332006 6.543.264,90 2.347.671,51 164.321,48 512.243,37 1.585.052,58 11.152.553,842007 6.959.151,00 2.353.278,00 199.430,00 481.749,00 1.155.341,00 11.148.949,002008 7.767.386,00 2.242.695,00 239.865,00 354.534,00 1.415.817,00 12.020.297,002009 8.938.114,00 1.869.736,00 261.429,00 302.377,00 1.220.137,00 12.591.793,002010 8.406.787,00 2.589.373,00 280.151,00 499.186,00 1.240.052,00 13.015.549,002011 8.650.215,00 2.311.256,00 656.008,00 527.401,00 1.275.392,00 13.420.272,002012 8.639.719,00 2.317.640,00 847.948,00 290.045,00 1.465.024,00 13.560.376,002013 8.418.116,00 1.694.494,00 825.065,00 247.772,00 1.459.146,00 12.644.593,002014 8.289.616,00 2.075.764,00 547.648,00 218.197,00 1.292.139,00 12.423.364,00

55. Visokošolski zavod sproti spremlja porabo pridobljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost porabe po posameznih dejavnostih. da ne

Utemeljitev:Fakulteta ima aktiven organ Poslovodni odbor, ki obravnava planiranje in porabo finančnih sredstev. Poraba pridobljenih sredstev se spremlja sproti in sicer se mesečno pripravijo izpisi porabe po stroškovnih nosilcih, ki jih pregledajo vodje laboratorijev in Poročilo o mesečnem poslovanju Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Fakulteta pri porabi pridobljenih sredstev spoštuje načelo gospodarnosti, zato je uspešnost in učinkovitost porabe ustrezna.

Odgovorna oseba za porabo pridobljenih sredstev po dejavnostih je dekan.

B.6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

56. Samoevalvacije se izvajajo periodično da ne

Utemeljitev:

Samoevalvacija se izvaja vsako leto v skladu s Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze, št. A3/2006-812-MP, ki je skupaj s spremembami in dopolnitvami objavljen na spletni povezavi: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=24.

Aktivnosti za pripravo Samoevalvacijskega poročila vodi Komisija za ocenjevanje kakovosti (KOK), sodelujejo pa ustrezne strokovne službe, komisije Senata UM FERI in Študentski svet. Predlog obravnava najprej KOK, nato pa ga obravnava in sprejme Senat UM FERI. Samoevalvacijska poročila so objavljena na spletni strani KOK: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/. Poročila so obravnavana tudi na zboru zaposlenih in na Študentskem svetu UM FERI.

41

http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/



57. Iz poslovnika kakovosti je razvidno, da zavod sproti spremlja ter izboljšuje kakovost in učinkovitost: izobraževalnega dela, da ne znanstvenega dela, da ne raziskovalnega dela, da ne umetniškega dela, da ne strokovnega dela. da ne

Utemeljitev:

Na seji Komisije za ocenjevanje kakovosti UM v oktobru 2011, je bil predstavljen osnutek Poslovnika o kakovosti, ki je bil po obravnavi pripomb in pobud članov omenjene komisije posredovan v potrditev organom UM. Senat UM je Poslovnik kakovosti potrdil na 15. seji dne 27. 11. 2011 in je objavljen na spletni strani:http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=149.

Umetniškega dela ne izvajamo.

Komisija za ocenjevanje kakovosti na osnovi ocen stanja in usmeritev, podanih v vsakoletnem Samoevalvacijskem poročilu, spremlja izvajanje teh usmeritev. Komisija za ocenjevanje kakovosti (KOK) izvaja samostojno in skupaj s komisijami Senata UM FERI ankete in analize, na osnovi katerih spremlja kakovost in učinkovitost.

Evalvacija poučevanja se izvaja preko študentske ankete in analize, ki jo izdela KOK. Ocene pedagoških delavcev in analize študentske ankete so redno objavljene na spletni strani: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/studentske-ankete/.

Prehodnost študentov po programih se izvede v marcu tekočega leta. Objavljena je na: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/ostala-porocila-kok/.

Analiza vpisa in prehodnosti študentov po programih se izvede v mesecu oktobru. Objavljena je na: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/ostala-porocila-kok/.

Rezultati vsakoletnih anket za zaposlene UM FERI "Raziskava delovnega zadovoljstva" – so objavljeni na: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/ostala-porocila-kok/.

Ocena kakovosti dejavnosti UM FERI in oblikovanje predlogov za izboljšanje ter Analiza akcijskega načrta iz Samoevalvacijskega poročila sta del Samoevalvacijskega poročila.

58. Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni. da ne

Utemeljitev:

Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni pedagoški in nepedagoški delavci. Podatki za standardne točke samoevalvacijskega poročila se pridobijo na naslednji način: KOK UM FERI prične s postopkom samoevalvacije tako, da zaprosi predsednike komisij senata, študentski svet in strokovne službe za podatke po ustreznih področjih. Po pridobljenih podatkih KOK UM FERI, na osnovi teh podatkov in na osnovi analiz, ki jih opravlja skozi vso študijsko leto, sestavi samoevalvacijsko poročilo in ga pošlje v

42

http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/ostala-porocila-kok/






potrditev Senatu UM FERI. To poročilo se obravnava tudi na zboru zaposlenih na UM FERI in Študentskem svetu UM FERI.

59. Pri samoevalvaciji sodelujejo študenti. da ne

Utemeljitev:

V skladu z Zakonom o visokem šolstvu študenti izvolijo svoje predstavnike v študentske svete, ki zastopajo interese študentov. Študentski sveti se redno sestajajo, sodelujejo z vodstvom UM, vodstvi članic UM ter drugimi predstavniki univerzitetne skupnosti. Študentski sveti obravnavajo ter dajejo mnenje o splošnih aktih, študijskih programih in predlogih, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov ter skrbijo za obštudijsko dejavnost študentov.

Predstavniki študentov sodelujejo v Senatu UM FERI ter vseh njegovih stalnih komisijah, kjer je določeno tudi obvezno članstvo študentov - najmanj petina vseh članov.

V vsakoletni študentski anketi študenti podajajo svoje mnenje o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter o obremenitvi v skladu z točkami ECTS. Rezultate ankete analizira KOK in z njimi seznani Senat UM FERI. KOK poda dekanu UM FERI analizo v kateri so navedeni najboljši pozitivno ocenjeni sodelavci in 10 odstotkov najslabše ocenjenih pedagoških delavcev. Z negativno ocenjenimi pedagoškimi delavci opravi dekan posebne razgovore. Rezultat razgovorov so ukrepi za izboljšanje stanja, ki jih podajo negativno ocenjeni sodelavci. S temi rezultati dekan seznani tudi rektorja.

V samoevalvacijskem poročilu imajo študenti posebno točko, ki jo pripravijo samostojno. Dva študenta sta člana KOK in sta zadolžena za pripravo gradiva vsakoletne samoevalvacije. Omenjena študenta sodelujeta tudi pri oblikovanju ostalega dela samoevalvacijskega poročila in ga sproti usklajujeta s študentskim svetom (priprava poročila traja tri mesece). Študentski svet obravnava tudi končno verzijo samoevalvacijskega poročila.

60. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda.

da ne

Utemeljitev:UM FERI seznanja zaposlene in študente z odločitvami preko objav in zapisnikov Senata UM FERI na spletnih straneh http://feri.um.si/ in http://feri.um.si/o-nas/dokumentno-sredisce/zapisniki-senata/ ter osebno preko njihovih predstavnikov.

Predstavniki inštitutov, ki so člani senata in komisij senata, seznanjajo zaposlene z odločitvami na sestankih inštituta. Nekajkrat letno so sestanki Akademskega zbora in vseh zaposlenih na UM FERI, kjer vodstvo zaposlene seznani s tekočo problematiko s pedagoškega, znanstvenoraziskovalnega in finančnega področja. Obravnava pa se tudi splošna problematika, ki je povezana z delom strokovnih služb in s študenti. Določene odločitve vodstva so posledica rezultatov ugotavljanja kakovosti (razgovori z negativno ocenjenimi pedagoškimi delavci, anketa zaposlenih...).

43

http://feri.um.si/o-nas/dokumentno-sredisce/zapisniki-senata/

http://feri.um.si/


Dekan izvaja tudi redne sestanke za obveščanje zaposlenih in sicer na nivoju vodij laboratorijev in vodij strokovnih služb. Vsaj dvakrat letno se organizirajo tudi zbori zaposlenih.

Študente dodatno obveščamo preko spletne strani UM FERI: obvestila za študente - http://feri.um.si/obvestila/ novice – http://feri.um.si/novice/ študij – http://feri.um.si/studij/ ter preko elektronske pošte.

Vloge študentov, skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku, obravnavata Komisija za študijske zadeve (za študente 1. in 2. stopnje) ter Komisija za znanstvenoraziskovalno delo (za študente 3. stopnje).

61. Ukrepi, postopki in strategija za stalno izboljševanje kakovosti: so formalno sprejeti, da ne so javno objavljeni, da ne v njih je opredeljena vloga zaposlenih, da ne v njih je opredeljena vloga študentov. da ne

Utemeljitev:Komisija za ocenjevanje kakovosti deluje z namenom stalne skrbi za spremljanje izboljševanja kakovosti. Deluje v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Mariboru, Merili za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela in Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije Univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze, upoštevajoč smernice, navodila in priporočila Senata Univerze v Mariboru ter ostalih aktov Univerze v Mariboru (vse dostopno na: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/Strani/default.aspx).

Pisno samoevalvacijsko poročilo je glavni rezultat samoevalvacijskega procesa. Vključuje oceno stanja in kritično analizo, analizo prednosti in slabosti ter predloge in priporočila za odpravo pomanjkljivosti (korektivne ukrepe) ter izboljšanje kakovosti.

Akcijski načrt korektivnih ukrepov je javno objavljen na spletni strani UM FERI http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/samoevalvacijska-porocila/. Vključen je v samoevalvacijsko poročilo za vsako leto. Vsako obravnavano področje ima posebno podpoglavje »Ocena stanja in usmeritve za nadaljnje delo«, ki vsebuje akcijski načrt. Poleg tega so objavljeni akcijski načrti opravljenih zunanjih in notranjih evalvacij na UM FERI ter UM in opravljene reakreditacije študijskih programov. KOK dva do trikrat letno s pomočjo vodstva in komisij senata opravi analizo teh akcijskih načrtov in združeno analizo objavi v tekočem samoevalvacijskem poročilu za predhodno leto v podpoglavju »Analiza akcijskega načrta samoevalvacijskega poročila za predhodno leto«.

Na UM FERI je bilo opravljenih več zunanjih in notranjih evalvacijskih postopkov. Po vsaki evalvaciji je bil izdelan Akcijski program ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. KOK redno spremlja izvajanje teh aktivnosti in o tem poroča Senatu UM FERI.

62. Zavod ima formalna orodja za potrjevanje, da ne

44



http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/Strani/default.aspx

http://feri.um.si/studij/

http://feri.um.si/novice/

http://feri.um.si/obvestila/


spremljanje, da ne presojanje da neštudijskih programov.

Utemeljitev:Proces potrjevanja, spremljanja in presojanja študijskih programov je določen in se izvaja glede na vrsto sprememb študijskih programov, kot to določajo Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu.

Postopek za spremembe študijskih programov poteka na način, da predloge podajo študenti, zaposleni, inštituti. Le-te se obravnavajo najprej znotraj inštitutov, kjer analizirajo potrebe po spremembah študijskih programov, nato predlog posredujejo Komisiji za študijske zadeve UM FERI oz. Komisiji za znanstvenoraziskovalne zadeve. Komisija za študijske zadeve UM FERI obravnava predloge sprememb študijskih programov 1. in 2. stopnje, Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve obravnava predloge sprememb študijskih programov 3. stopnje. Komisiji predloge posredujeta v obravnavo in sprejem Senatu UM FERI, le-ta pa na Komisijo za dodiplomski oz. Komisijo za podiplomski študij na UM. Obe komisiji po obravnavi posredujeta predloge Senatu UM.

Spremembe obveznih sestavin študijskih programov se posredujejo v nadaljnji postopek skladno s 4. točko 55. člena Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. O spremembah, ki se nanašajo na imena predmetov ter uvedbo novih ali opustitev starih izbirnih predmetov se skladno s 5. točko 55. člena meril obvesti Svet NAKVIS. Spremembe po 6. točki 55. člena meril so s spremembo na Senatu UM dokončne in praviloma veljajo z začetkom novega študijskega leta, izjemoma (spremembe nosilcev) tekom študijskega leta.

Na področju doktorskega študija v obdobju zadnjih petih let ni bilo večjih sprememb, se pa konstantno vršijo manjše spremembe. V študijskem letu 2014/2015 smo temeljito prenovili predmetnik in vsebine predmetov. Nosilci predmetov skladno z razvojem stroke implementirajo znanstvenoraziskovalno delo v vsebine študijskih programov.

