PRAVNA ZGODOVINA

PAGE 1 M..

P R A V N A Z G O D O V I N ABistvo prava je prisila (sankcije). Zakaj? - vzronost. Pravna zgodovina obravnava zgodovino drave in prava (politina zgodovina nas ne zanima). Zanima nas ustroj drave (njena ureditev).

Pravna zgodovina:

pojasnjuje globlje vzroke za nastanek nekaterih pravnih pojavov v sodobnem svetu (vzrona razlaga)

prispeva k razgledanosti pravnika

Za nastanek in oblikovanje pravnega pojava je vzronost lahko:

a) KRATKODOBNA: je v dejstvih, ki so neposredno privedla do nekega pravnega pojava (npr. neka razprava v parlamentu, stavka, propadlo podjetje). Poznati je treba voljo (namen) zakonodajalca. Od kratkoronih vzrokov je razloevati povode, ki so delovanje e dozorelih vzrokov sproili (npr. streljanje v parlamentu je imelo za posledico, da je kralj razpustil parlament in uvedel oktroirano ustavo. Neka justina zmota je lahko vplivala na premike v kazenskem pravu ali postopku).

dejstva, ki so neposredno privedla do pr. pojava (zakonska iniciativa, parlamentarna razprava, glasovanje)

prispeva k razlagi pozitivnega (veljavnega) prava oz. k spoznavanju "volje zakonodajalca" treba razloevati POVODE - sproili delovanje e dozorelih vzrokov (juristina zmota je lahko vplivala na premike v kazenskem pravu, demonstracije in trajki so izsilili izboljave delavevega poloaja)

b) SREDNJEDOBNA: obsega dejstva, katerih vplivi na nastanek nekega pravnega pojava delujejo skozi dalji as. Med gospodarske vzroke tejemo iznajdbe (npr. parni stroj, avtomobil). Te iznajdbe niso le odpirale novih podroij prava, ampak so vasih povzroale tudi globoke spremembe dotedanjih temeljnih pravnih nael (npr. novo: kraja intelektualne lastnine).

dejstva, ki vplivajo na nastanek pr. pojava skozi dalji as

v zavesti ljudi precej ive, globoke korenine v gosp. in drub. strukturi svoje in prejnjih dob

med gospodarske vzroke tejemo epohalne iznajdbe odpirale nova pr. podroja ali povzroale globoke spremembe dotedanjih temeljnih pravnih nael (agrarna, ind. rev.)

ODZ (1811): V dvomu velja domneva, da je koda nastala brez krivde drugega. Okodovanec je moral dokazati krivdo drugega, da je lahko zahteval odkodnino. To doloilo je postalo krivino, ko so se z modernizacijo prometa zaele mnoiti prometne nesree. Razvilo se je zavarovalno pravo, ki obsega obvezno jamstveno zavarovanje in kasko zavarovanje.

c) DOLGODOBNA: vzrokov nihe ve ne pozna. Vzrona veriga sega ez stoletja (delno ez tisoletja) in le z njenim poznavanjem je mogoe razloiti verigo pojavov v sodobnem svetu (npr. etnine skupnosti - nastajanje in oblikovanje, zakoni v fevdalizmu).

sega od prvotnih in loveke dejavnosti izvirajoih (ne naravnih) vzrokov za oblikovanje doloenega irega pravnega kompleksa (za nastanek lastnine in raznih pojmovanj o lastnini)

se jih ljudje praviloma ve ne zavedajo

delovanje gospodarskih in socialnih faktorjev pri razvoju prava, seveda pa tudi vsakokratne miselnosti

z njenim poznavanjem lahko razloimo veliko dananjih pojavov:

- etnino strukturo

- agrarno strukturo

- pravno ekonomsko tradicijo

Ena izmed dolgodobnih vzronih verig je ETNOGENEZA, to je nastajanje in oblikovanje etninih skupin. Vrsta dravnopravnih struktur, problemov in konfliktov je namre posledica oblikovanja etninih skupin (na Kavkazu so nastajale vedno nove skupine).

VRSTE PRAVA PO NAINU NASTANKAVasih je obiajno pravo stroje od postavljenega (pozitivnega).

