Embed Size (px)
Citation preview
PREDLOG ZA AKREDITACIJO
Visokošolskega zavoda: Študijskega programa: Prva akreditacija
Akreditacija preoblikovanja
Podaljšanje akreditacije
Prva akreditacija
Akreditacija spremembe
Podaljšanje akreditacije
Ime visokošolskega zavoda in sedež: Ime študijskega programa:UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE,Pivola 10, 2311 Hoče
Agrarna ekonomika
A. SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU
1. Vrsta visokošolskega zavoda: univerza članica univerze samostojni visokošolski zavod
število sodelujočih zavodov je ___
2. Izpis sklepa / sklepov visokošolskega zavoda:
Utemeljitev:Študijske programe je sprejel:
- Senat Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru dne 14. 10. 2005 na 26. redni seji Senata FKBV;
- Senat Univerze v Mariboru dne 25. 10. 2005 na 21. seji Senata UM .Soglasje h programom je podal Svet za visokošolstvo Republike Slovenije dne 18. 11. 2005.
3. Podatki o vlagatelju:
Zastopnik (ime in priimek, funkcija)
Prof. dr. Danijel Rebolj, rektor
Zavod, organizacija Univerza v MariboruUlica in hišna številka Slomškov trg 15Poštna številka in pošta 2000 MariborTelefon / Faks 02 23 55 280 / 02 23 55 211Elektronski naslov [email protected]
4. Podatki o članici oziroma organizacijski enoti univerze v primeru akreditacije študijskega programa:
1
Zastopnik (ime in priimek, funkcija)
Izr. prof. dr. Mario Lešnik, dekan
Zavod, organizacija Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru
Ulica in hišna številka Pivola 10Poštna številka in pošta 2311 HočeTelefon 02 32 09 000Elektronski naslov [email protected]
5. Podatki o lokalni skupnosti, podjetju, ustanovah in drugih sodelujočih pri ustanavljanju zavoda:
Zastopnik (ime in priimek, funkcija)Zavod, organizacijaUlica in hišna številkaPoštna številka in poštaTelefonElektronski naslov
Tabelo po potrebi kopirajte.
6. Podatki o ustanovitelju/ustanoviteljih (V primeru, ko gre za javni zavod, je ustanovitelj Republika Slovenija.):
Zastopnik (ime in priimek, funkcija)Zavod, organizacijaUlica in hišna številkaPoštna številka in poštaTelefonElektronski naslov
B. PODROČJA PRESOJE
1. Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost zavoda so jasno določeni in javno objavljeni. da ne
a) Iz poslanstva in vizije visokošolskega zavoda so jasno razvidni izobraževalni, znanstveni, raziskovalni, umetniški oziroma strokovni cilji.
da neb) Strategija visokošolskega zavoda vsebuje načrt in načine za uresničevanje oblikovanih
ciljev. da nec) Načrtovana je notranja organiziranost zavoda; ta je pregledna, jasno opredeljene so
pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja. da ne
2
Utemeljitev:Poslanstvo, vizija, cilji, strateška usmeritev in organiziranost zavoda izhajajo iz strategije in ciljev Univerze v Mariboru, ki je usklajena z Nacionalnim programom visokega šolstva ter drugimi dokumenti Republike Slovenije. Strateška usmerjenost se prilagaja v skladu z dokumenti fakultete in Univerze.Osnovno poslanstvo smo na fakulteti opredelili kot kakovostno izobraževanje na vseh stopnjah bolonjskih študijskih programov in izvajanje raziskovalne dejavnosti za potrebe gospodarskih panog interdisciplinarno povezanih s kmetijskim sektorjem v okviru Slovenije in širše v Evropskem gospodarskem prostoru.Delovati želimo na način, da dosežemo celostno dopolnjevanje izobraževanja na vseh nivojih z rezultati lastnih in tujih znanstvenih raziskav ter s smernicami razvoja družbe, ki vodijo v ekonomsko učinkovito, vendar do narave in ljudi odgovorno, trajnostno naravnano gospodarsko aktivnost.Poslanstvo fakultete je iskanje tehnoloških in poslovno organizacijskih rešitev za doseganje bistveno višje ravni samooskrbe Republike Slovenije s hrano skozi inovativne pridelovalne, predelovalne in poslovne procese, katerih značilnost je, da poleg zagotavljanja visoko kakovostne hrane in visokega nivoja dohodkov zaposlenih v kmetijskem sektorju, pomembno prispevajo tudi k oskrbi z alternativnimi viri energije, omogočajo izboljšave pri varstvu okolja in nudijo podlage za razvoj drugih gospodarskih panog (turizem, energetika, transport, gradbeništvo, zdravstvo …).Naša vizija je postati idejno in fizično stičišče med znanstveno, gospodarsko in družbeno politično sfero preko mehanizmov informacijskih povezav (baze podatkov in ekspertiz, e-forumi idej in tehnoloških rešitev, e-svetovanje, e-projektno povezovanje, e-borza zaposlitev in poslov, agro-spin-off podjetja …) in preko mnogih oblik interesnega druženja (znanstvene in strokovne konference, posebne tematske konference za politike, funkcionarje in managerje podjetij, gospodarsko tehnološke razstave, tehnološki sejmi, tehnološka tekmovanja …). Želimo biti usmerjevalci inovativnih procesov in mediatorji v procesih usklajevanja potreb in zahtev vseh gospodarskih subjektov kmetijskega sektorja (kmetovalci, gospodarske družbe v okviru pridelave in predelave) z drugimi sektorji družbe glede izboljševanja njihovega družbenega in ekonomskega položaja (priprava zakonodaje na različnih ravneh, oblikovanje strateških razvojnih dokumentov RS, delovanje gospodarskih interesnih združenj …).
Organiziranost Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je pregledna. Pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja so jasno opredeljeni. Opredeljena je v Splošnem aktu o organiziranosti in sistematizaciji univerze in članic, ki je dostopen na povezavah s spremembami in dopolnitvami:http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=3543,http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=2812,http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6145,http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6264.Notranja organiziranost fakultete je dostopna na povezavi:http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/o-fakulteti.
Vključevanje študentov v organe upravljanja izhaja iz Statuta UM, kjer študenti sodelujejo v vseh organih UM tako, da imajo v njih najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov.
3
2. Navedite študijski/e program/e:
Vrsta študijskega programa
Stopnja študijskega programa
Ime študijskega programa
Doktorski 3. stopnja Agrarna ekonomika
a) Opredelitev področij študijskih programov po klasifikaciji KLASIUS:
Ime programa: AGRARNA EKONOMIKA
Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-SRV:(Program razvrstite po drugi in četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite 2-mestno in 5-mestno kodo.)ožja skupina vrst – raven: 18 (osma raven)
podrobna skupina vrst – vrsta: 18202
Utemeljitev:Študijski program je podiplomski doktorski študijski program III. bolonjske stopnje.Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-P:(Program razvrstite v eno področje, in sicer tisto, ki prevladuje v njem. Razvrstite ga po vseh štirih klasifikacijskih ravneh oziroma vpišite 1-, 2-, 3- in 4-mestno kodo. V primeru interdisciplinarnega programa tabelo po potrebi kopirajte.)
široko področje 6
ožje področje 62
podrobno področje 620
nacionalno-specifično področje 6200
Utemeljitev:Celoten študijski program se nanaša na široko področje kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo.
b) Opredelitev študijskih področij po klasifikaciji ISCED: (Označite večinsko področje, ostala navedite v utemeljitvi.)
(14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev
(21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede
(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (64) veterinarstvo
4
(32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo
(72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost
Utemeljitev:Vsebine doktorskega študijskega programa 3. stopnje Agrarna ekonomika spadajo po Iscedovi klasifikaciji v (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. S področjem agrarne ekonomike se program navezuje tudi na področje družbenih ved.
3. Znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati:(Označite večinsko področje, ostala navedite v utemeljitvi.)
naravoslovno-matematične vede tehniške vede medicinske vede biotehniške vede
družboslovne vede humanistične vede druge vede
Utemeljitev:Fakulteta razvija znanstveno raziskovalne discipline, ki so po Frascatijevi klasifikaciji opredeljene kot biotehniške vede.
4. Umetniške discipline:
Utemeljitev:Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ne izvaja umetniških disciplin.
B.1 VPETOST V OKOLJE
5. Vloga zavoda in predvidenih učinkov je opredeljena v ožjem in širšem okolju v: gospodarskem razvoju, da ne družbenem razvoju, da ne kulturnem razvoju. da ne
Utemeljitev:FKBV že pet desetletij prispeva k razvoju in spodbuja izvajanje družbeno odgovornih projektov in aktivnosti (razvija tutorski sistem, ki bazira na prostovoljskem delu, spodbuja vseživljenjsko izobraževanje, ki temelji na izboljšanju življenja posameznikov ter posledično družbe). Skozi organiziranje in vodenje simpozijev, seminarjev, okroglih miz spodbuja aktivnosti za trajen in uravnotežen razvoj ter opozarja na potrebe sedanjih in prihodnjih generacij.
5
Fakulteta je močno vpeta v družbeno dogajanje in aktivnosti pri oblikovanju novih smernic in strateških usmeritev slovenskega kmetijstva in živilstva, zavedaje se njene odgovornosti v kmetijskem, raziskovalnem in pedagoškem prostoru. S svojimi znanji, izkušnjami in raziskavami želi povečati kvaliteto življenja in doprinesti k trajnostnemu in ekonomskemu razvoju Slovenije ter ugledu slovenske znanstvene in gospodarske sfere v Evropi in svetu.Neizpodbitno dejstvo namreč je, da je fakulteta v okviru svojega delovanja zaslužna, da se je kmetijstvo razvijalo in krepilo širom Slovenije, v zadnjem obdobju pa odločilno prispeva k ohranjanju in nadaljnji revitalizaciji celotnega kmetijskega sektorja v SV Sloveniji – kmetijsko najrazvitejšem in najpomembnejšem delu države. Ima pomembno vlogo v okolju predvsem z vidika gospodarskega razvoja.
FKBV med drugim aktivno sodeluje s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, s posameznimi Kmetijsko gozdarskimi zavodi in inštituti (Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Novo mesto ...), preko raznih posvetov, delavnic, simpozijev in predvsem z organiziranjem izobraževanj za njihove svetovalne službe. Dobra praksa sodelovanja med gospodarstvom in visokošolskim zavodom je razvidna iz številnih projektov, ki jih fakulteta izvaja s podjetji, kar kaže na visoko raziskovalno usposobljenost in zaupanje v delo raziskovalcev FKBV UM: Radenska d.d., Tanin d.o.o., AS An d.o.o., Ekorast d.o.o., Panvita d.d., LAS MDD d.o.o., Perutnina Ptuj d.d., Meko d.o.o., Pomurske mlekarne d.d. itd..Fakulteta se zaveda pomena kulturne vpetosti za razvoj posameznika in družbe. Ob organizaciji svečanih dogodkov sodeluje z domačimi in tujimi glasbenimi in umetniškimi skupinami. Ob 50 obletnici FKBV UM je fakulteta organizirala nekaj kulturnih dogodkov:* V okviru evropskega festivala stare glasbe Sevoqc Brežice – Seviqc Municipii (v sklopu EPK 2012) je FKBV v sodelovanju z Zavodom Ars Ramovš v svojih prostorih gostila koncert norveške skupine Norwegian Cornett&Sackbuts. * Otvoritev čitalnice starih tiskov s področja kmetijstva in razstava z naslovom:''Kmetijska literatura skozi čas''.* Organiziranje razstave slik prof. dr. Antona Ivančiča in Danice Štefok z naslovom:''Rastline naše sopotnice''.*Organiziranje filatelistične razstave prof. dr. Jožeta Nemca:''Prve slovenske znamke''.* Organiziranje čebelarske razstave:''Apiterapija, čebelarska literatura, medene pijače, peciva iz medu''.* Koncert skupine InQuartet v Botaničnem vrtu FKBV UM.Fakulteta je v okviru Botaničnega vrta FKBV UM v letih od 2007-2011 organizirala 69 dogodkov (seminarjev, predavanj, razstav in delavnic), v katerih so poleg podjetij sodelovala razna društva: Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, Društvo za kulturo vrtov Slovenije, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Društvo za opazovanje in ohranjanje ptic Slovenije, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Društvo zeliščarjev Maribor, Gobarsko društvo Lisička Maribor, Društvo ljubiteljev fotografije Slovenije, Botanično društvo Slovenije, Društvo ljubiteljev orhidej Slovenije, Društvo Antropa, Turistično društvo Radvanje, Turistično društvo Hoče-Slivnica … Fakulteta je organizirala veliko razstav v sodelovanju z zunanjimi razstavljavci: Založba Kmečki glas, Klub Gaia, Zavod Hrastovec, Zavod raznolikost, Rokodelstvo Art&Craft Soven d.o.o., Vrtnarstvo Tement, Drevesnica Kren, Inštitut za preventivno arheologijo, Hortikultura Sežana, predstavitev Kluba Soroptimist International Slovenije … Fakulteta je organizirala otroške delavnice v sodelovanju z društvi in s podjetji: Afrodita, Mercator d.d., Igre d.o.o., Aero Celje d.o.o.. V
6
mesecu decembru 2009 in 2010 so bile v Botaničnem vrtu organizirane Žive jaslice, ki si jih je ogledalo približno 2500 ljudi.Fakulteta je resnično svojevrstna tudi po tem, da smo prisotni praktično na vseh koncih zemeljske oble, kjer njeni posamezni zaposleni opravljajo nekaj več od same pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Gre za spekter izjemnih kulturno umetniških stvaritev (npr. izdelava več kot 50 oljnih slik, približno 50 kipov s pretežno religiozno vsebino na Fidžiju, Samoi, Salomonovih otokih, Papui Novi Gvineji, Novi Kaledoniji, Vanuatu, Etiopiji in Madagaskarju – dela red. prof. dr. Antona Ivančiča) kakor tudi za opravljanje humanitarne dejavnosti v nekaterih državah Afrike, Melanezije in Polinezije. Fakulteta se samostojno in v sodelovanju z znanstvenimi skupinami drugih ustanov ukvarja tako z razvojnimi, aplikativnimi in temeljnimi raziskavami, kakor tudi z drugimi raziskovalnimi projekti za neposredne uporabnike.
PREGLED RAZISKOVALNIH PROJEKTOV ARRS (2005-2011)
Ciljni raziskovalni projekti – izvajalec FKBV UM:
V4-0739: ''Biološki način zatiranja trtne uši s podlago "Borner in njen vpliv na rast in rodnost vinske trte ter kompatibilnost z nekaterimi sortami'', 2002-2007 V4-0743: ''Razvoj novih tehnik pridelave bučevk, primernih za ekološko kmetovanje'', 2004 –2005 V4-0870: ''Razvoj metod za tehnično in zakonodajno obravnavo pojavo zanašanja (drifta) pri aplikaciji fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji'', 2003-2006 V5-0869: ''IPP - Integrirana predelava hrane'', 2003-2006 V4-0101: ''Razvoj metodološkega orodja za kvantitativno ocenjevanje multifunkcionalnosti kmetijstva'', 2004-2006 V4-0103: ''Potencial in maksimiranje simbiotske vezave dušika pri metuljnicah za kratkotrajno ozelenitev tal'', 2004-2006 V4-0104: ' Ekološka pridelava zelenjave'', 2004-2006 V4-0865: '' Spremljanje stanja tal in omejitve za ekološko kmetovanje na onesnaženih območjih'', 2003-2006 V4-0332: " Intercropping -alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin'', 2006-2009 V4-0333: " Analiza možnosti uvedbe energetskih rastlin za predelavo v bioplin na slov. kmet. gospodarstvih'', 2006-2009 V4-0334: ''Razvoj sistema za podporo odločanju na ekoloških kmetijah'', 2006-2008 V4-0336: ''Preučitev tehničnih možnosti za obvladovanje koruznega hrošča v Sloveniji'', 2006-2008 V4-0338: ''Alternativna reja prašičev - ekološko kmetijstvo'', 2006-2008 V4-0339: ''Razvoj novega okoljskega sadjarskega pridelovalnega sistema na osnovi povezovanja načel integrirane in ekološke pridelave sadja'', 2006-2009 V4-0341: ''Raba travinja za ohranjanje pestrosti, ekološko kmetovanje in zagotavljanje trajnih in kakovostnih pridelkov krme, 2006-2009 V4-0472: ''Sladka koruza - razvoj novega. okoljsko, ekonomsko in podnebno sprejemljivega proizvoda'', 2008-2011 V4-0475: ''Določitev optimalne tehnologije pridelave grozdja glede na napovedane klimatske spremembe in prihodnost slovenskega vinogradništva''. 2008-2011
7
V4-0485: ''Izboljšanje rodovitnosti tal v spreminjajočih se podnebnih razmerah in gospodarjenje z dušikom ter ogljikom s prezimno ozelenitvijo njiv'', 2008-2011 V4-0515: ''Tehnologije pridelave sadja brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev'', 2008-2011 V4-0527: ''Presoja okoljske in ekonomske sprejemljivosti novih metod kemičnega in biotičnega zatiranja bakterije (Erwinia amylovora Burr.) povzročiteljice hruškovega ožiga v nasadih pečkarjev v Sloveniji'', 2008-2011 V4-0533: ''Internacionalizacija slovenskega kmetijskega in živilskega sektorja in njegova konkurenčnost na mednarodnih trgih'', 2008-2010 V4-0537: ''Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves'', 2008-2010 V4-1019: ''Vseživljenjsko e-izobraževanje na področju ekološkega kmetijstva'', 2010-2012 V4-1062: ''Proučevanje vpliva alternativnih načinov obdelave tal na izboljšanje rodovitnosti tal in povečevanje humusa v tleh ter zmanjšanje izpustov CO2 v ozračje'', 2010-2013 V4-1077: ''Vpliv vključevanja tanina v krmne obroke prašičev na njihove proizvodnje lastnosti, zdravje, klavno kakovost in kakovost mesa ter ekonomiko reje'', 2010-2012 V4-1059: ''Analiza stanja in možnosti javno zasebnih partnerstev pri trženju lokalnih prehrambenih izdelkov iz gorsko hribovskih območij'', 2010-2012 V7-1118: ''Ekonomika ekoloških kmetij v Sloveniji'', 2011-2013 V4-1134: ''Vzpostavitev nacionalnega sistema prilagodljivih varovalnih pasov za uporabo FFS v bližini voda, varovalnih območij in urbanih območij'', 2011-2014 V4-1137: ''Alternativne poljščine v različnih pridelovalnih sistemih in kolobarjih kot osnova za prilagajanje klimatskim razmeram ter oskrbe s kakovostno krmo in hrano'', 2011-2014
Ciljni raziskovalni projekti – soizvajalec FKBV UM:
V4-0752: ''Genetsko izboljšanje funkcionalnih lastnosti ekonomsko pomembnih kmetijskih rastlin: krompir, zelje, fižol'', 2001-2005 V4-0744: ''Sodobnim trendom in klimatskim razmeram prilagojene tehnologije pridelovanja lucerne'', 2001-2005 V4-0864: ''Ocena tržnih možnosti za izdelek ''prekmurska šunka'', 2003-2005 V4-0875: ''Sodobne in alternativne metode tehnologije reje perutnine - novi sistemi zdravstvenega varstva'', 2003-2006 V4-6376: ''Zanesljivost NIR spektroskopije za ocenjevanje kakovosti prašičjega mesa'', 2004-2007 V4-0116: ''Slovenske prehranske tabele - meso in mesni izdelki'', 2004-2006 V5-0859: ''Tržni potenciali posebnih kmetijskih pridelkov oz. živil in oblikovanje tržnih strategij na ciljnih trgih'', 2004-2005 V4-0259: ''Analiza upravljanja s tveganjem zaradi toče z uporabo atmosferskih modelov in dreves odločanja'', 2006-2008 V4-0361: ''Analiza učinkov kmetijske politike z modelom tipičnih kmetijskih gospodarstev'', 2006-2009 V4-0327: ''Oživitev prireje kopunjega mesa z različnimi genotipi piščancev'', 2007-2008 V4-0473: ''Ocena tveganja vnosa invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v Slovenijo, kot posledica vpliva podnebnih sprememb'', 2008-2011
8
V4-0489: ''Razvoj strateških scenarijev in optimalnih struktur trajnostne proizvodnje biogoriv v Sloveniji'', 2008-2010 V4-1083: ''Vloga bakrovih pripravkov v kmetijstvu danes in jutri – analiza stanja ter priporočila za nadaljnje ukrep'', 2008-2011 V1-1051: ''Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik trajnostnega razvoja – modelni pristop na primeru Celjske kotline'', 2010-2012 V1-1090: ''Invazivne tujerodne rastlinske vrste v Sloveniji in vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov'', 2010-2012 V4-1074: ''Raba fitofarmacevtskih sredstev in preučitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabi v Sloveniji'', 2010-2012 V4-1054: ''Razvoj sistema za analizo upravljanja strategij s tveganjem zaradi toče z uporabo atmosferskih modelov, dreves odločanja in odela realnih opcij (akronim TočaII)'', 2010-2012 V4-1073: ''Analiza avtohtonega materiala izbranih vrst metuljnic kot pomoč pri ohranjanju biodiverzitete in žlahtnjenju v spreminjajočih se podnebnih razmerah'', 2010-2013 V4-1133: ''Modeli rastlinske pridelave na območjih degradiranega okolja'', 2011-2013 V4-1128: ''Ohranjanje biotske raznovrstnosti travinja z vzpostavitvijo sistema pridelovanja ohranitvenih semenskih mešanic'', 2011-2013
Temeljni raziskovalni projekti:
J4-9532: ''Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave'', 2007-2010 J4-4187: ''Preučevanje mehanizmov odpornosti pri vrtni jagodi, fižolu in papriki na glive iz rodu Colletotrichum …'', 2011-2014
Aplikativni raziskovalni projekti:
L4-6376: ''Zanesljivost NIR spektroskopije za ocenjevanje kakovosti prašičjega mesa'', 2004-2007 L4-6349: ''Raziskave še nepojasnjene rasti, sestave in reoloških lastnosti semena zrnatega ščira'', 2004-2007 L4-6012: ''Analiza trgovinskih tokov in primerjalnih prednosti agro-živilskih proizvodov'', 2004-2007 L4-6470: ''Akumulacija dušika, čas zaoravanja in rezidualni učinki dosevkov za ozelenitev tal'', 2004-2007 L4-9577: ''Raziskave še nepojasnjene rasti, razvoja in sestave semen alternativnih oljnic'', 2007-2009 L1-2174: ''Novi originalno razviti krmilni dodatki na osnovi vodotopnega CoQ10 in njihov vpliv na ekonomičnost proizvodnje in zdravstveno stanje piščancev in kokoši nesnic med industrijsko vzrejo'', 2009-2012
Podoktorski raziskovalni projekti:
Z1-9602: ''Časovna analiza lokalnih in sistemskih sprememb v obrambni kemiji in anatomiji navadne smreke pri napadu podlubnikov'', 2007-2008
Raziskovalni programi:
9
P1-0164: ''Raziskave za zvišanje odpornosti in produktivnosti rastlin in živali'', 2004-2008 P4-0164: ''Raziskave za zagotavljanje varne hrane in zdravja'', 2009-2012
Infrastrukturna dejavnost:
Infrastrukturna dejavnost – Botanični vrt, 2004-2008 Infrastrukturna dejavnost – Botanični vrt, 2009-2014
PREGLED DRUGIH PROJEKTOV (2005-2011)
Projekti financirani iz proračunskih sredstev:
Mestna občina Maribor: ''Dodelitev finančne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v MOM'', 2005 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja: ''Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov - ustanavljanje in vzdrževanje shem kakovosti'', 2005-2007 MKGP/ UL,BF: ''Podpora reji in preizkušanju plemenskih živali za leto 2005'', 2005 MKGP/ UL,BF: ''Program za izvedbo skupnega temeljnega rejskega programa na področju prašičereje za leto 2006'', 2006 UM VZŠ: ''Zdrava prehrana in gibanje za varovanje in krepitev zdravja'', 2006-2007 MKGP/LAS: '' OPIIS'', 2009-2011 Vlada RS …: ''Program informiranja in izobraževanja na temo ekološkega kmetijstva za brezposelne osebe v Pomurju v luči prilagajanja in preprečevanja učinkov podnebnih sprememb'', 2009 MKGP/KIS: ''Preskušanje sort v postopku vpisa sort v sortno listo in Posebnega preskušanja sort za opisno sortno listo'', 2005-2011 MKGP: ''Strokovna pomoč na področju fitofarmacevtskih sredstev v času priprav na predsedovanje EU'', 2007 MKGP/KIS: ''Genska banka kmetijskih rastlin, genska banka hmelja ter genska banka zdravilnih in aromatičnih rastlin'', 2007-2011 MKGP: '' Izdelava modelnega izračuna za ukrep ''Eko travinje 0,2-0,5 GVŽ/ha'', 2009 MKGP/KIS: ''Selekcija in vzgoja novih sort vinske trte'', 2005-2011 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja/EPD: ''Naložbe v kmetijska gospodarstva'', 2008 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja/PRP: ''Posodabljanje kmetijskih gospodarstev'', 2010 Občina Rače-Fram: ''Izobraževanje za uporabo strojev za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev'', 2009-2011 MKGP/KIS: ''Program za izvedbo skupnega temeljnega rejskega programa na področju govedoreje'', 2005-2011
Projekti financirani iz neproračunskih sredstev:
MKGP: ''Kontrola poljščin v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi poljščin'', 2005-2007
10
Perutnina Ptuj: ''Študija učinkovitosti in varnosti probiotskega izdelka K-BL-01 na piščancih'', 2005 Perutnina Ptuj: ''Proučevanje in raziskovanje perutninske proizvodnje'', 2005-2008 MEKO d.o.o.: ''Uporaba pripravka agrovit v vinogradništvu'', 2007-2011 Krka d.d.: ''Testiranje na piščancih brojlerjih'', 2009 As An d.o.o.: ''Izvajanje raziskave uporabe sredstev za nego rastlin (Mineral rumeni, mineral zeleni)'', 2010-2012 Ekorast d.o.o.: ''Izvajanje raziskave simulatorjev rasti (Herbagreen,x) v ekološki pridelavi s področja vinogradništva'', 2010-2012 Ekorast d.o.o.: ''Izvajanje raziskave simulatorjev rasti (Herbagreen,x) v ekološki pridelavi pridelavi solate in krompirja'', 2010-2012 Tanin d.d.: ''Izvajanje raziskave vpliva standardov hidrilizirajočih taninov na treh linijah intestinalne celice prašičev iz poskusa v projektu CRP'', 2011 UM, MF: ''Fiziologija živali - oskrba živali'', 2009-2011 ZRSVN: ''NATREG - Program transnacionalnega sodelovanja JV Evropa; priprava strokovne študije:Stanje kmetijstva na projektnem območju Pohorje'', 2010
6. Izobraževalna dejavnost odraža zaposlitvene potrebe: gospodarstva, da ne
Utemeljitev:Na FKBV so se zvrstile že številne generacije študentov, diplomantov in profesorjev, ki so pomembno vplivali na razvoj kmetijstva, agroživilstva, kot tudi drugih panog in storitvenih dejavnosti v slovenskem gospodarstvu.FKBV spremlja zaposlitev svojih diplomantov. Podatke pridobivamo z anketiranjem in neposredno preko profesorjev, ki spremljajo poklicno pot svojih diplomantov. Anketiranih je bilo 42 diplomantov. Anketa je bila opravljena v študijskem letu 2010/2011, profesorji pa svoja vedenja o zaposlitvah njihovih diplomantov vpisujejo v za ta namen pripravljeno zbirno podatkovno tabelo. Med tistimi diplomanti, ki so se po končanju študija zaposlili, se jih je približno 52% zaposlilo v gospodarstvu, 26% se jih je samozaposlilo, ostali (22%) so se zaposlili v javnem sektorju (občine, ministrstva, javni zavodi …). Z diplomanti smo prav tako v stalnem stiku preko Alumni kluba, ki je bil ustanovljen leta 2009. Trenutno šteje 78 članov. Mentor diplomanta na fakulteti je seznanjen z nadaljnjimi potmi posameznega diplomanta, saj je cilj fakultete vzpostaviti krog vseživljenjskega učenja in ponovnega vračanja diplomantov na fakulteto.
negospodarstva. da ne
Utemeljitev:FKBV svoje diplomante izobražuje tako, da pridobijo strokovna znanja in veščine pomembne tudi za negospodarski sektor. Široka paleta znanj na posameznih področjih študijskih programov omogoča diplomantom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede neposredno zaposlitev tudi v negospodarskem sektroju. Diplomanti se zaposlujejo tako v javni upravi, kot v ostalem javnem sektorju (zavodi, agencije, inštituti …). Iz podatkov, ki jih pridobivamo s pomočjo notranjih virov informacij (neposredno preko profesorjev, ki spremljajo svoje
11
diplomante), se približno 48% diplomantov zaposli v javnem sektorju (na Univerzi, kmetijskih zavodih, Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja in drugih javnih zavodih).