Fakulteta ima vzpostavljen tudi informacijski sistem za spremljanje svoje izobraževalne dejavnosti. Analize učnih dosežkov (prehodnosti) študentov omogočajo ukrepanje za izboljšanje stanja.

63. Zavod ima formalna orodja za spremljanje, da ne presojanje da nekompetenc diplomantov.

Utemeljitev:

UM FERI spremlja in presoja kompetence diplomantov že med samim izobraževalnim procesom, predvsem pa skozi njihova zaključna dela ter s pomočjo povratnih informacij s strani delodajalcev. Ustanovljen je bil Programski svet, ki ga sestavljajo predstavniki gospodarstva in predstojniki inštitutov UM FERI. Osnovna naloga Programskega sveta je presojanje kompetenc študentov študijskih programov prve, druge in tretje stopnje.

Prav tako vzdržujemo stik z mentorji v organizacijah. Za presojo in spremljanje kompetenc diplomantov skrbimo tudi s pomočjo Kariernega centra, Alumni kluba, organizacije mednarodnih konferenc, posvetov in drugih neformalnih srečanj.

45


Na Univerzi v Mariboru je bilo sprejeto tudi Navodilo o izvajanju anket o zadovoljstvu s študijem in o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov UM, katerega namen je spremljati učne izide in pridobljene kompetence, pomembne za: prehod na trg dela in zaposljivost diplomantov, nadaljnje izobraževanje, merjenje zadovoljstva s študijem, primerjalne analize kompetenc − načrtovane (študijski program), dosežene (ob diplomiranju) in pričakovane oz. zahtevane (delodajalec oz. trenutno delo).

Vzpostavili smo tesnejše sodelovanje z delodajalci in organizirali tri srečanja:• ustanovno srečanje Programskega sveta Elektrotehnike in Mehatronike,• srečanje z izvajalci praks,• ustanovno srečanje Programskega sveta Računalništva, Informatike in Telekomunikacij.

Planiramo še organizacijo ustanovnega srečanja Programskega sveta Medijskih komunikacij.

Na srečanjih smo pridobili mnenje predstavnikov gospodarstva o kompetencah naših diplomantov, predloge za uskladitev študijskih programov z razvojnimi potrebami gospodarstva ter predloge za poglobitev sodelovanja na področju razvoja in aplikativnih raziskav.

Na obeh programskih svetih je bila izpostavljena koristnost povezovanja fakultete z gospodarstvom, podprta je bila pobuda za povezovanje in vključevanje zunanjih deležnikov - delodajalcev ter dogovorjeno, da se bo programski svet sestajal praviloma enkrat letno.

ALUMNI klub UM FERI (http://feri.um.si/o-nas/alumni/) predvsem v zadnjem obdobju odlično deluje. Na vsakoletnih srečanjih pridobimo dragocene informacije s strani naših dodiplomskih in podiplomskih bivših študentov. Občasno izvajamo tudi ankete v okviru ALUMNI kluba in Komisije za ocenjevanje kakovosti. Pridobljene informacije so izvrsten podatek za spremljanje in presojanje kompetenc.

64. Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno zbirajo, da ne analizirajo. da ne

Utemeljitev:

Za vse študijske programe UM FERI se s strani KOK analize dvakrat letno izvajajo po letnikih, generacijah in programih. Enkrat letno tudi izvajamo študentsko anketo ter anketo o kakovosti izvajanja študijskega procesa. Prav tako se izvaja anketa o dejanski obremenitvi študentov na bolonjskih študijskih programih. Podatki o učnih uspehih študentov se zbirajo in analizirajo za vsak študijski program oz. vsak letnik študija posebej. Analizira se tudi uspešnost vsakega predmeta posebej. Znotraj posameznih inštitutov ter na Komisiji za študijske zadeve jih analiziramo dvakrat do štirikrat letno. Opravljamo tudi primerjalne analize med študijskimi leti. Prav tako pripravljamo analize prehodnosti študentov med letniki, odstotek ponavljalcev po letnikih, uspešnost glede na zaključeno srednjo šolo in uspeh v srednji šoli, povprečen čas trajanja študija, število diplomantov glede na število vpisanih študentov, …

Za doktorske študijske programe se v okviru analiz vseh študijskih programov, ki jih izvaja KOK, opravlja tudi Analiza vpisa in prehodnosti študentov po programih (oktobra za predhodno študijsko leto). Analiza je objavljena v samoevalvacijskem poročilu: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-

46



http://feri.um.si/o-nas/alumni/


kakovosti/samoevalvacijska-porocila/ in na stani KOK http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/ostala-porocila-kok/.

65. Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov so: javno dostopni, da ne dosledno uporabljani. da ne

Utemeljitev:

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentov so javno dostopni in se tudi dosledno uporabljajo.

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG, je s spremembami in dopolnitvami objavljen na spletni povezavi: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=32. Pravilnik velja za dodiplomske in podiplomske študente.

Postopke priprave in zagovora diplomskih del na 1. stopnji ureja Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na dodiplomskem študiju, št.: A3/2008-41 AG, ki je skupaj s spremembami in dopolnitvami objavljen na spletni povezavi: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=35. Postopek priprave in zagovora na 2. stopnji ureja Pravilnik o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskih programih 2. stopnje UM, ki je s spremembami in dopolnitvam objavljen na http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=150. Postopek zaključka študija na 3. stopnji pa ureja Pravilnik o postopku priprave in zagovora doktorske disertacije, št. A 7/2008-41 AG, ki je s spremembami in dopolnitvami objavljen na spletni strani: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=38.

Merila in načini preverjanja znanja so navedeni tudi v učnih načrtih posameznih predmetov, ki so javno objavljeni in dostopni na spletni strani https://aips.uni-mb.si/PredmetiBP3/main.asp ter na spletni strani fakultete http://feri.um.si/. Ocenjevalna lestvica UM FERI je objavljena na spletni strani: http://feri.um.si/studij/pravilniki-in-navodila/.

Vloge, prošnje oz. morebitne pritožbe obravnava in rešuje Komisija za študijske zadeve za študijske programe 1. in 2. stopnje ter Komisija za znanstvenoraziskovalno delo za študijske programe 3. stopnje.

Vodstvo UM FERI skrbi za izvajanje vseh sprejetih meril, načinov preverjanja in ocenjevanja znanja.

66. Informacije o zaposljivosti diplomantov se: zbirajo, da ne analizirajo, da ne uporabljajo. da ne

Utemeljitev:

47

http://feri.um.si/studij/pravilniki-in-navodila/

http://feri.um.si/

https://aips.uni-mb.si/PredmetiBP3/main.asp










Informacije o zaposljivosti diplomantov se zbirajo iz razpoložljivih javno dostopnih podatkovnih baz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, kjer redno spremljamo dinamiko potreb po zaposlitvah diplomantov naših poklicnih strok, poslužujemo pa se tudi drugih načinov kot so anketiranje, priprava okroglih miz, aktivnosti Alumni kluba in Kariernega centra, sodelovanjA z gospodarstvom in negospodarstvom.

Senat Univerze v Mariboru je dne 9. 5. 2013 sprejel Navodila o izvajanju ankete o zadovoljstvu s študijem in o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov UM, ki so objavljena na spletni povezavi: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=163. Osnovni namen je na osnovi mnenja študentov ob zaključku študija za vsak študijski program in v vsakem študijskem letu pridobiti celovito oceno kakovosti vsebine in izvedbe študijskega programa. Z anketo bomo spremljali tudi učne izide in pridobljene kompetence, pomembne za prehod na trg dela in zaposljivost diplomantov, nadaljnje izobraževanje, merjenje zadovoljstva s študijem, primerjalne analize kompetenc − načrtovane (študijski program), dosežene (ob diplomiranju) in pričakovane oz. zahtevane (delodajalec oz. trenutno delo). Zaradi tehničnih težav, se je anketa začela izvajati šele v študijskem letu 2014/2015, tako da bodo prvi podatki dostopni predvidoma naslednje študijsko leto.

Prav tako zbiramo podatke tudi preko Komisije za kakovost UM FERI, Kariernega centra UM ter Alumni kluba UM FERI, kjer se srečujejo zaposleni na UM FERI in člani Alumni kluba. V okviru Komisije za kakovost in Alumni kluba se izvajajo tudi ankete, iz katerih dobimo informacije o zaposlitvi in o študiju na UM FERI. Spletna stran je dosegljiva na povezavi: http://feri.um.si/o-nas/alumni/ in http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/.

Za tesnejše sodelovanje z delodajalci vzpostavili smo Programski svet Elektrotehnike in Mehatronike ter Programski svet Računalništva, Informatike in Telekomunikacij. Na srečanjih smo pridobili mnenje predstavnikov gospodarstva o kompetencah naših diplomantov ter dragocene predloge in pobude, ki nam nakazujejo nekatere smernice za nadaljnje odločitve. Na obeh programskih svetih je bila izpostavljena koristnost povezovanja fakultete z gospodarstvom, podprta je bila pobuda za povezovanje in vključevanje zunanjih deležnikov - delodajalcev ter dogovorjeno, da se bo programski svet sestajal praviloma enkrat letno. Fakulteta je močno vpeta v okolje tudi s pomočjo znanstvenoraziskovalnega sodelovanja, kjer sodelujemo s številnimi gospodarskimi in negospodarskimi subjekti. Poslužujemo pa se tudi drugih metod, kot so direktna pošta, aktivnosti preko družbenih omrežij ter preko lastnih dogodkov (mednarodne konference, posveti, formalna in neformalna srečanja).

Zbrane podatke analiziramo v okviru Komisije za študijske zadeve, Komisije za znanstvenoraziskovalno delo ter Komisije za ocenjevanje kakovosti v samoevalvacijskih poročilih. Uporabljamo jih za prilagajanje in spreminjanje študijskih programov.

67. Informacije o zanimanju kandidatov za študij se: zbirajo, da ne analizirajo, da ne uporabljajo. da ne

Utemeljitev:

48

http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/




Informacije o zanimanju kandidatov za študij se zbirajo ob promocijah podiplomskih študijskih programov, na sejmih in konferencah, informativnih dnevih za podiplomski študij ter v referatu za študentske zadeve, kjer lahko kandidati pridobijo več informacij o študiju.

Pridobljene informacije uporabljamo za pripravo promocijskih aktivnosti, informativnih gradiv in načrtovanje svetovalnih dejavnosti. Te informacije so tudi eden izmed dejavnikov za oblikovanje števila vpisnih mest. V okviru UM FERI deluje delovna skupina za promocijo, katere člani se aktivno udeležujejo različnih predstavitev, izobraževalnih sejmov,…

68. Redno se objavljajo informacije o: izvajanju študijskih programov, da ne dosežkih visokošolskih učiteljev, da ne dosežkih znanstvenih delavcev, da ne dosežkih drugih zaposlenih. da ne

Utemeljitev:

Podatki se objavljajo in ažurirajo na spletnih straneh UM FERI: http://feri.um.si/. Informacije o študijskih programih so navedene na spletni strani: http://feri.um.si/studij/programi/, posamezne učne enote dodatno v Katalogu predmetov https://aips.uni-mb.si/PredmetiBP3/main.asp, novice in obvestila na spletnih straneh: http://feri.um.si/obvestila/ in http://feri.um.si/studij/.

Dosežki visokošolskih učiteljev, raziskovalnih in znanstvenih sodelavcev ter drugih zaposlenih se objavljajo v sistemu Cobiss http://www.cobiss.si/ ter tudi na spletni strani fakultete http://feri.um.si/raziskovanje/. Vsako leto je izdan tudi Zbornik raziskovalne dejavnosti. Vsi zborniki so objavljeni na spletni strani: http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/.

69. Strateško načrtovanje visokošolskega zavoda je del sistema za zagotavljanje kakovosti. da ne

Utemeljitev:

Na osnovi zbranih podatkov vseh področij dela UM FERI, ki se spremljajo skozi vso leto na do sedaj opisane načine, se izdela Program dela UM FERI, ki je del Programa dela Univerze. Pri pripravi Programa dela sodelujejo vse strokovne službe in komisije Senata UM FERI. Najpomembnejša področja strateškega načrta so:- izobraževanje, raziskovanje in mednarodna dejavnost,- spremljanje in zagotavljanje kakovosti,- letni načrt ravnanja s premoženjem,- kadrovski načrt.

70. Zavod ima jasno določene cilje kakovosti: izobraževanja, da ne

Utemeljitev:

49


http://feri.um.si/raziskovanje/

http://www.cobiss.si/

http://feri.um.si/studij/

http://feri.um.si/obvestila/

https://aips.uni-mb.si/PredmetiBP3/main.asp

http://feri.um.si/studij/programi/

http://feri.um.si/


Pri izvajanju doktorskih študijskih programov želimo, da študenti pridobijo vrhunska znanja in kompetence s področja elektrotehnike, računalništva in informatike ter medijskih komunikacij. Študente spodbujamo k povezovanju in pridobivanju znanj tudi z ostalih strokovnih področij.