Obiajno pravo je tisto, ki je med ljudmi obveljalo kot obvezno, ne da bi se zavedali dokazljivega nastanka v konkretnem normativnem aktu (immemorial custom). Je nain obnaanja doloene skupnosti (lani skupnosti se utijo vezani). Lahko je zapisano ali ne (npr. ODZ paragraf 421: lastnik drevesa ob meji je tisti, na igar svetu je deblo. Sosed pa lahko odstrani veje, ki visijo na njegovo zemljie - tim. previsno drevje). Ponavadi se ohranja po ustnem ali druganem (npr. obrednem) izroilu, dokler se ne zapie (obiajno pravo prehaja v uzakonjeno). im stareji so obiaji, vejo veljavo imajo. Obiajno pravo je posebej razirjeno v drubah, kjer je pismenost slabo razvita. V pogodbeni praksi in v izrekih sodnih zborov so ob odloanju spraevali stare in izkuene ljudi. Lahko je anonimno (del ljudske kulture), tradicionalno.Uporabljalo se je na podeelju in v mestih pa tudi med fevdalci.Skupinska zavest se s asom spreminja z njo pa tudi v podzavesti obiajno pravo.

tisto pravo, ki je med ljudmi obveljalo kot obvezno ne da bi se zavedali njenega nastanka v konkretnem normativnem aktu

bolj razvito v drubah, kjer je veja nepismenost, postavljeno pravo pa pridobiva pomen z razirjanjem pismenosti

razloek med obiajnim in postavljenim pravom se le delno ujema z razlokom med pisanim in nepisanim pravom (ustno razglaeni predpis nekega tirana veljal za postavljeno, istoasno pa ne preneha biti obiajno pravo, e se norma zapie)

e ga zakonodajalec zapie in uzakoni se obiajno pravo spremeni v postavljeno, ki temelji na obiajnem

obstajalo tudi v mestih in med fevdalci.

praviloma razvija in ohranja v ustnem in druganem npr. obrednem izroilu

ob konkretnih odloanjih spraevali stare in sploh izkuene ljudi, se poudarjalo njegovo starost ("im stare tem prave";Valvasor: obiaj je kmetov zakonodajalec; Gr. in Kit. pojmovanje o prednosti starejega pravila)

Ustno razglaen predpis nekega mestnega tirana je bil postavljeno pravo, obiajno pravo pa ne preneha biti obiajno e s tem, da ga kdorkoli zapie. Obiajno pravo se spremeni v postavljeno pravo le, e ga zakonodajalec zapie in uzakoni (v tem primeru postavljeno pravo temelji na obiajnem pravu).

Postavljeno (pozitivno, pisno) pravo je nasprotje obiajnega prava. Tudi postava je lahko ustna (npr. neki srednjeveki vladar je na zboru plemiev razglasil neko normo, dokler je ni dal zapisati). Skoraj brez izjeme pa je bilo napisano. Nastanek norme je dokazan z normodajnim aktom. Pridobiva pomen z razirjanjem pismenosti in tiska.

praviloma napisano lahko ustno (srednjeveki vladar na zboru plemiev razglasil normo)

ga ustvarijo olani poznavalci prava (od zaetka Rimljani) nastane pravna znanost

zvrsti postavljenega pr. glede na obseg veljavnosti:

1) privilegijsko pravo: norme, ki so bile izdane v korist doloeni osebi ali oji skupini (npr. plemiki, mestni privilegiji). Razlika med mestom in trgom: mesto je imelo privilegij obzidja (mestni privilegij), trg pa ni smel imeti obzidja.

-> danes je to npr. poslanska imuniteta2) statutarno pravo: si je neka skupnost sama postavila za svojo rabo ne spravi jih v bolji poloaj (notranja pravila, statuti), ponavadi je statut potrdil viji organ (mestni statuti, statuti gospodarskih zdruenj), velja za evropski kontinent, medtem ko je v anglosakem pravu statutarni akt. Statuti pomenijo pozitivne norme3) splone norme: so postavljene za ire drubeno ali ozemeljsko opredeljene skupine - veljajo za vse dravljane (prebivalce), za ira podroja (danes: ustavne, zakonske dolobe). Zakon, prej postavaPrivilegiji so bili lahko tudi obiajnopravni, zlasti e je lo za posebne pravice.

Statuti se praviloma niso mogli nanaati na osebe zunaj skupnosti, ki je statut sprejela.