7. Zavod ima sklenjene dogovore o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov. (Obvezno za vse študijske programe, ki vključujejo praktično izobraževanje.) da ne
Utemeljitev:Predlagani program ne vsebuje praktičnega usposabljanja.
B.2 DELOVANJE ZAVODA
8. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci opravljajo: znanstveno delo, da ne raziskovalo delo, da ne strokovno delo, da ne umetniško delo da nedelom nosilcev predmetov.
9. Zavod izkazuje opredeljene načine in oblike povezanosti študijskih programov z: znanstvenim da ne raziskovalnim, da ne umetniškim, da ne strokovnim da nedelom nosilcev predmetov.
Utemeljitev:Znanstveni, raziskovalni in strokovni projekti, ki niso zajeti v SICRIS in so se ali se izvajanjo na fakulteti: V4-0875: ''Sodobne in alternativne metode tehnologije reje perutnine - novi sistemi zdravstvenega varstva'', 2003-2006 V4-6376: ''Zanesljivost NIR spektroskopije za ocenjevanje kakovosti prašičjega mesa'', 2004-2007 Mestna občina Maribor: ''Dodelitev finančne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v MOM'', 2005 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja: ''Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov - ustanavljanje in vzdrževanje shem kakovosti'', 2005-2007 MKGP/ UL,BF: ''Podpora reji in preizkušanju plemenskih živali za leto 2005'', 2005 MKGP/ UL,BF: ''Program za izvedbo skupnega temeljnega rejskega programa na področju prašičereje za leto 2006'', 2006 UM VZŠ: ''Zdrava prehrana in gibanje za varovanje in krepitev zdravja'', 2006-2007 MKGP/LAS: '' OPIIS'', 2009-2011 Vlada RS …: ''Program informiranja in izobraževanja na temo ekološkega kmetijstva za brezposelne osebe v Pomurju v luči prilagajanja in preprečevanja učinkov podnebnih sprememb'', 2009
12
MKGP/KIS: ''Preskušanje sort v postopku vpisa sort v sortno listo in Posebnega preskušanja sort za opisno sortno listo'', 2005-2011 MKGP: ''Strokovna pomoč na področju fitofarmacevtskih sredstev v času priprav na predsedovanje EU'', 2007 MKGP/KIS: ''Genska banka kmetijskih rastlin, genska banka hmelja ter genska banka zdravilnih in aromatičnih rastlin'', 2007-2011 MKGP: '' Izdelava modelnega izračuna za ukrep ''Eko travinje 0,2-0,5 GVŽ/ha'', 2009 MKGP/KIS: ''Selekcija in vzgoja novih sort vinske trte'', 2005-2011 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja/EPD: ''Naložbe v kmetijska gospodarstva'', 2008 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja/PRP: ''Posodabljanje kmetijskih gospodarstev'', 2010 Občina Rače-Fram: ''Izobraževanje za uporabo strojev za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev'', 2009-2011 MKGP/KIS: ''Program za izvedbo skupnega temeljnega rejskega programa na področju govedoreje'', 2005-2011 MKGP: ''Kontrola poljščin v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi poljščin'', 2005-2007 Perutnina Ptuj: ''Študija učinkovitosti in varnosti probiotskega izdelka K-BL-01 na piščancih'', 2005 Perutnina Ptuj: ''Proučevanje in raziskovanje perutninske proizvodnje'', 2005-2008 MEKO d.o.o.: ''Uporaba pripravka agrovit v vinogradništvu'', 2007-2011 Krka d.d.: ''Testiranje na piščancih brojlerjih'', 2009 As An d.o.o.: ''Izvajanje raziskave uporabe sredstev za nego rastlin (Mineral rumeni, mineral zeleni)'', 2010-2012 Ekorast d.o.o.: ''Izvajanje raziskave simulatorjev rasti (Herbagreen,x) v ekološki pridelavi s področja vinogradništva'', 2010-2012 Ekorast d.o.o.: ''Izvajanje raziskave simulatorjev rasti (Herbagreen,x) v ekološki pridelavi pridelavi solate in krompirja'', 2010-2012 Tanin d.d.: ''Izvajanje raziskave vpliva standardov hidrilizirajočih taninov na treh linijah intestinalne celice prašičev iz poskusa v projektu CRP'', 2011 UM, MF: ''Fiziologija živali - oskrba živali'', 2009-2011 ZRSVN: ''NATREG - Program transnacionalnega sodelovanja JV Evropa; priprava strokovne študije: Stanje kmetijstva na projektnem območju Pohorje'', 2010
Izsledki znanstvenega in raziskovalnega dela so vključeni v naslednje predmete:ŠIFRA
PREDMETA PREDMETSTOPNJA ŠTUDIJA PROJEKT
8025AGROEKOLOGIJA IN PREHRANA POLJŠČIN TER ZELENJADNIC 2. STOPNJA CHANNEL
7168, 7086 AGROEKOLOGIJA 2. STOPNJA K-NET
7148 ALTERNATIVNE POLJŠČINE1. STOPNJA
ERASMUS ALTERNATIVES FOR ECOLOGICALCHANNEL
8037ALTERNATIVNE POLJŠČINE-PRIDELOVALNI SISTEMI 2. STOPNJA CHANNEL
13
8035
BIOLOŠKO - FIZIOLOŠKE IN EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI ALTERNATIVNIH RASTLIN 2. STOPNJA CHANNEL
7081BIOMETRIJA IN POPULACIJSKA GENETIKA 1. STOPNJA
PROGRAM ZA IZVEDBO SKUPNEGA TEMELJNEGA REJSKEGA PROGRAMA NA PODROČJU ŽIVINOREJE ZA LETO 2006
7227EKOLOGIJA IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO 1. STOPNJA K-NET
7006, 7146 EKOLOGIJA 1. STOPNJA K-NET
7025 EKOLOŠKO KMETOVANJE 1. STOPNJA
PROGRAM INFORMIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA NA TEMO EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA ZA BREZPOSELNE OSEBE V POMURJU V LUĆI PRILAGAJANJA IN PREPREČEVANJA UČINKOV PODNEBNIH SPREMEMBLDV, ECOLOGICA E-LEARNINGDAADCHANNEL
7135 EKOLOŠKO POLJEDELSTVO 1. STOPNJA
IZVAJANJE RAZISKAVE SIMULATORJEV RASTI (HERBOGREEN X) V EKOLOŠKI PRIDELAVI SOLATE IN KROMPIRJALDV, CREATING A PLATFORM FOR COMMUNICATION BETWEEN SCIENCE AND PRACTICE IN ORGANIC FOOD CHAINCHANNEL
7136 EKOLOŠKO ZELENJADARSTVO 1. STOPNJA INTERVEG
8068EKONOMIKA IN MARKETING V AGROŽIVILSTVU 2. STOPNJA E-TRUST
7266
EKONOMIKA V KMETIJSTVU IN ŽIVILSKO –PREDDELOVALNI INDUSTRIJI 1. STOPNJA E-TRUST
7077FIZIOLOGIJA IN ANATOMIJA DOMAČIH ŽIVALI 1. STOPNJA
SODOBNE IN ALTERNATIVNE METODE THNOLOGIJE REJE PERUTNINE - NOVI SISTEMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVAPROUČEVANJE IN RAZISKOVANJE PERUTNINSKE PROIZVODNJEFIZIOLOGIJA ŽIVALI-OSKRBA ŽIVALI
8021GENETIKA V ŽLAHTNJENU RASTLIN 2. STOPNJA
QUALIREDFRUITSTARO
7115GLAVNE IN ALTERNATIVNE POLJŠČINE 1. STOPNJA CHANNEL
7184 INDUSTRIJSKE POLJŠČINE 1. STOPNJA CHANNEL
7177INTEGRIRANA PRIDELAVA POLJŠČIN 1. STOPNJA
PREIZKUŠANJE SORT V POSTOPKU VPISA SORT V SORTNO LISTO IN
14
POSEBNEGA PRESKUŠANJA SORT ZA OPISNO SORTNO LISTO
KONTROLA POLJŠČIN V SKLADU S PRAVILNIKOM O INTEGRIRANI PRIDELAVI POLJŠČINIZVAJANJE RAZISKAVE UPORABE SREDSTEV ZA NEGO RASTLIN ( MINERAL RUMENI, MINERAL ZELENI)CHANNEL
3033 INTEGRIRANA PRIDELAVA SADJA 2. STOPNJA OPIIS
7179INTENZIVNO RAZMNOŽEVANJE RASTLIN 1. STOPNJA QUALIREDFRUITS
8056IZBRANE TEME IZ EKOLOŠKEGA POLJEDELSTVA 2. STOPNJA
CHANNELERASMUS ALTERNATIVES FOR ECOLOGICAL
8057IZBRANE TEMNE IZ EKOLOŠKEGA ZELENJADARSTVA 2. STOPNJA
ERASMUS ALTERNATIVES FOR ECOLOGICAL
7261 KMETIJSKA POLITIKA 1. STOPNJA
DODELITVE FINANČNE POMOČI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V MOM
8076 KMETIJSKA POLITIKA 2. STOPNJA
DODELITVE FINANČNE POMOČI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V MOMPODPORA REJI IN PREIZKUŠANJU PLEMENSKIH ŽIVALI ZA LETO 2005
7020 KMETIJSKA TEHNIKA 1. STOPNJA EUREKA - MSASN7244 KRAJINSKA EKOLOGIJA, 1. STOPNJA K-NET
7143MANAGEMENT EKOLOŠKIH KMETIJ 1. STOPNJA
IZDELAVA MODELNEGA IZRAČUNA ZA UKREP ''EKO TRAVINJE 0,2-0,5 GVŽ/HA
7150MARKETING , REGIONALNA OSKRBA IN PRODAJA 1. STOPNJA E-TRUST
7242 MARKETING V AGROŽIVILSTVU 1. STOPNJA E-TRUST7265 MARKETINŠKO RAZISKOVANJE 1. STOPNJA E-TRUST
8062 NAMIZNE SORTE GROZDJA 2. STOPNJASELEKCIJA IN VZGOJA NOVIH SORT VINSKE TRTE
8122OKOLJE, HRANA IN PROIZVODNI SISTEMI 2. STOPNJA
ASSESING AND IMPLEMENTING SUSTAINABLE MANAGEMENT OF AGRICULTURAL EFFLUENTS AND AGRO- PROCESSING INDUEURO-MARCERASMUS
7076, 7275OSNOVE EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA 1. STOPNJA
PROGRAM INFORMIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA NA TEMO EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA ZA BREZPOSELNE OSEBE V POMURJU V LUČI PRILAGAJANJA IN
15
PREPREČEVANJA UČINKOV PODNEBNIH SPREMEMBLDV, ECOLOGICA E-LEARNINGDAADLDV, CREATING A PLATFORM FOR COMMUNICATION BETWEEN SCIENCE AND PRACTICE IN ORGANIC FOOD CHAIN
7015 OSNOVE RASTLINSKE PRIDELAVE 1. STOPNJA CHANNEL
7106 OSNOVE ŽLAHTNJENJA RASTLIN 1. STOPNJA
QUALIREDFRUITSTAROGENSKA BANKA KMETIJSKIH RASTLIN, GENSKA BANKA HMELJA TER GENSKA BANKA ZDRAVILNIH IN AROMATIČNIH RASTLIN
7263, 7171 PODEŽELJE IN NARAVNI VIRI 1. STOPNJAEURO-MARCERASMUS
8077 PODEŽELJE IN NARAVNI VIRI 2. STOPNJAERASMUSEURO-MARC
7279 POGONSKI STROJI 1. STOPNJAPROBIO - INTERNATIONAL PROMOTION OF BIODISEL CHAIN
7026, 7284 POLJŠČINE 1. STOPNJA
KONTROLA POLJŠČIN V SKLADU S PRAVILNIKOM O INTEGRIRANI PRIDELAVI POLJŠČINIZVAJANJE RAZISKAVE UPORABE SREDSTEV ZA NEGO RASTLIN ( MINERAL RUMENI, MINERAL ZELENI)CHANNEL
7101 PREDELAVA MLEKA IN MESA 1. STOPNJA
SODOBNE IN ALTERNATIVNE METODE TEHNOLOGIJE REJE PERUTNINE - NOVI SISTEMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVAFIZIOLOGIJA ŽIVALI-OSKRBA ŽIVALI
7192PREHRANA SADNIH RASTLIN IN VINSKE TRTE 1. STOPNJA
LZVAJANJE RAZISKAVE SITNULATORJEV RASTI (HERBAGREEN,X) V EKOLOŠKI PRIDELAVI S PODROČJA VINOGRADNIŠTVAUPORABA PRIPRAVKA AGROVIT V VINOGRADNISTVU
8026
PRIDELOVALNI SISTEMI IN OKOLJEVARSTVENI VIDIKI V PRIDELAVI GLAVNIH POLJŠČIN 2. STOPNJA CHANNEL
7262, 7170PROIZVODNI SISTEMI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ 1. STOPNJA
ASSESING AND IMPLEMENTING SUSTAINABLE MANAGEMENT OF AGRICULTURAL EFFLUENTS AND AGRO- PROCESSING INDU
16
EURO-MARCERASMUS
8069PROIZVODNI SISTEMI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ 2. STOPNJA
ASSESING AND IMPLEMENTING SUSTAINABLE MANAGEMENT OF AGRICULTURAL EFFLUENTS AND AGRO- PROCESSING INDUEURO-MARCERASMUS
8075RAZISKOVALNO DELO V MARKETINGU KMETIJSKIH 2. STOPNJA E-TRUST
7130 SADJARSTVO I 1. STOPNJA OPIIS7155 SADJARSTVO II 1. STOPNJA OPIIS
7292SELEKCIJSKE METODE IN NAČRTOVANJE V ŽIVINOREJI 1. STOPNJA
PROGRAM ZA IZVEDBO SKUPNEGA TEMELJNEGA REJSKEGA PROGRAMA NA PODROČJU ŽIVINOREJE ZA LETO 2006
7131 SPLOŠNO VRTNARSTVO 1. STOPNJA QUALIREDFRUITS
8028
SPRAVILO IN POŽETVENE TEHNOLOGIJE V VRTNARSTVU IN POLJEDELSTVU 2. STOPNJA CHANNEL
7230 STROJI ZA POLJEDELSTVO 1. STOPNJA EUREKA - MSASN8052 TROPSKE KULTURE 2. STOPNJA QUALIREDFRUITS7041 TRŽENJE V KMETIJSTVU 1. STOPNJA E-TRUST7200 TRŽENJE V VINA IN SADJA 1. STOPNJA E-TRUST
7142, 7264VARNOST IN KAKOVOST KMETIJSKIH PRIDELKOV 1. STOPNJA
TRŽENJE KAKOVOSTNIH KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV - USTANAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE SHEM KAKOVOSTI
8059VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE RASTLIN 2. STOPNJA QUALIREDFRUITS
7159 VINARSTVO 1. STOPNJASELEKCIJA IN VZGOJA NOVIH SORT VINSKE TRTE
7158 VINOGRADNIŠTVO II 1. STOPNJA
SELEKCIJA IN VZGOJA NOVIH SORT VINSKE TRTELZVAJANJE RAZISKAVE SITNULATORJEV RASTI (HERBAGREEN,X) V EKOLOŠKI PRIDELAVI S PODROČJA VINOGRADNIŠTVA
7285 VRTNARSTVO 1. STOPNJA
PREIZKUŠANJE SORT V POSTOPKU VPISA SORT V SORTNO LISTO IN POSEBNEGA PRESKUŠANJA SORT ZA OPISNO SORTNO LISTO
7091 ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI 1. STOPNJA SODOBNE IN ALTERNATIVNE METODE TEHNOLOGIJE REJE PERUTNINE - NOVI SISTEMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
17
PROUČEVANJE IN RAZISKOVANJE PERUTNINSKE PROIZVODNJETESTIRANJE NA PIŠČANCIH BROJLERJIHFIZIOLOGIJA ŽIVALI-OSKRBA ŽIVALI
7178ZELENJADARSTVO - INTEGRIRANA PRIDELAVA 1. STOPNJA
PREIZKUŠANJE SORT V POSTOPKU VPISA SORT V SORTNO LISTO IN POSEBNEGA PRESKUŠANJA SORT ZA OPISNO SORTNO LISTO
7092 ZRNATA KRMA 1. STOPNJA
KONTROLA POLJŠČIN V SKLADU S PRAVILNIKOM O INTEGRIRANI PRIDELAVI POLJŠČINCHANNEL
7288 ŽLAHTNJENJE RASTLIN 1. STOPNJA
QUALIREDFRUITSTAROGENSKA BANKA KMETIJSKIH RASTLIN, GENSKA BANKA HMELJA TER GENSKA BANKA ZDRAVILNIH IN AROMATIČNIH RASTLIN
8036ŽLAHTNJENJE RASTLIN ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO 2. STOPNJA
QUALIREDFRUITSTARO
7198ŽLAHTNJENJE SADNIH RASTLIN IN VINSKE TRTE 1. STOPNJA
QUALIREDFRUITSTAROGENSKA BANKA KMETIJSKIH RASTLIN, GENSKA BANKA HMELJA TER GENSKA BANKA ZDRAVILNIH IN AROMATIČNIH RASTLIN
Izsledki projektov se vključujejo v študijske programe kot vključevanje študentov v raziskovalno delo, v okviru terenskih vaj se opravljajo razne meritve in testiranja, tako se študente vključuje tudi v praktični del raziskovalnega dela (križanje rastlin in vinske trte, mikropropagacija malin, stratifikacija semen nekaterih sadnih vrst, prepoznavanje tropskih rastlin, križanja različnih kmetijskih rastlin, vrednotenje križancev, analiziranje praktičnih primerov dednosti pri rastlinah …).
10. Delež učnih vsebin v študijskih programih neposredno temelji na doseženem: znanstvenem, da ne raziskovalnem, da ne umetniškem da ne
delu nosilcev predmetov.
Utemeljitev: Nosilci in izvajalci predmetov na vseh študijskih programih, ki jih izvaja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM, so vključeni v znanstveno raziskovalne in druge projekte. V učne vsebine vnašajo izsledke svojih raziskav, v obliki rezultatov, kot tudi metodologiji dela. Študijska vsebina edinega predmeta na tretji stopnji doktorskega študija
18
»Metodologija in etika znanstveno-raziskovalnega dela« v celoti izhaja iz znanstveno-raziskovalnega dela nosilcev tega predmeta.
11. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s slovenskimi: visokošolskimi zavodi, da ne inštituti, da ne drugimi organizacijami, da ne podjetji, da ne strokovnimi združenji. da ne
12. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s tujimi: visokošolskimi zavodi, da ne inštituti, da ne drugimi organizacijami, da ne podjetji, da ne strokovnimi združenji. da ne
Utemeljitev:Fakulteta ima z nacionalnimi, kot tudi z mednarodnimi visokošolskimi zavodi, institucijami, organizacijami, podjetji, zgledno sodelovanje. Sodelovanje se kaže v številnih skupnih projektih, delavnicah, problemskih konferencah, publikacijah, predavanjih ...Fakulteta ima nadvse razvejano znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki se kaže v prodornem nastopu njenih profesorjev in raziskovalcev znotraj uglednih mednarodnih znanstvenih teamov in projektov, kar se neposredno odraža tudi v njihovih številnih objavah v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah, razmeroma bogato izmenjavo profesorjev in študentov z akademskimi partnerji iz tujine na vseh ravneh raziskovalne in študijske dejavnosti ter v zadnjem času tudi njenega aktivnega sodelovanja pri skupnem prijavljanju študijskih programov z nekaterimi prominentnimi evropskimi univerzami.Izvajajo se tudi projekti, ki kažejo na zelo dober primer povezovanja raziskovalnih inštitucij znotraj univerze in navzven, ki s pozitivno naravnanostjo interdisciplinarnih raziskav, kažejo pravo pot v uspešno raziskovalno prihodnost in prepoznavnost raziskovalcev FKBV UM. Povečuje se število izmenjav raziskovalcev iz tujine, ki prihajajo na izmenjave v Slovenijo in tudi obratno. Rezultati našega dela se kažejo v povečanju števila objav v znanstvenih revijah ter števila citatov. Povečali smo znanstveno-raziskovalno dejavnost z državami izven Evrope, še posebej z Afriko, Indijo in Azijo. Na ta način se je povečala vpetost dodiplomcev in podiplomcev v raziskovalno delo. V letu 2007 smo aktivno sodelovali kot zunanji eksperti pri projektih ERA (npr. ERA-ARD; ERA-Snowman: ERA-Safefood). Kot dokaz znanstvene odličnosti prispeva tudi dejstvo, da imamo v komisiji za podeljevanje Zoisovih nagrad, kot najvišjega priznanja za raziskovalno delo v Republiki Sloveniji, članico z 8 letnim mandatom. Prav tako je FKBV vključena v seznam EFSA (European Food Safety Authority) institucij, ki zanjo opravljajo izvedenska mnenja. Fakulteta ima individualno EFSA ekspertinjo. Uspešno
19
povezujemo znanstveno-raziskovalne rezultate s stroko, kar dokazujemo s 160 objavljenimi strokovnimi deli v letu 2009, 146 del v 2010 ter 94 v letu 2011.Raziskovalci si prizadevajo, da lahko temeljna spoznanja raziskav uspešno uporabi tudi praksa in da z znanjem, ki ga imajo, rešujejo konkretne probleme in na ta način doprinesejo k večji ustvarjalnosti, razvoju, splošni kakovosti življenja in prepoznavnosti.
FKBV sodeluje z visokošolskimi zavodi v Sloveniji: Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske
tehnologije Univerza v Novi Gorici, Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo Visoka šola za trajnostni turizem
Sodeluje z mednarodno priznanimi tujimi Univerzami: Mendel University of Agriculture and Forestry Brno, Češka University of Copenhagen, Danska AGROSUP Dijon, Francija FESIA, Francija Estonian University of Life Sciences, Estonija HAMK University of Aplied Sciences (Hämeen ammettikorkeakoulu), Finska Agricultural university of Athens, Faculty of Food Science and Technology, Grčija Mediterranea Agronomic Institute of Chania, Grčija University of Zagreb, Hrvaška Križevci College of Agriculture, Hrvaška Universitá degli Studi di Firenze, Italija Universitá di Bologna, Italija Vilnaius Kolegija /Vilnius College of Higher Educartion, Faculty of
Agrotechnologies, Litva Univesity of Szeged, Madžarska Georg-Avgust-Universität Göttingen, Nemčija University of Kassel, Nemčija University of Bonn, Faculty of Agriculture, Nemčija Wageningen University, Nizozemska,
20
Christian Agricultural College, Nizozemska Lapin Yiopisto University of Lapland, Finska Kraljevska veterinarska in kmetijska univerza v Kopenhagnu, Danska Szkola Glówna Gospodarstwa Wiejskiego, Poljska Institutio Politecnico de Csastelo Branko, Portugalska Universidade dos Acores, Portugalska Universitatea ˝Dunarea de Jos˝ din Galati, Romunija Slovenská pol'nohospodárska univerzita v Nitre/ Slovak agricultural University in
Nitra, Slovaška Universidad de Castilla-La Mancha, Španija Universidad Pública de Nevarra, Španija Universitat Rovira I Virgili, Španija Adnan Menderes University, Turčija Gaziosmanpasa University, Turčija Ankara Üniversitesi, Turčija Mustafa Kamel University University of Beograd, Agricultural Faculty, Srbija Agricultural Faculty, University of Novi Sad, Srbija University of Mostar, Faculty of Agriculture, Bosna in Hercegovina VIT University; Vellore, Indija University of Pretoria, Faculty of Natural and Agricultural Sciences, Južna Afrika University of Namibia, Windhoek, Namibija Universty of Botswana, Faculty of Science, Botswana Agricultural University of Tirana, Albanija King Mongut's University of Technology Thonburi, Tajska Norwegian University of Life Sciences, Norveška
Sodeluje oz. je sodelovala v mednarodnih projektih:Projekti 6. in 7. OP
PATHOGENCOMBAT, 2005-2009 CHANNEL, 2004-2006 INCO, MARAMA II, 2007-2008 EURO-MARC, 2007-2010 E-TRUST, 2006-2009 K-NET, 2006-2007 PROBIO, Interated promotion of biodisel chain, 2007-2009 Water Resources and their Management from now on referred to as KNet
Water, 2006-2008 QualiRedFruits, 2010/2011 Establishment of the first regional commercially based certified laboratory for
quality control moni, 2011-2013
Drugi mednarodni projekti Socrates – EPIDORGE, 2004-2007 KVL, 2004 - 2007 ERA-ARD, 2006-2009 LDV, Creating a platform for communication between science and practice in
21
organic food system, 2009-2011 Erasmus, Alternatives for ecological, 2006-2007 LDV, Ecologica e-learnig, 2005-2006 DAAD, 2007-2009 LDV, Organic.Balkanet; LLP, Leonardo da Vinci Transfer of Innovation; 2009 -
2011 ERA-NET SAFEFOODERA (PROBIOSAFE), 2009-2011 ERA-NET SAFEFOODERA (RISKFOODCONT), 2009-2011 Zmanjšanje onesnaževanja tal in podtalnice z uporabo fitaz v prehrani
neprežvekovalcev, 2010-2011 Erasmus, 2010 -2012 EUREKA, 2010-2012 SF-ANTISPOIL (EUREKA), 2011-2014 InterVeg, 2011-2014 TARO, 2010-2014 EUREKA – MSASN, 2010-2012 EUREKA – SF – ANTISPOIL, 2011-2014 Assessing and implementing sustainable management of agricultural effluents
and agro-processing indu, 2010-2013
Sodeluje v projektih z inštituti, drugimi organizacijami, podjetji: Kemijski inštitut Slovenije Kmetijski inštitut Slovenije Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavodi Slovenije Inštitut za okolje in prostor, Celje Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Inštitut za sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo, Koper Inštitut za trajnostni razvoj, Ljubljana Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani Gozdarski inštitut Slovenije Štajerski tehnološki park Nacionalni inštitut za biologijo Inštitut Jožef Štefan Državni izpitni center Bistra projekti Ptuj Sadjarstvo Slovenije, GIZ Semenarna d.d. Kapion – Senzor d.o.o. Krka d.d. Meko d.o.o Skupina Panvita d.d. Pan-nutri d.o.o. As An d.o.o Ekorast d.o.o.