Med pomembnejše zadane cilje kakovosti izobraževanja na doktorskem študiju štejemo:1) spremljanje, posodabljanje in prilagajanje študijskih programov v skladu z razvojem znanosti, potrebami gospodarstva in zaposlitvenimi možnostmi diplomantov,2) velik poudarek na znanstvenoraziskovalnem delu že od začetka študija,3) skrb za kakovostno izvajanje vseh doktorskih študijskih programov,4) povečanje stopnje internacionalizacije študija.

znanstvenega in raziskovalnega dela, da ne

Utemeljitev:

Raziskovalno delo se odvija v raziskovalnih programih in enem infrastrukturnem programu, UM FERI pa sodeluje kot vodilna ali partnerska raziskovalna organizacija. Raziskovalno delo se med drugim izvaja tudi v temeljnih projektih, aplikativnih projektih, ciljnih raziskovalnih projektih, podoktorskih projektih ter drugih raziskovalnih projektih.

Cilji kakovosti:1) razvoj doktorskega študija kot raziskovalnega študija,2) vrednotenje rezultatov dela mladih raziskovalcev,3) evalviranje učinkov dela raziskovalnih programskih skupin in nacionalnega raziskovalnega programa za kakovost raziskovalne odličnosti UM (mladi raziskovalci, objave, citati, patenti, inovacije),4) vrednotenje konkurenčnosti raziskovalcev UM na evropskem in širšem mednarodnem raziskovalnem prostoru (analiza prijav in potrjenih projektov, rezultat),5) spremljanje kakovosti raziskovalne opreme in infrastrukture,6) dvig habilitacijskih meril, objave v kakovostnih revijah z visokim faktorjem vpliva pred zagovorom doktorata, izpopolnjevanje na tuji univerzi.

umetniškega dela, da ne

Utemeljitev:

Umetniškega dela ne izvajamo.

strokovnega dela, da ne

Utemeljitev:

Na področju strokovnega dela UM FERI beleži po statistiki zadovoljive uspehe, saj se število projektov z industrijo iz leta v leto povečuje. Fakulteta ima na področju strokovnega dela postavljene naslednje cilje: - nadaljnje sodelovanje z industrijo in storitvenimi podjetji ter povečanje števila projektov,- prenos znanja v neposredno prakso,- organizacija strokovnih delavnic in konferenc v sodelovanju s proizvodnimi podjetji,

50


- sodelovanje s podjetji na področju izobraževanja raziskovalcev,- izvajanje meritev in testiranj v laboratorijih fakultete za proizvodna in storitvena podjetja.

Navedene cilje dosegamo:- z organizacijo srečanj s predstavniki proizvodnih in storitvenih podjetij (dan FERI, ALUMNI srečanja …),- z načrtovanjem tem zaključnih nalog v sodelovanju s podjetji,- s pridobitvijo novih poslovnih partnerjev z obiski,- z izvajanjem namenskega funkcionalnega izobraževanja za potrebe gospodarstva.

zavoda v celoti, da ne

Utemeljitev:

Za zavod kot celoto veljajo najpomembnejši cilji, ki so navedeni v prejšnjih alinejah. Vsi cilji so dosegljivi.

Najpomembnejše je, da njihovo uresničevanje spremljamo, ocenjujemo in po potrebi uvajamo korektivne ukrepe vsi zaposleni vključno z vodstvom UM FERI.

Komisija za ocenjevanje kakovosti ima razdelane in vpeljane načine za uspešno spremljanje doseženega.

mednarodnega umeščanja in mednarodne prepoznavnosti dosežkov na vseh področjih delovanja. da ne

Utemeljitev:

Na UM FERI smo si v želji po še večji umeščenosti v mednarodni prostor zastavili cilje, ki so povezani z večanjem objav v mednarodnih revijah, aktivnimi udeležbami na znanstvenih simpozijih, vključevanju UM FERI v večje mednarodne projekte. UM FERI zagotavlja finančno osnovo za to vključevanje.

Iz leta v leto povečujemo mobilnost pedagoškega osebja in študentov UM FERI ter dodajamo nove aktivnosti na področju programov Erasmus+. Zato povečujemo promocijsko dejavnost znotraj UM FERI, pa tudi v evropskem prostoru in širše v svetu. Pripravljamo ustrezna gradiva (brošure) in dogodke z namenom promocije programa Erasmus+ in mobilnosti.

71. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v samoevalvacijskih postopkih, omogoča ugotovitve, ali so bili doseženi cilji glede zagotavljanja kakovosti.

da ne

Utemeljitev:

Komentarji posameznih analiz so vključeni že v samoevalvacijskem poročilu - prav tako priporočila vodstvu glede ukrepov.

V samoevalvaciji je opravljena analiza akcijskega načrta iz predhodne samoevalvacije za izobraževalno in raziskovalno dejavnost ter za materialne pogoje.

51


Med študijskim letom opravimo tudi pregled uresničevanja nalog postavljenih v samoevalvacijskem poročilu. Obravnavano je bilo na Senatu UM FERI in je dostopno na spletni strani: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/samoevalvacijska-porocila/.

72. Ugotovitve samoevalvacije se uporabljajo pri sprotnem sprejemanju nadaljnjih odločitev oziroma ukrepov za izboljšanje izobraževalnega, raziskovalnega in drugega dela z namenom razvoja kakovosti. da ne

Utemeljitev:

Ugotovitve samoevalvacije uporabljamo po modelu Demingovega kroga (planiraj-naredi-preveri-ukrepaj). Vsi procesi na področjih pedagoške dejavnosti, raziskovanja, mednarodne dejavnosti, dela strokovnih služb se merijo in spremljajo. Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področja senata ima Senat UM FERI stalne komisije:-Komisijo za študijske zadeve,-Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve,-Komisijo za mednarodno sodelovanje,-Komisijo za ocenjevanje kakovosti.Ocene se redno obravnavajo na sejah Senata UM FERI, kjer posamezne komisije senata o tem redno poročajo.

73. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v postopkih samoevalvacije, omogoča učinkovito presojo kakovosti izobraževanja, znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela: na celotnem zavodu, da ne v vseh oddelkih, da ne na vseh stopnjah izobraževanja. da ne

Utemeljitev:

Predlogi in rezultati analiz glede obremenjenosti profesorjev, prehodnosti študentov in ocene profesorjev so bili predani komisijam senata, inštitutom, vodstvu in študentom. Komisija za ocenjevanje kakovosti redno spremlja delo komisij Senata UM FERI in po potrebi tudi sodeluje na sestankih.

Ocena kakovosti dejavnosti UM FERI in predlogi za izboljšanje so navedeni v Samoevalvacijskem poročilu.

Tudi analiza akcijskega načrta iz predhodnega Samoevalvacijskega poročila je v Samoevalvacijskem poročilu.

74. Samoevalvacijska poročila se predstavijo vsem deležnikom. da ne

52




Utemeljitev:

Samoevalvacijsko poročilo je dostopno na spletnih straneh fakultete: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/samoevalvacijska-porocila/.

Predstavljeno je vsem delavcem in študentom UM FERI, Senatu UM FERI, Komisiji za študijske zadeve, Komisiji za mednarodno sodelovanje, inštitutom, vodstvu. Predstavitev je izvedena na zboru delavcev UM FERI.

75. Samoevalvacijsko poročilo je javno objavljeno. da ne

Utemeljitev:

Samoevalvacijsko poročilo je objavljeno na spletni strani UM FERI: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/samoevalvacijska-porocila/.

76. Študenti dejavno sodelujejo/so aktivni pri: celoviti presoji stanja, da ne oblikovanju ukrepov, da ne razvojnih usmeritev (strategije) zavoda za nadaljnje delo. da ne

Utemeljitev:

V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in s Statutom UM sodelujejo študenti UM FERI v vseh organih UM FERI tako, da v njih sodelujejo z najmanj eno petino voljenih članov in na ta način dejavno sodelujejo pri vseh aktivnostih.

Sodelujejo v naslednjih komisijah in organih: Senatu UM FERI, komisijah Senata UM FERI (Komisija za ocenjevanje kakovosti, Komisija za študijske zadeve, Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve in Komisija za mednarodno sodelovanje), Akademskem zboru, Poslovodnem odboru, kjer je predstavnik prodekan študent. Izvoljeni predstavniki aktivno sodelujejo pri vseh odločitvah, oblikovanju ukrepov in razvojnih usmeritvah UM FERI.

Samoevalvacijsko poročilo je objavljeno na spletni strani UM FERI: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/samoevalvacijska-porocila/.

77. Samoevalvacija se na zavodu opravlja od leta 2003.

78. Samoevalvacija se izvaja in samoevalvacijsko poročilo pripravlja vsako leto. da ne

Utemeljitev:

53




Samoevalvacija se na UM FERI opravlja od študijskega leta 2003/2004. Opravlja se vsako leto. Rok za sprejem na Senatu UM FERI je 31. december. Do 15. januarja se preda Senatu Univerze v Mariboru.Komisija za ocenjevanje kakovosti Univerze (KOKU) opravi analizo vseh Samoevalvacijskih poročil članic in poročila tudi kvalitativno ovrednoti. Nato jih sprejme Senat Univerze V Mariboru.

54


C. PRVA AKREDITACIJA

C.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. Ime študijskega programa: ELEKTROTEHNIKA

2. Splošni podatki o študijskem programu:

Študijski program 3. stopnje Elektrotehnika se v prvi vrsti navezuje na prvo- in drugostopenjski študijski program Elektrotehnike in nadomešča star podiplomski študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, za pridobitev doktorata znanosti.

Program je enoten in nima smeri. Traja 3 leta in obsega 180 kreditnih točk ECTS. Kreditne točke so v skladu z Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS, ki so dostopna na spletnem naslovu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004124&stevilka=5200.

Opredelitev področja so Iscedovi klasifikaciji je 52 (tehniške vede).

Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji je: tehniške vede.

Glavni cilj doktorskega študijskega programa 3. stopnje Elektrotehnika je usposobiti raziskovalce, univerzitetne učitelje in vrhunske strokovnjake s širokega področja elektrotehnike, ki bodo znali razvijati najzahtevnejše produkte in storitve ter s tem prispevati h konkurenčnosti, inovativnosti in uspešnosti gospodarstva ter ustvarjanju novega znanja na raziskovalnih inštitucijah in univerzah.

Glavna značilnost doktorskega študija je, da je prevladujoča in najpomembnejša komponenta raziskovanje. Doktorski kandidati morajo dokazati svojo sposobnost izvesti originalno in neodvisno raziskavo na nekem znanstvenem področju. V predmetniku je delež klasičnih študijskih predmetov manjši, večji poudarek je na seminarjih, projektih, individualnem raziskovalnem delu in pripravi doktorske disertacije. Jedro doktorskega študija je samostojno pridobivanje vrhunskega strokovnega znanja in izkušenj na originalnem raziskovalnem projektu, ki ga kandidat opravlja v dobrem raziskovalnem okolju pod vodstvom kompetentnega mentorja.

V programu so ponujene vsebine iz avtomatike in robotike, elektronike ter močnostne elektrotehnike, prav tako pa tudi iz telekomunikacij in mehatronike, ki sta na prvi in drugi stopnji samostojna programa. Tako smo dosegli večjo kritično maso študentov in učiteljev, hkrati pa program zaradi pestre izbire vsebin in velikega števila potencialnih mentorjev s širšega področja elektrotehnike ponuja široko možnost izbire tem doktorskih disertacij.

Program je povsem mednarodno primerljiv in v regiji ter širši slovenski javnosti omogoča ustvarjanje novega znanja na področju elektrotehnike.

3. Vrsta študijskega programa:visokošolski strokovni,univerzitetni,magistrski,enovit magistrski, doktorski,

za izpopolnjevanje.

55

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004124&stevilka=5200


4. Stopnja študijskega programa:prva,druga,tretja.

5. Trajanje programa: 1 leto 3 leta 5 let 2 leti 4 leta 6 let

6. Študijski program je: interdisciplinarni, dvopredmetni, skupni, drugo: _______________ .

7. Študijski program ima: smeri, module.

Utemeljitev:

Doktorski študijski program Elektrotehnika nima smeri.