Od konca 18. stoletja loimo splone norme vij in nije stopnje nije morajo biti v skladu z vijimi => HIERARHIJA NORM

Pravne norme in pravo v slovenini z besedo ZAKON beseda zakon prenesla tudi na zakonsko ivljenjsko zvezo med mokim in ensko za postavljeno normo (po vzorcu latinskega CONSTITUTIO) zane uporabljati beseda POSTAVA.V 19.st. obnovili besedo zakon danes zakon norma in zakonska zveza - MATRIMONIUM

Drugi naini nastanka prava v zgodovini:

mnenja in izreki uenih pravnikov - npr. v rimskem pravu

raba sodi (usus fori) - po zakonih, e ni v zakonu je odgovor v sodni praksi, izpolnijo pravne praznine

sodna praksa (judikatura) - izreki sodi sodia imajo pravico ustvarjati pravo - v SLO Ptujski statut - (sr anglosaksonskega prava - COMMON LAW, e se izreki sodb pojavljajo na vedno isti nain, dobijo sodno mo). V Evropi prizadevanje, da bi se pravo razvijalo izkljuno kot pozitivno pravo

IZVOR PRAVAAvtoriteto in veljavo prava so skuali utrjevati tako, da so m pripisovali kolikor je mogoe visok in veljaven izvir (namiljen ali resnien).

1. Metafizini, nadnaravni izvir - prva utemeljitev je mitoloka. Nadnaravni izvir (metafizini) so pripisovali zlasti v starejih dobah, ko se pravo e ni povsem loilo od morale (ustvarjanje norm so pripisovali vijim bitjem - nadnaravno, boansko - nekaj, kar presega loveka). Nekateri vladarji so se sami proglaali za bogove ali njihove namestnike. Zoper samovoljo vladarjev so iskali neke omejitve - pojavljati se je zaelo naravno pravo.

izvor pripisovali vijim bitjem

monoteistina verstva izvajajo svoje pravo iz boje volje (idovski DEKALOG in v Islamu ALAHOVO RAZODETJE MOHAMEDU) zakonodajalci napol mitoloke osebe ali pa so zgodovinskim osebam pripisovali pravotvorno dejavnost. Primeri:

v dobi Zakonika XII. plo komentiral pravo sveeniki kolegij pontifexa

v parti kult LIKURGA, ki naj bi po napotkih Delfskega preroia ustvaril part. dr. ureditev

albansko obiajno pravo se imenuje po zgodovinski osebi LEKU DUKAGJINU

metafizino pojmovanje se vasih povezuje z dravno obliko TEOKRACIJE (boje vlade) boanstvo velja za vrhovnega vladarja

Vlogo nad obiajnim in postavljenim pravom so sprva pripisovali bojemu pravu. To vlogo nekateri avtorji (Platon, Aristotel) prenaali na NARAVNO PRAVO.

2. Zbori raznih skupnosti pogosto so vladarji sprejemali nove predpise po posvetu z ojim krogom vijega plemstva.Najprej v grkih polisih, bato ob prehodu v novi vek v Z in SR Evropi. Vladarjevo pravo so nasprotniki premone monarhije skuali omejevati s sklicevanjem na pravinost in boje pravo (pravo je bojega izvora in to pravo je pravino). Ljudje so ugotovili da sami ustvarjajo pravo.

3. Naravno pravo naj bi bilo ustrezno naravnim zakonom ali lovekovi naravi in zato ugotovljivo po razumski poti.

skupno vsem - element univerzalnosti bilo naj bi povsod enako.

ustrezno naravnim zakonom ali lovekovi naravi in zato ugotovljivo po razumni poti razum

Ob prehodu iz srednjega v novi vek humanizem, renesansa, recepcija (ponovna uporaba) rimskega prava in zaetki absolutne monarhije v Z in Sr. Evropi sproilo krepitev zakonodajne oblasti samega vladarja na raun starejih tradicij.

teorije naravnega prava so tako dobivale nov zagon.

tenje k poenotenju,

omejevanje prevelike moi monarha

JEAN BODIN (est knjig o dravi) postavil nauk o vladarjevi suverenosti (iz katerega se je razvil moderni nauk o dravni suverenosti), vladarja kot VIR ZAKONOV vezal na boje in naravno pravo dve vrsti prava

MONARHOMAHI, ki niso zavraali monarhistine ureditve pa pa so v imenu bojega naravnega prava nasprotovali krepitvi vladarjeve oblasti (v interesu plemstva)

RAZVOJ NARAVNEGA PRAVA (IZPIT) je pomemben v zgodovini:

Platon, Aristotel

Toma Akvinski je naravno pravo povezoval z redom bojega stvarstva - velik teoretik naravnega prava (13.stol.). Sklicuje se e na boga: Vse je ustvaril bog. Uresniitev boga se odraa v ivi (bioloki zakoni) in neivi naravi (npr. zakon prostega pada). lovek pa ima svobodno voljo in razum (pamet) in lahko spozna, kaj je v skladu z naravo in kaj ne (moralna presoja). Pojem pravinosti - pojem v moralno etinem podroju. Akvinski pravi, da je pravinost to, da da vsakemu, kar mu pripada. Objektivna pravinost: kar si drugemu dolan in kar so drugi dolni tebi. Isto dejanje je lahko dobro ali zloin (npr. spolni odnos: lepo dejanje ali posiljstvo). Subjektivna pravinost: do esar imamo mi pravico (subjektivna pravica), da nas nihe pri tem ne ovira.

Normativno pravo - skupek zakonov.

Jean Bodin: postavil nauk o vladarjevi suverenosti iz katerega se je razvil moderni nauk o dravni suverenosti, vendar je vladarja kot vir zakonov vezal na boje in naravno pravo. Napisal je obseno delo est knjig o dravi. Opisal je obiaj knejih kronanj (kneji kamen), kar je kasneje Jefferson vnesel v ameriko ustavo.

RACIONALISTINO NARAVNO PRAVO (NARAVNOPRAVNA OLA) (17. in 18.stol.): je dokonno opustilo metafizino ozadje naravnega prava in uveljavilo idejo o enakosti vseh ljudi. Predstavniki:

1) Hugo Grotius: prvi zastopal naravno pravo, ki je neodvisno od bojega posega.

2) Thomas Hobbes: je dravno oblast utemeljeval s pogodbo med njenimi ustanovitelji, pravo pa je v celoti izvajal iz dravne oblasti. S tem je do skrajnosti razvil teorijo absolutne drave pot v parlamentarizem.

3) John Locke: je iz drubene pogodbe izvzel nekatere neodtujljive lovekove pravice (pravica do ivljenja, privatne lastnine).

4) Charles Montesquieu: teorija o treh oblasteh.

ZGODOVINSKOPRAVNA OLA (prva polovica 19.stol.): je spoznala, da se pravo v asu spreminja in razvija ter da je pri razlinih narodih razlino. Vsak narod ima svoj narodni duh in iz njega izhaja obiajno pravo - poudarjali so pomen obiajnega prava. Najbolj je ta ola cenila obiajno ravo, ki nastaja v samem narodu in je najbolj ist izraz narodovega duha. Zloraba naukov te ole je imela tragine posledice (npr. arijska rasa).

vodilni Nemci, ki so samo sledili fr. idejam hegel nemki kl. filozof prista fr. idej trdi da tako niso Ne podrejeni Fr; napisal FENOMOLOGIJO DUHA - povezovanje z nacionalnimi idejami duh naroda

Nemec SAVIGNY razloeval je 3 naine izraanja narodnega duha: OBIAJNO PRAVO PRAVO PRAVNIKOV

ZAKON/pozitivno pravo

najbolj cenila obiajno pr.-najbolj ist izraz narodovega duha. Njej zasluga za spoznanje o dinaminosti pravnega razvoja, hiba pa v prevelikem poudarku na etninih razlikovanjih (nacionalistine,rasistine tendence) poudarek na iskanju pojavov, ki naj bi bili za nek narod posebno tipini (napaka tega nauka je, da razline razvojne stopnje na razlinih krajih kae kot nacionalne specifinosti): RIMSKI INDIVIDUALIZEM-v premoenjskem smislu

GERMANSKI KOLEKTIVIZEM-lastnik cela druina ne le glavar (sipperodovna skupnost)

Slovanska ZADRUGA-ivlj. in premoenjska skupnost sorodnikov pomembna vloga v Slo kjer zastopnik Dolenc, v Jugoslaviji Bogi literarnozg. klieja o slo zamudnitvu ne kae prenaati na pr. zg. ker slo kmet imel przg probleme (pravniki iz tujine) novi nazori ustvarjalca prava v ospredje postavljali LJUDSTVO, ki prevzelo tudi nadzor nad obstojeimi monarhijami (fr. rev.)

del gibanja romantike

OLA ZGODOVINSKEGA MATERIALIZMA (MARKSISTINE TEORIJE):(konec 19. stol) konec 19. st. po zaslugi fr. ole (ki se imenuje po svojem glasilu ANNALES) spoznanje o vlogi ekonomskih faktorjev na razvoj prava vse odvisno od gosp. Faktorjev od Marxa in Engelsa daljePoznati: teorije, Toma Akvinski; Jean Bodin (socialni darvinizem NE).