22
Tanin d.d. Planteja d.o.o. Perutnina Ptuj d.d. LAS MDD d.o.o. Pomurske mlekarne d.d. Radenska d.d. Sadjarstvo Mirosan d.d. Evrosad d.o.o. ŽIPO Lenart d.o.o. Apos d.o.o. Sončni vrt d.o.o. Zveza zadrug z.o.o. Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije Združenje govedorejcev Slovenije Zavod RS za varstvo narave Zavod Ekvilib
Preglednica: Tuji visokošolski zavodi in organizacije, s katerimi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede sodeluje
Albanija Faculty of Agriculture and Environment, Agricultural University of Tirana
http://www.ubt.edu.al
Avstrija University of Natural Resources and Life Sciences, Vienna
http://www.boku.ac.at/
Ludwig Boltzmann Institute for Organic Farming and Applied Ecology, Vienna
http://www.orca-research.org
Ludwig Boltzmann Institut für Biologischen Landbau und Angewandte Ökologie
http://www.bildungundberuf.at
OIR – Austrian Institute for Regional Studies and Spatial Planning
http://www.oir.at
University of Innsbruck http://www.uibk.ac.atInstitute of Sustainable Techniques and Systems
http://www.joanneum.atAustralija Australian Food Safety Centre of Excellence http://www.feast.orgBelgija University of Gent http://www.ugent.be
Euromontana - European Association for cooperation and development of mountain areas http://www.euromontana.orgRago Centrum voor NASCHOLING Brussels http://www.g-o.beK.T.A. - HORTECO Vilvoorde http://www.kta-horteco.be
Bolgarija Agricultural University of Plovdiv http://www.au-plovdiv.bgInstitute of Soil Science ''Nikola Poushkarov'', Sofia http://www.iss-poushkarov.orgAGROBIOINSTITUTE http://www.abi.bg
Brazilija Universidade de Sao Paulo http://www.usp.br
University of Vicosa http://www.ufv.brCiper Agricultural Research Institute of Cyprus, Nicosia
http://www.ari.gov.cyPittas Dairy Industries ltd http://www.pittas.com
Češka Faculty o Agriculture, University of South Bohemia, Ceské http://www.zf.jcu.cz
23
BudejoviceVeterinary Research Institute http://www.vri.cz
Danska The Royal Veterinary and Agrcultural University
http://www.kvl.dk/main.asp
Bactoforce A/S http://www.pathogencombat.comDanisco A/S http://www.corporateinformation.comTecnical University of Denmark http://www.dtu.dkUniversity of Copenhagen http://www.ku.dk
Estonija Estonian Organic Farming Foundation, Tartu http://www.lzuu.ltFinska Hame Polytechnic Mustiala http://www.hamk.fiFrancija ENESAD Dijon http://www.enesad.fr
ESA Angers http://www.groupe-esa.comISAB Beauvais http://www.isab.frISARA Lyon http://www.isara.frISA Lille http://www.isa-lille.frESAP Toulouse http://www.esa-purpan.frINRA http://w3.inra.frENITAB http://www.enitab.frLEGTA Montauban http://www.educagri.frLEGTA «Edouard Herriot» Cibeins http://www.annuaireecolo.frLEGTA Colmar Wintzenheim http://www.educagri.frFrench Agency for Food, Environmental and Occupational Health & Safety
http://www.anses.fr
Institut Technique Français des Fromages http://www.ist-world.orgECOLE D'INGENIEURS PURPAN http://www.purpan.frVITAMIB SAS http://www.sas-centre.orgINOPLANT BOURGOGNE http://www.ist-world.orgSOCIETE COOPERATIVE AGRICOLE DES COTEAUX LYONNAIS
http://www.sicoly.fr
Grčija Mediterranean Agronomic Institute of Chania, Crete,
http://www.maich.gr
Technical Educational Institution of Athens http://www.teiath.gr/0en.htmAgricultural Univrsity of Athens
http://www.aua.gr
E.B.T.E., Biological Technological Applications, Ltd.
http://www.ebte.gr
Aristotle University of Thessaloniki http://www.auth.grIslandija Ben-Gurion University of the Negev http://in.bgu.ac.il
Degania Sprayers Co. http://www.degania-sprayers.co.ilIE Lycee agricole de Mountbellew http://www.lycee-agricole-sully.frItalija University of Bologna http://www.unibo.it/Portale/default.htm
University of Perugia http://www.unipg.itUniversity of Turin http://www.unito.itUniversity of Udine http://www.uniud.itUniversity of Pisa http://www.unipi.itUniversity of Padua http://www.unipd.itMediterranean Agronomic Institute of Bari,Valenzano http://www.iamb.itUniversity of Lecce http://www.unisalento.itRegione Abruzzo / ARAEN http://www.regione.abruzzo.itTeramo Uniersity http://www.unite.itMybatec s.r.l. http://www.italianbiotech.com
Litva Institute of Botany,Vilnius http://www.botanika.ltLithuanian Institute of Agriculture, Kedainiai http://www.university-directory.eu
24
Lithuanian University of Agriculture http://www.lzuu.ltLV Priekuli Plant Breeding Station, Priekuli http://www.priekuliselekcija.lvMadžarska Attila Jozsef University of Sciences, Szeged,
Institute of Biotechnologyhttp://www.u-szeged.hu/eindex.ivy
Kerteszseti es elelmiszeripari egyete http://www.kszgysz.huCORVINUS University of Budapest, Central Service for Plant Protection and Soil Conservation, Budapest http://www.uni-corvinus.huNational Institute for Agricultural Quality Control, Budapest http://www.mgszh.gov.huInstitute for Small Animal Research, Gödölló http://sunserv.katki.huAssociation of Hungarian Small Animal Breeders for Gene Conservation, Gödölló http://www.mgegodollo.huBiokontroll Hungária KHT, Budapest http://www.biokontroll.huSOMA’S Trade Ltd http://www.somagroup.com.kh
Malta The Genista Foundation, Kalkara http://www.genistafoundation.orgMakedonija Faculty of Agriculture Skopje http://www.zf.ukim.edu.mk
University of Macedonia http://www.uom.grNemčija University of Kassel http://www.uni-kassel.de
Center for Agricultural Landscape and Land Use Reseach, ZALF, Müncheberg
http://www.zalf.de
University of Bonn http://www3.uni-bonn.deBergpracht Milchwerk Gmbh & Co KG http://www.bergpracht.deBiomax Informatics AG http://www.biomax.comCONGEN Biotechnologie GmbH http://www.biotop.deFederal Research Centre for Nutrition and Food
http://www.mri.bund.deForschungzentrum Karlsruhe GmbH http://www.kit.eduGeflügelspezialitäten Ziegler http://a-ziegler.deProfos AG http://www.profos.deUniversity of Stuttgart http://www.uni-stuttgart.deVermicon AG http://www.vermicon.comUniversity of Hohenheim http://www.uni-hohenheim.deFederal Agricultural Research Centre, Braunschweig
http://www.kooperation-international.de
University of Berlin http://www.tu-berlin.deNizozemska Dronten Professional Agriculture University http://www.cah.nl
Wageningen University http://www.wau.nl/welcome.htmlNational Institute for Consumer Research, SIFO – Oslo http://www.nanoplat.orgCocker Consulting http://www.cocker.ieWELLANTCOLLEGE Rotterdam http://www.wellant.nlHELICON Opleidingen de Deurne
Norvaška Agricultural University of Norway http://www.nlh.noNational Institute for Consumer Research, SIFO – Oslo http://www.helicon.nl
Poljska Warsaw University of Life Science http://www.sggw.plUniversity of Wroclaw http://www.up.wroc.plUniwersytet Przyrodniczy w Lublinie http://www.ar.lublin.plUniversity of Agriculture in Krakow http://bip.ar.krakow.plGdansk Management College http://www.wsz.pl
Portugalska Politechnic Institute of Beja http://www.esab.ipbeja.ptUniversity of Azores http://www.angra.uac.pt
25
University of Algarve http://www.ualg.ptRomunija University of agricultural and veterinary medicine
Bucharesthttp://www.agro-bucuresti.ro
Academia de Studii Economice din Bucuresti http://www.ase.roUniversity Fundation CERA for Agricultural and Rural Development http://www.agrobiology.roUniversity of Agronomic Science and Veterinary Medicine, Bucuresti
http://www.usamv.roNorth University of Baia Mare
http://www.ubm.roSlovaška University of Veterinary Medicine, Košice http://www.uvm.sk
Slovak University of Agriculture, Nitra http://www.uniag.skSrbija Faculty of Agriculture Belgrad http://www.agrifaculty.bg.ac.yu
Faculty of Agriculture Novi Sad http://polj.ns.ac.yuUniversity of Novi Sad, Science and Research Institute for food technologies http://www.uns.ac.rsFaculty of Science Novi Sad http://www.pmf.uns.ac.rs
Španija University of Castilla-La Mancha http://www.uclm.esUniversity of Publica de Navarra http://www.unavarra.esUniverstity of Santiago de Compostela http://www.usc.esUNIVERSIDAD POLITECNICA DE MADRID (UPM) http://www.upm.esThe Uni versity of Cordoba http://www.uco.esThe University of Leon http://www.unileon.esUniversity of Valladolid http://www.universityofvalladolid.uva.es
Martinez Loriente, S.A http://www.martinezloriente.comUniversity of Burgos http://www.ubu.esAgencia Provincial de la Energia de Avila http://www.apea.com.esExma. Diputacion Provincial de Huelva http://www.diphuelva.esCentro Europeo de Empresas e Innovacion de Burgos http://ceeiburgos.es
Švedska Lund University http://www.lu.seSwedish University of Agricultural Sciences http://www.slu.se
Švica Eidgenoessisches Volkswirtschaftsdepartement http://www.evd.admin.chTurčija Ege University http://www.ege.edu.tr
Uludag University http://www.uludag.edu.trUSA University of Florida http://www.ufl.eduVelia Britanija
University of Leeds http://www.leeds.ac.uk
University of Glasgow http://www.gla.ac.ukThe Scottish Agricultural College http://www.sac.ac.ukUniversity of Wales Aberystwyth http://www.wales.ac.ukPerth College, University of Highlands and Islands http://www.uhi.ac.ukManchester Metropolitan University http://www.mmu.ac.ukNational Resource Institute, University of Greenwitch
http://www.nri.org
B.3 KADRI
13. Seznam visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev
26
Zap. št.
Ime in priimek Naziv Področje izvolitve Datum zadnje izvolitve
1. BOREC ANDREJA Izredni profesor Razvoj podeželja in agroekologija 29. 3. 2012
2. IVANČIČ ANTON Redni profesorGenetika, Žlahtnjenje rastlin, Botanika kultiviranih rastlin
18.1.2005 in dohabi.
25.10.20053. ROZMAN ČRTOMIR Izredni profesor Management v kmetijstvu 28.5.2009
4. TURK JERNEJ Redni profesorAgrarna ekonomika, Kmetijska politika 19.10.2004
14. Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev so predpisani in javni. da ne
Utemeljitev:Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja zaposlenih so predpisani z javno veljavno zakonodajo in akti Univerze v Mariboru.FKBV postopa na področju urejanja delovnih razmerij v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in s postopki opredeljenimi v Kadrovskem priročniku UM (Obvestila XXV-9-2007) http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12523, v katerem so opredeljeni tudi postopki imenovanja in napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev.Postopki napredovanja (v plačni razred) so predpisani in potekajo na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede (UR. L. RS št. 94/2010) – velja od 11.12.2010) http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=7047.Postopki izbire za zaposlitev (sklenitve pogodb o zaposlitvi) potekajo na podlagi javno objavljenih prostih delovnih mest.
15. Merila za izvolitve v nazive (osnutek meril v primeru prve akreditacije) upoštevajo minimalne standarde za izvolitev v naziv, ki jih določi agencija. da ne
Utemeljitev:Merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki jih je sprejel Senat Univerze v Mariboru dne 21. 4. 2004 in njihove spremembe z dne 26. 9. 2006 ter 16. 10. 2007. Merila in ostali akti o postopku izvolitve v naziv pa so objavljeni na spletnem naslovu: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=261 in so trenutno v fazi usklajevanja z Merili za izvolitev v naziv NAKVIS-a.Zahtevnejše kriterije za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na FKBV je na predlog Senata FKBV z dne 26. 11. 2008 sprejel Senat Univerze v Mariboru dne 16. 12. 2008. Zahtevnejši kriteriji so objavljeni na spletni strani Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=261.Univerza v Mariboru je med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznala prizadevanja za implementacijo načel Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev ter Univerzi dovolila uporabo logotipa HR Excelence in research.Kodeks in Listina je objavljena na spletni strani fakultete:http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/raziskovalna-dejavnost-fkbv.
27
16. Vsi predvideni visokošolski učitelji in sodelavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju študijskih programov, imajo ustrezno veljavno izvolitev. da ne
17. Visokošolski učitelji in sodelavci opravljajo tako izobraževalno kot znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo. da ne
Utemeljitev:Vsakoletni Kadrovski načrt, ki je del Programa dela (v prilogi) posameznega leta, opredeljuje FTE za posameznega visokošolskega učitelja in sodelavca za izobraževalno, znanstveno in raziskovalno strokovno delo. Iz Kadrovskega načrta za leto 2012 izhajajo podatki o obremenitvi visokošolskih učiteljev in sodelavcev po nazivih, ki opravljajo izobraževalno delo v okviru skupne obremenitve (stanje FTE na dan 31. 12. 2011), ki predstavlja za izobraževalno dejavnost 47,68 od tega je za redno zaposlene skupaj 40,58 (29,08 za visokošolske učitelje in 11,5 za visokošolske sodelavce); za pogodbene sodelavce pa je skupno FTE 7,1 (od tega 5,8 za visokošolske učitelje in 1,3 za visokošolske sodelavce). FTE za znanstveno raziskovalno delo je 5,12.
18. Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetniškem oziroma strokovnem delu je določena. da ne
Utemeljitev:Delovna obremenitev v izobraževalnem, znanstvenem, raziskovalnem oz. strokovnem delu je na Univerzi v Mariboru določena s posameznimi akti:- Zakon o visokem šolstvu- Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM št. A5/2005-2BB http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2870 in vseh dopolnitvah, dostopnih na spletni povezavi http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=437- Akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti Univerze v Mariboru http://www.uni-
28
Utemeljitev:Vsi predvideni visokošolski učitelji in sodelavci imajo ustrezno izvolitev oz. so v fazi pridobitve le te. V študijskem letu 2011/2012 sodelujejo 4 visokošolski učitelji in sodelavci, od tega 0 zunanjih. Med izvajalci so 4 visokošolski učitelji ter 0 visokošolskih sodelavcev.
Struktura visokošolskih učiteljev glede na veljavno habilitacijsko izvolitev:- redni profesorji: 2 (2 redna, 0 zunanjih)- izredni profesorji: 2 (2 redna, 0 zunanjih),- docenti: 0.
Struktura visokošolskih sodelavcev glede na veljavno habilitacijsko izvolitev:- asistent z doktoratom: 0,- asistent z magisterijem: 0,- asistent: 0.
mb.si/povezava.aspx?pid=2764,- Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2766 inMerila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev FKBV http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/pravilniki, ki so bila oblikovana na podlagi Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM in predstavljajo podlago za pripravo urnika za izvedbo študijskih programov, upoštevajoč blok sistem, ki dodatno omogoča pedagoškim delavcem, poleg izvedbe pedagoških obveznosti, tudi sodelovanje na znanstveno raziskovalnem področju.V skladu z Merili za vrednotenje dela viskošolskih učiteljev in sodelavcev UM, imajo pedagoški delavci tako neposredno pedagoško obveznost, da lahko ob le tej še aktivno opravljajo raziskovalno delo, kar je tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi.
19. Razviti sta stalna skrb in pomoč za uveljavljanje in napredovanje mladih visokošolskih sodelavcev. da ne
Utemeljitev:Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM podpira mlade visokošolske sodelavce pri uveljavljanju in napredovanju tako, da jih podpira pri izobraževanju tako doma kot v tujini (podiplomski študij, dodatna izobraževanja). Mladi visokošolski sodelavci so vključeni v raziskovalne projekte in se udeležujejo znanstvenih in strokovnih konferenc, kjer predstavljajo svoje prispevke. Na tak način jim fakulteta omogoča objavo znanstvenih in strokovnih prispevkov s katerimi ustvarjajo pogoje za napredovanja v višje habilitacijske nazive. Sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega procesa, kjer si pod vodstvom mentorjev (nosilcev predmetov) nabirajo pedagoške izkušnje, sodelujejo pri pripravi gradiva za izvedbo svojega dela pedagoškega procesa.
20. Visokošolski zavod sodeluje pri izmenjavi visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev:
doma, da ne v tujini. da ne
Utemeljitev:Povezovanje z drugimi sorodnimi fakultetami, v Sloveniji kot v tujini (predvsem v EU), se na fakulteti odvija na večih ravneh:• raven študijskih obiskov, predavanj tujih gostov,• raven skupnih projektov,• raven mednarodnih srečanj,• raven izmenjave učiteljev in strokovnega osebja v okviru Staff Training ter Teaching Staff Mobility v okviru programa Erasmus ter Norveškega finančnega mehanizma.FKBV aktivno sodeluje pri izmenjavi učiteljev in strokovnega osebja v tujini. Možnost imajo predavati ali se usposabljati v tujini na univerzah, s katerimi ima sklenjene bilateralne sporazume. V študijskem letu 2010/2011 je imela FKBV podpisane Erasmus bilateralne sporazume z 29 tujimi institucijami iz 18 držav. Poleg navedenih ima FKBV še 15 splošnih sporazumov o sodelovanju. Sproti pregledujemo veljavnost posameznih sporazumov, jih dopolnjujemo in sklepamo tudi nove.V letih 2004-2011 je bilo izvedenih 18 mobilnosti učnega osebja (Teaching Staff Mobility) v
29
tujino v okviru programa ERASMUS. V zadnjih 11 letih pa je k nam prišlo predavat preko 45 tujih profesorjev.
Podatki o izmenjavah v zadnjih letihOutgoing Incoming
2008/2009 Mag. Mateja Muršec – AGROSUP Dijon (Francija) - Erasmus mobilnost učnega osebja
Dr. Avrelija Cencič - HAMK University of Applied Sciences (Finska) - Erasmus mobilnost učnega osebja
Dr. Mario Lešnik – Adnan Menderes University (Turčija) - Erasmus mobilnost učnega osebja
Dr. Fabia Luzija -Veterinarska fakulteta Milano (Italija)- mobilnosti učnega osebja
Dr. Štefan Kováč- Faculty of Engineering of Slovak University (Slovaška) - Erasmus mobilnosti učnega osebja
Dr. Ozhan Boz , Faculty of Agriculture, Adnan Menderes University (Turčija) - Erasmus mobilnosti učnega osebja
2009/2010 V tem letu ni bilo zabeleženih Erasmus mobilnosti.
Jan Tancik - Slovak University of Agriculture (Slovaška) - Erasmus mobilnosti učnega osebja
2010/2011 Dr. Avrelija Cencič - HAMK University of Applied Sciences (Finska) - Erasmus mobilnost učnega osebja,
Dr. Martina Bavec – (Norveška) - Erasmus mobilnosti z namenom usposabljanja zaposlenih
Janez Pivec BOOMKIUEKERIJ BILOBA v.o.f. (Nizozemska) - Erasmus mobilnosti z namenom usposabljanja zaposlenih
Dr. Jurij Rakun – (Norveška) - Norveški finančni mehanizem - individualne mobilnosti osebja za raziskovanje
Marko Ocepek, mag.– (Norveška) - Norveški finančni mehanizem - individualne mobilnosti osebja za raziskovanje
Peter Berk – (Norveška) - Norveški finančni mehanizem - individualne mobilnosti osebja za raziskovanje
Jean- Claud JAUNEAU - Isara Lyon(Francija)- Erasmus mobilnosti učnega osebja
Dr. Ibrahim Cakmak Adnan Menderes University (Turčija) - Erasmus mobilnosti učnega osebja
Dr. Hulusi Akcay - Adnan Menderes University (Turčija) - Erasmus mobilnosti učnega osebja
Dr. Marie Edit – (Madžarska) Erasmus mobilnosti učnega osebja
Dr. Vesna Samobor - Agricultural College Križevci (Hrvaška) - Erasmus mobilnosti učnega osebja
Dr. Marija Vukobratović- Agricultural College Krioževci (Hrvaška) – Erasmus mobilnost z namenom usposabljanja zaposlenih.
V letih 2007 do 2011 smo imeli 2 outgoing mobilnosti zaposlenih z namenom usposabljanja (Staff Training).V letu 2009 se je tudi odprla možnost financiranja mobilnosti profesorjev, zaposlenih in raziskovalcev s skladov Norveškega finančnega mehanizma. Od takrat smo v okviru le tega imeli 3 individualne mobilnosti osebja za raziskovanje.
30
Izmenjava profesorjev že od leta 1995 poteka tudi v okviru programa CEEPUS (Central European Exchange Program for University Studies). V okviru tega programa pri nas ni bilo še nobene mobilnosti profesorja ali zaposlenega, kar je naš cilj v prihodnje.V letu 2008/2009 smo imeli 1 outgoing mobilnost učnega osebja, 3 incoming mobilnosti učnega osebja ter nobene mobilnosti z namenom usposabljanja zaposlenih.V letu 2009/2010 smo imeli zabeleženo eno Incoming mobilnost v okviru naštetih programov. Iz omenjenega razloga smo to leto intenzivno spodbujali učitelje in zaposlene, da se odločijo za mobilnost in pri tem bili tudi zelo uspešni.V letu 2010/11 smo zabeležili 1 outgoing mobilnost učnega osebja, 2 outgoing mobilnosti z namenom usposabljanja zaposlenih in 3 outgoing individualne mobilnosti osebja za raziskovanje. Prav tako smo dosegli 5 incoming mobilnosti učnega osebja ter 1 incoming mobilnost z namenom usposabljanja zaposlenih.
21. Visokošolski zavod omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter strokovni razvoj vseh zaposlenih ter jim svetuje pri razvijanju poklicne poti.
da ne
Utemeljitev:Zaposlenim se omogoča vključevanje v mednarodne izobraževalne in raziskovalne mreže ter udeležba na znanstveno raziskovalnih oz. strokovnih konferencah, in drugih strokovnih ali znanstvenih srečanjih ter sodelovanje na tujih fakultetah in mednarodnih izmenjavah. Asistenti, ki še nimajo mag. oz. doktorata, so vključeni v programe formalnega izobraževanja.Nepedagoški delavci se poleg pridobivanja formalne izobrazbe v lastnem interesu za pridobitev višje stopnje izobrazbe (trenutno 1 delavec) udeležujejo tudi nekaterih seminarjev s svojega delovnega področja. Organiziramo tudi izobraževanja znotraj kolektiva nepedagoških delavcev (npr. osnove excela) ter prenos informacij posameznih sodelavcev, ki se udeležijo določenih izobraževanj in usposabljanj, na svoje sodelavce.Fakulteta zagotavlja pridobitve oz. ohranjanje strokovnih licenc (ZUP, izobraževanja na področju varstva in zdravja pri delu …).V okviru vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja je Fakulteta izvedla v sodelovanju z zunanjimi izvajalci (Združenje govedorejcev Slovenije, Pan-nutri d.o.o., Euromontana, Štajerski tehnološki park, Društvo biodinamičnega kmetijstva, Čebelarsko zvezo Slovenije, APE d.o.o. itd.) številna strokovna predavanja, okrogle mize, delavnice in posvete z namenom dodatnega informiranja in izobraževanja na strokovnem področju, tako zaposlenih,, kot študentov in drugih.
22. Delež visokošolskih učiteljev, ki so (bodo, v primeru prve akreditacije zavoda) na zavodu v rednem delovnem razmerju, je 100.
23. Število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (FTE) je 4. Število študentov na enega (FTE) delavca je 1,75.
24. Število študentov na enega visokošolskega učitelja je 1,7525. Število študentov na enega upravno-strokovnega delavca je 0,54.26. Struktura in število podpornih delavcev bosta zagotavljali kakovostno podporo za
izvajanje študijskih programov. da ne
31
27. Seznam podpornih delavcev – tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev (po delovnih mestih):
Zap. št. Delovno mesto (Predvideno) število zaposlenih na tem delovnem mestu
1 Tajnik FKBV/tajnik članice VII/2 (VT)
1
2 Pomočnik tajnika FKBV/Pomočnik tajnika članice VII/2 (VT)
1
3 Tajnica vodstva članice/ Poslovni sekretar VI (VT)
1
4 Vodja referata za študentske zadeve/Vodja področja/enote II (z do 5 zaposlenimi) VII/2 (RŠZ)
1
5 Strokovni svetovalec za vseživljenjsko izobraževanje /Samostojni strokovni delavec VII/2 (II) (SSZ)
1
6 Vodja Službe za računovodstvo/ 1
32
Utemeljitev:Točka 21: visokošolskih učiteljev, ki so na FKBV v rednem delovnem razmerju je 4. Pri izvedbi študijskega programa ne sodelujejo zunanji sodelavci. Iz tega izhaja, da je delež visokošolskih učiteljev na študijskem programu Agrarna ekonomika (3. stopnja), ki so v rednem delovnem razmerju 100%. Točka 22: Upoštevali smo deleže zaposlitev (učiteljev in sodelavcev) za redno zaposlene, kjer je FTE 4 (zunanji sodelavci - učitelji in sodelavci ne sodelujejo). Število študentov na študijskem programu Agrarna ekonomika (3. stopnja) je 7.Točka 23: Upoštevali smo število zaposlenih in zunanjih učiteljev (ne glede na delež zaposlitve oz. delež pedagoške obveze), kar je 4. Pri številu študentov so zajeti vsi študenti, ki jih je na študijskem programu Agrarna ekonomika (3. stopnja) 7. Točka 24: Upoštevali smo št. študentov – 7 na 13 zaposlenih upravno strokovnih delavcev, ki nudijo strokovno podporo na fakulteti.Točka 25: Število podpornih delavcev (13) na FKBV zagotavlja najnujnejšo podporo za izvajanje študijskih programov. Strokovne službe vodi tajnica fakultete. V referatu dela 1 strokovni delavec, dela in naloge kadrovskega področja ter del najave izvaja pomočnica tajnice fakultete, v tajništvu dekanata je zaposlena 1 delavka za določen čas, 1 delavka pokriva znanstveno raziskovalno področje, vseživljenjsko izobraževanje ter del aktivnosti s pravnega področja. V računovodstvu so zaposlene 4 delavke, v knjižnici pa 2. V podpori za tehnično računalniško področje ter vzdrževalna dela sta zaposlena 2 delavca. Posamezni strokovni delavci izvajajo dela in naloge večjih področij. Strokovne službe so dostopne za študente preko uradnih ur ter spletne pošte.
Vodja področja/enote II (z do 5 zaposlenimi) VII/2 (RS)
7 Finančni knjigovodja II/Strokovni delavec VI (RS)
1
8 Obračunovodja plač/Strokovni delavec VI (RS)
1
9 Administrativni referent/Strokovni delavec V (RS)
1
10 Vodja knjižnice / Vodja področja/enote II (z do 5 zaposlenimi) VII/2 (K)
1
11 Višji knjižničar/Strokovni delavec VI (K)
1
12 Višji strokovni delavec II /Samostojni strokovni delavec VII/2 (II) (O)
1
13 Kurir – vzdrževalec/Tehnični delavec IV (II) (O)
1
VT – vodstvo tajništvaRŠZ – referat za študentske zadeveSSZ – služba za splošne zadeveSR – služba za računovodstvoK – knjižnicaO - ostaloB.4 ŠTUDENTI
28. Predvideno število razpisanih mest študentov je: 10/ Pri podaljšani akreditaciji: Število študentov je 7.
Utemeljitev: Navedeno je število razpisanih mest za doktorski študijski program 3. stopnje Agrarna ekonomika, na izrednem študiju je bilo v študijskem letu 2011/2012 predvidenih 10 mest. Predviden vpis je določen glede na povpraševanje ter glede na pedagoške in raziskovalne kapacitete. Povpraševanje vrednotimo glede na število študentov prijavljenih s prvo prijavo.Razmere na trgu dela preverimo občasno s pregledom statistik o iskalcih zaposlitev in o povpraševanju s strani delodajalcev na zavodih za zaposlovanje. Običajno se o teh statistikah pogovorimo ob pregledu rezultatov vpisa in ob načrtovanju števila vpisnih mest. Sistematičnih statistik podatkov dobljenih na zavodih za zaposlovanje še ne vodimo, je pa ta aktivnost v pripravi. FKBV ponuja širok spekter možnih usmeritev (rastlinska pridelava, živinoreja, agrarna ekonomika, kmetijsko podjetništvo, raziskovalne usmeritve, varna hrana, ekologija …). Razmere v kmetijskih panogah se spreminjajo in ni možno v naprej predvideti razmerja med študenti, ki se zanimajo za različne panoge. Kadar je na primer v nekoliko slabšem položaju živinoreja, je povečano povpraševanje po usmeritvah v rastlinski pridelavi in obratno. Ker se precej diplomantov zaposli tudi izven neposrednega kmetijskega sektorja je potrebno gledati tudi na gibanja v sektorjih, ki so povezani s kmetijskim sektorjem (turizem, predelovalna industrija, management okolja, trgovina …). Iz omenjenih vzrokov ni
33
mogoče povsem natančno opredeliti, koliko mest se naj ponudi na razpisih. Ocenjujemo, da velikega nesorazmerja med povpraševanjem in ponudbo prostih mest ni. Pri kmetijskih mini podjetjih imamo veliko dinamiko propadanja in odpiranja novih (trgovina, usluge, svetovanje …), kar tudi precej vpliva na nihanja v povpraševanju. Podoben vpliv imajo spremembe zakonodaje in sistema subvencij (razvoj podeželja), ki vplivajo na zahtevane strokovne kompetence. Ko se spremeni zakonodaja se lahko poveča povpraševanje po izobraževanju.