8. Cilji programa so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov. da ne

Utemeljitev:

Na kratko lahko rečemo, da je cilj doktorskega študijskega programa 3. stopnje Elektrotehnika izobraziti odlične mlade oziroma nove raziskovalce na področju elektrotehnike. Temeljni cilji so:

omogočiti študentom poglobljeno razumevanje teoretičnih in metodoloških konceptov z izbranih področij elektrotehnike,

usposobiti študente za samostojno razvijanje novih spoznanj in reševanje najzahtevnejših problemov s pravo mero (samo)kritičnosti, preskušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev,

prispevati k razvoju zmožnosti študentov za raziskovalno delo in uporabo raziskovalnih dosežkov v sodelovanju z drugimi strokovnjaki z lastnega in drugih področij ter iz domačega in tujih okolij,

prispevati k razvoju zmožnosti študentov za vodenje najzahtevnejših projektov in sistemov s področja elektrotehnike,

usposobiti študente za učinkovito iskanje, proučevanje in uporabo obstoječih spoznanj pri lastnem raziskovalnem delu,

usposobiti študente za učinkovito predstavitev lastnih, pa tudi tujih raziskovalnih spoznanj,

kljub zakonsko določeni količini organiziranih oblik študija dati študentom dovolj časa za samostojno raziskovalno delo, saj je to bistvena sestavina doktorskega študija,

doseči, da bodo študenti končali študij z doktorsko disertacijo, ki bo vsebovala njihov lasten izvirni prispevek k znanosti na področju elektrotehnike, pri čemer pa se ne more pričakovati, da bo to kandidatovo življenjsko delo, hkrati pa doktorska disertacija ne more biti samo zbirka znanstvenih podatkov ali na primer ponovitev

56


že znanih poskusov brez občutnega prispevka h kritičnemu analiziranju le-teh.

9. Naštejte splošne kompetence diplomanta.

Utemeljitev:

Čeprav je osnovni cilj doktorskega programa usposobiti študente za najzahtevnejše raziskovalno delo na področju elektrotehnike, študenti z doktorskim študijem pridobijo vrsto splošnih kompetenc oziroma prenosljivih spretnosti, ki niso potrebne samo za zaposlitev v raziskovalnem sektorju. Z doktorskim študijem pridobijo nekatere izmed zmožnosti, ki so iskane povsod tam, kjer se redno soočajo z negotovostjo in novimi zapletenimi problemi, ki jih ni moč rešiti s preskušenimi metodami in poenostavitvami, ampak s pretehtanimi inovativnimi pristopi. Med te uvrščamo zlasti naslednje:

razvijati inovativne rešitve s kombiniranjem različnih izvirnih strategij ali izboljšanjem obstoječih metod in pristopov,

reševati zapletene probleme z oblikovanjem novih orodij ali metod, pripraviti racionalne načrte za izvedbo novih idej, da bi obrodile sadove, hitro najti, izločiti in sintetizirati informacije tako iz popolnih kot nepopolnih virov, se soočiti z neznanim, negotovim ter predvideti spremembe in težave, sprejeti morebiten neuspeh in ustrezno ukrepati, delovati samostojno, vztrajno in natančno, pogledati na stvari širše, fleksibilno in interdisciplinarno, sodelovati z drugimi, upravljati s časom, pa tudi z materialnimi, človeškimi in finančnimi viri, neprestano gojiti radovednost, slediti razvoju ter hitro pridobiti nove spretnosti in znanje, uspešno komunicirati za različne namene in z uporabo različnih medijev, razvijati ključne kompetence za timsko delo v interdisciplinarnih raziskovalnih skupinah.

10. Naštejte predmetno-specifične kompetence diplomanta.

Utemeljitev:

Doktorski program Elektrotehnika omogoča poglobljen študij s področij avtomatike in robotike, elektronike, močnostne elektrotehnike, telekomunikacij in mehatronike, kot so:

teorija sistemov in vodenja, modeliranje, simulacija in krmiljenje industrijskih sistemov in procesov, kibernetika,

obdelava signalov, električne meritve, meritve neelektričnih veličin, senzorika, optoelektronika, fotonika, mikro- in nanotehnologije, radiofrekvenčna in mikrovalovna elektronika, elektronska vezja, mikroračunalniški sistemi,

pridobivanje in prenos energije, dinamika, vodenje in zaščita elektroenergetskih sistemov, električni stroji, stikalne naprave in visokonapetostni sistemi, diskretne numerične metode za reševanje problemov diskretnih polj,

teorija informacij in kodiranje, brezžične komunikacije, telekomunikacijski sistemi, omrežja in storitve, metode snovanja omrežij in protokolov, upravljanje, kriptografija in varnost omrežij,

komunikacija človek-stroj, komunikacija stroj-stroj, energijske pretvorbe, konstruiranje mehanskih postrojenj.

57


Študenti z uvodnim obveznim predmetom programa dobijo splošno znanje o metodah raziskovalnega dela. Nato pa se vsak študent usmeri v enega ali nekaj zelo ozkih segmentov s pokritih strokovnih področij ter z opravljanjem nekaj izbirnih strokovnih predmetov, še bolj pa z intenzivnim delom v seminarjih ter individualnim raziskovalnim delom in pripravo doktorske disertacije pridobi zlasti naslednje predmetnospecifične kompetence:

poglobljeno razumevanje teoretičnih in metodoloških konceptov v izbranih ozkih segmentih,

odlično primerno globoko poznavanje preteklih dosežkov v izbranih segmentih in njihovega odnosa s širšim raziskovalnim področjem,

zmožnost uporabe raziskovalnih metod in orodja, značilnega za izbrane segmente, zmožnost samostojnega, (samo)kritičnega, konceptualnega in analitičnega razmišljanja

ter sinteze novih spoznanj, metod, tehnologij v izbranih segmentih, zmožnost načrtovanja raziskovalnih faz in razdelitve nalog, ki so za izbrane segmente

potrebne za dosego zamišljenega rezultata, zmožnost optimalnega delovanja v izbranih segmentih v okviru raziskovalne skupine, zmožnost dokumentiranja in poročanja o spoznanjih in dosežkih na način, značilen za

izbrane segmente, zmožnost uporabe spoznanj, načinov razmišljanja, metod z izbranih ozkih segmentov

pri reševanju novih problemov v izbranih in drugih segmentih elektrotehnike.

Z doktorskim študijem študenti torej ne postanejo samo izvrstni poznavalci stroke izbranih specifičnih področij elektrotehnike, ampak odlično obvladajo tudi spretnosti in veščine, ki so dandanes na splošno potrebne za uspešno raziskovalno in razvojno delo, specifično za ta področja.

11. Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja: zaposljivost diplomantov, da ne možnosti za nadaljevanje izobraževanja. da ne

Utemeljitev:

Diplomanti doktorskega študijskega programa 3. stopnje Elektrotehnika imajo na osnovi pridobljenih znanj in kompetenc široke možnosti za zaposlovanje v najrazličnejših delovnih organizacijah, inštitutih, javnih zavodih in visokošolskih organizacijah. Poleg svoje temeljne usposobljenosti za raziskovalna delovna mesta s področja elektrotehnike imajo dovolj široka teoretična znanja, da se lahko zaposlijo na različnih področjih gospodarstva in negospodarstva, ki so kakorkoli povezana s stroko elektrotehnike. Pridobljene kompetence jim omogočajo tudi prevzemanje vodstvenih funkcij v srednjih in večjih podjetjih in družbah. Seveda pa se doktorandi programa Elektrotehnika zaposlujejo tudi marsikje drugod: v raziskovalnih inštitutih, v srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju, državni upravi, javnih zavodih ali pa kot ustanovitelji v lastnih podjetjih.

Po zadnjih podatkih, zbranih iz anket, je razvidno, da so vsi respondenti, razen enega, zaposleni, kar je nedvomno dokaz o dobri zaposljivosti diplomantov.

Program študentom omogoča in jih spodbuja tudi k podoktorskemu študiju, saj v času študija dobijo poglobljena znanja iz področja svojega znanstvenoraziskovalnega dela.

12. Študijski program odraža zaposlitvene potrebe:

58


gospodarstva, da ne

Diplomanti doktorskega študija elektrotehnike imajo poleg svoje temeljne usposobljenosti za raziskovalna delovna mesta s področja elektrotehnike na osnovi pridobljenih znanj in kompetenc široke možnosti za zaposlovanje na najrazličnejših področjih gospodarstva, ki so povezana s stroko elektrotehnike. Pridobljene kompetence jim omogočajo tudi prevzemanje vodstvenih funkcij v srednjih in večjih podjetjih ali družbah.

Po podatkih, ki smo jih zbrali s pomočjo Zavoda za zaposlovanje, podatki anket in povratne informacije iz gospodarstva kažejo na to, da je izobrazba s področja elektrotehnike dober temelj za nadaljnjo uspešno poklicno kariero, saj je večina doktorjev znanosti s področja elektrotehnike zaposlenih.

UM FERI spremlja zaposlitev svojih diplomantov. Analiza podatkov ankete, ki smo jo opravili med diplomanti doktorskega študijskega kaže, da je 96,15 % respondentov zaposlenih, od tega skoraj 60 % v gospodarstvu. Velika večina jih je zaposlenih v Sloveniji (87,5 %), nekaj pa tudi v drugih državah Evropske skupnosti (12,5 %).

Pozitivno vlogo je odigralo tudi usposabljanje mladih raziskovalcev, ki so po opravljenem študiju v glavnem zapustili fakulteto in so se zaposlili v gospodarstvu.

Tudi podatki, ki jih pridobivamo na različnih okroglih mizah, skozi sodelovanje v raziskovalnih projektih, v druženju Alumni kluba kažejo na to, da imajo diplomanti doktorskega študija Elektrotehnika po zaključenem študiju široke zaposlitvene možnosti, saj študij omogoča pridobitev specifičnih in širokih znanj s področja elektrotehnike, ki so potrebna za vrhunsko raziskovalno delo ter za delo v industriji in gospodarstvu.

negospodarstva. da ne

Utemeljitev:

Široka paleta znanj na posameznih področjih študijskih programov omogoča diplomantom študijskega programa 3. stopnje Elektrotehnika neposredno zaposlitev tudi v negospodarskem sektorju. Zaposlujejo se tako v javni upravi, kot v ostalem javnem sektorju (zavodi, inštituti, agencije,…). Iz podatkov, ki jih pridobivamo s pomočjo anket in notranjih virov informacij (neposredno preko mentorjev, sodelovanje v skupnih projektih,…) se približno 40 % doktorandov zaposli v negospodarstvu, pretežno v visokem šolstvu ali raziskovalnih zavodih.

13. Potrebe po diplomantih so ugotovljene s strokovnimi analizami. da ne

Utemeljitev:

Na 3. stopnjo vpisuje predvsem profil diplomantov, ki so zaposleni kot mladi raziskovalci, asistenti, tehniški sodelavci ali so zaposleni v gospodarstvu in jim naziv doktorja/doktorice znanosti najpogosteje omogoča napredovanje v okviru njihove zaposlitve.

Podatke zbiramo in analiziramo s pomočjo podatkov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, na podlagi opravljenih anket, v okviru aktivnosti Kariernega centra in Alumni kluba, pa tudi preko

59


sodelovanja z različnimi organizacijami, s katerimi sodelujemo v okviru svojega znanstvenoraziskovalnega sodelovanja. Analiza ankete o doktorskem študiju je objavljena na spletni strani: http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/studentske-ankete/.

Prav tako podatke zbiramo s pomočjo objavljenih oglasov za delovna mesta s področja elektrotehnike doma in v tujini. Na spletni strani fakultete smo objavili posebno notico »Iščem službo« (http://feri.um.si/zaposlitve/), kjer objavljamo prosta delovna mesta in štipendije za študente doktorskega študija.

Po podatkih iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je bilo na območju celotne Slovenije v letu 2014 registriranih 8 brezposelnih doktorjev elektrotehnike (7 po starem študijskem programu, sprejetem pred 11. 6. 2004, in 1 z dokončanim doktoratom znanosti po študijskem programu 3. stopnje Elektrotehnika). Po drugi strani pa lahko vidimo, da je bilo prijavljenih v letu 2014 kar 16 prostih delovnih mest za izobrazbo doktorja znanosti s področja elektrotehnike, kar pomeni, da ponudba močno presega povpraševanje. Prav tako so po podatkih naših anket zaposleni, razen enega, vsi naši doktorandi.

14. Študijski program je mednarodno primerljiv. da ne

15. Mednarodna primerjava je narejena z najmanj 3 sorodnimi tujimi študijskimi programi. da ne

Utemeljitev:

Doktorski študijski program tretje stopnje Elektrotehnika na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko smo primerjali s sorodnimi študijskimi programi naslednjih tujih univerz/fakultet:

Poslijediplomski doktorski studij na Fakultetu elektrotehnike i računarstva u Zagrebu, Fakultet Elektrotehnike i računarstva (FER), Sveučilište u Zagrebu, Hrvaška;http://www.fer.unizg.hr/poslijediplomski/opcenito

Dottorato di Ricerca in Ingegneria dell'Informazione, Dipartimento di Elettronica e Informazione (DEI), Politecnico di Milano, Italija; http://intranet.dei.polimi.it/dottorato/page_eng.php?id=1

GETA – The Graduate School in Electronics, Telecommunications and Automation, Helsinki University of Technology (TKK), Tampere University of Technology (TUT), University of Oulu (UO), University of Jyväskylä (UJy), Finska; http://signal.hut.fi/geta/*

Programa Doutoral em Engenharia Electrotécnica e de Computadores (PDEEC), Faculdade de Engenharia (FEUP), Universidade do Porto, Portugalska;http://paginas.fe.up.pt/~pdeec/

* program so leta 2013 ukinili.