KULTURNA (CIVILIZACIJSKA) OBMOJA CIVILIZACIJE IN PRAVNI SISTEMIKultura ima poudarek bolj na duhovnih vrednotah, pri civilizaciji pa je poudarek na razvoju.

Enakost prava je povezovala plemenske, krajevne, ozemeljske, verske in socialne skupnosti, razlinost prava pa je prepade med njimi poglabljala mona vloga ksenofobije.Ksenofobija - sovratvo do tujcev.

civilizacije (je iroka sfera kjer ima kult. poudarek na duhovnih vrednotah, civilizacija pa poudarek na razvoju)

elementi enakosti prava so povezovali ozemeljske, verske in socialne skupnosti. Razlinost prava pa poglablja prepade med njimi. Sovratvo do tujcev je imelo pri tem mono vlogo (KSENOFOBIJA) mogoe je v splonem razvoju lovetva razloevati neke iroke kulturne oz. civilizacijske sfere. Za doloanjem teh sfer znan Angle ARNOLD TOYNBEE (z glavnim delom TUDIJ ZGODOVINE) - se naslanja na pojem izziva, ki direktno povzroa napredek:1. en izziv (kako do hrane) razlini odg

korintski odg na njivah jo bomo pridelali

atenski odg jo bomo kupili (se izkazal za najuinkovitejega)

partanski odg jo bomo vzeli sosedom (vojna)

2. vloga izziva pri odg (kateri kraj prej naselili)

Bizanc trg. lega

Halkedon kmet. donosno zato to prej poseljeno

Arnold Toynbee razlaga nastanek civilizacij povezuje ga z izzivom, saj ta neposredno povzroa napredek. Po njegovem mnenju je razirjanje saharske puave proti Sredozemlju pregnalo ljudi, ki so prej iveli v rodovitnih krajih Severne Afrike, na morje in jih napravilo za pomorake (napredek v civilizaciji). Tako je nastala ena najstarejih civilizacij - minojska (na Kreti). Po Toynbeeju se civilizacije delijo v:

Zakrnele civilizacije: nekatere civilizacije so se zaele razvijati, a so zakrnele zaradi poostrenih ivljenjskih pogojev: Eskimi (prilagoditi ostrim ivljenskim pogojem), Nomadi (ivinorejci, vladati so hoteli ljudem enako kot bi bili ivali), partanci (samo vojskovanje), Polinezijci (imeli le mala plovila za lovljenje rib).

Nedonoene civilizacije (abortivne): so se zaele razvijati, nato pa so jih premoni izzivi zaduili (npr. monofizitsko kransko civilizacijo je zatrla islamska; skandinavsko civilizacijo je zaduilo pokristjanjenje).

RAZIRJENOST VELIKIH PRAVNIH SISTEMOVsvetovni pravni sistemi

Vsaka civilizacija ima svoje znailnosti. Potrebno razlikovati BIZANTINSKO od drugih.

Bizantinska izhajala iz Rimskega prava Justinijanove dobe odpirala pot OBIAJNEMU PRAVU islamska naslednica TURIJA v okviru katere se med gorskimi plemeni obiajno pravo na novo razcvetelo. Prav tedaj pa je na zahodu absolutni monarh s svojim pozitivnim pravom na iroko spodrival obiajno pravo.

Toynbee imenuje kot zahodno civilizacijo dve glavni razliici:

anglosako pravo

veljava obiajev in judikature pri nastajanju prava veji pomen laikov in obrtno kvalificiranih pravnikov.

COMMON LAW (obe navadno pravo), esar ne gre enaiti z OBIM KONTINENTALNIM PRAVOM

kontinentalno pravo ima intenzivnejo zvezo z Rimskim pravom

daje veliko prednost pozitivnemu pravu in hitreje je razvilo poklicno pravo.

Kolonializem prenaal pravna pojmovanja in sisteme.

ISLAMSKI e vedno gl. vir prava boanski vir prava

pravniki verski dostojanstveniki

Bizantinska civilizacija je kontinuirano izhajala iz rimskega prava, kakrno je bilo v Justinijanovi dobi. Vzdrevala je tradicije pisanega postavljenega prava. Zahodna prava pa so po razpadu zahodnorimske drave za nekaj stoletij na iroko odpirala pot obiajnemu pravu. V pozitivnopravno tradicijo Bizanca je vstopila tudi njegova islamska naslednica Turija.