29. Visokošolski zavod zagotavlja kandidatom za študij in že vpisanim študentom svetovalne storitve, povezane z vpisom in informacijami o študiju ter zaposlitvenih možnostih. da ne
Utemeljitev:FKBV nudi kandidatom za študij in prav tako že vpisanim študentom vrsto možnosti svetovalnih storitev, ki so povezane z vpisom in informacijami o študiju ter možnostih zaposlitve.Kakovostne informacije tako lahko pridobijo osebno ali preko elektronske pošte referata za študentske zadeve, prav tako pa na spletni strani FKBV. Kandidati za vpis lahko potrebne informacije pridobijo tudi na spletni strani http://vpis.uni-mb.si/, saj del vpisnega postopka poteka preko Visokošolske prijavno informacijske službe UM.Intenzivno sodelujemo s posameznimi srednjimi šolami, kjer predstavljamo svoje študijske programe, prav tako organiziramo informativni dan ter dneve odprith vrat, ko se s posamezno srednjo šolo dogovorimo o strokovnem obisku na fakulteti, kjer jim predstavimo študijske programe in delovanje na fakulteti.Udeležujemo se sejmov, kjer se predstavljamo (AGRA – Gornja Radgona, Noč raziskovalcev - Maribor, Eko teden - Ljubljana, Mladi za napredek Pomurja – Murska Sobota, Informativa - Ljubljana, Poklicna avtocesta - Brežice, Infoteden – Novo Mesto, Študentska Arena, itd.).Posebna pomoč se nudi študentom v sklopu tutorskega sistema, ki ga iz leta v leto dopolnjujemo in skupaj s študenti nadgrajujemo. Cilj tutorstva je olajšati študentom vključevanje v univerzitetno okolje, jih usmerjati skozi študij, graditi odnose med študenti in predavatelji ter visokošolsko inštitucijo kot celoto. Fakulteta si prizadeva, da se s tutorstvom zagotovi kreativno okolje za uspešen prehoden in uravnotežen študij. Tutorji so na voljo študentu za: pomoč pri reševanju težav in problemov, ki nastopijo v času študija, pripravo načrta študija, spodbujanje in ocenjevanje njegovega napredka, podajanje mnenj in svetovanje (kako se motivirati za učenje, razporediti čas za učenje,
iskanje primerne literature za študij, samoocenjevanje ...), spodbujanje odličnosti, svetovanje pri poglobljenem študiju in pomoč pri vključevanju v strokovno ter
znanstveno raziskovalno delo.Na fakulteti deluje, v sklopu Kariernega centra Univerze v Mariboru, karierni center, ki študente fakultete informira o dogodkih (predavanja, seminarji, delavnice, okrogle mize …) v povezavi s kariernim področjem – pri načrtovanju kariere, pri gradnji zaposlitvenih kompetenc. 8 ur na teden je tako na fakulteti prisoten karierni svetovalec, ki med drugim nudi osebno svetovanje za načrtovanje posameznikove kariere.Na fakulteti uspešno deluje tudi Alumni klub, ki vzpostavlja vezi med diplomati in posledično
34
izmenjavo informacij povezanih bodisi z nadaljnjim študijem ali zaposlitvenimi možnostmi.
30. Enakopravnost vseh študentov je zagotovljena. da ne
Utemeljitev:Pravice in enakopravnost študentov na Univerzi v Mariboru so opredeljene v Statutu Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=1150. V 211. členu ureja položaj študentov invalidov in drugih, ki potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje.Enakopravnost študentov s posebnim statusom ureja Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21399, enakopravnost študentov invalidov pa še posebej Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12813.Študente s posebnimi potrebami obravnava Komisija za študijske zadeve FKBV, kamor lahko študentje oddajo vlogo in pridobijo status študenta s posebnimi potrebami. Študentom s posebnimi potrebami omogočamo prilagojeno opravljanje študijskih obveznosti (predavanja, vaje, izpiti) in tudi potrebne posebne prilagojene konzultacije s profesorji. Zanje skrbi referent, ki ob vpisu in tekom študija ugotavlja potrebe posameznika, skrbi za povezovanje s pedagoškim osebjem, ostalimi zaposlenimi na fakulteti. Študentov s priznanim statusom študenta s posebnimi potrebami je na FKBV malo, zato jim lahko nudimo individualno obravnavo.
31. Iz (osnutka) statuta zavoda je razvidno, da bo študentom omogočeno: organiziranje, da ne sodelovanje v organih upravljanja. da ne
Utemeljitev:V skladu s Statutom UM sodelujejo študenti v vseh organih UM tako, da v njih sodelujejo z najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov.Tudi na fakuleteti sodelujejo študenti v vseh organih: Senatu FKBV, Komisijah Senata – Komisiji za študijske zadeve, Komisiji za znanstveno raziskovalne zadeve, Komisiji za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje, prav tako v Komisiji za kakovost ter v Poslovodnem odboru in Akademskem zboru.Študenti delujejo v Študentskem svetu fakultete v skladu s Pravilnikom o sestavi in delovanju študentskih svetov: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=9919. Študenstki svet FKBV se sestaja na rednih in izrednih sejah, v poletnih mesecih pa se praviloma sklicujejo korespondenčne seje. Študentski svet predlaga študente v Komisije Senata FKBV, neposredno pa voli predstavnike v Senat ter Akademski zbor FKBV.Sodelovanje vodstva FKBV in Študentskega sveta ter predsednika in prodekana za študentska vprašanja je zelo zgledno. Sodelujemo na večih nivojih, tako ob odprtih vprašanjih povezanih s študijskim procesom, kot tudi pri aktivnostih in projektih v skladu s programom tekočega leta.
32. Način preverjanja in ocenjevanja znanja omogoča študentom spremljanje lastnega napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc. da ne
35
Utemeljitev:Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009 (http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=437); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, Obvestila XXVIII-7-2010) (http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21398). Na tretji stopnji študija obstaja samo en obvezen predmet, katerega narava je usmerjena v pripravo študenta k znanstveno-raziskovalnem delu. Načini ocenjevanja in preverjanja znanja so v različni obliki (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt), pri čemer je poudarek na izdelavi raziskovalne naloge oz. projekta, ki ga kandidat lahko smiselno vključi v svojo doktorsko disertacijo.
33. Študenti si med študijem pridobijo ustrezne kompetence ter možnost za vključevanje v raziskovalne in strokovne projekte. da ne
Utemeljitev:Študijski programi so zastavljeni tako, da so kompetence, ki jih študentje pridobivajo povezane z osnovnimi opredelitvami in jasno zastavljenimi cilji, ki jih programi imajo za dosego ustrezno poklicno izobraženega kadra. Temeljni cilj doktorskega študijskega programa Agrarna ekonomika je na vsebinskem področju usmerjen zlasti v poznavanje znanstevno raziskovalne aktivnosti na področju agrarne ekonomike ter njenih sorodnih disciplin, kot tudi poddidsciplin (kvantitativne metode v kmetijskem managementu, ekonomsko vrednotenje agroživilske verige, analiza ukrepov kmetijske politike, razvoja podeželja, itd.). Poudarjeno znanstvenoraziskovalno naravnanost doktorskega študija je v veliki meri mogoča preko sodelovanja doktorskih študentov na najrazličnejših domačih in mednarodnih znanstevnoraziskovalnih projektih, na katerih sodelujejo nosilci predmetov ter mentorji.
Študenti so oz. so bili v zadnjih letih vključeni v naslednje projekte: Projekt FP7-SME New agricultural practices for quality production of red fruits enriched in healthy compound Analiza avtohtonega materiala izbranih vrst metuljnic kot pomoč pri ohranjanju biodiverzitete in žlahtnjenju v spreminjajočih se podnebnih razmerah, Vseživljenjsko e-izobraževanje na področju ekološkega kmetijstva, Izboljšanje rodovitnosti tal v spreminjajočih se podnebnih razmerah in gospodarjenje z dušikom ter ogljikom s prezimno ozelenitvijo njiv, Raba travinja za ohranjanje pestrosti, ekološko kmetovanje in zagotavljanje trajnih in kakovostnih pridelkov krme, Akumulacija dušika, čas zaoravanja in rezidualni učinki dosevkov na ozelenitev tal, Potencial in maksimiranje simbiotske vezave dušika pri metuljnicah za kratkotrajno prezimno ozelenitev tal, Analiza prireje volovskega mesa na kmetijah demografsko ogroženih območij severovzhodne Slovenije, Sodobnim trendom in klimatskim spremembam prilagojene tehnologije pridelovanja lucerne,
36
Večnamenska vloga podorin v kmetijski pridelavi, Gospodarjenje na traviščih, floristična pestrost in trpežnost rastlin, Optimizacija tehnike pridelave in ugotavljanje kakovosti krmnih rastlin, CRP V1-1051 Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik trajnostnega razvoja - modelni pristop na primeru Celjske kotline, CRP V4-0537 Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves, Bilaterala Slovenija-Izrael: Razvoj robotskega sistema za ciljni nanos fitofarmacevtskih sredstev v sadovnjakih in vinogradih, CRP V4-0537 Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves, EUREKA: MSASN CRP V4 – 0332 Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin, J4 - 9532 Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave, CRP V4 – 0332 Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin, CRP V4-1083 Vloga bakrovih pripravkov v kmetijstvu danes in jutri - analiza stanja ter priporočila za nadaljnje ukrepe, INEA International Network for Edible Aroids, CRP V4-1077 Vpliv vključevanja tanina v krmne obroke prašičev na njihove proizvodnje lastnosti, zdravje, klavno kakovost in kakovost mesa ter ekonomiko reje.
34. Z anketo in drugimi instrumenti merjenja kakovosti se preverja obremenitev študentov pri posameznih obveznostih. da ne
Utemeljitev:Na Univerzi v Mariboru se vsako leto ob koncu študijskega leta izvaja redne letne ankete o dejanski študijski obremenjenosti študentov, v skladu s Pravilnikom o izvajanju študentskega vprašalnika o dejanski študijski obremenitvi študenta, ki ga je UM sprejela 30. 3. 2010 in je dostopen na: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21085. Študenti v anketi izrazijo mnenje o dejanski študijski obremenitvi študentov pri posameznih predmetih študijskih programov. Anketa v uvodu vsebuje podatke o fakulteti in študijskem programu, v katerega je študent vpisan. V nadaljevanju so navedena imena predmetov z navedbo nosilca, izpisi oblik izvedbe pedagoškega procesa z navedenim številom študijskih ur, kot jih določa študijski program. Študenti pri vsaki obliki izvedbe pedagoškega procesa označijo, ali je ta presegala število študijskih ur, določenih v študijskem programu. Morebitne razlike v številu ur vnesejo v poseben prostor.
35. Izsledki ankete in drugih instrumentov merjenja kakovosti o obremenitvi študentov se upoštevajo pri prerazporejanju kreditnih točk med študijskimi obveznostmi.
da ne
Utemeljitev:
37
S pomočjo rezultatov vprašalnikov v skadu s Pravilnikom o izvajanju študentskega vprašalnika o dejanski študijski obremenitvi študenta lahko študentski sveti članic spremljajo dejansko študijsko obremenitev študenta v posameznih študijskih programih. S pomočjo izsledkov anket Študentski svet FKBV lahko pripravi predloge ter načrte za izboljšanje kakovosti ter spremembe študijskih programov, kadar je to potrebno.Kot je opredeljeno v 4. členu omenjenega pravilnika, v primeru, da so dve leti zapored ugotovljena večja odstopanja med potrjenim kreditnim vrednotenjem in izmerjeno dejansko obremenitvijo študentov pri posameznem predmetu, študentski svet članice o tem nemudoma obvesti Senat članice in predlaga ustrezne ukrepe. Na Univerzi v Mariboru so bile ankete prvič izvedene v preteklem študijskem letu.
36. Učni izidi oziroma kompetence diplomantov so primerni stopnji in vsebini študijskega programa. da ne
Utemeljitev:Vsem študijskim programom, ki jih izvajamo na FKBV je skupno, da razvijajo naslednje splošne kompetence študentov:• kritično mišljenje in razumevanje;• uporaba učinkovitih in celovitih pristopov v reševanju problemov;• učinkovito ustno in pisno komuniciranje;• spretnost v analiziranju, interpretiranju in uporabi kvantitativnih podatkov in modelov;• učinkovita raba informacijske in komunikacijske tehnologije;• odprtost in posluh za druge in raznolikost (kultur, ljudi, organizacij);itd.Doktorand mora pridobiti temeljna znanja v smislu znanstevnoraziskovalnega na področju agrarne ekonomike, managementa v kmetijstvu, informatike, marketinga v agroživilski verigi, kmetijske politike ter razvoja podeželja. Doktorski študij agrarne ekonomike je v svoji osnovi zastavljen kot študijski program, ki v prvi vrsti razvije vrhunskega in glede na mednarodne objave uspešnega raziskovalca. Stopnja doktorskega študijskega programa Agrarna ekonomika omogoča poznavanje agrarnoekonomskih, naravoslovnih, ekoloških in socialno ekonomskih osnov, tehnologij modernega kmetijstva iz praktičnega in teoretično-znanstvenega vidika. Strokovna znanja so povezana s teoretičnimi z namenom, da se povežejo v poglobljeno celoto. V času študija študent pridobi osnovna znanja za interdisciplinarno in praktično znanstveno-raziskovalno delo. Problemsko orientirano delo (PBL) pri posameznih predmetih študija je nadgrajeno z odgovornostjo pri sprejemanju odločitev in poklicno etičnostjo, vse to pa sledi cilju razvijanja konstruktivnega kritičnega razmišljanja.Kompetence, ki jih študent pridobi:Intelektualne kompetence (Intellectual competency)Študent podiplomskega doktorskega študijskega programa Agrarna ekonomika: - pridobi sposobnost identificiranja raziskovalnega problema, njegove analize ter možnih alternativnih rešitev,- pridobi sposobnost obvladovanja najpomebnejših kvantitativnih metod (parametričnih in neparametričnih), postopkov in procesov znotraj agrarnoekonomskih analiz. Poklicne in akademske kompetence (Professional and academic competencies):
38
- kritično oceniti metodologije posameznih disciplin, - uporabiti in po potrebi izpopolniti metodologije posameznih disciplin, - določiti bistvene značilnosti posameznih disciplin, teorij in metodoloških konceptov -
znotraj področij svojega poklica,- dokumentirati, analizirati in ocenjevati različne tipe disciplin v praksi,Praktične kompetence (Practical competencies)Študent doktorskega študijskega programa Agrarna ekonomika pridobi vso potrebno izobrazbo, znanja in praktične izkušnje, da se lahko po zaključenem študiju uspešno vključi v katerokoli dejavnost povezano z najrazličnejšimi segmenti kmetijstva in živilske industrije, ob poznavanju vseh temeljnih agrarnoekonomskih principov.Predmetno specifične kompetenceSpecifičnost doktorskega študija je seveda v njegovi izraziti usmerjenosti k samostojnem znanstvenoraziskovalnem delu. Diplomanti doktorskega študijskega programa Agrarna ekonomika bodo s študijem pridobili oz. obvladali:- sposobnost za reševanje konkretnih problemov agrarnoekonomske analize z uporabo
standardnih znanstvenoraziskovalnih metod in postopkov,- sposobnost povezovanja znanj iz različnih področij, - razvoj veščin in spretnosti v uporabi interdisciplinarnih veščin in znanja na izbranih
strokovnih in raziskovalnih področjih,- uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov v agrarni ekonomiki,Pričakuje se, da je doktorand na koncu študija vrhunsko usposobljen strokovnjak z
interdisciplinarnega področja agrarne ekonomike.
37. Visokošolski zavod načrtuje in omogoča mobilnost študentov tako v Sloveniji kot v tujini ter priznava študijske obveznosti, opravljene drugod. da ne
Utemeljitev:
Na Univerzi v Mariboru izvede postopek prijave na ravni Evropske komisije za pridobitev Erasmus Charterja, ki je podlaga za načrtovanje in izvajanje mobilnosti, Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje. Mobilnosti študentov, učnega osebja in zaposlenih po programu Erasmus se načrtujejo in izvajajo v skladu z Razpisi, ki jih določa Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje UM.Na FKBV deluje mednarodna pisarna, ki usmerja tako domače kot tudi tuje študente. Urejeno imamo spletno stran http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/mednarodno-sodelovanje, na kateri študenti najdejo informacije o različnih programi izmenjave, postopku prijave in kriterijih izbora za študij po programu Erasmus, Erasmus partnerske institucije .... Prav tako deluje oglasna deska (http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/oglasna-deska/mednarodno-sodelovanje).
Cilj, ki smo si ga zadali je, da naše študente še v večji meri navdušimo za študij v tujini. Statistika na ravni Univerze v Mariboru kaže, da več tujih študentov opravlja študijske obveznosti pri nas kot študentov Univerze v Mariboru na tujih institucijah. To velja tudi za FKBV, saj je v 1999-2011 v okviru programa ERASMUS 37 študentov odpravilo v tujino na
39
daljšo študijsko izmenjavo v tujini (to število ne zajema študentov na intenzivnih programih, poletnih šolah in praksi). V letih 2000-2011 pa je 67 študentov iz tujine opravilo daljšo študijsko izmenjavo na FKBV (to število ne zajema študentov praksi).
V letih 2007-2011 sta bila na Erasmus praksi v tujini 2 študenta. FKBV s svojim posestvom omogoča tudi, da lahko tuji študentje prakso opravljajo pri nas. Tako so samo v preteklih štirih letih izvedli prakso za 28 tujih študentov. Večina teh praks ni potekala v okviru programa Erasmus.
Prikazujemo outgoing ter incoming mobilnost študentov po letih:
Outgoing Incoming2006/2007 - 2 izmenjavi na dodiplomskem
študiju (1x 3. let. in 1x 4. let. stari UNI); (Nemčija, Poljska)
Ni podatkov o mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol
- 9 izmenjav (študenti iz Francije, Španije)Ni podatkov o izmenjavah z namenom opravljanja prakse
2007/2008 - 2 izmenjavi na dodiplomskem študiju (1x 3. let. stari UNI in 1x 3. let. stari Agronomija SV); (Portugalska, Španija)
- 2 izmenjavi z namenom opravljene prakse (2x 3. let. stari Agronomija -SV) (pri poročilu o mednarodni mobilnosti je pri Samoevalvacijskem poročilu za leto 2009/2010 ter Evalvacijskem poročilu 2008/2009 je prisotna napaka – dokumentacija o mobilnosti ni bila dostopna v mednarodni pisarni FKBV, zato ni bila evidentirana v poročilu)
- 13 mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol (1x AB stari UNI, 1x 3. let. stari Agronomija PV in 1x 1.let. AE 3. stopnja, natančni podatki preostalih udeležencev -smer in letnih študija-niso znani)
- 10 izmenjav (študenti iz Portugalske, Francije, Španije in Turčije)
- 8 izmenjav z namenom opravljanja prakse
2008/2009 - 6 izmenjav na dodiplomskem študiju (2x 4. let in 3x AB stari UNI in 1x AB stari Agronomija SV); (Portugalska)
- 14 mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol (2x AB stari UNI, 1x AB stari Agronomija PV, 1x 3. let. MARP, 1x 2. let. UNI, 1x 1. let. VH 2. stopnja, natančni
- 9 izmenjav (študenti iz Estonije, Poljske, Francije, Grčije in Slovaške)
- 10 izmenjav z namenom opravljanja prakse
- 1 izmenjava- študent druge članice UM, ki je pri nas izbral izbirni 1 predmet
40
podatki preostalih udeležencev -smer in letnih študija-niso znani)
2009/2010 - 1 izmenjava na I stopnji (1x 3. let. VVS); (Grčija)
- 14 mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol (2x 1. let. VH 2. Stopnja, 2x AB stari UNI, 3x 3. let EKO. 1x 3. let UNI, 1x 2. let EKO. 1x 2. let. UNI, 2x 1. let. EKO. 2x 1. let. UNI)
- 11 izmenjav (študenti iz Turčije, Španije, Francije in Slovaške) od tega 1x na 3. stopnji, 3x na 2. stopnji in 8 x na 1. stopnji
- 6 izmenjav z namenom opravljanja prakse
- 1 izmenjava- študentka druge članice UM, ki je pri nas opravljala prakso
2010/2011 - 3 izmenjave na 1 stopnji (2x 2. let. UNI in 1x 3. let. Biosistemsko inženirstvo); (Francija, Španija in Nemčija)
- 9 mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol (1x 2. let. VH 2. stopnja, 4x 1.let. AE 2. stopnja in 4x 3. let. Biosistemsko inženirstvo)
- 10 izmenjav (študenti iz Nemčije, Španije, Češke in Slovaške) od tega 2x na 3. stopnji, 3x na 2. stopnji in 5x na 1. stopnji
- 4 izmenjave z namenom opravljanja prakse
2011/2012 - Prijave so še možne; doslej sta že na mobilnosti 2 študentki (1x AB Agronomija 1. stopnja in 1x 2. let. Varnost hrane 2. stopnja); (Nizozemska)
- 11 izmenjav, vendar število še ni dokončno (potekajo še prijave za 2. semester) (študenti iz Španije, Francije, Slovaške, Turčije in Srbije) od tega 1x na 3. stopnji, 2x na 2. stopnji in 8x na 1. stopnji.
Študenti FKBV se za izmenjavo odločajo predvsem v 3. letniku študija ali v absolventskem času. Leti 2009/2010 in 2010/2011 sta nekoliko izstopali z večjim številom mobilnosti, ki so bile izvedene še pred vpisom v 3. letnik. Med tem ko so se študenti v starih študijskih programih predvsem odločali za izmenjavo ob koncu študija, se študenti v Bolonjskih študijskih programih odločajo za izmenjave že prej.
Študijski program
Letnik študija
1. 2. 3. 4. Abs. status (AB)
2. stopnja, 1. in 2. l.
3. stopnja, 1. in 2. l.
Skupaj na programu
Neopredeljene mobilnosti
Stari programi 6 3 10 19Kmetijstvo (UNI) 2 4 1 7Agronomija 1 1Ekološko kmetijstvo (EKO) 2 1 3 6Živinoreja 0Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo (VVS)
1 1
Biosistemsko inženirstvo 5 5Management v agroživilstvu in razvoj podeželja (MARP)
1 1
Kmetijstvo 2. stopnja 0Agrarna ekonomika 2. stopnja (AE)
4 4
41
Varnost hrane 2. stopnja (VH) 5 5Kmetijstvo 3. stopnja 0Agrarna ekonomika 3. stopnja (AE)
1 1
SKUPAJ 4 5 17 3 11 9 1 50 18VSE MOBILNOSTI SKUPAJ 68
Program izmenjave študentov med slovenskimi univerzami omogoča študentom, da del študijskih obveznosti namesto na matični univerzi, opravi v sorodnem študijskem programu ene od drugih dveh slovenskih univerz. V naprej dogovorjene študijske obveznosti, ki jih študent uspešno opravi na drugi univerzi, se študentu v celoti priznajo na matični univerzi. V preteklih letih nismo imeli izmenjav v okviru nacionalne mobilnosti. V letu 2008/2009 smo imeli enega študenta iz druge članice UM, ki je pri nas izbral izbirni predmet in v letu 2009/2010 eno študentko iz druge članice UM, ki je pri nas opravljala prakso.Študentom se obveznosti opravljene na tuji instituciji priznajo kot opravljena obveznost znotraj matičnega študijskega programa. Vse obveznosti so razvidne v prilogi k diplomi, ki jo diplomant prejme skupaj z diplomsko listino.
38. Zavod omogoča notranjo izbirnost. da neUtemeljitev:Študijske programe na Univerzi v Mariboru, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede sestavljajo obvezni predmeti programa, obvezni predmeti usmeritve in izbirni predmeti. Študenti posameznih usmeritev lahko izberejo kot izbirne predmete tudi predmete, ki se izvajajo kot obvezni predmeti na drugih usmeritvah. Notranja izbirnost v okviru UM je urejena v skladu s Pravilnikom o ECTS kreditnem sistemu študija na UM, dostopen na: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=10321. Podprta je s sistemom AIPS in organizacijsko urejena z Navodili za izvajanje izbirnosti med članicami UM. Povezava: http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=5601FKBV UM omogoča notranjo izbirnost. Študenti fakultete so z možnostjo notranje izbirnosti seznanjeni, vendar se doslej za to možnost niso odločali.
39. Praktično usposabljanje študentov spremljajo ustrezno usposobljeni koordinatorji prakse. da ne
Utemeljitev:Študijski program nima predvidene prakse.
40. Študenti so seznanjeni z delom študentskih svetov. da ne
Utemeljitev:Študenti so, v skladu s Statutom Univerze v Mariboru in drugimi akti, organizirani v Študenstke svete članic. Študentski svet FKBV se sestaja pravilom enkrat mesečno oz. po potrebi. Na posamezne seje vabi tudi tajnico fakultete, tako, da je pretok informacij kar se da hiter in poglobljen. Študentski svet redno spremljatudi delo študentov v organih fakultete in univerze ter z imenovanjem novih predstavnikov skrbi za konstantno in dobro zastopanost študentov.
42
Študentski svet študente obvešča preko svojih voljenih predstavnikov posameznih letnikov, preko spletne strani fakultete (http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/) ter oglasnih mest na fakulteti.
B.5 MATERIALNI POGOJI
41. Visokošolski zavod ima: v lasti primerne prostore za izvajanje študija in z njim povezanih
dejavnosti, najete primerne prostore za obdobje ________ let.
42. Visokošolski zavod ima prostore za: izvajanje študija, da ne vodstvo zavoda, da ne tajništvo, da ne služba za študentske zadeve, da ne ustrezne sanitarije, da ne knjižnico. da neVsi ti prostori so na isti lokaciji. da ne
Utemeljitev:FKBV je leta 2009 pridobila povsem nove prostore v izmeri 3833 m2 v gradu in 1875 m2 v novogradnji. Prostori na drugih lokacijah so na Meranovem ter na Vili 858 m2, dislocirana enota pa je tudi v Rakičanu (153m2).Na lokaciji FKBV, Pivola 10 je 9 predavalnic, ki imajo skupaj 544 sedežev. V Vili Pohorski dvorec, Pivola 8 so 4 predavalnice s skupno 100 sedeži. Na Meranovem, Vrhov dol 14, sta dve predavalnici s skupaj 90 sedeži. V Rakičanu so tri predavalnice.Študijski program se izvaja v naslednjih predavalnicah:
1. Auditorium Magnum - 248,48 m2, sedežev: 224;2. M. Erjavca - 125,44 m2, sedežev: 80;3. Predavalnica 1 - 42,06 m2, sedežev: 20;4. Predavalnica 2 - 42,63 m2, sedežev: 20;5. Predavalnica 3 - 47,98 m2, sedežev: 24;6. Predavalnica 4 - 114,88 m2, sedežev: 60;7. Predavalnica 5 - 116,21 m2, sedežev: 70;8. Predavalnica 6 - 52,19 m2, sedežev: 30;9. Sejna soba 1 - 40,27 m2, sedežev: 16;10. V04 - 35,59 m2, sedežev: 30;11. V04/1 - 38,24 m2, sedežev: 30;12. V13 - 28,19 m2, sedežev: 15;13. V23 - 29,03 m2, sedežev: 25;14. Meranovo - 124,50 m2, sedežev: 45 + 15;15. Meranovo - degustacijska - 53,55 m2, sedežev: 30;16. Rakičan - predavalnica 4 - 54 m2, sedežev: 25;17. Rakičan - predavalnica 5 - 54 m2, sedežev: 25;
43
18. Rakičan - predavalnica 7 - 45 m2, sedežev: 30;
Na FKBV UM imamo urejene znanstveno raziskovalne laboratorije za naslednja področja dela: Rastlinske tkivne kulture, Varstvo rastlin, Genetika, Sadjarstvo, Poljedelstvo – vrtnarstvo, Živinoreja, Pedologija, Kemija, Mikrobiologija, Rastlinska fiziologija in botanika, Biokemija in biotehnologija, Vinarski laboratorij (lokacija Meranovo), Laboratorij za mikrobiologijo, biokemijo, molekularno biologijo in biotehnologijo (lokacija Magdalena).Poleg laboratorijev za znanstveno raziskovalno delo imamo 4 učne laboratorije, ki so namenjeni za izvajanje laboratorijskiv vaj za študente: Mikroskopirnica, Učni laboratorij za genetiko, Učni laboratorij za pedologijo in Učni laboratorij za kemijo.
Računalniška učilnica na objektu Pivola 10 ima površino 34,41 m2, 18 sedežev in 18 stacionarnih računalnikov. Računalniška predavalnica v Rakičanu pa meri 54 m2 v njej pa je 13 stacionarnih in 2 prenosna računalnika.
Vodstvo fakultete in strokovne službe imajo na voljo 200,28 m2.
Prostori knjižnice merijo skupaj 323,77 m2 (Čitalnica 34,20 m2, Knjižnica 270,90 m2, Raritetna čitalnica 18,67 m2).
43. Za izvajanje študija je zagotovljena sodobna in primerna: informacijsko-komunikacijska tehnologija, da ne učna tehnologija, da ne oprema. da ne
Utemeljitev:Informacijsko - komunikacijska tehnologijaVsi obnovljeni prostori fakultete (Pivola 10) so opremljeni s sodobnim internetnim LAN omrežjem, ki ima 4 vozlišča, v katerih so nameščena stikala Cisco. V glavnem vozlišču je tudi IP telefonska centrala. Omrežje omogoča žično povezavo računalnikov in IP telefonov v vseh prostorih. V vseh predavalnicah in knjižnici v objektu Pivola 10 je omogočen dostop do Eduroam brezžičnega omrežja. Na lokaciji Pivola 8, je prav tako v vseh prostorih sodobno LAN omrežje z enim vozliščem. V vsakem nadstropju je omogočen tudi brezžični dostop do interneta. Telefonsko omrežje je ločeno od LAN omrežja in je speljano do vseh prostorov.Prostori na Meranovem imajo LAN omrežje z dvema vozliščema, omogočeno pa je tudi brezžično omrežje. Prostori v Rakičanu imajo LAN omrežje v računalniški predavalnici in brezžično omrežje v ostalih prostorih.Spletne strani Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in ostale aplikacije za študente in zaposlene tečejo na zmogljivem strežniku. FKBV je,l kot del Univerze v Mariboru, povezana v univerzitetni informacijski sistem, ki omogoča informacijsko podporo na področju izobraževalne dejavnosti (AIPS), na kadrovskem področju (KIPS) in finančnem področju (FIPS). Profesorjem in študentom je na voljo tudi e-izobraževanje z aplikacijo MOODLE. Omogočen je tudi dostop do tujih baz podatkov (Cab abstract, Science direct, Web of science, Springer links, Proquest ...).