Navedene visokošolske organizacije smo med seboj primerjali z vidika:• primerljivosti formalne sestave programa,• trajanja študija,• vsebinske sestave programa,

60

http://paginas.fe.up.pt/~pdeec

http://signal.hut.fi/geta/

http://intranet.dei.polimi.it/dottorato/page_eng.php?id=1




• deleža izbirnih vsebin,• učnih izidov oz. kompetenc diplomantov.

V skladu s sklepom NAKVIS-a, 21. redna seja 17.3.2011, da v primeru vnosa podatkov o že akreditiranih študijskih programih v elektronski obrazec Predlog za akreditacijo ni potrebno vnašati podatkov o mednarodni primerljivosti, poglavje C2 točke 14-18, nismo vnesli podatkov v točko 17 in 18 spodaj.

16. Vsaj dva tuja primerjana študijska programa sta iz Evropske unije. da ne

Utemeljitev:Vsi štirje programi so iz EU.

17. Vsi primerjani tuji programi so v državi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma priznani. da ne

Primerjani študijski programi:

Vrsta programaStopnja programa Ime programa Država in zavod

Ime študijskega programaFormalna sestava programaTrajanje študijaVsebinska sestava programaDelež izbirnih vsebinUčni izidi oz. kompetence diplomantov

18. Pri mednarodni primerjavi prihaja do odstopanj predlaganega programa s primerjanimi. da ne

61


19. Študijski program izobražuje za regulirane poklice po evropski zakonodaji. da ne

Utemeljitev:Ne gre za reguliran poklic.

20. Zavod ima vzpostavljene razmere za mednarodno sodelovanje. da ne

Utemeljitev:

Fakulteta ima z tako nacionalnimi kot tudi mednarodnimi visokošolskimi zavodi, institucijami, organizacijami in podjetji zgledno sodelovanje. Sodelovanje se kaže v številnih skupnih projektih, delavnicah, problemskih konferencah, publikacijah, predavanjih, poletnih šolah, seminarjih in gostovanjih domačih in tujih strokovnjakov.

Fakulteta ima nadvse razvejano znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki se kaže v prodornem nastopu njenih profesorjev in raziskovalcev znotraj uglednih mednarodnih znanstvenih skupin in projektov, kar se neposredno odraža tudi v njihovih številnih objavah v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah, razmeroma bogato izmenjavo profesorjev in študentov z njenimi akademskimi partnerji iz tujine na vseh ravneh raziskovalne in študijske dejavnosti, ter v zadnjem času tudi njenega aktivnega sodelovanja pri skupnem prijavljanju študijskih programov z nekaterimi prominentnimi evropskimi univerzami.







Več o bilateralnih projektih na naslovu http://www.feri.um.si/raziskovanje/projekti/.

Koordinatorji evropskih projektov, v katerih sodelujemo, pa so:Avstrija - Graz Technical UniversityFinska - The Municipal Federation of Savonia University of Applied Sciences, KuopioIrska - University of Limerick Optical Fibre Sensors Research CentreŠpanija - Agencia Estatal Consejo Superior de Investigaciones Cientificas, VICOMTECHŠvica - EPFL Multimedia Signal Processing GroupPortugalska - Instituto Politécnico do PortoSrbija - University of Kragujevac

62



Velika Britanija - Surrey Satellite Technology Ltd, University of York, University of BirminghamNemčija – University of Göttingen

UM FERI projektno sodeluje z naslednjimi tujimi podjetji:SVM Solutions and Technologies Sdn. Bhd., MalezijaESA, NizozemskaQUNDIS GmbH, NemčijaGood e-Learning, AnglijaUCT/MRC Research Unit for Exercise Science and Sports Medicine, Južna AfrikaNano Solver GmbH, NemčijaProfotech CJSC, RusijaFISO, KanadaBosch Rexroth AG, Nemčija

Na UM FERI od leta 2011 deluje v okviru Referata za študentske zadeve tudi Erasmus pisarna, ki v sodelovanju s Službo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje Univerze v Mariboru izvaja naslednje naloge: Organizira mobilnost outgoing študentov (študentov UM FERI, ki odhajajo na izmenjavo v tujino)

po programu ERASMUS+ in Erasmus Mundus Join EU SEE in v okviru tega izvaja informativne dneve o možnostih izmenjav za študente na UM FERI, pripravlja informativno gradivo, objavi razpis za prijavo, zbira prijave in izvaja izbirni postopek (po potrebi), informira študente o pogojih in postopkih, pošilja prijavnice tujim univerzam.

Organizira mobilnost incoming študentov (študentov iz tujih univerz, ki prihajajo na izmenjavo na UM FERI) po programu ERASMUS+ in programu Erasmus Mundus JoinEU SEE in v okviru tega poskrbi za informiranje in pomoč pri prijavi, izstavi študentom potrebno dokumentacijo za študij na UM FERI (potrjen Learning Agreement), obvešča študente in tuje univerze o pogojih študija na UM FERI, pripravlja informativno gradivo za tuje študente in organizira prvi informativni sestanek/sprejem. Za program Erasmus Mundus Join EU SEE izvede tudi potrebne postopke ocenjevanja prejetih prijav.

Organizira udeležbo na delovnih praksah v tujini v okviru programa ERASMUS praksa in v okviru tega obvešča študente o možnostih opravljanja delovnih praks ter nudi pomoč pri prijavah.

Koordinira outgoing mobilnost pedagoškega (Teaching Staff) in nepedagoškega (Staff Training) osebja po programu ERASMUS+ in v okviru tega obvešča zainteresirane na UM FERI o pogojih in postopkih, skrbi za prijave in jih posreduje UM, skrbi za izpolnjevanje pogodbenih določil in zbira dokazila. Obvešča tudi o možnosti mobilnosti pedagoškega osebja v programu Erasmus Mundus Join EU SEE.

Skrbi za sklepanje meduniverzitetnih bilateralnih sporazumov s tujimi univerzami. Ureja Erasmus spletno stran na UM FERI (http://feri.um.si/studij/erasmus/). Se udeležuje izobraževalnih srečanj, ki obravnavajo program ERASMUS+ in vodstvo sproti obvešča

o postopkih in novostih s področja dela. Sodeluje pri izdelavi in izvedbi letnih programov dela UM FERI. Pripravlja poročila o delu iz področja mednarodnega sodelovanja.

UM FERI omogoča vsem tujim študentom, ki prihajajo na izmenjavo, da pred prihodom pregledajo ECTS Information Package (objavljen na http://feri.um.si/en/study/erasmus-programme/courses/) in si tako izberejo predmete, ki najbolje odslikavajo učni program na njihovi domači univerzi/fakulteti.

Učni proces za Erasmus+ in Erasmus Mundus Join EU SEE incoming študente je na UM FERI organiziran na več načinov: v večini primerov tuje študente pri posameznem predmetu pedagoški sodelavci bodisi vključijo v

redni študijski proces domačih študentov in med predavanji ter vajami naredijo povzetke v tujem

63

http://feri.um.si/en/study/erasmus-programme/courses/

http://feri.um.si/studij/erasmus/


jeziku, bodisi organizirajo individualna srečanja in tutorski način dela, v primeru večjega števila tujih študentov pri določenem predmetu pedagoško osebje organizira

dodatna/posebna predavanja v tujem (angleškem) jeziku izključno za tuje študente, od študijskega leta 2014/2015 UM FERI Erasmus+ prihajajočim študentom ponuja 53 predmetov, ki

se izvajajo v angleškem jeziku v kolikor predmet izbere več študentov.

FERI ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje na področju izobraževalne dejavnosti z več kot stotimi visokošolskimi institucijami oz. univerzami 24 držav Evrope. Seznam je objavljen na spletni strani: http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/erasmusplus/Strani/Medinstitucionalni-sporazumi-ERASMUS+.aspx.

21. Zavod ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje pri/v: raziskovalnih projektih EU, da ne drugih mednarodnih raziskovalnih programih, da ne bilateralnih programih, da ne multilateralnih programih, da ne meduniverzitetnih sporazumih, da ne tematskih omrežjih, da ne intenzivnih programih, da ne mobilnosti visokošolskih učiteljev, da ne mobilnosti študentov, da ne drugo. da ne

Utemeljitev: Ena izmed temeljnih nalog UM FERI je, da se doma in v svetu čim bolj uveljavi kot znanstveno raziskovalna institucija s kakovostnim izobraževalnim procesom. Zato v svojem poslanstvu uvajamo ustvarjanje novih znanj na področjih elektrotehnike, računalništva, informatike, telekomunikacij in medijskih komunikacij. Fakulteta ta znanja uspešno prenaša v slovenski pa tudi širši mednarodni prostor.

Znanstvenoraziskovalno delo na UM FERI dopolnjujemo tudi z aplikativnimi in razvojnimi raziskavami, s čimer temeljna znanja prehajajo v konkretno uporabo.

Naše mednarodno sodelovanje poteka v sklopu bilateralnih in mednarodnih projektov. Podrobnosti o projektih so dostopne v letnih poročilih o raziskovalnem delu in seznamih projektov, ki so dostopni na spletnem naslovu http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/.





64







Koordinatorji evropskih projektov, v katerih sodelujemo, pa so:Avstrija - Graz Technical UniversityFinska - The Municipal Federation of Savonia University of Applied Sciences, KuopioIrska - University of Limerick Optical Fibre Sensors Research CentreŠpanija - Agencia Estatal Consejo Superior de Investigaciones Cientificas, VICOMTECHŠvica - EPFL Multimedia Signal Processing GroupPortugalska - Instituto Politécnico do PortoSrbija - University of KragujevacVelika Britanija - Surrey Satellite Technology Ltd, University of York, University of BirminghamNemčija – University of Göttingen

FERI je uspešno zaključila naslednje projekte z inštituti/podjetji/…: Agencia Estatal Consejo Superior de Investigaciones Cientificas, ŠpanijaCzech Technical University in Prague, Češka republikaInstitut für Bildung und Medien der Gesellschaft für Pädagogik und Information e.V., NemčijaVysoke učeni technicke v Brne, Češka republikaCarinthia University of Applied Sciences, AvstrijaFachhochschulstudiengänge Burgenland Ges. m.b.h, AvstrijaFaculty of Organizational Sciences, University of Belgrade, SrbijaC.R.F. Societa Consortile per Azioni, ItalijaTechno Gr srl, ItalijaUniversite Claude Bernard Lyon – UCBL, FrancijaThe Finnish Association of the Deaf, FinskaSeconda Universita di Napoli Facolta di Psicologia, ItalijaDaimler Chrysler, NemčijaNational Technical University of Athens, GrčijaImperial College London, Velika BritanijaVienna university of technology, AvstrijaAlexander Technological Educational Institute of Thessaloniki, GrčijaFaculty of Mechanical Engineering of the University of Technology in Košice, Slovaška

V letu 2015 sodelujemo z naslednjimi mednarodnimi podjetji:SVM Solutions and Technologies Sdn. Bhd., MalezijaESA, NizozemskaQUNDIS GmbH, NemčijaGood e-Learning, AnglijaUCT/MRC Research Unit for Exercise Science and Sports Medicine, Južna AfrikaNano Solver GmbH, NemčijaProfotech CJSC, RusijaFISO, KanadaBosch Rexroth AG, Nemčija

UM FERI ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje na področju izobraževalne dejavnosti z več kot stotimi visokošolskimi institucijami oz. univerzami 24 držav Evrope. Seznam institucij je objavljen na

65


spletni strani: http://www.um.si/mednarodno-sodelovanje/erasmusplus/Strani/Medinstitucionalni-sporazumi-ERASMUS+.aspx

Zaposleni so člani različnih združenj kot so: Institute of Electrical and Electronics Engineers (IEEE), Association of Computing Machinery (ACM), The International Federation of Automatic Control (IFAC), The International Association for Pattern Recognition (IAPR), International Society of Electrophysiology and Kinesiology (ISEK), idr. Več podatkov o sodelovanju v strokovnih združenjih je razvidno iz biografij zaposlenih.

66




22. Predmetnik:

1. semester

Zap. št. Učna enota Nosilec

Kontaktne ure Sam. delo študenta

Ure skupaj ECTSPred. Sem. Vaje

Klinične vaje

Druge obl. š.