44
Učna tehnologija V vseh predavalnicah so bele šolske table, na katere se piše s flomastrom in projekcijska platna za projiciranje vsebin iz LCD, dia projektorjev ter grafoskopov.Štiri predavalnice na lokaciji Pivola 10, so opremljene z multimedijsko opremo (ozvočenje, LCD projektor, ki lahko predvaja vsebine iz različnih medijev). V dveh predavalnicah v objektu Pivola 10, v dveh predavalnicah v objektu na Meranovem in v eni predavalnici v Rakičanu je na strop vgrajen LCD projektor. Za ostale predavalnice in sejne sobe so na voljo prenosni LCD projektorji. Na voljo so tri interaktivne table Hitachi, ki se po želji premaknejo v katerokoli predavalnico. Amfiteatralna predavalnica ima poleg audiovizualne opreme še dve kabini za simultano prevajanje.
OpremaPohištvo v predavalnicah je skoraj novo. Mize in stoli so ergonomsko, oblikovno in funkcijsko oblikovani tako, da se skladajo z objektom. Prezračevanje, ogrevanje in hlajenje prostorov na objektu Pivola 10 je računalniško nadzorovano preko CNS sistema. Predavalnice, knjižnica in vsi laboratoriji imajo prisilno prezračevanje preko centralne prezračevalne naprave z rekuperacijo toplote, ter z možnostjo hlajenja v poletnih mesecih. Za dodatno hlajenje laboratorijev in nekaterih predavalnic in hodnikov sta vgrajeni dve klimatski napravi s split enotami v prostorih.Prostori na lokaciji Pivola 8, imajo prav tako prezračevanje in ogrevanje preko prezračevalne naprave. Za hlajenje pa imajo prostori klimatsko napravo s split enotami v prostorih.
44. Kakovostna informacijsko-komunikacijska tehnologija bo stalno na voljo tudi študentom.
da ne
45. Prostori in oprema so primerni za izvajanje znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti.
da ne
Utemeljitev:V objektih FKBV se nahaja 19 prostorov namenjenih laboratorijem, v katerih je različna raziskovalna oprema. V šestih prostorih je oprema namenjena kemijskim raziskavam. Kemijski laboratorij ima 7 prostorov z naslednjo raziskovalno opremo: dva kromatografa HPLC-ja z detektorji fluorescence, dvokanalski Nmin analizator, dva spektrofotometra, aparat za določanje celokupnega dušika Buchi, liofilizator, dva aparata za atomsko asorbcijsko spektrografijo, ultrazvočna kopel … Laboratorij genetika in tkivne rastline ima tri prostore, v njih pa so tri rastne komore, PCAR aparat, elektroforeza, centrifuga, več stereomikroskopov… Poljedelski laboratorij ima 5 prostorov, v njih pa je ekstrakcijski sistem soxhlet - buchi, fotosistemski sistem s fluorometrom, klorofil meter Yaran, vlagomer Aquamatic, merilec listne površine LAI-2000 … Živinorejski prostori so štirje. Laboratorij za mikrobiologijo, biokemijo, molekularno biologijo in biotehnologijo se nahaja na ločeni lokaciji na Magdaleni, kjer se na površini okoli 200 m2 nahaja ultracentrifuga, sistem z
45
lovilcem frakcij za proteine, cryostat, elektroforeza in še veliko manjše laboratorijske opreme.Zraven prostorov v sami zgradbi FKBV pa se kot učno - raziskovalni laboratoriji uporablja infrastruktura Univerzitetnega kmetijskega centra. Potrebno je poudariti, da se večina poskusov izvede v neposredni proizvodnji na omenjenem posestvu. Posestvo UKC je torej en velik laboratorij s 55 ha sadovnjakov, 60 ha njiv, 18 ha vinogradov, 22 ha travnikov in pašnikov, 8 ha botaničnega vrta, 240 ha gozdov, rastlinjakom, hlevom prašičev in vinsko kletjo.
46. Prostori so primerni za študente s posebnimi potrebami. da delno ne
Utemeljitev:Fakulteta je do sedaj vpisala dva študenta s posebnimi potrebami. Eden je bil na vozičku, drugi slaboviden. Z obema je bil opravljen razgovor o potrebah in željah, nato pa smo na podlagi tega uredili dostop z vozičkom (lesena klančina), oziroma omogočili pomoč pri hoji (študent je ob pomoči lahko hodil). Novi prostori FKBV na Pivoli 10 so urejeni tako, da je invalidom na vozičkih omogočen dostop do vseh prostorov v zgradbi. V ta namen so zunaj objekta urejena parkirišča rezervirana za invalide, urejene so brežine, v samem objektu pa sta dve dvigali. Za invalide so urejene tudi sanitarije. Na ostalih lokacijah se dostop do prostorov ureja individualno po dogovoru z invalidom.
47. Oprema je primerna za študente s posebnimi potrebami. da delno ne
Utemeljitev:Za slepe in slabovidne je bila dosedanja praksa takšna, da smo se s študentom dogovorili o potrebah in se je njemu individualno prilagodila študijska literatura (zapiski v digitalni obliki, ki jih je lahko pregledoval na velikem monitorju) oz. druga oprema, ki jo je študent potreboval pri svojem študiju. Posebne opreme fakulteta ne poseduje, saj je doslej še nismo potrebovali, v primeru take potrebe, se bo oprema nabavila.
48. Visokošolski zavod ima v okviru zavoda visokošolsko knjižnico, ki zagotavlja knjižnično informacijsko dejavnost in dostop do ustreznega knjižničnega gradiva s področij: študija, da
ne znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne
dejavnosti visokošolskega zavoda. da ne
46
49. Predvidena obvezna študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: v knjižnici,
da ne v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju.
da ne
50. Predvidena priporočljiva študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: v knjižnici,
da ne v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju.
da ne
51. Visokošolski zavod ima sklenjene pogodbe z javnimi in drugimi knjižnicami.
da ne
Utemeljitev:Študentje si lahko izposojajo literaturo brezplačno, razen v primeru nepravočasnega vračanja literature so sankcije - opomini, ki jih študenti morajo poravnati. Brezplačno lahko uporabljajo tudi elektronske dokumente, ki so v DKUM in baze podatkov, ki so na voljo preko konzorcijev. Do baz podatkov lahko brezplačno dostopajo tudi od doma. To pravilo velja le za redno vpisane študente, velja za celotno univerzo oz. za celoten KISUM (knjižnično informacijski sistem UM).Knjižnica ni pogodbeno vezana z nobeno drugo institucijo. Fakulteta ima pogodbo z IZUM-om, ki je host za ves sistem COBISS (za programsko opremo). Z ostalimi knjižnicami v Sloveniji sodelujemo v okviru medknjižnične izposoje, vendar posebnih pogodb za izvajanje te dejavnosti nimamo.
52. Viri financiranja so zagotovljeni vsaj za obdobje akreditacije. da,v celoti delno ne
Utemeljitev:V skladu z določili Zakona o visokem šolstvu (77. člen Zakona, Ur. l. RS št. 199/2006, spremembe 64/2008, 86/2009 in 34/2011) o zagotavljanju finančnih sredstev za financiranje dejavnosti javnih visokošolskih temelji financiranje programa 3. stopnje na šolninah. Ocena potrebnih finančnih sredstev temelji na številu vpisanih na študijski program, pri čemer ne računamo na bistvene spremembe vpisa.
53. Zagotovljena so finančna in materialna sredstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev iz strateškega načrta.
da ne
Utemeljitev:
47
V strateških načrtih opredeljujemo poti, ki naj omogočijo razvoj v obsegu dejavnosti in povečanje kakovosti izvajanja dejavnosti na podlagi realnih možnosti za povečanje obsega pridobljenih sredstev. Uresničevanje ciljev strateškega načrta zagotavljamo skozi proračunska in neproračunska sredstva, pri čemer stremimo k povečanju deleža neproračunskih sredstev – Eu razpisi in druga sredstva.
54. Sredstva za študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno dejavnost so dolgoročno zagotovljena iz različnih virov. da ne
Utemeljitev:V bodoče bo za povečanje kakovosti izvajanja dejavnosti potrebno pridobiti čim več neproračunskih sredstev na območju Slovenije in širše. V našem razumevanju bodočega razvoja se v popolnosti zavedamo nuje pridobitve čim večjega deleža sredstev iz drugih neproračunskih virov. Fakulteta se namreč aktivno odziva na vse vrste domačih in evropskih razpisov za pridobivanje raziskovalnih in pedagoških sredstev iz proračuna RS in EU. Kandidiranje na vse razpise, ki se objavljajo je sestavni del strategije, kot tudi trajno izboljševanje naših kakovostnih kazalcev, ki naj zagotovijo uspešnost pri kandidiranju. Drugi nivo so gospodarski projekti in nudenje uslug gospodarstvu. Pri tem gre za pridobivanje neproračunskih sredstev na trgu za opravljene usluge kot so: strokovna mnenja in strokovno svetovanje, naročeni tehnološki testi, naročene analize, priprava gospodarskih, tehničnih in ekonomskih elaboratov, podpora gospodarstvu pri kandidiranju na gospodarske projekte, dejavnost demonstracijskih centrov, organizacija gospodarskih strokovnih konferenc in druge aktivnosti, ki lahko zagotavljajo dolgoročno stabilno financiranje fakulteti.
55. Visokošolski zavod ima sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela.
da ne
Utemeljitev:Na fakulteti se finančni okvir delovanja ureja preko zakonodaje o financiranju visokega šolstva, ki ureja razmerja med financerji (MVZT) in Univerzo v Mariboru, katere sestavni del je naša fakulteta. Fakulteta pa ima sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje znanstvenega, raziskovalnega in strokovnega dela z ARRS, Ministrstvom za kmetijstvo, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Evropsko komisijo.
56. Sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo, so gospodarno načrtovana in učinkovito razporejena.
da ne
Utemeljitev:
48
Na fakulteti redno spremljamo porabo sredstev načrtovanih aktivnosti tako v pogledu fizičnih izvedbenih kazalcev, kot glede na finančne okvirje (uskladitev predvidene porabe sredstev za posamezno načrtovano aktivnost). Ves čas delovanja iščemo ustrezno ravnotežje med kakovostjo izvedbe in stroški izvedbe. Pri tem se primerjamo s konkurenčnimi ustanovami in preverjamo, ali je možno z razpoložljivimi sredstvi dosegati kakovostno raven, kot jo imajo konkurenčne ustanove. Učinkovitost razporejenih sredstev gospodarno načrtujemo v letnem proračunu ter načrtovano redno (letno, kvartalno in mesečno) spremljamo porabo le teh.
57. Visokošolski zavod sproti spremlja porabo pridobljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost porabe po posameznih dejavnostih.
da neUtemeljitev:Na fakulteti spremljamo porabo pridobljenih finančnih sredstev po posameznih stroškovnih mestih oz. nosilcih za vsako dejavnost posebej (javna služba, tržna dejavnost). Porabo sredstev spremljamo sproti ob vsaki oddaji javnega naročila, učinkovitost in uspešnost porabe posameznih dejavnostih spremljamo tedensko preko analize porabljenih in razpoložljivih sredstev in vsake tri mesece ko sestavljamo kvartalna računovodska poročila, ki zajemajo izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti in pregled prilivov po virih financiranja. Na FKBV organi, predvsem Poslovodni odbor FKBV, pri svojem delu spremljajo porabo sredstev v povezavi z izvedbo projektov, za potrebe strateškega načrtovanja, kot tudi za potrebe določanja prioritet. Struktura porabe sredstev (plače, materialni stroški, razvoj, izvedba projektov) se v zadnjih letih nekoliko spreminja. Delež sredstev za plače smo cel čas omejevali, ker se je približal 90% od sredstev pridobljenih po Uredbi o financiranju visokega šolstva. Velike napore vlagamo, da bi lahko povečali sredstva za razvoj (npr. nakup nove opreme), ki so vezana predvsem na sredstva iz projektov. Povečevanje sredstev za razvoj skušamo doseči tudi na račun racionalizacije splošnih materialnih stroškov. Pri večjih nakupih mora biti le ta utemeljen tudi s pojasnili, v kakšni obliki in v kolikšnem času se bo investicija povrnila. Pojasnila morajo biti s strani oseb, ki želijo opraviti nakupe podana na zagovoru pred člani Poslovodnega odbora FKBV.
B.6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
58. Samoevalvacije se izvajajo periodično da ne
Utemeljitev:Samoevalvacija se izvaja vsako leto v skladu s Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije UM in njenih članic št. A3/2006-812-MP http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=10319 ter njegovih sprememb. Samoevalvacijsko poročilo na fakulteti vsako leto pripravi Komisija za ocenjevanje kakovosti. Pri poročilu sodelujejo strokovne službe FKBV. Po potrditvi poročila na seji Komisije za
49
ocenjevanje kakovosti, samoevalvacijsko poročilo obravnava in sprejme Senat FKBV. Poročilo je objavljeno na spletnih straneh FKBV http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/kakovost.
59. Iz poslovnika kakovosti je razvidno, da zavod sproti spremlja ter izboljšuje kakovost in učinkovitost: izobraževalnega dela, da ne znanstvenega dela, da ne raziskovalnega dela, da ne umetniškega dela, da ne strokovnega dela. da ne
Utemeljitev:Na Univerzi v Mariboru je Poslovnik kakovosti v izdelavi, na zadnji seji Komisije za ocenjevanje kakovosti UM v oktobru 2011, je bil predstavljen osnutek. Poslovnik kakovosti bo po obravnavi pripomb in pobud članov omenjene Komisije stopil v veljavo. To področje trenutno obravnavajo drugi dokumenti in sicer Pravilnik o postopku samoevalvacije in evalvacije na UM, iz katerega je razvidno, da se kakovost presoja na področju izobraževanja, znanstveno - raziskovalnega in strokovnega dela. Umetniškega dela na FKBV ne izvajamo. V Samoevalvacijsko poročilo smo zapisali korektivne ukrepe. Večina ukrepov je bila v zadnjih dveh letih realizirana. Preostala se bodo realizirala v bližnji prihodnosti. Nekaj pa je takšnih ukrepov, ki se bodo izvajali konstantno. Ukrepi se tičejo vseh segmentov delovanja zavoda. Zavod sproti spremlja izvrševanje teh ukrepov in tako izboljšuje kakovost in učinkovitost.
60. Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni. da ne
Utemeljitev:K sodelovanju so pozvani vsi zaposleni, vendar zaradi specifičnosti, vsi delavci ne sodelujejo v enakem obsegu. Naš zavod se po svoji organiziranosti razlikuje od drugih zavodov na Univerzi v Mariboru. Del Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je Univerzitetni kmetijski center (UKC) Pohorski dvor. V okviru UKC deluje več področij: sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, poljedelstvo in vrtnarstvo, živinoreja ter gozdarstvo z botaničnim vrtom. Razen s proizvodnjo, ki poteka na UKC je ta center osnova za učenje praktičnih veščin študentov. Sodelovanje zaposlenih v proizvodnji in tistih, ki se ukvarjajo s pedagoškim in raziskovalnim delom je konstantno. Na ta način je vse nove dosežke v znanosti mogoče preveriti v kmetijski proizvodnji. Tako neprestano teče notranje preverjanje uspešnosti, tako raziskovalnega dela kot dela v proizvodnji. Kot zavod z majhnim številom zaposlenih, je večina zaposlenih vključena v razne organe zavoda. Kot predstavniki manjših enot (katedre) znotraj zavoda, člani organov pobude prenašajo na vodstvo. Na FKBV imamo letno več Akademskih zborov, občasno pa tudi zbore delavcev. Vse pobude zaposlenih se na teh organih obravnavajo, sprejmejo se stališča in se zagotovi, da se sprejeti sklepi realizirajo. Nepedagoški delavci se preko svojih rednih srečanj vključujejo v samoevalvacijo.
61. Pri samoevalvaciji sodelujejo študenti. da ne
50
Utemeljitev:Študenti so vključeni v samoevalvacijo preko predstavnikov v Komisiji za ocenjevanje kakovosti. Sodelujejo tudi preko anket, ki jih izpolnjujejo ob prehodu iz letnika v letnik in anket, ki jih izpolnjujejo pri posameznih predavanjih in vplivajo na ukrepe samoevalvacije. Študenti svoja mnenja izpostavljajo predstavnikom letnikov, ki jih volijo na vsakoletnih volitvah v študentske svete. Predstavniki nato podane predloge in informacije posredujejo članom Študentskega sveta fakultete, ki na sejah o posameznih vprašanjih razpravljajo. Izpostavljena vprašanja študenti podajo na Senatu, Akademskem zboru, Poslovodnem odboru ali drugih organih fakultete preko svojih predstavnikov.
62. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda.
da ne
Utemeljitev:Organi zavoda se redno sestajajo. Na svojih sejah sprejemajo sklepe, ki jih posredujejo Senatu FKBV. Senat se seznani s sklepi posameznih komisij in o tem razpravlja. Vodstvo fakultete pripravlja predloge in podlage za odločitve, ki jih sprejemajo organi fakultete. Vodstvo fakultete zaposlene in študente seznanja s svojimi odločitvami preko spletne strani, zapisnikov sej, oglasne deske ter jih informira preko elektronske pošte. Zapisniki komisij, ki delujejo na FKBV so objavljeni na spletnih straneh fakultete. Zapisniki se na spletno stran postavijo po potrditvi zapisnikov.
63. Ukrepi, postopki in strategija za stalno izboljševanje kakovosti: so formalno sprejeti, da ne so javno objavljeni, da ne v njih je opredeljena vloga zaposlenih, da ne v njih je opredeljena vloga študentov. da ne
Utemeljitev:Komisija za ocenjevanje kakovosti deluje z namenom stalnega izboljševanja kakovosti. Deluje v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Mariboru, Merili za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela in Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije Univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze, upoštevajoč pri tem smernice, navodila in priporočila Senata Univerze v Mariboru ter ostalih aktov Univerze v Mariboru (vse dostopno na: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=439).V okviru svojih del in nalog v samoevalvacijskem poročilu pripravlja fakulteta ukrepe, postopke in strategijo za izboljševanje kakovosti.Ukrepi, postopki in strategija so sprejeti na Komisiji za kakovost FKBV ter na seji Senata, ki jih prav tako sprejme. Akcijski načrt korektivnih ukrepov skrbi za kakovost FKBV je javno objavljen na spletnih straneh fakultete, kjer je opredeljena vloga zaposlenih in študentov o izvajanju ukrepov.
51
64. Zavod ima formalna orodja za potrjevanje, da ne spremljanje, da ne presojanje da neštudijskih programov.
Utemeljitev:V obdobju zadnjih štirih let ni bilo večjih sprememb študijskih programov, se pa konstantno vršijo manjše spremembe (spremembe nosilcev …). Nosilci predmetov skladno z razvojem stroke implementirajo znanstveno raziskovalno delo v vsebine študijskih programov. Nosilci predmetov in predstojniki študijskih programov predlagajo spremembe študijskih programov. Proces potrjevanja, spremljanja in presojanja študijskih programov je določen in se izvaja glede na stopnjo sprememb. V postopek manjših sprememb so vključene katedre, Komisija za študijske zadeve, Komisija za ocenjevanje kakovosti ter Senat FKBV. Predloge nato obravnavajo ustrezni organi na Univerzi v Mariboru. Za večje spremembe obstoječih študijskih programov in uvajanju novih študijskih programov pa omenjeni nosilci sprememb na fakulteti potrditev iščejo na Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Spremljanje kakovosti študijskih programov se vrši na nivoju predstojnikov kateder ter Komisije za študijske zadeve in Komisije za kakovsot. V zvezi s tem se je opravila tudi anketa med študenti, absolventi in diplomanti v lanskem študijskem letu, ki je bila predmet razprave na Študijeki komisiji ter Senatu FKBV. Tudi na podlagi tega pripravljamo obširno revizijo študijskih programov.
65. Zavod ima formalna orodja za spremljanje, da ne presojanje da nekompetenc diplomantov.
Utemeljitev:Zavod nima formalnih orodij za spremljanje in presojanje kompetenc. Vzpostavljamo pa sistem za urejanje le tega. V pripravi je anketa, ki jo bomo pošiljali delodajalcem iz katere bomo presojali o kompetencah diplomantov – doseganju kompetenc ter pomenu le teh.
66. Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno
zbirajo, da ne analizirajo. da ne
Utemeljitev:Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno zbirajo in analizirajo. Podatki so objavljeni v letnem samoevalvacijskem poročilu in zajemajo: število vpisanih študentov po posamezni smeri študija, število diplomantov na posamezni smeri študija, prehodnost študentov med letniki, število ponovno vpisanih študentov, število vpisanih na drugo stopnjo, delež vpisanih na drugo stopnjo glede na zaključek na prvi stopnji ...
52
67. Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov so:
javno dostopni, da ne dosledno uporabljani.
da ne
Utemeljitev:Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentov so javno dostopni. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM je dostopen na spletnih straneh: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=11960,http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=16723,http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21398. V začetku meseca oktobra 2011 je bil v javno obravnavo podan nov Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM. Nov pravilnik bo z dnem veljave omogočal višjo kakovost študija na UM, posledično pa tudi višjo kakovost študija na FKBV. Na spletnih straneh FKBV imajo študenti dostop do vseh potrebnih dokumentov za pripravo in zagovor diplomskega dela. Pričakovani študijski rezultati so navedeni v učnih načrtih predmetov. Z uvedbo Bolonjskih študijskih programov se je povečala prehodnost med letniki. Z uvedbo novega Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM pa predvidevamo, da se bo prehodnost dodatno povečala in posledično skrajšal čas študija. Omeniti pa velja tudi tutorski sistem, ki pomaga študentom pri študiju.V okviru dela Komisije za študijske zadeve se opravljajo razprave o uspehih študentov pri posameznih premetih, predvsem tistih, ki imajo podpovprečne (matematika, kemija). Opravi se razgovor študenotv in profesorja, kjer se analizirajo vzroki za podpovprečni uspeh.Rezultat teh pogovorov je sprememba načina podajanja snovi, uvrstitev posameznih poglavij predmeta v program dela tutorjev in splošna okrepitev delovanja dela tutorjev. Rezultat je tudi dodatno izvajanje predavanj za zainteresirane študente na posameznih predmetih.
68. Informacije o zaposljivosti diplomantov se: zbirajo, da ne analizirajo, da ne uporabljajo. da ne
Utemeljitev:Na fakulteti spremljamo zaposlovanje svojih diplomantov skozi anketni vprašalnik, preko podatkov Alumni kluba FKBV ter zbiranja podatkovne baze preko učiteljev FKBV. Anketni vprašalnik pošljemo diplomantom po končanem študiju, v Alumni klubu se zbirajo podatki, učitelji zbirajo podatke o zaposlovanju svojih diplomantov v zbir podatkov. Podatki se analizirajo preko Komisije za kakovost ter uporabljajo za prilagajanje in spremljanje študijskih programov.
69. Informacije o zanimanju kandidatov za študij se: zbirajo, da ne analizirajo, da ne uporabljajo. da ne
Utemeljitev:
53
Informacije o zanimanju kandidatov za študij na FKBV se sistematično zbirajo, analizirajo in uporabljajo. Na raznih mestih (srednje šole, seminarji, prireditve, spletne strani, javna občila …) se morebitne študente seznanja s študijem na FKBV. Predstavljamo se na srednjih šolah, sejmih, prreditvah usmerjenih na študij. Prav tako se zbirajo in analizirajo podatki o zanimanju kandidatov za drugo in tretjo stopnjo študija na FKBV z anketnim vprašalnikom.Na podlagi analize se planirajo nadaljnje aktivnosti na področju pojavljanja fakultete oz. promocijskih aktivnosti. Dosedanje zanimanje za študij kmetijstva in nacionalna želja po povečani samooskrbi s hrano sta botrovali odločitvi, da ohranimo predvideno število vpisnih mest na posameznih študijskih programih.
70. Redno se objavljajo informacije o: izvajanju študijskih programov, da ne dosežkih visokošolskih učiteljev, da ne dosežkih znanstvenih delavcev, da ne dosežkih drugih zaposlenih. da ne
Utemeljitev:Vsi podatki o izvajanju študijskih programov so dostopni na spletni strani FKBV. Informacije so dostopne na oglasni deski na fakulteti. Vse informacije pa so na voljo vsem zainteresiranim v referatu fakultete. Vsi dosežki, tako študentov kot zaposlenih, se redno objavljajo na spletni strani FKBV. Dosežki znanstvenih delavcev in ostalih zaposlenih se redno objavljajo v bibliografski bazi COBISS. Sestavni del samoevalvacijskega poročila je seznam vseh dosežkov na vseh ravneh zavoda.
71. Strateško načrtovanje visokošolskega zavoda je del sistema za zagotavljanje kakovosti.
da ne
Utemeljitev:Ob prenovi in uvedbi novih študijskih programov so se upoštevale smernice razvoja kmetijstva pri nas in v svetu. Uvedeni so bili novi študijski programi, medtem ko so bili obstoječi študijski programi prenovljeni. Študijski programi se sprotno dopolnjujejo. Pri tem pa se sledi strateškemu načrtovanju FKBV na podlagi strategije Univerze v Mariboru. Strateško načrtovanje je tako del zagotavljanja kakovosti. Skozi le tega želimo popravljati pomanjkljivosti, ki se ugotavljajo pri izvajanju analize kakovosti delovanja fakultete. Načrtovanje sledi strategiji UM ter zunanji in notranji presoji, ki jo izvajajo:- Komisija za ocenjevanje kakovosti Univerze v Mariboru,- Komisija za kakovost FKBV,- Nacionalna agencija za akreditacijo študijskih programov,- z anketami za spremljanje delovanja fakultete (anketa diplomantov, anketa o dejanski študijski obremenitvi študentov …).Zavod sproti preverja strateške načrte, ki so predmet samoevalvacije. Ugotovljene potrebe za izboljšanje pa upošteva pri pripravi strateških aktov in načrtov.
54
72. Zavod ima jasno določene cilje kakovosti: izobraževanja, da ne
Utemeljitev:Pri izvajanju doktorskega študijskega programa Agrarna ekonomika želimo, da študenti pridobijo vrhunsko znanje s področja agrarne ekonomike. Študente spodbujamo k povezovanju agrarnoekonomskega znanja s sorodnimi znanji, ki se vključujejo v kmetijsko proizvodnjo. Med pomembnejše zadane cilje kakovosti izobraževanja štejemo:- pridobitev ustreznih kompetenc,- uspešno prehodnost,- zaposljivost diplomantov.
znanstvenega in raziskovalnega dela, da ne
Utemeljitev:Zaposleni na FKBV so vključeni v znanstveno raziskovalno delo. Univerzitetni kmetijski center s svojimi tehnološkimi centri je laboratorij v naravi, ki ob drugih laboratorijih omogoča vrhunsko delo. Cilji znanstveno – raziskovalnega dela na FKBV so:- izvajanje temeljnih in aplikativnih raziskav na področju kmetijstva, - razvijanje novih tehnologij v kmetijstvu v različnih kmetijskih panogah,- sodelovanje zaposlenih iz različnih panog kmetijstva in širše,- objavljanje rezultatov znanstveno – raziskovalnega dela v najkakovostnejših revijah,- prenos pridobljenega znanja v prakso. V raziskovalno delo pa v okviru pedagoškega procesa vključujemo tudi študente. Vso pridobljeno znanje se pri predavanjih in vajah prenaša na študente.
umetniškega dela, da ne
Utemeljitev:Na FKBV se umetniško delo ne izvaja.
strokovnega dela, da ne
Utemeljitev:Cilj FKBV je, da se vso pridobljeno raziskovalno znanje prenese na študente in v prakso. Fakulteta skrbi za prenos znanja preko pospeševalcev specialistov do kmetijskih pridelovalcev. Prav tako organiziramo direkten prenos znanja na kmetijske pridelovalce v različnih kmetijskih panogah (agrarna ekonomika, živinoreja, poljedelstvo, zelenjadarstvo, biosistemsko inženirstvo, vinogradništvo, sadjarstvo …). Več strokovnjakov na posameznih področij kmetijstva je vključenih v razne strokovne komisije in odbore, ki pomagajo oblikovati smer razvoja kmetijstva.
zavoda v celoti, da ne
55
Utemeljitev:FKBV je sestavljena iz kateder. Na vsaki katedri je zaposlenih več visokošolskih učiteljev in njihovih sodelavcev. Višja kakovost v posameznem delu celote pomeni dvig kakovosti celotnega zavoda. Tako zavod v skrbi za višjo kakovost posamezne katedre viša kakovost celotnega zavoda. Pri tem pa sledi začrtanim ciljem kakovosti FKBV, ki so zapisani v Samoevalvacijskem poročilu in ciljem kakovosti UM.
mednarodnega umeščanja in mednarodne prepoznavnosti dosežkov na vseh področjih delovanja. da ne
Utemeljitev:Mednarodno umeščanje in mednarodno prepoznavnost dosežkov lahko merimo s številom izmenjav visokošolskih učiteljev in študentov, sodelovanjem v mednarodnih projektih, sodelovanjem na mednarodnih konferencah, objavljanju znanstvenih prispevkov, … Zato smo si na FKBV v želji po večji umeščenosti v mednarodnem prostoru zastavili naslednje cilje:- številom visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki del svojega izobraževanja opravijo v
tujini, - številom študentov, ki del študijskih obveznosti opravijo v tujini,- številom tujih študentov, ki del svojih študijskih obveznosti opravijo na FKBV,- številom visokošolskih učiteljev, ki svoje znanje predavajo na tujih univerzah,- številom visokošolskih učiteljev, ki sodelujejo na mednarodnih konferencah,- številom visokošolskih učiteljev, ki sodelujejo v mednarodnih projektih,- številom znanstvenih prispevkov v mednarodnih revijah,- številom znanstvenih prispevkov tujih strokovnjakov v lastni znanstveni reviji,- številom tujih citatov strokovnjakov s FKBV.Zavedajoč se pomembnosti umeščanja v mednarodno strokovno javnost spodbujamo delovanje in doseganje merljivih rezultatov.
73. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v samoevalvacijskih postopkih, omogoča ugotovitve, ali so bili doseženi cilji glede zagotavljanja kakovosti.
da neUtemeljitev:Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov samoevalvacijskih postopkov nam pokaže pomanjkljivosti ter nam omogoča ugotovitve glede doseženih ciljev v delovanju. Na podlagi teh pomanjkljivosti in ugotovitev določimo smernice in cilje delovanja za zagotavljanje višje kakovosti. Ob skrbi za doseganje zastavljenih ciljev se tako porajajo nove ideje za dvig kakovosti. Sprotno pregledovanje doseženih ciljev nam omogoča dvigovanje kakovosti in spodbuja zaposlene v obliko delovanja, ki je prijaznejša do zaposlenih in uporabnikov našega sistema – študentov. Omenimo lahko nekaj ciljev, ki so bili doseženi v bližnji preteklosti: - razvoj tutorstva, - izdelava strategije organiziranja praktičnega pouka za študente,- ureditev fotokopiranja za študente,- uvedba tople malice za zaposlene in študente,
56
- ustanovitev Alumni kluba,- …Konkretnejše cilje smo zapisali tudi v akcijskem načrtu korektivnih ukrepov, Komisija za kakovost pa je sproti spremljala izvajanje le teh. Zapisanih je bilo več kot 70 konkretnih ciljev z namenom skrbi za zvišanje kakovosti, izvedba le teh pa je bila v letu 2010 oz. določeni ukrepi se izvajajo konstantno.
74. Ugotovitve samoevalvacije se uporabljajo pri sprotnem sprejemanju nadaljnjih odločitev oziroma ukrepov za izboljšanje izobraževalnega, raziskovalnega in drugega dela z namenom razvoja kakovosti. da ne
Utemeljitev:Na podlagi ugotovitev samoevalvacijskega dela je bil izdelan akcijski načrt. Akcijski načrt korektivnih ukrepov je bil terminsko določen. Za zagotavljanje višje kakovosti so bili posamezni zaposleni, ali skupine zaposlenih, zadolženi za izvedbo korekturnih ukrepov. Ob izpolnjevanju teh ukrepov se pojavljajo nova vprašanja, katerih odgovori vodijo v delovanje višje kakovosti. Na ta način tečejo spremembe v izobraževanju, znanstvenem in raziskovalnem delu ter strokovnem delu.
75. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v postopkih samoevalvacije, omogoča učinkovito presojo kakovosti izobraževanja, znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela: na celotnem zavodu, da ne v vseh oddelkih, da ne na vseh stopnjah izobraževanja. da ne
Utemeljitev:V postopku samoevalvacije sodeluje večina zaposlenih na fakulteti. Pobude za spremembe v delovanju zavoda prihajajo tako s strani vodstva fakultete kot s strani ostalih zaposlenih in študentov. Vse spremembe, ki vodijo v večjo kakovost so vključene v postopek samoevalvacije. Ker prihajajo ideje z vseh strani je zagotovljena učinkovita presoja kakovosti na vseh nivojih zavoda. Tako višja kakovost posameznega oddelka, katedre, vpliva na višjo kakovost celotnega zavoda. Prav tako se dvig kakovosti pozna v vseh stopnjah izobraževanja.Ukrepi, ki smo jih v letu 2010 zapisali, so sledili iz zbiranja, obdelovanja in analiziranja podatkov samoevlvacije za izboljšanje kakovosti in smo jih razdelili na področja – Strategija, organiziranost in vodenje zavoda, urejenost evidenc ter skrb za kakovost; Izobraževanje – študijska dejavnost; znanstveno-raziskovalna in strokovna dejavnost; visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci in sodelavci; upravno in strokovno tehnični delavci; študenti v visokošolskem zavodu; Prostori, oprema za izobraževalno ter znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost, knjižnica; Financiranje izobraževalne oziroma študijske, znanstveno-raziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti; sodelovanje z družbenim okoljem. Na teh področjih smo si zadali več kot 70 ukrepov in Komisija za kakovost ter vodstvo fakultete bdita nad izvajanjem le teh.
57
76. Samoevalvacijska poročila se predstavijo vsem deležnikom. da ne
Utemeljitev:Samoevalvacijsko poročilo se predstavi vsem zaposlenim na fakulteti in vsem študentom, ki so vključeni v izobraževalni proces na FKBV. Samoevalvacijsko poročilo je dostopno na spletnih straneh fakultete.
77. Samoevalvacijsko poročilo je javno objavljeno. da ne
Utemeljitev:Samoevalvacijsko poročilo je objavljeno na spletni strani FKBV (http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/kakovost).
78. Študenti dejavno sodelujejo/so aktivni pri: celoviti presoji stanja,
da ne oblikovanju ukrepov, da ne razvojnih usmeritev (strategije) zavoda za nadaljnje delo. da ne
Utemeljitev:Študenti dejavno sodelujejo pri vseh odločitvah zavoda. Skladno s Statutom UM, so študenti člani vseh organov na fakulteti. Študentski svet FKBV z volitvami skrbi, da so na vseh mestih v posameznih organih fakultete izvoljeni študenti. Študentski svet izvoli prodekana za študentske zadeve. Študenti v okviru 20% članov sodelujejo v Senatu FKBV, Akademskem zboru FKBV, Komisiji za študijske zadeve FKBV, Komisiji za znanstveno raziskovalne zadeve, Komisiji za ocenjevanje kakovosti in Poslovodni odbor FKBV. V vseh organih fakultete imajo študenti volilno pravico. Na ta način so direktno vključeni v aktivnosti zagotavljanja višje kakovosti fakultete. Študenti preko Študentskega sveta FKBV podajajo pobude in predloge za višanje kakovosti.
79. Samoevalvacija se na zavodu opravlja od leta 2006.
80. Samoevalvacija se izvaja in samoevalvacijsko poročilo pripravlja vsako leto.
da ne
Utemeljitev:Samoevalvacija se na FKBV izvaja vsako leto od leta 2006. Ob tem se izdela letno samoevalvacijsko poročilo.
58
Opomba: v primeru prve akreditacije visokošolskega zavoda nadaljujte s točko C.1, v primeru prve akreditacije študijskega programa nadaljujte s točko C.2, v primeru prve akreditacije skupnega študijskega programa nadaljujte s točkama
C.2 in C.3, v primeru podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda nadaljujte s točko D.1, v primeru podaljšane akreditacije študijskega programa nadaljujte s točko D.2.
C. PRVA AKREDITACIJA
C.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
1. Za oblikovanje senata visokošolskega zavoda je zagotovljeno ustrezno število visokošolskih učiteljev, če tako določa statut, pa tudi znanstvenih delavcev.
da ne
2. V senatu visokošolskega zavoda bodo enakopravno zastopana vsa študijska področja, znanstvene discipline in umetniška področja visokošolskega zavoda. da ne
3. Oseba, ki bo odgovorna za študentske zadeve, bo na zavodu v rednem delovnem razmerju. da ne
Utemeljitev:
4. Visokošolski zavod izvaja študij na dislociranih enotah. da ne
Utemeljitev:
5. Na dislociranih enotah so zagotovljeni prostori za: izvajanje študija, da
ne službo za študentske zadeve, da
ne govorilne ure, da
ne
59
primerne sanitarije, da ne
knjižnico. da ne
Utemeljitev:
6. Na dislociranih enotah so zagotovljeni kadri za izvajanje študija. da ne
Utemeljitev:
7. Na dislociranih enotah je zagotovljen sodelavec za študentske zadeve. da ne
Utemeljitev:
C.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
1. Ime študijskega programa: Agrarna ekonomika 2. Splošni podatki o študijskem programu: Doktorski študijski program Agrarne
ekonomike je v svoji zasnovi interdiciplinarni program in se v prvi vrsti navezuje na drugo stopenjski program Agrarne ekonomike.
3. Vrsta študijskega programa: podiplomskivisokošolski strokovni,univerzitetni,magistrski,enovit magistrski, doktorski,
za izpopolnjevanje.
4. Stopnja študijskega programa:prva,druga,tretja.
5. Trajanje programa: 1 leto 3 leta 5 let 2 leti 4 leta 6 let
6. Študijski program je: interdisciplinarni,
60
dvopredmetni, skupni, drugo: _______________ .
7. Študijski program ima: smeri, module.
Utemeljitev:Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru se že od leta 2000 izvaja podiplomski študijski program Agrarna ekonomika, pri katerem so poleg Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (UM) sodelovale tudi Ekonomsko poslovna fakulteta (UM), Pravna fakulteta (UM), Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Universität für Bodenkultur iz Dunaja in Univerza v Readingu (Velika Britanija). Uspešno znanstveno raziskovalno delo na doktorskem programu se kaže v dosedanjih objavah iz doktorskih disertacij v revijah s faktorjem vpliva. Prav tako se slovensko kmetijstvo v Evropski uniji sooča s številnimi problemi, katerih reševanje zahteva ogromno količino najrazličnejšega agrarno ekonomskega raziskovalnega dela. Zategadelj je smiselno obstoječi doktorski študij prenoviti in ga izvajati tudi po reformi študijskih programov v skladu z Bolonjsko deklaracijo. Temeljni cilj doktorskega študija Agrarne ekonomike je poglobitev znanj pridobljenih na različnih magistrskih programih in usposobiti kandidata v smislu znanstveno raziskovalnega dela na področju Agrarne ekonomike in sorodnih disciplin kot so Management v kmetijstvu, Informatika, Marketing v kmetijstvu, Agrarna politika ter Razvoj podeželja. Poudarjena znanstveno raziskovalna naravnanost doktorskega študija Agrarna ekonomika je v veliki meri vezana na tekoče aplikativne, temeljne in ciljne raziskovalne naloge ter raziskovalni programi, v katerih sodelujejo sestavljalci programa (skladno s 33. členom Zakona o visokem šolstvu), kar predstavlja solidno znanstveno raziskovalno osnovo predlaganega doktorskega študijskega programa Agrarna ekonomika.
8. Cilji programa so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov. da ne
Utemeljitev:V okviru podiplomskega doktorskega študija Agrarna ekonomika želimo izobraziti kadre za raziskovalno delo predvsem v znanstveno raziskovalni dejavnosti, kot tudi za raziskovalno in strokovno delo v gospodarstvu ter negospodarstvu in državni upravi (predvsem razne agencije, ki delujejo na področju kmetijstva in razvoja podeželja). Temeljni cilji doktorskega študija na vsebinskem strokovnem področju so usmerjeni zlasti v poznavanje raziskovalne aktivnosti na področju Agrarne ekonomike ter njenih sorodnih disciplin kot tudi pod-disciplin.
Doktorji znanosti bodo po končanem doktorskem študiju dosegli zahtevano raven teoretičnega in praktičnega znanja, da bodo po končanem izobraževanju dosegali kompetence, navedene v nadaljevanju.
61
9. Naštejte splošne kompetence doktoranda.
Utemeljitev: Študenti bodo v okviru doktorskega študijskega programa Agrarna ekonomika pridobili naslednje splošne kompetence:
• sposobnost identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize ter možnih rešitev • sposobnost obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela Agrarne ekonomike • sposobnost uporabe pridobljenega teoretičnega znanja v praksi• avtonomnost v svojem raziskovalno strokovnem delu• zavezanost profesionalni etiki.
10. Naštejte predmetno-specifične kompetence doktoranda.
Utemeljitev: Študenti bodo v doktorskem študijskem programu Agrarna ekonomika v okviru predmetno-specifičnih kompetenc pridobili in obvladali zlasti:
• sposobnost reševanja konkretnih raziskovalnih problemov na različnih področjihAgrarne ekonomike kot tudi njenih sorodnih disciplin
• razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na svojem konkretnem raziskovalnem in delovnem področju Agrarne ekonomike ter sorodnih disciplin
• sposobnost stalne uporabe standardnih raziskovalnih empiričnih metod Agrarne ekonomike ter njenih sorodnih disciplin (ekonometrično modeliranje, teorija odločanja, empirično marketinško raziskovanje)
• sposobnost oblikovanja in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev danih agrarno ekonomskih problemov
• sposobnost predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki
11. Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja: zaposljivost diplomantov, da
ne možnosti za nadaljevanje izobraževanja. da
ne
Utemeljitev:Koncept predlaganega doktorskega študija Agrarne ekonomike je zasnovan tako, da omogoča diplomantom dovolj širok spekter zaposlitvenih možnosti. Osnovna zaposlitvena možnost je seveda v ustrezni raziskovalni inštituciji, saj je temeljni cilj doktorskega programa usposabljanje študentov za samostojno znanstveno raziskovalno delo. Prav tako pa za diplomante doktorskega programa ostaja odprt cel spekter zaposlitvenih možnostih, ki so v bistvu podobne kot zaposlitvene možnosti kandidatov na magistrskem podiplomskem študiju Agrarna ekonomika. Le-te se raztezajo od opravljanja vodilnih funkcij
62
v kmetijstvu (kmetijska podjetja, zadruge, svetovalna služba, itd.), do aktivnega sodelovanja v različnih administrativnih službah, kjer so potrebna ustrezna znanja managementa v kmetijstvu in upravljanja (različne raziskovalne agencije, kmetijske borze, raznovrstna trgovinska združenja, najrazličnejše državno-upravne enote, itd.). To se odraža v polivalentnosti profila strokovnjaka, ki lahko uspešno opravlja bodisi funkcijo podjetnika bodisi nastopa v vlogi upravljavca (poslovodni organ), ali pa se odloči za nadaljnjo akademsko kariero.
12. Študijski program odraža zaposlitvene potrebe: gospodarstva, da
ne
Utemeljitev:Zaradi izrazite raznolikosti kmetijstva v Sloveniji, vpetosti kmetijstva v sodobno družbo, multifunkcionalnosti, navezovanje na druge gospodarske dejavnosti, naraščajočega pomena pridelave zdrave in varne hrane, kontrole pridelave …, so možnosti zaposlitve doktorja znanosti s področja agrarne ekonomike zelo široke. Doktor znanosti s področja agrarne ekonomike se bo sposoben vključiti v raziskovalno delo institucij, ki se ukvarjajo z raziskavami v kmetijstvu in v delo na najzahtevnejših strokovnih in razvojnih delovnih mestih, vključno z vodilnimi delovnimi mesti. Njegovo mesto je tako v najzahtevnejšem osnovnem praktično proizvodnem kmetijstvu, kot v svetovanju, izobraževanju in raziskovanju.
negospodarstva. da ne
Utemeljitev:Zaradi vse večje kompleksnosti kmetijske proizvodnje (okolje, zdrava hrana, konkurenčnost s tujimi proizvajalci ...) in novih problemov, ki pri tem nastajajo, je na doktorski ravni izobražen strokovnjak, ki na osnovi znanstvenega pristopa rešuje nastajajoče probleme, nujno potreben za vsa najzahtevnejša delovna mesta, ki se navezujejo na kmetijstvo. Pridobljene kompetence našim doktorandom omogočajo zaposlitve v širokem spektru negospodarske dejavnosti (znanstveno raziskovalna sfera, pedagoška dejavnost, institucije države RS in Evropske unije).
13. Potrebe po diplomantih so ugotovljene s strokovnimi analizami. da
ne
Utemeljitev:
14. Študijski program je mednarodno primerljiv. da ne
15. Mednarodna primerjava je narejena z najmanj 3 sorodnimi tujimi študijskimi programi.
da ne
63
Utemeljitev:
16. Vsaj dva tuja primerjana študijska programa sta iz Evropske unije. da ne
Utemeljitev:Primerjava študijskih programov je bila narejena z univerzami in fakultetami, ki so locirane ne območju Nemčije in Avstrije.
17. Vsi primerjani tuji programi so v državi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma priznani.
da ne
Primerjani študijski programi:
Vrsta programa Stopnja programa Ime programa Država in zavodDr. Tretja Doktorski študij kmetijskih znanosti Universität
Hohenheim, NemčijaDr. Tretja International PhD Program for
Agricultural SciencesUniversitätGöttingen, Nemčija
Dr. Tretja Doktorski program Kmetijskih znanosti
Universität für Bodenkultur, Avstrija
Ime študijskega programa
Agrarwiessenschaften Agrarwiessenschaften Agrarwiessenschaften
Trajanje študija
neomejeno 3 leta 2 leti
Vsebinska sestava programa
Vezano na specifični predmet raziskovanja dr. disertacije
Vezano na specifični predmet raziskovanja dr. disertacije
Vezano na specifični predmet raziskovanja dr. disertacije
Učni izidi oz. kompetence diplomantov
Sposobnost znanstveno-raziskovalnega dela, opravljanje najbolj zahtevnih funkcij v agroživilskem sektorju
Sposobnost znanstveno-raziskovalnega dela, opravljanje najbolj zahtevnih funkcij v agroživilskem sektorju
Sposobnost znanstveno-raziskovalnega dela, opravljanje najbolj zahtevnih funkcij v agroživilskem sektorju
64
18. Pri mednarodni primerjavi prihaja do odstopanj predlaganega programa s primerjanimi. da ne
Utemeljitev:Poleg nekaterih razlik v formalnih in organizacijskih oblikah študija (delež organiziranega dela študija v obliki predavanj) je osnovna razlika tudi v konceptualni zasnovi programov. Analizirane Univerze namreč ponujajo študij Agrarne ekonomike kot del podiplomskega doktorskega programa Kmetijskih znanosti. Ker je na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru že uveljavljen doktorski študij Agrarne ekonomike, katerega rezultat je predvsem uspešno raziskovalno delo doktorjev znanosti kot tudi trenutnih doktorskih študentov. Slednje je utemeljeno tudi na podlagi specifičnosti Agrarne ekonomike in sorodnih znanstvenih disciplin, saj gre za raziskovalne pristope in metodologije (modeliranje, simulacija, sistemi za podporo odločanju), ki se precej razlikujejo od klasičnih kmetijskih znanosti.
19. Študijski program izobražuje za regulirane poklice po evropski zakonodaji. da ne
Utemeljitev:Podiplomski doktorski študij ''Agrarna ekonomika'' ne spada med regulirane poklice.
20. Zavod ima vzpostavljene razmere za mednarodno sodelovanje. da ne
Utemeljitev:Študijski program je pripravljen tako, da je predmetnik ovrednoten z ECTS točkami. Točkovanje predmetnika programa po predlogu European Credit Transfer System: ECTS users guide (1998) in omogoča izmenjavo študentov v okviru Socrates-Erasmusa z ustanovami, s katerimi imamo v okviru Univerze v Mariboru podpisane sporazume (preko 50 univerz), še posebej pa s sorodnimi ustanovami, s katerimi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru mednarodno sodeluje.Mednarodno sodelovanje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v EU prostoru omogoča študentom možnost izobraževanja v tujini. Na partnerskih ustanovah pridobljeno znanje ovrednoteno z ECTS kreditnimi točkami priznavamo tudi na naši ustanovi. Za študente, ki preživijo 1 semester v tujini je to 30 ECTS.Na FKBV deluje mednarodna pisarna, ki usmerja tako domače kot tuje študente ter spremlja prijave na mobilnost predavateljev in zaposlenih. V pisarni se vzpostavljajo baze različnih vrst outgoing in incoming mobilnosti ter evidence mednarodnih projektov. Mednarodna pisarna deluje v sodelovanju s Službo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje in Projektno pisarno Univerze v Mariboru. Urejeno imamo spletno stran za mednarodno sodelovanje (http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/mednarodno-sodelovanje), kjer študenti in zaposleni najdejo informacije o različnih programih izmenjave, postopku prijave in kriterijih izbora za študij po programu Erasmus, Erasmus partnerske institucije in drugo. Prav tako deluje oglasna deska mednarodno sodelovanje (http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/oglasna-deska/mednarodno-sodelovanje). Na njej objavljamo obvestila UM, CMEPIUSA, partnerskih fakultet/univerz … o razpisih, štipendijah, dodatnih možnostih financiranja …, ki so namenjena študentom in zaposlenim.
65
FKBV je v mednarodni raziskovalni in izobraževalni prostor vključen s številnimi bilateralnimi in multilateralnimi povezavami kar je razvidno iz odgovora v točki 21 v delu C.2 ter točki 37 v delu B.4.
21. Zavod ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje pri/v: raziskovalnih projektih EU, da
ne drugih mednarodnih raziskovalnih programih, da
ne bilateralnih programih, da
ne multilateralnih programih, da
ne meduniverzitetnih sporazumih, da
ne tematskih omrežjih, da
ne intenzivnih programih, da
ne mobilnosti visokošolskih učiteljev, da
ne mobilnosti študentov, da
ne drugo. da
ne
Utemeljitev:Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je aktivno vključena v mednarodni raziskovalni in izobraževalni prostor s številnimi bilateralnimi in multilateralnimi povezavami. Fakulteta ima bogato razvito mednarodno sodelovanje z dolgoletno tradicijo.
Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru se trudimo skladno z razvojem študijskih programov in znanstvenega raziskovanja krepiti mednarodno sodelovanje s fakultetami in univerzami doma in po svetu. Mednarodno sodelovanje omogoča tudi organizacijo poletnih šol v tujem jeziku.
Pestro mednarodno sodelovanje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v mednarodnem visokošolskem prostoru poteka tudi v obliki številnejših izmenjav študentov in profesorjev. V študijskem letu 1999/2000 se je Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru vključila v program Erasmus-Socrates, ki omogoča izmenjavo študentov po vsej Evropski uniji ter v Romuniji, Bolgariji, Turčiji in Švici. V tujini opravljene študijske obveznosti se študentu priznajo na FKBV. Akademsko priznavanje olajša uporaba evropskega sistema prenosa kreditnih točk ECTS (European Credit Transfer System), ki omogoča študentom mobilnost pri študiju na različnih univerzah
66
v tujini na osnovi dodeljevanja in prenašanja akademskih kreditnih točk ter s tem olajšuje priznavanje opravljenih akademskih obveznostih študentov med partnerskimi ustanovami.
V okviru 31-letnega sodelovanja s profesorji Geisenheima, 24-letnega sodelovanja z Wädenswillom in dunajsko univerzo (Universitāt für Bodenkultur Wien) ter nekajletnega sodelovanja z Univerzo v Vidmu (Udine), Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru sodeluje na področju vinogradništva. Že 25 let sodelujemo z avstrijskim botaničnim inštitutom (Botanisches Institut der Universitāt für Bodenkultur Wien) in švicarskim geobotaničnim inštitutom (Geobotanisches Institut Stiftung Rubel, Zuerich). Rezultat slednjega sodelovanja je druga najmočnejša zbirka biotestnih rastlin v Evropi.
Na področju ekološkega kmetijstva sodelujemo v »European Network of Organic Agriculture University Teachers«. V okviru rednega letnega srečanja predavateljev ekološkega kmetijstva in koordinatorjev študijskih programov, ki je bilo v Mariboru septembra 2004 z naslovom »European Universities Ecological Agriculture Curriculum Development and Coordination Network”, smo primerjali in usklajevali študijske programe 16-ih univerz oz. fakultet. Spoznanja s tega srečanja so tudi eden od temeljev za pripravo novega študijskega programa Ekološko kmetijstvo pri nas, ki je v svojih izhodiščih primerljiv s študijskimi programi ali študijskimi usmeritvami sodelujočih univerz oz. kmetijskih fakultet z Avstrije (University of Natural Resources and Applied Life Sciences, Vienna (BOKU)), Nemčije (University of Kassel), Danske (KVL Royal Veterinary and Agricultural University), Finske (University of Helsinki) , Francije (FESIA ISARA Lyon, FESIA ESA Angers), Madžarske (Corvinus University of Budapest), Italije (Universita della Tuscia, University of Torino), Nizozemske (Wageningen University), Norveške (Agric. University of Norway (NLH) ), Poljske (Warsaw Agricultural University), Portugalske (University of the Azores) Švedske (Swedish Agricultural University (SLU) in Velike Britanije (University of Wales, Aberystwyth).
Doslej smo že dvakrat (2003 in 2005) uspešno izvedli mednarodno poletno šolo »Alternative v ekološki pridelavi poljščin« v okviru programa mobilnosti študentov in predavateljev Socrates Erasmus. V projektu sodeluje 10 partnerskih univerz od koder so tudi predavatelji, in sicer:- Potugalska: UNIVERSIDADE DOS ACORES- Avstrija: UNIVERSITÄT FÜR BODENKULTUR WIEN- Belgija: IVERSITEIT GENT- Danska: KVL- Francija: ECOLE SUPERIEURE D’AGRICULTURE D’ANGERS- Francija: ETABLISSEMENT NATIONAL D’ENSEIGNEMENT SUPERIEUR AGRONOMIQUE DE DIJON – E.N.E.S.A.D- Poljska: SZKOLA GLOWNA GOSPODARSTWA WIEJSKIEGO - Madžarska: KERTẾSZSETI ẾS ẾLELMISZERIPARI EGYETEM- Romunija: UNIVERSITATEA DE STIINTE AGRONOMICE SI MEDICINA VETERINARIA BUCURESTI in - Slovenija: UM Fakulteta za kmetijstvo Maribor (www.uni-mb.si)
Sodelavci Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru sodelujejo v številnih prekomejnih projektih Phare CBC, kjer so partnerji avstrijskim organizacijam, ki se
67
ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom – npr. BioErnte Štajerske in BioErnte Koroške, Kmetijsko gozdarska zbornica Gradec. Sredi leta 2004 pa je bil podpisan tudi dogovor o sodelovanju z Joanneum Research Graz z namenom sodelovanja pri skupnih projektih in izvajanju diplomskih nalog študentov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v njihovih raziskovalnih laboratorijih.
Na področju ekološkega kmetijstva sodeluje FKBV tudi v okviru 6. okvirnega programa EU v projektu CHANNEL (Opening channels of communication between the associated countries and the EU in ecological farming) www.channel.uni-coevinus.hu in v novo sprejetem projektu ECO-LOGICA (Developement of central data bank on European level for the education of ecological farming advisors) v okviru programa Leonardo da Vinci.Na področju genetike in žlahtnjenja rastlin obstaja intenzivno sodelovanje s inštitutom CIRAD-CA (Montpellier, Francija); z Ministrstvom za primarno industrijo v Papui Novi Gvineji (Ministry for Primary Industries, Departement of Agriculture and Livestock, Port Moresby); Ministrstvom za kmetijstvo in ribištvo na Salamonovih otokih (Ministry of Agriculture, Forestry and Fisheries, Honiara – Solomon Islands), Ministry of Agriculture of the Government of Vanuatu – Vanuatu Agricultural Research and Training Centre, Luganville, Espiritu Santo, Vanuatu ter s Komisijo za Južni Pacifik v Suvi na Fidžiju (South Pacific Commission, Suva Fidji). Glavna področja sodelovanja so genetske raziskave in žlahtnjenje tropskih korenovk in gomoljevk (tropical root and tuber crops).Na področju poljedelstva imamo navezane stike s številnimi posamezniki z univerz in inštitutov, kot so: Wageningen, Zürich, Bonn, Hohenheim, Ontario, Gent, Pulawy, Harpenden, Zagreb in Osijek.
Na področju mikrobiologije in biotehnologije Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru že sedemnajst let aktivno sodeluje s francoskim nacionalnim inštitutom za agronomske raziskave (INRA) v Jouy-en-Josasu. Raziskave potekajo predvsem na področju rekombinantnih tehnologij in protivirusnih molekul in mehanizmov njihovega delovanja na različne tipe celic. Prav tako je vzpostavljeno bilateralno sodelovanje skupnih raziskav na področju virusnih bolezni kot potencialne nevarnosti v živinoreji s Kanadsko nacionalno agencijo za zdravje živali in človeka. Na področju mehanizmov delovanja probiotičnih bakterij na zdravje živali in ljudi zelo uspešno sodelovanje z oddelkom s Kraljevo Veterinarsko in Kmetijsko Univerzo v Kopenhagnu, Danska.
Od študijskega leta 2002/2003 Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru sodeluje tudi v programu Leonardo da Vinci, ki je namenjen poklicnemu izobraževanju in usposabljanju v tujini oz. delovni praksi za absolvente ter mlade diplomante. Tako opravljena praksa se prizna kot sestavni del študijskega programa. Program omogoča študentom pridobitev novih poklicnih izkušenj, znanja in spretnosti ter pomaga izboljšati njihovo zaposljivost in konkurenčnost na trgu dela.
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je v fazi organiziranja mednarodne pisarne, ki bo skrbela za vsa administrativna vprašanja pri organiziranju mednarodne študijske izmenjave in izvajanju postopkov za priznavanje v tujini opravljenih študijskih obveznostih študentov. V zadnjih letih je opazno povečano zanimanje študentov za opravljanje študijskih obveznostih v tujini kakor tudi zanimanje tujih študentov za opravljanje njihovih študijskih obveznostih pri nas. Zlasti raste interes naših študentov po
68
študiju ekološkega kmetijstva v tujini. Trenutno že izvajamo premet ”Organic farming” za tuje študente, imamo pa že tudi povpraševanje po celem semestru študija ekološkega kmetijstva pri nas.
Programa Socrates-Erasmus in Leonardo da Vinci ponujata našim in tujim študentom številne izmenjave tako na področju izobraževanja, ki temelji na kreditnem sistemu študija (ECTS) kot tudi na področju opravljanja strokovne prakse in raziskovalne dejavnosti. V tujini opravljene študijske obveznosti se študentu priznajo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v skladu s pravili, ki jih je o študijski izmenjavi s tujino določila Univerza v Mariboru.
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je odprta institucija, kar se kaže tudi v bogati mednarodni dejavnosti fakultete na osnovi sklenjenih sporazumov o sodelovanju s fakultetami in univerzami v različnih državah sveta. Takšno sodelovanje omogoča organizacijo občasnih poletnih šol.
Fakulteta ima nadvse razvejano znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki se kaže v prodornem nastopu njenih profesorjev in raziskovalcev znotraj uglednih mednarodnih znanstvenih teamov in projektov, kar se neposredno odraža tudi v njihovih številnih objavah v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah, razmeroma bogato izmenjavo profesorjev in študentov z njenimi akademskimi partnerji iz tujine na vseh ravneh raziskovalne in študijske dejavnosti, ter v zadnjem času tudi njenega aktivnega sodelovanja pri skupnem prijavljanju študijskih programov z nekaterimi prominentnimi evropskimi univerzami. Izvajajo se tudi projekti, ki kažejo na zelo dober primer povezovanja raziskovalnih inštitucij znotraj univerze in navzven, ki s pozitivno naravnanostjo interdisciplinarnih raziskav kažejo pravo pot v uspešno raziskovalno prihodnost in prepoznavnost raziskovalcev FKBV UM. Povečuje se število izmenjav raziskovalcev iz tujine, ki prihajajo na izmenjave v Slovenijo in tudi obratno. Rezultati našega dela se kažejo v povečanju števila objav v znanstvenih revijah ter števila citatov. Povečali smo znanstveno-raziskovalno dejavnost z državami izven Evrope, še posebej z Afriko, Indijo in Azijo. Na ta način se je povečala vpetost dodiplomcev in podiplomcev v raziskovalno delo. V letu 2007 smo aktivno sodelovali kot zunanji eksperti pri projektih ERA (npr. ERA-ARD; ERA-Snowman: ERA-Safefood). Kot dokaz znanstvene odličnosti prispeva tudi dejstvo, da imamo v komisiji za podeljevanje Zoisovih nagrad, kot najvišjega priznanja za raziskovalno delo v Republiki Sloveniji, članico z 8 letnim mandatom. Prav tako je FKBV vključena v seznam EFSA (European Food Safety Authority) institucij, ki zanjo opravljajo izvedenska mnenja. Fakulteta ima individualno EFSA ekspertinjo. Uspešno povezujemo znanstveno-raziskovalne rezultate s stroko, kar dokazujemo s 160 objavljenimi strokovnimi deli v letu 2009. Raziskovalci si prizadevajo, da lahko temeljna spoznanja raziskav uspešno uporabi tudi praksa in da z znanjem, ki ga imajo, rešujejo konkretne probleme in na ta način doprinesejo k večji ustvarjalnosti, razvoju, splošni kakovosti življenja in prepoznavnosti.
Sodeluje z mednarodno priznanimi tujimi Univerzami:• Mendel University of Agriculture and Forestry Brno, Češka• University of Copenhagen, Danska• AGROSUP Dijon, Francija• FESIA, Francija
69
• Estonian University of Life Sciences, Estonija• HAMK University of Aplied Sciences (Hämeen ammettikorkeakoulu), Finska• Agricultural university of Athens, Faculty of Food Science and Technology, Grčija• Mediterranea Agronomic Institute of China, Kitajska• University of Zagreb, Hrvaška• Križevci College of Agriculture, Hrvaška• Universitá degli Studi di Firenze, Italija• Universitá di Bologna, Italija• Vilnaius Kolegija /Vilnius College of Higher Educartion, Faculty of Agrotechnologies, Litva• Univesity of Szeged, Madžarska• Georg-Avgust-Universität Göttingen, Nemčija• University of Kassel, Nemčija• University of Bonn, Faculty of Agriculture, Nemčija• Wageningen University, Nizozemska,• Christian Agricultural College, Nizozemska• Lapin Yiopisto University of Lapland, Finska• Kraljevska veterinarska in kmetijska univerza v Kopenhagnu, Danska• Szkola Glówna Gospodarstwa Wiejskiego, Poljska• Institutio Politecnico de Csastelo Branko, Portugalska• Universidade dos Acores, Portugalska• Universitatea ˝Dunarea de Jos˝ din Galati, Romunija• Slovenská pol'nohospodárska univerzita v Nitre/ Slovak agricultural University in Nitra, Slovaška• Universidad de Castilla-La Mancha, Španija• Universidad Pública de Nevarra, Španija• Universitat Rovira I Virgili, Španija• Adnan Menderes University, Turčija• Gaziosmanpasa University, Turčija• Ankara Üniversitesi, Turčija• Mustafa Kamel University• University of Beograd, Agricultural Faculty, Srbija• Agricultural Faculty, University of Novi Sad, Srbija• University of Mostar, Faculty of Agriculture, Bosna in Hercegovina• VIT University; Vellore, Indija• University of Pretoria, Faculty of Natural and Agricultural Sciences, Južna Afrika• University of Namibia, Windhoek, Namibija• Universty of Botswana, Faculty of Science, Botswana• Agricultural University of Tirana, Albanija• King Mongut's University of Technology Thonburi, Tajska• Norwegian University of Life Sciences, Norveška
Sodeluje oz. je sodelovala v mednarodnih projektih:Projekti 6. in 7. OP• PATHOGENCOMBAT,2005-2009• CHANNEL, 2004-2006• INCO, MARAMA II, 2007-2008
70
• EURO-MARC, 2007-2010• E-TRUST, 2006-2009• K-NET, 2006-2007• PROBIO, Interated promotion of biodisel chain, 2007-2009• Water Resources and their Management from now on referred to as KNet Water, 2006-2008• QualiRedFruits, 2010/2011• Establishment of the first regional commercially based certified laboratory for quality control moni, 2011-2013
Drugi mednarodni projekti• Socrates – EPIDORGE, 2004-2007• KVL, 2004 - 2007• ERA-ARD, 2006-2009• LDV, Creating a platform for communication between science and practice in organic food system, 2009-2011• Erasmus, Alternatives for ecological, 2006-2007• LDV, Ecologica e-learnig, 2005-2006• DAAD, 2007-2009• LDV, 2009-2011 (CENCIČ)• ERA-NET SAFEFOODERA (PROBIOSAFE), 2009-2011• ERA-NET SAFEFOODERA (RISKFOODCONT), 2009-2011• Zmanjšanje onesnaževanja tal in podtalnice z uporabo fitaz v prehrani neprežvekovalcev, 2010-2011• Erasmus, 2010 (A:BOREC??)• EUREKA, 2010-2012• SF-ANTISPOIL (EUREKA), 2011-2014• InterVeg, 2011-2014• TARO, 2010-2014• EUREKA – MSASN, 2010-2012• EUREKA – SF – ANTISPOIL, 2011-2014• Assessing and implementing sustainable management of agricultural effluents and agro-processing indu, 2010-2013
Preglednica 2: Spletni naslovi tujih šol, s katerimi ima Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede sklenjene bilateralne sporazume o sodelovanju
Belgija University of Gent http://www.ugent.be/enDanska The Royal Veterinary and Agricultural University http://www.kvl.dk/main.aspFinska Hame Polytechnic Mustiala http://www.hamk.fi/Francija ENESAD Dijon http://www.enesad.fr/
ESA Angers http://www.groupe-esa.com/ISAB Beauvais http://www.isab.fr/ISARA Lyon http://www.isara.fr/ISA Lille http://www.isa-lille.fr/ESAP Toulouse http://www.esa-purpan.fr/
71
INRA http://w3.inra.fr/Nemčija University of Kassel http://www.uni-kassel.de/Grčija Mediterranean Agronomic Institute of Chania,
Crete,http://www.maich.gr/
Technical Educational Institution of Athens http://www.teiath.gr/0en.htmMadžarska Attila Jozsef University of Sciences, Szeged,
Institute of Biotechnologyhttp://www.u-szeged.hu/eindex.ivy
Italija University of Bologna http://www.unibo.it/Portale/default.htmUniversity of Perugia http://www.unipg.it/University of Turin http://www.unito.it/
Makedonija Faculty of Agriculture Skopje http://www.zf.ukim.edu.mk/Nizozemska Dronten Professional Agriculture University http://www.cah.nl/
Wageningen University http://www.wau.nl/welcome.htmlNorvaška Agricultural University of Norway http://www.nlh.no/?avd=30Poljska Warsaw Agricultural University http://www.sggw.pl/Portugalska Politechnic Institute of Beja http://www.esab.ipbeja.pt/
University of Azores http://www.angra.uac.pt/Romunija University of agronomic and veterinary medicine
Bucharesthttp://www.agro-bucuresti.ro/
Srbija in Črna Gora
Faculty of Agriculture Belgrad http://www.agrifaculty.bg.ac.yu/
Faculty of Agriculture Novi Sad http://polj.ns.ac.yu/Španija University of Castilla-La Mancha http://www.uclm.es/
University of Publica de Navarra http://www.unavarra.es/Velika Britanija
University of Leeds http://www.leeds.ac.uk/
University of Glasgow http://www.gla.ac.uk/Scottish Agriculture Collage http://www.sac.ac.uk/University of Wales Aberystwyth http://www.wales.ac.uk/
72
22. Predmetnik: Predmetnik: AGRARNA EKONOMIKA, 3. stopnja1. letnik, 1. semesterŠifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam.
delo štud.
Ure SKUPAJ
ECTSPred. Sem. Vaje
8165
Osnove raziskovalnega dela v agrarni ekonomiki
Rozman 10 5 / 135 150 6
8166
Projektni management (prenosljive vsebine)
Pažek 10 5 / 135 150 6
8167
Individualno raziskovalno delo - seminar literatura
Izbran mentor / 5 / 445 450 18 (3)
SKUPAJ - obvezni predmeti 20 15 0 715 750 30DELEŽ - obvezni predmeti 2,7% 2,0% 0,0% 95,3% 100,0%1. letnik, 2. semesterŠifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam.
delo štud.
Ure SKUPAJ
ECTSPred. Sem. Vaje
8168
Individualno raziskovalno delo - seminar metodologija
Izbran mentor / 5 / 295 300 12 (3)
SKUPAJ - obvezni predmeti 0 5 0 295 300 12DELEŽ - obvezni predmeti 0,0% 1,7% 0,0% 98,3% 100,0% 12IZBIRNI PREDMETI, študent izbere en predmet 18 ECTS8169
Politična ekonomija kmetijstva Erjavec 10 5 / 435 450 18
8170
Podeželske študije in hrana Borec 10 5 / 435 450 18
8171
Modeliranje in simulacija sistemov ter razvoj strategij
Škraba 10 5 / 435 450 18
73
8172
Marketing in konkurenčnost v agroživilstvu
Pavlovič 10 5 / 435 450 18
8173
Izbrane vsebine iz managementa v kmetijstvu
Pažek 10 5 / 435 450 18
8174
Izbrana poglavja v kmetijski politiki Turk 10 5 / 435 450 18
8175
Aplikacijske raziskave s področja razvoja podeželja
Prišenk 10 5 / 435 450 18
SKUPAJ - obvezni + izbirni predmeti 750 302. letnik 3. semesterŠifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam.
delo štud.
Ure SKUPAJ
ECTSPred. Sem. Vaje
8176
Individualno raziskovalno delo I - doktorska disertacija
Izbran mentor / 10 / 740 750 30 (6)
SKUPAJ - obvezni predmeti 0 10 0 740 750 0DELEŽ - obvezni predmeti 0,0% 1,3% 0,0% 98,7% 100,0%2. letnik 4. semesterŠifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam.
delo štud.
Ure SKUPAJ
ECTSPred. Sem. Vaje
8177
Individualno raziskovalno delo II - doktorska disertacija
Izbran mentor / 10 / 740 750 30 (6)
SKUPAJ - obvezni predmeti 0 10 0 740 750 0DELEŽ - obvezni predmeti 0,0% 1,3% 0,0% 98,7% 100,0%3. letnik, 5. SemesterŠifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam.
delo štud.
Ure SKUPAJ
ECTSPred. Sem. Vaje
74
8178
Individualno raziskovalno delo III - doktorska disertacija
Izbran mentor / 10 / 740 750 30 (6)
SKUPAJ - obvezni predmeti 0 10 0 740 750 0DELEŽ - obvezni predmeti 0,0% 1,3% 0,0% 98,7% 100,0%3. letnik, 6. semesterŠifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam.
delo štud.
Ure SKUPAJ
ECTSPred. Sem. Vaje
8088
Doktorska disertacija Izbran mentor / 10 / 740 750 30 (6)
SKUPAJ - obvezni predmeti 0 10 0 740 750 0DELEŽ - obvezni predmeti 0,0% 1,3% 0,0% 98,7% 100,0%
()…. obseg organiziranih oblik študija
75
23. Delež izbirnosti po letnikih (razmerje med ECTS točkami, ki jih študent pridobi z obveznimi in izbirnimi vsebinami)(Po potrebi vstavite vrstice nad vrstico Skupaj.)
Letnik Obvezne vsebine Izbirne vsebine Praktično usposabljanje
Diplomska/magistrska naloga ali doktorska disertacija
Skupaj točke ECTS
1. letnik 42 ECTS / 70% 18 ECTS 30% / 60 ECTS / 100%2. letnik / / / 60 ECTS / 100% 60 ECTS / 100%3. letnik / / / 60 ECTS / 100% 60 ECTS / 100%Skupaj 42 ECTS / 23,3% 18 ECTS 10% / 120 ECTS / 66,67% 180 ECTS/ 100%
Obrazložitev: Doktorski študijski program Agrarna ekonomika je zasnovan na poudarjeni znastveno raziskovalni komponenti, pri čemer kandidat pridobi potrebne veščine in znanja na podlagi temeljnega predmeta (Metodologija in etika znanstveno-raziskovalnega dela).
76
24. Predmeti so medsebojno horizontalno povezani. da ne
Utemeljitev: Pridoljena znanja dotoranda v okviru temeljnega predmeta na tej stopnji študija mu omogoča sposobnost kritičnega razmišljanja tako v agrarni ekonomiki kot tudi v širšem kontekstu agroživilske verige.
25. Predmeti so medsebojno vertikalno povezani. da ne
Utemeljitev:Metodologija in etika znanstvenoraziskovalnega dela skupaj z dvema seminarjema (literatura, metodologija/eksperimentalno delo) predstavljajo ustrezno teoretsko in empirično podlago za izdelavo doktorske disertacije, kot končnega cilja tega študija. Od kandidatov na tretji stopnji študija se pričakujejo znanja in kompetence, ki so jih pridobili na drugi stopnji študijskega programa Agrarna ekonomika oz. primerljivih študijev.
26. V študijskem programu je predvideno praktično usposabljanje. da ne
27. Praktično usposabljanje bo trajalo - ur.
28. V ta namen so podpisani sporazumi in pogodbe z organizacijami, ki bodo omogočile praktično usposabljanje. da ne
Utemeljitev:
29. V ta namen so podpisani sporazumi in pogodbe z organizacijami, ki bodo omogočile praktično usposabljanje. da ne
Utemeljitev:
30. Pogoji za vpis v program:
Utemeljitev: V študijski program 3. stopnje Agrarna ekonomika se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:— študijski program 2. stopnje, — študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004,— študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 30 ECTS točk, ki jih kandidat pridobi z izpolnitvijo obveznosti pri naslednjih predmetih iz prvega semestra 2. stopenjskega magistrskega programa Agrarna ekonomika: teoretične in empirične analize v agrarni ekonomiki, osnove raziskovalnega dela v kmetijskem managementu, ekonomika in marketing v agroživilstvu, management ekoloških kmetij, proizvodni sistemi in trajnostni razvoj,
77
— študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS točkami.
31. Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:
Utemeljitev: V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva uspeh predhodno opravljenega študija (80 % povprečna ocena in 20 % ocena magistrskega, specialističnega ali diplomskega dela).
32. Visokošolski zavod kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom, in sicer kot opravljeno študijsko obveznost, ovrednoteno po ECTS. da ne
Utemeljitev:Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je razvila in bo tudi v prihodnje razvijala intenzivno sodelovanje z univerzami iz tujine. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru se trudimo skladno z razvojem študijskih programov in znanstvenega raziskovanja krepiti mednarodno sodelovanje s fakultetami in univerzami doma in po svetu. Mednarodno sodelovanje omogoča tudi organizacijo poletnih šol v tujem jeziku.
Pestro mednarodno sodelovanje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v mednarodnem visokošolskem prostoru poteka tudi v obliki številnejših izmenjav študentov in profesorjev. V tujini opravljene študijske obveznosti se študentu priznajo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Akademsko priznavanje omogoča uporaba evropskega sistema prenosa kreditnih točk ECTS (European Credit Transfer System), ki omogoča študentom mobilnost pri študiju na različnih univerzah v tujini na osnovi dodeljevanja in prenašanja akademskih kreditnih točk ter s tem olajšuje priznavanje opravljenih akademskih obveznostih študentov med partnerskimi ustanovami.Študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru lahko opravijo ustrezno strokovno prakso v izbrani organizaciji tudi med študijem v tujini ali na osnovi opravljanja prakse AIESEC, IAAS (International Assosiation of Agricultural Students) oziroma na kak drugi način iz študijskega programa smeri v katero je vpisan študent.
Študentom iz tujine ponuja fakulteta možnost študiranja na vseh smereh, ki jih izvaja. V primeru da bi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru študiralo 5 ali več tujih študentov bi izvajali predavanja v angleškem jeziku, do takrat pa je študentom omogočen tutorski sistem študija, v določenih primerih pa tudi predavanja v tujem jeziku. Študentom iz tujine ponuja fakulteta izvedbo izbirnih predmetov in študijskih vsebin v tujem jeziku. Program uvaja izbirne predmete, kar omogoča študentom, da bolje zaokrožijo svoj predmetnik študija v skladu z lastnimi poklicnimi ambicijami in z željami njihovih morebitnih štipenditorjev in potencialnih delodajalcev. Program temelji na sistemu prenosa kreditnih točk ECTS.
78
33. Prizna se lahko za največ _10_ ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa
Utemeljitev: Znanje, usposobljenost ali zmožnost se lahko prizna kot opravljena študijska obveznost, če je ovrednotena po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS. Sem sodijo tudi ECTS, pridobljeni v okviru Erasmus intenzivnih programov (IP) in drugih oblik študija na drugih univerzah. Priznano znanje se bo ovrednotilo z ECTS točkami. Maksimalna vsota je 10 ECTS.
34. Pogoji za napredovanje po programu:Za vpis v drugi letnik mora študent opraviti zbrati 45 ECTS, obvezno pa mora opraviti izpit iz predmeta Metodologija in etika v znanstveno raziskovalnem delu ter začeti s postopkom prijave doktorske teme, kar pomeni, da mora biti tema potrjena na Komisiji za znanstveno raziskovalno dejavnost fakultete.
Za vpis v tretji letnik mora biti doktorska tema potrjena na Komisiji za znanstveno raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru skladno s Statutom Univerze v Mariboru in pravilniki sprejetimi na podlagi tega statuta (PRAVILNIK O POSTOPKU PRIPRAVE IN ZAGOVORA DOKTORSKE DISERTACIJE NA UM ŠT. a 7//20, sprejet na 14. redni seji Senata Univerze v Mariboru, z dne 23. 9. 2008).
Pogoji napredovanja in ponavljanja so navedeni v Statutu Univerze v Mariboru (uradno prečiščeno besedilo)(STATUT UM-UPB9) – Uradni list RS št. 6/2012, z dne 27. 1. 2012 (http://www-uni-mb.si/področje. aspx?id=1150)
35. Predvideno je, da bo delež študentov, ki bodo napredovali v višji letnik, po letnikih:
Utemeljitev: Analiza napredovanja rednih študentov (v %) 3. stopnja »AGRARNA EKONOMIKA« (Vir: AIPS – Poročilo o napredovanju glede na način študija)
36. Glede na število vpisanih študentov je predviden 30 % delež doktorandov.
79
37. Pogoji o prehodih med programi:
Utemeljitev: Direktni prehodi na doktorski študijski iz študijskih programov niso možni. Možen je pa prehod iz drugega doktorskega programa vendar je treba zadostiti pogojem o ponovni prijavi doktorske teme, kot predvideva Statut UM.
Za študente, ki študirajo na enovitem doktorskem študiju po programih pred novelo Zakona o visokem šolstvu je možen direkten prehod pod pogojem, da imajo odobreno temo doktorske disertacije v skladu s postopkom, ki je predviden v Statutu Univerze v Mariboru.
Študentom vpisanim na doktorske študijske programe pred novelo Zakona o visokem šolstvu se priznajo obveznosti prvega letnika (60 ECTS).
VPIS PO MERILIH ZA PREHODE
Po merilih za prehode se v 2. letnik študijskega programa 3. stopnje Agrarna ekonomika lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:
-študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004, in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk,
-študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk .
38. Program vsebuje dele, ki jih je mogoče posamezno zaključiti. da ne
Utemeljitev:Tretjestopenjski študijski program 'Agrarna ekonomika' nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.
39. Pogoji za dokončanje študija:
Utemeljitev:Študent opravi vse s študijskim programom predvidene obveznosti, napiše in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo in tako zbere vsaj 180 ECTS. Pogoj za dokončanje doktorskega študija Agrarne ekonomike je uspešen zagovor doktorske disertacije v skladu s Statutom Univerze v Mariboru ter Pravilnikom o pripravi in zagovoru doktorske disertacije (v nadaljnjem besedilu Pravilnik). Kandidat lahko pristopi k zagovoru doktorske disertacije, ko opravi obveznosti doktorskega študija (tj. ko prijavi doktorsko temo in napiše doktorsko disertacijo ter v skladu s Pravilnikom prejme pozitivno oceno Komisije za oceno disertacije. Ker je doktorski študij v neposredni povezavi s temeljnim poslanstvom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru – vrhunskim znanstveno raziskovalnim delom, ki je osnova za uspešno pedagoško delo, je kvaliteta doktorskih disertacij izrednega eden izmed temeljev za zagotavljanje kakovosti znanstveno raziskovalnega dela na Fakulteti. Doktorska disertacija mora predvsem zadostiti pogoju izvirnosti in mora predstavljati izvirni znanstveni prispevek na področju, ki ga obravnava. Poleg tega morajo biti izsledki in metodologija disertacije še pred promocijo podvrženi tudi kritični presoji v mednarodni znanstveni javnosti. Za objavo štejejo tudi članki v tisku, če kandidat predloži ustrezno potrdilo uredništva.
80
40. Strokovni oziroma znanstveni naslov:
Po uspešno zaključenem študiju in opravljenih vseh obveznostih pridobi kandidat-ka strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur.l. RS, št. 47/1998), in sicer kot
'doktor znanosti s področja agrarne ekonomike' ali'doktorica znanosti s področja agrarne ekonomike.
C.3 PRVA AKREDITACIJA SKUPNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV
1. Visokošolski zavodi, ki bodo sodelovali pri izvajanju skupnega študijskega programa, so v državi, v kateri delujejo, akreditirani oziroma ustrezno priznani. da ne
2. V vseh sodelujočih državah je začet postopek za akreditacijo skupnega študijskega programa. da ne
3. Opredeljeno je sodelovanje visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa.
da ne
Utemeljitev:
4. Določena je vsebina in oblika skupne diplome in priloge k diplomi ter način podeljevanja. da ne
Utemeljitev:
5. Delež študijskega programa, ki ga bo izvajal eden ali več visokošolskih zavodov iz Republike Slovenije, je ______________ .
Utemeljitev:
81
D. PODALJŠANJE AKREDITACIJED.1 PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
1. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda. da ne
Utemeljitev:
2. Visokošolski zavod ima predstavnika vodstva, ki je odgovoren za kakovost in razvoj. da ne
3. Oseba, odgovorna za zagotavljanje kakovosti, je (ime, priimek in funkcija)Utemeljitev:Mag. Vogrin je bil imenovan s strani dekana FKBV dne ______________.
4. Določene so pristojnosti, pooblastila in odgovornosti vseh zaposlenih. da ne
5. Visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev o: izobraževalni, da ne znanstveni, da ne raziskovalni, da ne umetniški, da ne strokovni dejavnosti. da ne
Utemeljitev:
SENAT, komisije
6. Študenti sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev o: izobraževalni, da ne znanstveni da ne raziskovalni, da ne umetniški, da ne strokovni dejavnosti. da ne
Utemeljitev:
7. Študenti sodelujejo v vseh organih zavoda. da ne
82
Utemeljitev:
8. Visokošolski zavod ima urejene evidence o svoji dejavnosti. da ne
Utemeljitev:
9. Visokošolski zavod zbira podatke o zanimanju kandidatov za vpis v razpisane študijske programe ter jih obvešča o študiju na svojem zavodu. da ne
10. Visokošolski zavod vsako leto naredi analizo vpisa. da ne
Utemeljitev:
11. Visokošolski zavod spremlja: učne izide študentov, da ne prehodnost študentov, da ne dejansko trajanje študija. da ne
Utemeljitev:
12. Visokošolski zavod vsako leto naredi analizo študija. da ne
Utemeljitev:
13. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, po letnikih je: iz 1. v 2. ___%, iz 2. v 3.___%.
(Po potrebi nadaljujte.)
Utemeljitev:
14. Delež študentov, ki ponavljajo letnik, po letnikih je ___%.
Utemeljitev:
15. Povprečno število opravljanj izpitov je ___.16. Povprečno število komisijskih izpitov je ___.
83
Utemeljitev:
17. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v zadnjih 7 letih je:
Utemeljitev:
18. Visokošolski zavod zbira informacije o nadaljnjem študiju svojih diplomantov. da ne
19. Visokošolski zavod spremlja: diplomante po zaključku študija, da ne delodajalce svojih diplomantov. da ne
20. Visokošolski zavod ima karierni center. da ne
Utemeljitev:
21. Zaposljivost diplomantov v: 6 mesecih je ___%, enem letu je ___%,
Utemeljitev:
22. Organizirano je anketiranje študentov in izvajanje drugih instrumentov merjenja kakovosti o:
izvedbi in organiziranosti študijskih programov v celoti, da ne pedagoški izvedbi po predmetih, da ne kakovosti storitev strokovnih oz. podpornih služb. da ne
Utemeljitev:
23. Z izsledki anket in drugih instrumentov merjenja kakovosti se seznanja: študente, da ne pedagoge, da ne raziskovalce, da ne strokovne delavce. da ne
24. Izsledke anket in drugih instrumentov merjenja kakovosti se upošteva pri: preoblikovanju, da ne
84
posodabljanju, da ne razvijanju študijskih programov, da ne izboljševanju pedagoškega dela, da ne razvoju kakovostnih podpornih storitev, da ne razvoju celovite kakovosti zavoda oz. programa. da ne
Utemeljitev:
25. Visokošolski zavod vsako leto načrtuje svoje znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo ter o njem poroča vsem deležnikom zavoda.
da ne
Utemeljitev:
26. Znanstvena, raziskovalna, umetniška oziroma strokovna dejavnost visokošolskega zavoda je skladna z njegovim strateškim načrtom in nacionalnimi ter evropskimi usmeritvami in standardi. Razvija se na vseh področjih, s katerih so študijski programi, ki jih zavod izvaja. da ne
Utemeljitev:
27. Visokošolski zavod zagotavlja, da se sodobna znanstvena, raziskovalna, umetniška oziroma strokovna spoznanja uporabljajo v izobraževanju. da ne
Utemeljitev:
28. Visokošolski zavod skrbi za to, da: zaposleni razširjajo ugotovitve iz svojega znanstvenega, raziskovalnega,
umetniškega oziroma strokovnega dela z rednim objavljanjem v mednarodnih in domačih recenziranih strokovnih oziroma znanstvenih publikacijah ali tako, kot določa stroka; da ne
imajo zaposleni patentne prijave in odobrene patente oziroma umetniške dosežke, kot jih določa mednarodna praksa; da ne
zagotavlja prenos znanja v prakso (tako v poučevanje na zavodu kot v gospodarstvo in negospodarstvo), da ne
o vsem tem vodi ustrezno evidenco. da ne
Utemeljitev:
85
D.2 PODALJŠANJE AKREDITACIJE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
1. Študijski program je v celoti javno objavljen. da ne
Utemeljitev:Študijski program je javno objavljen na spletni strani Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=425 (pod: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede 1. stopnja (UN) Kmetijstvo) ter spletni Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede:http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/component/content/article/41/1295-studij-1-stopnja.