1. Znanstvenoraziskovalne metode Mernik Marjan 30 60 90 32. Prenosljiva znanja** Mernik Marjan 30 60 90 3

2.Izbirni matematični/fizikalni predmet po učnem načrtu 45 30 105 180 6

3. Izbirni predmet 1 Različni nosilci 60* 120 180 64. Izbirni predmet 2 Različni nosilci 30* 30* 120 180 6

5.Individualno raziskovalno delo (s seminarjem 1) Različni nosilci 15 165 180 6

SKUPAJ 195 15 60 630 900 30DELEŽ 21,66 % 1,67 % 6,67 % 70 % 100 %

Izbirni matematični/fizikalni predmet




Klinične vaje

Druge obl. š.

1.Izbrana poglavja iz visokošolske matematike

Valerij Romanovskij 45 30 105 180 6

2.Izbrana poglavja iz visokošolske fizike Samo Kralj 45 30 105 180 6

67


2. semester


Kontaktne ureSam. delo študenta


Klinične vaje

Druge obl. š.

1. Izbirni predmet 3 Različni nosilci 45* 15* 120 180 62. Individualno raziskovalno delo 1 Mentor 90 630 720 24SKUPAJ 45 15 90 750 900 30DELEŽ 5 % 1,67 % 10 % 83,33 % 100 %

* Izbran za izračun** Udeležba naa delavnicah članice, UM ali izven

Opomba: Tabeli po potrebi prekopirajte in dodajajte ali brišite vrstice. Priporočamo, da za vrstici skupaj in delež uporabite formule za izračun. V predmetnik se vključijo vse obveznosti, tudi praktično usposabljanje in diplomska/magistrska naloga ali doktorska disertacija. Izbirni predmeti se vpišejo kot Izbirni predmet 1, Izbirni predmet 2 … Izbirni predmeti se nato navedejo v posebni tabeli.

Izbirni predmeti

Zap. št. Predmet Nosilec


Ure skupaj ECTS

Pred. Sem. VajeKlinične vaje Druge obl. š.

Metode za napovedovanje in energetski trg Deželak Klemen

Modeliranje in vodenje elektromehanskih sistemov* Dolinar Drago 30 30 120 180 6

Fotonika* Đonlagić Denis 45 15 120 180 6Optični senzorji Đonlagić Denis 30 30 120 180 6Daljinsko zaznavanje Gleich Dušan 30 30 120 180 6Identifikacija nelinearnih sistemov Golob Marjan 30 30 120 180 6Dinamika in vodenje sistemov Grčar Bojan 30 30 120 180 6Haptični roboti in bilateralno teleoperiranje Hace Aleš 45 15 120 180 6

68


Materiali v elektrotehniki – izbrana poglavja Hamler Anton 30 30 120 180 6

CAD elektrotehniških naprav – izbrana poglavja Jesenik Marko 30 30 120 180 6

Nelinearne metode vodenja servosistemov Jezernik Karel 60 120 180 6

Izbrana poglavja iz teorije razpoznavanja vzorcev Kačič Zdravko 60 120 180 6

Napredne metode digitalnega procesiranja signalov, slik in videa Kačič Zdravko 60 120 180 6

Metode in orodja za formalno verifikacijo Kapus Tatjana

Izbrana poglavja iz biometričnih elektronskih sistemov Kos Marko

Aplikacija optimizacijskih algoritmov v elektrotehniki Kitak Peter 30 30 120 180 6

Izbrana poglavja iz digitalnih elektronskih sistemov Kramberger Iztok 60 120 180 6

Izbrana poglavja iz meritev v elektroniki Kramberger Iztok 60 120 180 6

Merilni sistemi Matko Vojko 30 30 120 180 6Sistemi energijske elektronike Milanovič Miro 60 120 180 6Modeliranje elektromagnetnih materialov, komponent in naprav Petrun Martin

Stikalne naprave in visokonapetostni sistemi Pihler Jože 30 30 120 180 6

Načrtovanje, vodenje in trženje integriranih sistemov v nanoelektroniki

Pleteršek Anton 15 45 120 180 6

Vodenje in zaščita elektroenergetskih sistemov Polajžer Boštjan 30 30 120 180 6

Prenapetosti in prenapetostna zaščita v EES Ribič Janez

Stabilnost elektroenergetskih sistemov Ritonja Jože 30 30 120 180 6

Postopki hitrega načrtovanja vodenja Rodič Miran 60 120 180 6

69


izmeničnih pogonov v električnih in hibridnih vozilihInformacija, kodiranje in kriptografija Sepesy Maučec Mirjam 30 30 120 180 6Sodobni sistemi vodenja Svečko Rajko 30 30 120 180 6Drsni režimi v sistemih vodenja gibanja Šabanović Asif 60 120 180 6

Izbrana poglavja iz robotike Šafarič Riko 60 120 180 6Pretvarjanje energije in električna omrežja Štumberger Gorazd 30 30 120 180 6

Numerično modeliranje direktnih in inverznih problemov EMP Trlep Mladen 30 30 120 180 6

SKUPAJ* Izbran za izračun

3. semester




Klinične vaje

Druge obl. š.*

1. Seminar 2 Različni nosilci 30 150 180 62. Individualno raziskovalno delo 2 Mentor 180 540 720 24SKUPAJ 30 180 690 900 30DELEŽ 3,33 % 20 % 76,67 % 100 %

4. semester




Klinične vaje

Druge obl. š.

1. Individualno raziskovalno delo 3 Mentor 90 630 720 242. Seminar 3 Različni nosilci 30 150 180 6SKUPAJ 30 90 780 900 30

70


DELEŽ 3,33 % 10 % 86,67 % 100 %

5. semester




Klinične vaje

Druge obl. š.*

1. Individualno raziskovalno delo 4 Mentor 90 810 900 30SKUPAJ 90 810 900 30DELEŽ 10 % 90 % 100 %

6. semester




Klinične vaje

Druge obl. š.

1.Izdelava in zagovor doktorske disertacije Mentor 90 810 900 30

SKUPAJ 90 810 900 30DELEŽ 10 % 90 % 100 %

Opomba:Po dogovoru z mentorjem lahko študenti izbirne predmete izberejo tudi iz katerega iz kateregakoli drugega akreditiranega študijskega programa. Študenti imajo možnost, da 12 ECTS iz obveznih ali izbirnih enot tega programa naberejo v ustreznih drugih študijskih programih in jih prenesejo v ta program.

1. Delež izbirnosti po letnikih (razmerje med ECTS točkami, ki jih študent pridobi z obveznimi in izbirnimi vsebinami)

71


Obvezne vsebine Izbirne vsebine Praktično usposabljanje Diplomska/magistrska naloga ali doktorska disertacija

1. letnik 42 ECTS 18 ECTS /2. letnik 60 ECTS / /3. letnik 30 ECTS / / 30 ECTSSkupaj 132 ECTS 18 ECTS 30 ECTS

Opomba: V sklopu obveznih vsebin smo upoštevali vsa štiri individualna raziskovalna dela, skozi katere, je voden postopek priprave in zagovora doktorske disertacije.

72


2. Predmeti so medsebojno horizontalno povezani. da ne

Utemeljitev:

Horizontalna povezanost je vsebovana v naboru izbirnih predmetov, ki študente ne usmerjajo samo v ozko področje doktorske naloge, ampak so izbirni predmeti tudi horizontalno povezani in študentu dajejo širši pregled čez področje njegovega raziskovalnega dela.

Tudi z individualnim raziskovalnim delom v raziskovalni skupini se študentu poveča obseg znanj na področju njegovega raziskovalnega dela.

3. Predmeti so medsebojno vertikalno povezani. da ne

Utemeljitev:

Vertikalno so učne enote izbrane in povezane tako, da se po semestrih nadgrajujejo. Pri obveznem predmetu Metode znanstvenoraziskovalnega dela študenti pridobijo temeljna znanja za vključitev v znanstveno raziskovalno delo in raziskovalne projekte. Skupaj s potencialnim mentorjem študent nato izbere 3 izbirne predmete, katerih vsebine se med seboj nadgrajujejo in dopolnjujejo. Študent tako pridobi teoretična znanja, s katerimi se lahko vključi v raziskovalno skupino in projekt. Z individualnim raziskovalnim delom potencialni mentor usmerja študenta k teoretični zasnovi problema, ki ga bo študent obravnaval v doktorskem delu.

4. V študijskem programu je predvideno praktično usposabljanje. da ne

5. Praktično usposabljanje bo trajalo _____ ur.

6. V ta namen so podpisani sporazumi in pogodbe z organizacijami, ki bodo omogočile praktično usposabljanje. da ne

Utemeljitev:Na študijskem programu 3. stopnje Elektrotehnika ni praktičnega usposabljanja.

7. Pogoji za vpis v program:

Utemeljitev:

V študijski program 3. stopnje Elektrotehnika se lahko vpiše kdor je zaključil:a) študijski program 2. stopnje,b) univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004,c) visokošolski strokovni študijski program (sprejet pred 11. 6. 2004) in študijski program za pridobitev specializacije. Navedeni kandidati morajo pred vpisom opraviti študijske obveznosti v obsegu do največ 35 ECTS iz študijskega programa 2. stopnje Elektrotehnika. Študijske obveznosti (nabor predmetov) takim kandidatom določi Študijska komisija fakultete, pri čemer upošteva kandidatovo področje izobrazbe ( vrsto programa, ki ga je kandidat zaključil),

73


d) študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program ki je ovrednoten s 300 ECTS točkami.Primerno predhodno znanje je zaključen univerzitetni ali magistrski (2. bolonjska stopnja) študij s področij elektrotehnike, telekomunikacij ali mehatronike.

8. Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

Utemeljitev:

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bo izbira kandidatov temeljila na:- zaključni oceni študija (20 %),- oceni, doseženi pri izbirnem izpitu s področja elektrotehnike (80 %).

Pri izbirnem izpitu lahko kandidat do 50 % ocene nadomesti z oceno svojega dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa. Merila za takšno oceno so:- izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI, ali A&HCI, - objavljeni prispevki v zbornikih mednarodnih konferenc, - druge objave.

9. Visokošolski zavod kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom, in sicer kot opravljeno študijsko obveznost, ovrednoteno po ECTS. da ne

Utemeljitev:

UM FERI priznava kandidatom pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti na podlagi Pravilnika o priznavanju in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program. Pravilnik se nahaja na spletni povezavi: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/podrobnosti.aspx?iddok=45.

Osnova za priznavanje je pisna vloga, h kateri mora kandidat priložiti ustrezna uradna dokazila, ter izvleček programa ali druge pisne dokaze, na osnovi katerih je mogoče presoditi raven pridobljenih kompetenc. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti obsega oddajo vloge, dopolnitve vloge, obravnavo vloge na Komisiji za študijske zadeve (za študijske programe 1. in 2. stopnje) oz. Komisiji za znanstvenoraziskovalno zadeve Senata UM FERI (za študijske programe 3. stopnje), izdajo odločbe in postopek za pritožbo kandidata zoper izdan sklep.

10. Prizna se lahko za največ _30___ ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa

Utemeljitev:

Fakulteta kandidatom prizna znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, če le-ta po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim

74




kompetencam, določenim s študijskim programom, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani.

Kandidatom se v postopku za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, praviloma priznajo obveznosti do največ 30 ECTS po študijskem programu, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani, izjemoma pa se glede na specifiko študija kandidatu lahko prizna tudi več obveznosti. Komisija za znanstveno-raziskovalne zadeve Senata UM FERI je uskladila in sprejela kriterije za priznavanje ter določila, da se kandidatom lahko prizna do 15 ECTS iz formalnih in do 15 ECTS iz neformalnih oblik izobraževanja.

Podlaga za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program na študijskih programih 3. stopnje so potrdila ali druge listine, kot so npr.: javno veljavne listine, potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju, spričevala ter druge listine, patenti, projekti, objave člankov v mednarodnih revijah, potrdila o predstavitvah na mednarodnih konferencah ter druga avtorska dela kandidatov.

Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj se začne na osnovi kandidatove vloge, ki v Referatu za študentske zadeve vloži vlogo za priznavanje. Referat vlogo najprej posreduje pristojnemu članu komisije (glede na področje kandidatovega izobraževanja), nato pa vlogo, skupaj s predlogom člana, na svoji seji obravnava Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve Senata UM FERI.

11. Pogoji za napredovanje po programu:

Pogoji za napredovanje v 2. letnik:Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 48 točk ECTS, obvezno pa mora opraviti izpit pri predmetu Znanstvenoraziskovalne metode.

Pogoji za napredovanje v 3. letnik:Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse obveznosti 1. letnika in če zbere še najmanj 48 točk ECTS z opravljenimi obveznostmi 2. letnika.

Pogoje za napredovanje pod izrednimi pogoji ter pogoje za ponavljanje opredeljuje Statut UM.

12. Predvideno je, da bo delež študentov, ki bodo napredovali v višji letnik, po letnikih:

Utemeljitev:

Prehodnost iz 1. v 2. letnik je bila v preteklih študijskih letih med 60 % in 100 %, iz 2. v 3. letnik pa med 80 % in 90 %, zato tudi v bodoče pričakujemo podoben delež študentov, ki bodo napredovali v višje letnike.