2. Za zagotavljanje učnih izidov študentov in ciljev visokošolskega zavoda ter njegovih organizacijskih enot ima zavod primerna razmerja med številom visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, podpornih delavcev, tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev, ter med številom študentov. da ne
Utemeljitev:Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede izvaja 12 študijskih programov; in sicer 7 programov 1. bolonjske stopnje, 3 programe 2. stopnje ter 2 programa 3. stopnje.
Kadrovska struktura je skladna s kadrovsko politiko zaposlovanja oz. kadrovskim načrtom.
Razmerje med številom redno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev in številom študentov je:- število študentov na enega visokošolskega učitelja in sodelavca je: 8,70 (618/71)- število študentov na enega strokovnega delavca je: 47,53 (618/13).
3. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, je po letnikih:
Analiza napredovanj študentov (v %) 3. stopnja - študijski program »Agrarna ekonomika« iz 1. v 2. letnik: 85%, iz 2. v 3. letnik: 67%.
Utemeljitev:
4. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v letih od zadnje akreditacije je:
Utemeljitev: Delež doktorantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v letih od zadnje akreditacije
Študijsko leto Št.vpisanihštudentov
Št.doktorantovpo letih
Št.doktorantovpo letih
Št.doktorantovskupaj
%doktorantov
2009/10 % 2010/11 %
86
2007/2008 IZREDNI 7 - 1 14,3 1 14,3
2008/2009 IZREDNI 5 - - 1 20 1 20
2009/2010 IZREDNI 2 - - - - - -
2010/2011 IZREDNI 3 - - - - - -
ŠT.DOKTORANTOV
SKUPAJIZREDNI 17 0 2 2
5. Kadrovska struktura je: stabilna, da ne primerna stopnji in vrsti študijskega programa. da ne
Utemeljitev:Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je skupno zaposlenih 96 delavcev in sicer 71 na fakulteti ter 25 na posestvu Univerzitetni kmetijski center.Delež redno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (po izvolitvi) na vse zaposlene na fakulteti je 52%, delež glede na zaposlene brez posestva UKC pa je 70%.Delež znanstvenih delavcev na vse zaposlene je 53%, delež znanstvenih delavcev na zaposlene brez posestva UKC pa je 72%. Delež znanstvenih delavcev je nekoliko višji, saj imamo zaposlena 2 raziskovalca na projektih za določen čas.Pri izvedbi študijskih programov sodeluje 51 redno zaposlenih učiteljev in sodelavcev ter 36 zunanjih visokošolskih učiteljev in sodelavcev. FTE redno zaposlenih učiteljev in sodelavcev je 50, zunanjih učiteljev in sodelavcev pa 6,33.Glede na navedeno izvedejo redno zaposleni 89% študijskega procesa, zunanji sodelavci za 11% študijskega procesa.Delež redno zaposlenih podpornih delavcev na fakulteti je 100%.
6. Visokošolski zavod po potrebi, glede na rezultate samoevalvacij, posodablja: vsebino učnih načrtov, da ne metode učenja in poučevanja. da ne
Utemeljitev:Visokošolski učitelji in drugi sodelavci skrbijo za odgovorno in ustrezno izvedbo pedagoškega procesa in za pripravo kakovostnih študijskih gradiv. Fakulteta nosilce posameznih učnih enot pozove k pregledu vsebin učnih načrtov, posodobitvi literature, načina ocenjevanja itd. Vsak izvajalec pedagoškega procesa še dodatno izboljša kvaliteto izobraževanja svoje učne enote z vključevanjem strokovnjakov iz prakse in z organiziranjem strokovnih ekskurzij za študente.
7. Študenti so sproti obveščeni o vsaki spremembi študijskega programa. da ne
87
Utemeljitev:Študenti so s spremembami seznanjeni preko spletne strani fakultete, v začetku študijskega leta pa predstojniki kateder seznanijo študente s študijskim programom, torej tudi z morebitnimi spremembami. Na univerzitetnih straneh AIPSa so objavljeni predmetniki za vse bolonjske programe, kjer so spremembe sproti ažururane, na spletni strani FKBV pa so objavljeni podatki o študijskih programih, ki pa jih posodabljamo enkrat na leto (običajno v začetku koledarskega leta).
8. Mobilnost študentov je omogočena in vzpodbujana s priznavanjem kreditnih točk med visokošolskimi zavodi. da ne
Utemeljitev:Fakulteta spodbuja študente, da lahko opravljajo del študijskih obveznosti na tuji instituciji, kreditne točke se jim priznajo, če so v tujini opravili izpit iz primerljivega ali enakega predmeta v istem obdobju. Priznajo se jim v obliki priloge k diplomi ali priznanih predmetov.
9. Število študentov drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov, ki so prišli na del izobraževanja na ta program, je 1.
10. Število študentov, ki so odšli na del izobraževanja na drugi domači ali tuji zavod, je 1.Utemeljitev:
Konkretno znotraj tega programa ni bilo formalno vključenih študentov, ki bi prihajali iz drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov, so se pa študentje zainteresirani za nadaljevanje tro-stopenjskega študija Agrarne ekonomike pojavljali tudi med prihajajočimi študenti na nižjih stopnjah študija. Edino delno izjemo predstavlja doktorski kandidat, ki prihaja iz znanstevo-raziskovalnega središča Bistra. Kar se tiče števila študentov, ki so odšli na del izobraževanja v tujino je to ena kandidatka, ki je opravila usposabljanje na področju ekonometričnega modeliranja v LSE (London School of Economics).
9. Število študentov drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov, ki so prišli na del izobraževanja je 70, vendar pri tem navajamo število vseh študentov vseh treh stopenj ter vseh študijskih programov. Pri prijavi namreč študenti ne izbirajo študijskega programa, temveč izbirajo posamezne predmete, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam in interesom.Število INCOMING študentov je vsako leto višje od števila OUTGOING študentov in se giblje okrog 10 na leto. Večina le-teh se odloča za izmenjavo za en semester, nekaj (nekje 2 – 4 študenti) pa za oba semestra. Študentom ob prijavi svetujemo, da izbirajo predmete enega študijskega programa, vendar dopuščamo, da izbirajo tudi predmete različnih programov.Podatki o izmenjavah v zadnjih letih:2006/2007: 9 izmenjav (študenti iz Francije, Španije), št. izmenjav z namenom opravljanja prakse ni znano2007/2008: 13 izmenjav (študenti iz Portugalske, Francije, Španije in Turčije) 8 izmenjav z namenom opravljanja prakse
88
2008/2009: 9 izmenjav (študenti iz Estonije, Poljske, Francije, Grčije in Slovaške) 10 izmenjav z namenom opravljanja prakse 1 študent iz druge članice UM, ki opavlja prakso izbirni predmet 2009/2010: 12 izmenjav (študenti iz Turčije, Španije, Francije in Slovaške) od tega 1x na 3. stopnji, 3 x na 2. stopnji in 8 x na 1. stopnji 6 izmenjav z namenom opravljanja prakse, 1 študentka iz druge članice UM, ki opravlja prakso
2010/2011: 10 izmenjav (študenti iz Nemčije, Španije, Češke in Slovaške) od tega 2x na 3. stopnji, 3x na 2. stopnji in 5x na 1. stopnji 4 izmenjave z namenom opravljanja prakse2011/2012: 11 izmenjav, vendar število še ni dokončno (potekajo še prijave za 2. semester) (študenti iz Španije, Francije, Slovaške, Turčije in Srbije) od tega 1x na 3. stopnji, 2x na 2. stopnji in 8x na 1. stopnji.
10. Fakulteta spodbuja študente, da opravljajo del študijskih obveznosti na drugi instituciji. To lahko storijo v okviru nacionalne mobilnosti (izmenjava z drugimi univerzami v Sloveniji) ali v okviru mednarodne mobilnosti (izmenjave s partnerskimi univerzami v tujini). Kreditne točke se jim priznajo, v obliki priloge k diplomi ali priznanih predmetov pri nas, če so v tujini opravili izpit iz primerljivega ali enakega predmeta.Študenti se doslej še niso posluževali mobilnosti v okviru nacionalne mobilnosti. Le v manjšem številu se odločajo za daljše izmenjave v tujini (3-12 mesecev)2006/2007: 2 izmenjavi na dodiplomskem študiju (2x stari UNI); (Nemčija, Poljska)2007/2008: 2 izmenjavi na dodiplomskem študiju (1x stari UNI in 1x stari VVS); (Portugalska, Španija), 2 izmenjavi z namenom opravljene prakse (2x stari dodiplomski program)2008/2009: 6 izmenjav na dodiplomskem študiju (5x stari UNI in 1x stari VVS); (Portugalska)2009/2010: 1 izmenjava na 1. stopnji (1x VVS); (Grčija)2010/2011: 3 izmenjave na 1. stopnji (2x UNI in 1x Biosistemsko inženirstvo); (Francija, Španija in Nemčija)2011/2012: Prijave so še možne; doslej sta že na mobilnosti 2 študentki (1x Agronomija 1. stopnja in 1x Varnost hrane 2. stopnja); (Nizozemska)
Nasprotno pa se radi in v večjem številu udeležujejo krajših izmenjav (običajno 2 tedna) v okviru poletnih šol in intenzivnih programov. V zadnjih nekaj letih se takih izmenjav poslužuje letno 10-15 študentov. Že več let zapored se študenti in predavatelji udeležujejo sledečih intenzivnih programov in poletnih šol:• »The development of agri-food localised chains in European mountain areas« • »RURAL DEVELOPMENT IN THE ENLARGED EUROPEAN UNION«• »Organic food production chain«• »Summer Academy on Organic Animal Breeding and Organic Animal Husbandry«
89
2007/2008 je bilo to 13 študentov, 2008/2009 in 2009/2010 vsakokrat po 14 študentov, 2010/2011 se podatki še dopolnjujejo (po trenutnih informacijah je bilo 9 udeležencev).
11. Visokošolski zavod zagotavlja pomoč pri učenju in svetovanju študentom. da ne
Utemeljitev:Začetki tutorstva na naši fakulteti segajo v leto 2006. Takrat se je oblikovala ideja o oblikovanju tutorstva na fakulteti. Naredil se je nabor tutorjev (študenti in visokošolski učitelji) in izdelan je bil koncept o delovanju tutorskega sistema. V nadaljnjih letih smo strmeli k izboljšavi tutorskega sistema. V študijskem letu 2010/11 smo zapisali izhodišča za program študentov tutorjev in učiteljev tutorjev. Naši primarni cilji so usmerjanje študentov pri študiju, posredovanje ustreznih informacij (s tema dvema ciljema želimo izboljšati kvaliteto znanja vsakega študenta) in nazadnje krepiti dobre medsebojne odnose na fakulteti, ki so ključnega pomena za uspešno in motivirano delo.
S tutorstvom želimo doseči naslednje dolgoročne cilje:1. Izboljšati prehodnost študentov v višji letnik z rednim vpisom.2. Izboljšati kvaliteto znanja.3. Krepiti pripadnost fakulteti.4. Premostiti težave novincem pri vključevanju v novo okolje.5. Omogočiti pridobivanje pedagoških izkušenj študentom FKBV.6. Krepiti odnose med študenti ter študenti in visokošolskimi učitelji.7. Spodbujati kreativnost in radovednost študentov (postavljanje vprašanj).8. Nuditi psihološko podporo in motivacijo.
Tutorji študenti opravljajo svoje delo z namenom uresničevanja zgoraj navedenih ciljev. Tutorji študenti nudijo oporo in pomoč študentom (novincem) za lažjo vključitev v študijski proces, jih usmerjajo ter posredujejo študijske in socialne napotke. Tutorji s študenti kontaktirajo po elektronski pošti (osebno) ali na skupinskih srečanjih. Na srečanjih jim posredujejo informacije glede študijskih in ob študijskih dejavnosti (študij v tujini, opravljanje prakse, študijsko gradivo, pravilen pristop k osvajanju študijske snovi …). V zadnjem študijskem letu so tutorji študentje izvedli 103 ure tutorstva. Na srečanjih so obravnavali izbrano tematiko (učno snov posameznega predmeta). V novem študijskem letu želimo doseči, da bodo ta srečanja dovolj promovirana in jih bo obiskovala večja množica študentov (v letu 2010/11 so bila to v večini primerov individualna srečanja). Na koncu študijskega leta smo izvedli anketo, ki je pokazala, da si študentje želijo pomoč tutorjev študentov. Spraševali smo jih tudi, ali bi poleg obveznih vaj in predavanj pri bazičnih predmetih 1. letnika obiskovali skupinska srečanja, ki bi jih vodili tutorji. Rezultati so pokazali, da jih tovrstna pomoč zanima. Zato smo se odločili, da v novem šolskem letu temu posvetimo več časa in bolj aktivno vključimo tudi nosilce predmetov.
12. Visokošolski zavod omogoča in vzpodbuja sodelovanje študentov pri znanstveno-raziskovalnem, umetniškem in strokovnem delu. da ne
90
Utemeljitev:Študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede so vključeni v znanstveno-raziskovalne in strokovne projekte, navajamo nekatere: Projekt FP7-SME New agricultural practices for quality production of red fruits enriched in healthy compound Analiza avtohtonega materiala izbranih vrst metuljnic kot pomoč pri ohranjanju biodiverzitete in žlahtnjenju v spreminjajočih se podnebnih razmerah, Vseživljenjsko e-izobraževanje na področju ekološkega kmetijstva, Izboljšanje rodovitnosti tal v spreminjajočih se podnebnih razmerah in gospodarjenje z dušikom ter ogljikom s prezimno ozelenitvijo njiv, Raba travinja za ohranjanje pestrosti, ekološko kmetovanje in zagotavljanje trajnih in kakovostnih pridelkov krme, Akumulacija dušika, čas zaoravanja in rezidualni učinki dosevkov na ozelenitev tal, Potencial in maksimiranje simbiotske vezave dušika pri metuljnicah za kratkotrajno prezimno ozelenitev tal, Analiza prireje volovskega mesa na kmetijah demografsko ogroženih območij severovzhodne Slovenije, Sodobnim trendom in klimatskim spremembam prilagojene tehnologije pridelovanja lucerne, Večnamenska vloga podorin v kmetijski pridelavi, Gospodarjenje na traviščih, floristična pestrost in trpežnost rastlin, Optimizacija tehnike pridelave in ugotavljanje kakovosti krmnih rastlin, CRP V1-1051 Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik trajnostnega razvoja - modelni pristop na primeru Celjske kotline, CRP V4-0537 Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves, Bilaterala Slovenija-Izrael: Razvoj robotskega sistema za ciljni nanos fitofarmacevtskih sredstev v sadovnjakih in vinogradih, CRP V4-0537: Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves, EUREKA: MSASN CRP V4 – 0332 Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin CRP V4 – 0334 Razvoj sistema za podporo odločanju na ekoloških kmetijah CRP V4 – 1059 Analiza stanja in možnosti javno zasebnega partnerstva pri trženju lokalnih prehrambenih izdelkov iz gorsko hribovskih območij CRP V7 – 1118 Ekonomika ekoloških kmetij v Sloveniji CRP V4 – 0101 Razvoj metodološkega orodja za kvantitativno ocenjevanje multifunkcionalnosti kmetijstva EURO-MARC (2007-2010) E-Trust (2006-2009) K-net (2006 – 2007) J4 - 9532 Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave,
91
CRP V4 – 0332 Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin.
Študenti, ki so vključeni v znanstevno-raziskovalne in strokovne projekte sodelujejo v nekaterih fazah raziskovalnega in strokovnega dela. Sodelujejo pri raziskovalnem delu v laboratorijih, zbiranju podatkov, pri obdelavi podatkov in glede na strokovno usposobljenost tudi pri interpretaciji dobljenih rezultatov ter oblikovanju predlogov in usmeritev.
13. Visokošolski zavod spodbuja študente k vključevanju v strokovno delo in povezovanju z gospodarstvom in negospodarstvom.
da ne
Utemeljitev:Študenti UM FKBV se na fakulteti vključujejo tudi v strokovno delo, ki je povezano z gospodarstvom in negospodarstvom. Študenti UM FKBV, ki so vključeni v strokovno delo, ki je povezano z gospodarstvom in negospodarstvom, sodelujejo v vseh fazah strokovnega dela. Sodelujejo pri pripravi in izvajanju projektov.Nosilec posameznega predmeta glede na stopnjo obsega in kakovost dela študenta presodi, koliko in katere študijske obveznosti se študentu, zaradi sodelovanja v projektu, priznavajo v okviru obveznosti izvajanja rednega študija (če je tako definirano v učnem načrtu).
14. Visokošolski zavod spremlja zaposlovanje svojih diplomantov, njihov nadaljnji študij in strokovno izpopolnjevanje ter jim pri tem svetuje. da ne
Utemeljitev:Na fakulteti spremljamo zaposlovanje svojih diplomantov na več načinov – s tem zagotavljamo večjo verodostojnost podatkov. Zaposlovanje spremljamo skozi anketni vprašalnik, preko podatkov Alumni kluba FKBV ter zbiranja podatkovne baze preko učiteljev FKBV. Anketni vprašalnik pošljemo diplomantom po končanem študiju, v Alumni klubu se zbirajo podatki o zaposlovanju, učitelji zbirajo podatke o zaposlovanju svojih diplomantov v zbir podatkov.Svetovanje študentom o nadaljevanju študija poteka tudi v okviru predstavitev usmeritev programov druge stopnje za študente zaključnega letnika dodiplomskega študija, v okviru informativnih dnevov. Študijske programe predstavljajo in o njih svetujejo tudi učitelji in sodelavci skozi predavanja in predstavitve študija na II. stopnji kot nadgradnja vsebin na I. stopnji. Za zelo dobre diplomante pa se posamezni predstojniki programov tudi angažirajo, da jih »povabijo« in jim svetujejo glede njihovega nadaljnjega študija oz. poklicne poti.
15. Visokošolski zavod organizirano skrbi za ohranjanje in vzdrževanje stikov s svojimi diplomanti. da ne
Utemeljitev:
92
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede skrbi za ohranjanje in vzdrževanje stikov s svojimi diplomanti na več in različne načine:- preko Alumni kluba,- preko organiziranih dogodkov, aktivnosti (seminarji, konference, posveti, srečanja ...),- preko Strateškega sveta FKBV.
Po zaključku dodiplomskega študija imajo diplomanti možnost, da se vključijo v ALUMNI KLUB FKBV, ki jim omogoča:- vzpostaviti in negovati povezanost in komunikacijo med diplomanti vseh generacij,- negovati pripadnost diplomantov šoli,- promocija dosežkov članov kluba,- prispevek k večji prepoznavnosti diplomantov tako doma kot v tujini, v javnem in
zasebnem sektorju,- ustvarjati in spodbujati sodelovanje med člani alumni kluba, gospodarskimi subjekti in
drugimi družbenimi institucijami,- možnosti za sodelovanje diplomantov pri razvijanju programov,- prispevati k osebnemu in strokovnemu razvoju posameznikov in organizacij,- aktivno sodelovanje pri razvoju družbe,- diplomantom omogočiti druženje in povezovanje.Vsaka fakulteta je komunikacijski prostor ljudi, ki so, hote ali nehote, povezani v mrežo nastalo s študijem in delom posameznikov in ki jo sestavljajo različne generacije, discipline in tudi narodnosti. S klubom ALUMNI Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede vzpostavljamo in razvijamo sodelovanje ter povezovanje šole s svojimi diplomanti, negujemo pripadnost diplomantov ustanovi ter skrbimo za ugled izobrazbe in poklica pridobljenih na naši fakulteti. Izzivi prihodnosti namreč zahtevajo tudi aktiviranje vseh razpoložljivih znanj naših bivših študentov, zaposlenih in prijateljev naše fakultete.Alumni klub je na Fakulteti zelo dejaven in organiziran v društvo, ki ga vodi nekdanja diplomantka, direktorica ene vodilnih podjetij na področju kmetijstva. Za administrativno in tehnično podporo teh aktivnosti skrbijo strokovne službe FKBV.
Opomba: Polja za utemeljitev so omejena (na 1500 znakov s presledki ali 3000 znakov s presledki).
Kraj in datum: Hoče, 16. 2. 2012
Odgovorna oseba: Podpis:(ime, priimek in funkcija)Izr. prof. dr. Mario Lešnik, dekan
93
E. PRILOGE
E.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
1. Za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda je treba predlogu priložiti:poslanstvo, vizijo in strategijo visokošolskega zavoda, osnutek akta o ustanovitvi oziroma akt o ustanovitvi in osnutek statuta visokošolskega zavoda ter osnutek poslovnika kakovosti;
2. sklep senata univerze, če gre za ustanavljanje oziroma preoblikovanje članice univerze;
3. mnenje ustanovitelja, če gre za ustanavljanje javnega visokošolskega zavoda;4. načrt za mednarodno sodelovanje visokošolskega zavoda, predvsem v skupnem
evropskem visokošolskem prostoru;5. podatke o raziskovalnih programih, projektih in raziskovalnih skupinah ; 6. kadrovski načrt, podatke in dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in
visokošolskih sodelavcih: dokazila o veljavni izvolitvi v naziv, dokazila o tistih, ki izvolitve še nimajo, pripravljena v skladu z minimalnimi standardi agencije (biografije, bibliografije, projekti, patenti, objave, nagrade ...), izjave o sodelovanju in soglasja delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen;
7. osnutek meril o izvolitvah v naziv;8. dokazila o prostorih in opremi: ustrezno dokazilo o lastništvu oziroma najemne
pogodbe, uporabna dovoljenja, popis opreme, izjave o varnosti;9. načrt za izvedbo študijskega programa, kadar so prostori in oprema na različnih
lokacijah;10. dokazila o zagotovljenih finančnih sredstvih, in sicer pogodbe o zagotavljanju
sredstev, sklep upravnega odbora univerze in drugo; 11. mnenja pristojne zbornice (združenj delodajalcev) ali drugih institucij, pristojnih za
področja, s katerih so študijski programi; 12. dogovore s podjetji o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih
študentov.
Mnenja iz 11. točke je treba priložiti, če bo visokošolski zavod izvajal programe prve in druge stopnje, dogovore s podjetji iz 12. točke pa za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično usposabljanje študentov.
E.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Za prvo akreditacijo študijskega programa je treba predlogu priložiti:1. sklep senata univerze in sklep senata članice univerze oziroma samostojnega
visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu programu;2. učne načrte;3. najmanj tri tuje priznane oziroma akreditirane študijske programe iz različnih držav,
če gre za regulirane poklice, primerjavo z določbami iz ustrezne direktive Evropske unije oziroma dokazilo o skladnosti predvsem glede predpisanega števila ur, vsebine
94
programa, znanja oziroma veščin, ki se pridobijo tako s teoretičnim kot praktičnim izobraževanjem;
4. kadrovski načrt, dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih: dokazila o veljavni izvolitvi v naziv za vse nosilce predmetov (oziroma o začetem postopku za vnovično ali nadaljnjo izvolitev) v skladu z minimalnimi standardi agencije (biografije, bibliografije, projekti, patenti, objave, nagrade ...), izjave o sodelovanju, soglasja delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen, dokazilo, da bo najmanj polovica visokošolskih učiteljev in sodelavcev polno zaposlena;
5. merila o izvolitvah v naziv;6. podatke o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški
obveznosti;7. načrt o mednarodnem sodelovanju (na področju, s katerega je študijski program);8. dokazila o vzpostavljenih razmerah za znanstveno, raziskovalno oziroma umetniško
oziroma strokovno delo: bibliografski podatki, spletni naslov, s katerega so razvidni znanstveni, raziskovalni projekti ali programi, raziskovalne skupine ali raziskave za gospodarstvo;
9. dokazila o prostorih in opremi ter načrt za izvedbo študijskega programa; 10. analizo zavoda za zaposlovanje ali elaborat pristojne zbornice ali združenja
delodajalcev ali drugih institucij, pristojnih za področje, s katerega so študijski programi, o možnostih za zaposlovanje diplomantov;
11. dogovore ali pogodbe s podjetji o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov;
12. poslovnik kakovosti;13. samoevalvacijsko poročilo zavoda, če že izvaja druge akreditirane študijske programe.
Mnenja iz 10. točke je treba priložiti, če se akreditira program prve ali druge stopnje, dogovore s podjetji iz 11. točke pa za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično usposabljanje študentov.
E.3 AKREDITACIJA SKUPNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Predlogu za akreditacijo skupnega študijskega programa je treba priložiti:1. pogodbo, sporazum ali drugo uradno potrjeno obliko vzajemne opredelitve
sodelovanja visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa, ki jo podpišejo vsi visokošolski zavodi. Pogodba mora vsebovati zlasti podatke: o vseh sodelujočih visokošolskih zavodih z navedbo njihovega
statusa po nacionalni zakonodaji, njihove akreditacije oziroma ustreznega drugega javnega priznanja, ter kratko predstavitvijo njihovega delovanja,
o deležih, ki jih pri izvajanju skupnega študijskega programa prevzemajo posamezni sodelujoči visokošolski zavodi, še zlasti pa o deležih, ki jih prevzemajo visokošolski zavodi iz Republike Slovenije,
95
o akreditaciji delov skupnega študijskega programa, ki jih izvajajo sodelujoči visokošolski zavodi iz tujine,
o načelih in načinih skupnega spremljanja, izboljševanja in zagotavljanja kakovosti,
o pogojih za vpis študentov v skupni študijski program, o uporabi učnih jezikov, o finančnih obveznostih pri izvajanju skupnega študijskega
programa, o vsebini in obliki diplome ter načinu podeljevanja diplom, o vsebini in obliki priloge k diplomi ter načinu podeljevanja priloge
k diplomi, o drugih medsebojnih pravicah in obveznostih sodelujočih
visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa s posebnim poudarkom na pravicah študentov;
2. obrazec diplome in priloge k diplomi;3. podatke o vseh nosilcih študijskega programa, tudi tistih delov
programa, ki se izvajajo na sodelujočih oziroma tujih visokošolskih zavodih.
E.4 PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA IN ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
Za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda in študijskega programa je treba predlogu priložiti:
1. ustanovitveni akt in statut visokošolskega zavoda;2. samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda za študijsko leto, pred katerim se
opravlja zunanja evalvacija, in analizo vseh področij delovanja visokošolskega zavoda iz vseh let po zadnji akreditaciji z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in ukrepi za njihovo odpravo;
3. poslanstvo, vizijo in strategijo visokošolskega zavoda; 4. letni program dela visokošolskega zavoda, in sicer za zadnje koledarsko leto pred
zunanjo evalvacijo in za tisto, v katerem zunanja evalvacija poteka;5. finančno poročilo visokošolskega zavoda za zadnje koledarsko leto;6. poslovnik kakovosti;7. dokazila o kakovosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter
znanstvenih delavcev, kot jih priznava stroka;8. analize izsledkov študentskih anket oziroma drugih oblik spremljanja mnenj
študentov o kakovosti izvajanja študijskega programa za zadnja tri študijska leta; če je od zadnje akreditacije poteklo manj kot tri leta, pa za celotno obdobje po njej;
9. analize izsledkov anket in drugih oblik spremljanja diplomantov visokošolskega zavoda;
10. seznam evidenc, ki jih vodi visokošolski zavod.
96
![[PPT]PowerPoint Presentation - Hadi Soen | Sinuba … · Web viewSTATISTIKA HADI SUNARTO, SPd Email: hadisoen66@yahoo.com*](https://img.dokumen.tips/doc/110x75/5b9c13aa09d3f2f94c8be8b1/pptpowerpoint-presentation-hadi-soen-sinuba-web-viewstatistika-hadi-sunarto.jpg)