13. Glede na število vpisanih študentov je predviden _70__ % delež diplomantov.

75


14. Pogoji o prehodih med programi:

Utemeljitev:

Po merilih za prehode se v 2. letnik študijskega programa 3. stopnje Elektrotehnika lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:- študijski program za pridobitev magisterija znanosti (sprejet pred 11. 6. 2004) in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk, - univerzitetni študijski program (sprejet pred 11. 6. 2004) in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk.

Iz študijskih programov 3. stopnje tehniških ved lahko študenti prehajajo na študijski program 3. stopnje Elektrotehnika. Pri tem se ugotavljajo študijske obveznosti, ki jih je študent opravil in se mu lahko priznajo. Študent predloži uradni izpis iz dosedanjega študijskega programa in potrdilo o izpolnjenih obveznostih na dosedanjem študijskem programu. Komisija za znanstvenoraziskovalno delo določi obveznosti, ki jih mora študent opraviti do zaključka študija.

15. Program vsebuje dele, ki jih je mogoče posamezno zaključiti. da ne

Utemeljitev:

Študijski program 3. stopnje Elektrotehnika nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

16. Pogoji za dokončanje študija:

Utemeljitev:

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 točk ECTS.

17. Strokovni oziroma znanstveni naslov:

Po uspešno zaključenem delu in opravljenih vseh obveznostih pridobi kandidat oz. kandidatka strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih doktor oz. doktorica znanosti s področja elektrotehnike.

76


D. PODALJŠANJE AKREDITACIJE

D.2 PODALJŠANJE AKREDITACIJE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. Študijski program je v celoti javno objavljen. da ne

Utemeljitev:

Študijski program je objavljen na spletni strani UM FERI in spletni strani Univerze v Mariboru:− naslov univerzitetne spletne strani UM:

http://www.um.si/studij/podiplomski-studij/Strani/3--stopnja.aspx,

− naslov spletne strani UM FERI: http://feri.um.si/, http://feri.um.si/studij/programi/.

2. Za zagotavljanje učnih izidov študentov in ciljev visokošolskega zavoda ter njegovih organizacijskih enot ima zavod primerna razmerja med številom visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, podpornih delavcev, tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev, ter med številom študentov. da ne

Utemeljitev:

Na študijski program 3. stopnje Elektrotehnika je v študijskem letu 2014/2015 vpisanih 20 študentov, skupno število vseh študentov na fakulteti pa je 2.184.

Razmerje med številom redno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev in številom študentov je:- število študentov na enega visokošolskega učitelja in sodelavca je: 15,6,- število študentov na enega visokošolskega učitelja je 35,22,- število študentov na enega upravno-strokovnega delavca je: 70,45.

3. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, je po letnikih:

Utemeljitev:

Študijski program 3. stopnje Elektrotehnika se je začel prvič izvajati v študijskem letu 2009/2010. Primerjava prehodnosti v višje letnike je sledeča:

Študijsko leto % prehodnosti % prehodnosti iz 1. v 2. letnik iz 2. v 3. letnik

2009/2010 v 2010/2011 60 - 2010/2011 v 2011/2012 93,33 88,89 2011/2012 v 2012/2013 90,91 83,332012/2013 v 2013/2014 100 902013/2014 v 2014/2015 87,5 33,30

77

http://feri.um.si/studij/programi/

http://feri.um.si/

http://www.um.si/studij/podiplomski-studij/Strani/3--stopnja.aspx


Prehodnost iz prvega v drugi letnik je med drugim odvisna tudi od sposobnosti in motiviranosti vpisanih študentov za doktorski študij ter prilagoditve na nov način študija. Velika večina študentov je redno zaposlena, zato težko skrbijo za časovno uskladitev študija in dela. Pomemben dejavnik prehodnosti je bila tudi ukinitev sofinanciranja s strani ministrstva. V začetku izvajanja študija se je na doktorski študij vpisalo mnogo študentov, saj je bil študij skoraj v celoti sofinanciran, niso pa realno ocenili zahtevnosti doktorskega študija in so študij kmalu opustili. Študij v drugem letniku zajema predvsem samostojno in poglobljeno znanstvenoraziskovalno delo za kar študenti porabijo več časa, kar se pozna tudi na prehodnosti iz drugega v tretji letnik. V tem času pogosto stremijo že tudi k pripravi vloge za disertabilnost teme, kar pomeni zanje dodatno obremenitev, vendar jim hkrati daje dodaten zagon in jih vodi k učinkovitejšemu raziskovalnemu delu.

Študij na 3. stopnji je izrazito mentorsko orientiran, zato študentom k učinkovitejšemu študiju in posledično k boljši prehodnosti pomagajo predvsem mentorji in sodelavci v laboratoriju. Mentorji in nosilci predmetov so študentom na voljo z dodatnimi konzultacijami, pogovornimi urami, pri individualnem raziskovalnem delu pa so študentom vedno na voljo tudi drugi sodelavci v laboratorijih.

4. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v letih od zadnje akreditacije je:

Utemeljitev:

Študijsko leto

Št. vpisani

h študent

ov

Št. diplomantov po letihŠt.

diplomantov skupaj

% diplomantov

2012/13 % 2013/14 % 2014/15 %2009/2010 15 3 20 1 6,67 2 13,33 6 402010/2011 24 2 8,33 3 12,5 5 20,832011/2012 372012/2013 30 1 3,33 1 3,332013/2014 332014/2015 20Doktorski študijski programi 3. stopnje trajajo 3 leta, kar je leto manj, kot so trajali študijski programi sprejeti pred 11. 6. 2004, in kar posledično pomeni, da imajo študenti za zaključek v bistvu leto dni manj časa kot so ga imeli študenti starih študijskih programov.

Nizka raven diplomiranja je nizka predvsem zaradi dejstva, da so študenti redno zaposleni, kar pomeni, da lahko manj časa posvetijo študiju. Študente zato že ob vpisu motiviramo, da čim prej, najkasneje pa v zaključnem letniku, prijavijo temo doktorske disertacije.

Prav tako je nizka raven diplomiranja tudi zaradi velikega vpisa v prvih letih v času sofinanciranja študija.

78


Glede na to, da je pogoj za promocijo, da mora doktorand pred promocijo objaviti vsaj en članek v tujem svetovnem jeziku, ki vsebuje spoznanja, predstavljena v doktorski disertaciji, ali spoznanja, ki neposredno izhajajo iz naloge, v recenzirani reviji s faktorjem vpliva, ki je uvrščena v zgornjo polovico (oz. v kolikor takšne objave nima, jih lahko nadomesti z dvema objavama v tretji četrtini), študenti z zagovorom najpogosteje počakajo do objave članka. Doktorand mora biti prvi avtor omenjenega članka oziroma člankov.

Ukrepi za izboljšanje:- dodatna motivacija študentov, da čim prej prijavijo temo doktorske disertacije, - dodatne konzultacije pri mentorjih in drugih nosilcih predmetov,- dodatno spodbujanje znanstvenoraziskovalnega dela že v prvem letniku študija.

5. Kadrovska struktura je: stabilna, da ne primerna stopnji in vrsti študijskega programa. da ne

Utemeljitev:

Na fakulteti je zaposlenih 61 visokošolskih učiteljev, od tega jih je 58 zaposlenih za polni delovni čas, ostali so za krajši ali dopolnilni delovni čas. Visokošolskih sodelavcev je 93, 86 % zaposlenih za polni delovni čas, 2 za krajši delovni čas, 5 pa jih je v dopolnilnem delovnem razmerju. Raziskovalnih sodelavcev je 52,44 % zaposlenih za polni delovni čas, eden je zaposlen krajši delovni čas, 16 je dopolnilno zaposlenih. Podpornih delavcev je 77, od tega je 31 delavcev administracije in tehničnega osebja, 46 je tehniških sodelavcev. Kadrovska struktura je primerna in stabilna glede na stopnjo in vrsto študijskega programa, je pa prisotna preobremenjenost pedagoškega osebja. Deleži so izračunani v točkah B.2/21-24.

6. Visokošolski zavod po potrebi, glede na rezultate samoevalvacij, posodablja: vsebino učnih načrtov, da ne metode učenja in poučevanja. da ne

Utemeljitev:

Na doktorskem programu Elektrotehnika nosilci predmetov kontinuirano posodabljajo vsebine učnih načrtov glede na rezultate samoevalvacije, študentsko mnenje, ugotovitve nosilca predmeta in nove znanstvenoraziskovalne dosežke na področju stroke. V študijskem letu 2014/2015 smo tako prenovili predmetnik in ažurirali vsebine predmetov, kar bomo v prihodnje storili vsako leto, saj je naš namen nenehen dvig kakovosti doktorskega študija.

Metode poučevanja prilagajamo željam in potrebam študentov, razpoložljivim učnim pripomočkom in laboratorijski opremi.

7. Študenti so sproti obveščeni o vsaki spremembi študijskega programa. da ne

Utemeljitev:Študente o spremembah študijskih programov obveščamo sproti preko spletne strani http://feri.um.si/ in preko sistema obveščanja v sistemu AIPS, ki omogoča tako obveščanje preko

79

http://feri.um.si/


spleta kot tudi preko elektronske pošte.

O spremembah so študenti obveščeni tudi preko predstavnikov v komisijah Senata UM FERI in Senatu UM FERI. V delovanje Komisije za znanstvenoraziskovalno delo sta vključena dva študenta doktorskega študija.

8. Mobilnost študentov je omogočena in vzpodbujana s priznavanjem kreditnih točk med visokošolskimi zavodi. da ne

Utemeljitev: Po zaključku programa Erasmus Lifelong Learning (2007 - 2013) je Univerza v Mariboru tudi za obdobje 2014 - 2021 pridobila listino Erasmus Charter for Higher Education, ki je pogoj za mobilnost študentov za namen študija ter strokovnega praktičnega usposabljanja (pripravništva) v okviru programa Erasmus+. Študenti FERI ta program koristijo predvsem za študijske izmenjave z evropskimi univerzami, s katerimi ima FERI podpisane bilateralne sporazume.

Na mobilnost se študenti prijavljajo v okviru razpisov, ki jih razpisuje Služba za mednarodno dejavnost Univerze v Mariboru. Po prijavi študentov za študij v tujini v mesecu marcu FERI Erasmus pisarna, oz. fakultetni koordinator, v Službo za mednarodno dejavnost posreduje najavo za vse vrste mobilnosti.

Na UM FERI študentom, ki del študija opravijo v tujini, v celoti priznamo vse v tujini opravljene obveznosti, ki so bile navedene v študijskem sporazumu (Learning Agreement) oz. v dogovoru o usposabljanju, podpisanem s strani študenta ter uradnega predstavnika domače in tuje institucije. V kolikor študent za določen predmet nima podpisanega soglasja o zamenjavi predmeta (ki ga podpiše nosilec predmeta na UM FERI na podlagi vsebine, točk ECTS in ostalih informacij o predmetu s tuje institucije), se mu obveznost, točke ECTS in ocena vpiše v Prilogo k diplomi.

Tako kot vsem domačim študentom, je tudi za tuje, med njimi tudi študente na mobilnosti, organizirano tutorstvo. Tutorji pomagajo tujim študentom pri njihovem vključevanju v naš študijski sistem ter pri samem študiju.

9. Število študentov drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov, ki so prišli na del izobraževanja na ta program, je 12.

Utemeljitev:

Število tujih študentov, ki so prišli na del izobraževanja na program 3. stopnje Elektrotehnika za zadnja tri leta:2011/2012: 42012/2013: 62013/2014: 2

Mobilnost prihajajočih tujih študentov na celotni fakulteti vsako leto narašča. Vsako leto pa se prav tako ohranja delež mobilnosti študentov 3. stopnje. Aktivnosti Erasmus pisarne na FERI so usmerjene v promocijo mobilnosti in podporo prihajajočim študentom od prijave pa do zaključka izmenjave. Prav tako pomembno je dobro sodelovanje z tujimi mednarodnimi pisarnami.

80


10. Število študentov, ki so odšli na del izobraževanja na drugi domači ali tuji zavod, je 3.

Utemeljitev:

Število domačih študentov, ki so odšli na del izobraževanja v tujino na programu 3. stopnje Elektrotehnika za zadnja tri leta:2011/2012: 22012/2013: 12013/2014: /

Mobilnost doktorskih študentov poteka praviloma v okviru treh programov: Erasmus+, CEEPUS in individualne štipendijske sheme.

Mobilnost študentov na doktorskih študijskih programih je, glede na mobilnost na 1. In 2. stopnji, specifična. Doktorski študenti so pogosto oz. običajno zaposleni, kar onemogoča mobilnost ali pa je ta lahko izvedena le v specifičnem časovnem obdobju (počitnice) oz. za krajše časovno obdobje, kar omogočajo le nekateri partnerji in programi (CEEPUS, individualne štipendijske sheme). Upad mobilnosti v zadnjih letih je bil povezan tudi z ekonomsko situacijo - zmanjševanje prihodkov in štipendijskih sredstev in to je še vedno tudi eden od razlogov za zmanjševanje mobilnosti.

Vsi navedeni razlogi v večini primerov veljajo tako za prihajajoče, kot tudi odhajajoče študente, pa tudi število študentov je na doktorskih programih manjše, kar pomeni avtomatsko tudi manj možnih kandidatov.

Za povečanje števila študentov vključenih v mobilnost na doktorskem programu, je FERI uvedla izboljšave, kot so: redni informativni sestanki za promocijo programov Erasmus+, CEEPUS in individualnih štipendijskih shem (vključno s pretokom informacij s študenti, ki so na izmenjavi že bili), povezovanje s ŠS FERI ter ESN, aktivna pomoč Erasmus pisarne FERI v vseh korakih priprave in izvajanja mobilnosti in usposabljanje zaposlenih v tujini za povečanje pretoka informacij s tujimi inštitucijami,. Naštete aktivnosti bi lahko kratko povzeli tudi kot uvedbo personifikacije za mobilnosti študentov na doktorskem programu.

11. Visokošolski zavod zagotavlja pomoč pri učenju in svetovanju študentom. da ne

Utemeljitev:

Tutorski sistem smo na naši fakulteti ponovno uvedli v študijskem letu 2011/2012. V osnovi je namenjen lažjemu pričetku študija študentov prvih letnikov dodiplomskih študijskih programov. Izvajajo ga tutorji študenti in tutorji učitelji. Zajema predvsem vključevanje študentov v univerzitetno okolje, grajenje odnosa med študenti in visokošolskimi učitelji in prizadevanje za doseganje zastavljenih študijskih ciljev. Tutor - visokošolski učitelj ali asistent individualno svetuje študentom glede njihovega študija, izbire študijske poti in drugih vprašanj, povezanih s študijem. V okvir učiteljskega tutorstva spada predvsem vsebinsko tutorstvo med študijem ter izstopno tutorstvo pri zaključevanju študija in diplomiranju študentov. Študenti tutorji svetujejo študentom glede njihovih študijskih in življenjskih vprašanj na univerzi. Študentsko tutorstvo zajema predvsem vstopno tutorstvo ob pričetku študija ter določene oblike vsebinskega tutorstva med študijem študentov. Obe obliki tutorstva se med seboj nadgrajujeta in dopolnjujeta. Namen obeh je dolgoročno zagotavljanje

81


ustrezne študijske uspešnosti študentov, razvoj njihovih strokovnih in osebnih talentov ter akademske in osebnostne integritete. Prav tako je izjemnega pomena tesnejša povezanost med študenti samimi ter študenti in profesorji.

Pri organizaciji tutorskega sistema je aktivno vključen Referat za študentske zadeve.

Tutorski sistem je na UM FERI urejen s Pravilnikom o tutorskem sistemu na UM FERI (http://feri.um.si/studij/tutorstvo/) ter ureja tudi način izbire in imenovanja študentov tutorjev.

Vsi redno nastavljeni pedagoški delavci, tako visokošolski učitelji kot visokošolski sodelavci, imajo dve uri tedensko pogovorne ure, ki so objavljene v informacijskem sistemu AIPS (https://aips.um.si/GovorilneUre.aspx), na spletni strani fakultete (http://feri.um.si/aplikacije/kontakti/) in tiskano na oglasni deski fakultete. V tem času so na razpolago študentom. Zunanji sodelavci imajo po eno ali dve govorilni uri tedensko, naveden pa je tudi elektronski naslov, na katerem so dosegljivi.

Seveda je študentom na voljo tudi komunikacija preko elektronske pošte in telefona. Vsi podatki so javno dostopni na spletni povezavi: http://feri.um.si/aplikacije/kontakti/.

Na področju doktorskega študija študentom pomagajo in svetujejo predvsem njihovi mentorji, somentorji in učitelji, pri katerih študenti izberejo izbirne predmete ali opravljajo seminarje, ki študentom po potrebi nudijo tudi dodatne konzultacije. Zanje so dostopni v času pogovornih ur oz. kadarkoli po predhodnem dogovoru. Pri vodenju administrativnih postopkov je študentom na voljo osebje Referata za študentske zadeve, tako osebno v poslovnem času, kot tudi preko elektronske pošte in telefona.

Doktorski študij je naravnan tako, da mentor vodi študenta vse od vpisa do zaključnega dela, zato je to sodelovanje izjemno poglobljeno.

12. Visokošolski zavod omogoča in vzpodbuja sodelovanje študentov pri znanstveno-raziskovalnem, umetniškem in strokovnem delu. da ne

Utemeljitev:

Na UM FERI študente doktorskega študija v raziskovalno delo vključimo takoj po vpisu, saj vsem kandidatom svetujemo, da skladno s 136.a členom Statuta UM že pred vpisom navežejo stik s potencialnim mentorjem in imajo izdelan osnutek teme doktorske disertacije ali izbrano ožje področje iz katerega nameravajo doktorirati.

Mentor in študent takoj po vpisu skupaj izpolnita vlogo za potrditev poteka študija in med drugim navedeta tudi to v katero raziskovalno skupino bo vključen študent. Predvsem pa se doktorski študenti v raziskovalno delo vključujejo na področju, ki si ga izberejo kot predmet raziskovanja v okviru svoje doktorske disertacije. Skupaj z mentorjem temo izberejo že na začetku študija in jo v okviru svojih individualnih raziskovalnih del nadgrajujejo skozi ves doktorski študij. Izsledke svojih raziskav objavljajo na konferencah doma in v tujini ter v strokovnih publikacijah.

Doktorski študenti sodelujejo v vseh programskih skupinah, projektih Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, mednarodnih projektih in projektih za gospodarstvo ter imajo tako možnost raziskovati v okviru vseh projektov, ki se izvajajo na fakulteti. Glede na to, da imamo na UM FERI 27 laboratorijev s pestro razvejano raziskovalno dejavnostjo, se študenti lahko vključijo v delo na

82



https://aips.um.si/GovorilneUre.aspx

http://feri.um.si/studij/tutorstvo/


področju, ki jih najbolj zanima. Seznam vseh projektov je objavljen na spletni strani http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/ in http://feri.um.si/o-nas/obvladovanje-kakovosti/samoevalvacijska-porocila/.

Več kot 30 študentov je bilo vključenih v pet projektov, ki jih je financiral Javni sklad republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije z naslova javnega razpisa za sofinanciranje projektov »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Namen razpisa je z uporabo inovativnega, problemskega in skupinskega pristopa k reševanju praktičnih problemov podpreti razvoj kompetenc, pridobivanje praktičnega znanja ter izkušenj študentov, in sicer z vključitvijo v projekte, ki se izvajajo v neposrednem partnerstvu visokošolskih zavodov z gospodarstvom. Študentski projekti iz leta 2014 so objavljeni na spletni strani: http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/.

V letu 2015 se v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov »Po kreativni poti do praktičnega znanja II« izvaja devet projektov. Študentski projekti leta 2015 so objavljeni na spletni strani: http://feri.um.si/raziskovanje/projekti/.

UM FERI je nekaj let razpisovala tudi individualne študentske raziskovalne projekte in sofinancirala materialne stroške za njihovo izvedbo. Na razpis so se lahko prijavili dodiplomski in podiplomski študenti s predlogi raziskovalnih projektov iz raziskovalnih področij UM FERI. S temi projekti smo želeli spodbuditi samostojno delo naših študentov, ga ovrednotiti in tudi nagraditi.

Financirani projekti v zadnjih letih so bili:2011 - Izračun sončnega potenciala objektov iz podatkov LIDAR2010 - Učinkovit pristop za vizualizacijo velike količine kozmoloških podatkov - Pasovno zaporni usmernik - Mali brezpilotni letalnik iz potrošniških komponent2008 - Prilagoditev programske tovarne za razvoj spletnih aplikacij - MtOuuch-naprava za več sočasnih dotikov2007 - Mobilni elektrokardiograf2006 - Merjenje temperature in vlage ter vodenje klimatske komore na daljavo s pomočjo

programskega paketa LABVIEW - FERIX – LINUX za inženirje - Odkrivanje tiskarskih napak s postopkom poravnavanja slik - Ugotavljanje izvorov upadov napetosti - SparcoNET - Modeliranje, simulacija in upodabljanje drevesnih ekosistemov2005 - Radijski teleskop

Od leta 2012 se individualni raziskovalni projekti v takšni obliki ne razpisujejo več, je pa bil v letu 2014 razpisan Natečaj za najboljše raziskovalne dosežke študentov UM FERI za študijsko leto 2013/2014, kjer so lahko sodelovali tako dodiplomski kot podiplomski študenti. Nagrado za prejela tudi dva študenta doktorskega študija.

Študenti za svoje kakovostno raziskovalno delo prejemajo nagrade na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Najodmevnejši dosežki so objavljeni na spletni povezavi: http://feri.um.si/studij/nagrade-in-dosezki-studentov/.

Seveda pa se uspehi naših doktorskih študentov merijo predvsem v objavah v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva, v patentnih prijavah ter sodelovanju v velikih mednarodnih projektih. Doktorski študenti UM FERI so zelo aktivni in že med študijem objavijo najmanj en članek, s prvim avtorstvom, v reviji s faktorjem vpliva, številni pa tudi več.

83








Študente naše fakultete spodbujamo tudi k delu na umetniškem področju. Omogočamo jim fotografske razstave, sodelovanje v pevskem zboru, sodelovanje na Medijskem dnevu, soizvajamo aplikativni raziskovalni projekt Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor, pred kratkim pa sta se iztekla še projekta »Konvergenca medijev in kulturna transformacija bralcev« in »Pomen digitalnih tehnologij za razvoj slovenske AV produkcije v luči strategije Evropa 2020«.

13. Visokošolski zavod spodbuja študente k vključevanju v strokovno delo in povezovanju z gospodarstvom in negospodarstvom. da ne

Utemeljitev:

Mentorji in nosilci predmetov omogočajo študentom povezovanje pridobljenega teoretičnega znanja s prakso. Fakulteta v sodelovanju z gospodarstvom išče ustrezne aplikativno-raziskovalne projekte s področja elektrotehnike, na katerih študenti pod vodstvom mentorjev raziskujejo in uporabljajo pridobljeno znanje in spretnosti.

Na fakulteti imamo zelo razvejano raziskovalno dejavnost, zato imajo študenti veliko možnosti za vključitev v raziskovalne projekte.

14. Visokošolski zavod spremlja zaposlovanje svojih diplomantov, njihov nadaljnji študij in strokovno izpopolnjevanje ter jim pri tem svetuje. da ne

Utemeljitev:

Zaposlovanje svojih diplomantov spremljamo v okviru Komisije za ocenjevanje kakovosti, Kariernega centra in v okviru Alumni kluba UM FERI.

Prav tako podatke o svojih diplomantih zbiramo in analiziramo s pomočjo podatkov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, s pomočjo anket, ki jih posredujemo diplomantom, ter preko sodelovanja z različnimi organizacijami, s katerimi sodelujemo v okviru svojega znanstvenoraziskovalnega sodelovanja.

Za svetovanje pri zaposlovanju in nadaljnjem študiju svojih diplomantov skrbijo tako mentorji in drugi učitelji, kot tudi ustrezne strokovne službe na fakulteti (Referat za študentske zadeve, Karierni center). Na spletni strani fakultete imamo tudi notico http://feri.um.si/zaposlitve/, kjer objavljamo možne zaposlitve, štipendije, možnosti sodelovanj v projektih,…

15. Visokošolski zavod organizirano skrbi za ohranjanje in vzdrževanje stikov s svojimi diplomanti. da ne

Utemeljitev:

Na UM FERI deluje Alumni klub. Njegov namen je, da se fakulteta redno in tesneje povezuje s svojimi diplomantkami in diplomanti, magistrami in magistri ter doktoricami in doktorji.

84



Srečanja pripravljamo vsaj enkrat letno. V okviru Alumni kluba izvajamo tudi ankete, s katerimi spremljamo zaposljivost diplomantov.

Spletna strani Alumni kluba je dosegljiva na: http://feri.um.si/o-nas/alumni/ .

Opomba: Polja za utemeljitev so omejena (na 1500 znakov s presledki ali 3000 znakov s presledki).

Kraj in datum: Maribor, 26. 8. 2015

Odgovorna oseba: Podpis:

red. prof. dr. Borut Žalik,dekan UM FERI

red. prof. dr. Igor Tičar,rektor UM

85


Documents

PREDLOG ZA AKREDITACIJO - UM · Web viewSenat UM FERI sprejme predlagano ponovno akreditacijo doktorskega študijskega programa tretje stopnje Elektrotehnika. Predlog ponovne akreditacije