Leto 476 - konec zahodnorimskega cesarstva, konec antike (konec starega in zaetek srednjega veka),

Odoaker postal cesar

V Z H O D

Z A H O D

- kontinuiteta rimskega prava

- obiajnopravna tradicija (plemena, ni kontinuitete

- srednji vek: recepcija rimskega prava

rimskega prava, je obiajno pravo do vladarjev -

(RE - zopet, ponovno sprejemanje)

pozitivna zakonodaja)

Toynbee oznauje kot zahodno civilizacijo tisto, ki pozna v pravnem pogledu dve glavni razliici: anglosako in kontinentalno:

A N G L O S A K A

C E L I N S K A

precedenno pravo (PRECEDERE - prejnji primer)

- ni povezave z rimskim pravom

- kontinuiteta rimskega prava

- ni olanih pravnikov (laiki)

- olani pravniki

- ni pozitivne zakonodaje (ravna se po obiajnem sodstvu)- pozitivna zakonodaja

SINHRONA IN SISTEMATINA POVEZAVA (IZPIT)

Pravne pojave medsebojno povezujemo in jih postavljamo v prostor in as na dva naina: po sinhroni in sistematini povezavi.

Sinhrona povezava: vsako obdobje obdelujemo posebej, pravne pojave pa povezujemo v vodoravnih (horizontalnih) zvezah. Daje bolj zaokroeno podobo nekega asa in bolj nazorno prikazuje pojav v njegovem okolju, zato pa rada izgubi zveze s prejnjo in kasnejo dobo.

Sistematina povezava: opazujemo neko ojo ali iro pravno panogo na njeni poti skozi dalji as - navpino (vertikalno). Daje bolj povezano razvojno podobo neke institucije, a jo iztrga iz vsakokratnega okolja.

Pri prikazu dravnopravnih razmer je bolj v navadi sinhrona metoda, pri prikazu osebnega in premoenjskega prava pa sistematina metoda. Taka loitev pa ni ostro izvedljiva, saj so deli osebnega prava sestavine drubene strukture, deli premoenjskega prava pa sploh podlaga drubenih in sravnopravnih struktur. Zato jih ni mogoe obravnavati loeno. Kadar je snov obravnavana po sinhroni metodi, je treba posameznim pojavom poiskati tudi zveze skozi as. Kadar je snov obravnavana po sistematini metodi, je treba poiskati tudi povezave v posameznem obdobju.

PRAVO V ANTIKIA. stopnje razvoja prava in asRazline skupnosti imajo razline razvojne stopnje prava-malo virov, le ti zapisani le pri visokih civilizacijah (ponavadi le urbariji-seznami dajatev)

B. predpravo

Glede nato kaj skupnosti povezije poznemo 2 vrsti drub:

1. povezujejo jih glavarji kefalne drube (avtoriteta glavarja odloa o sporih, on tudi ukazuje)

2. poteka sodelovanje na neki bolj prefinjeni metodi kjer ni podrejanja (tenja po harmoniji, po darovanju-ali je to zg. oblika trgovine?)

ubi societa, ibi ius-kjer je druba, tam je pravo (in vsako pravo ima svoj doloen namen)

namen prava

1. red : povezan z mirom (law and order)

potreba po varnosti

sklicevanje na red kot namen prava v Urnammujevem zakoniku, v Iliadi in Odiseji ''Eden bodi le kralj!''

bahanje za obzidji

2. pravinost

Hamurabijeva pravinost drugo leto Hamurabijevega vladanja imenovano leto ko je bila postavljena pravinost

Homer vidi drug vidik pravinosti ''sile surove ne ljubijo veni bogovi'' vidijo pa pravinost

3. ureditev oblasti

Gilgame ''en bodi le kralj'' in ta naj bi bil od boga ezlo ima od boga

4. varstvo pred nosilci oblasti

l. pravice

Homer ljudje na zborih sprejemali krivine sodbe, kazen za opozarjanje proti vladarjem

Klahasova zahteva po varstvu

Terzitova izkunja

Kdaj nastane drava?

Marx: drava nastane s premoenjskimi razlikami zato potrebno pravo da te razlike varuje

Kriteriji dravnosti: ozemlje, ljudje, oblast

Kriteriji za ustanovitev oblasti/institucij: stalnost (delovati morajo stalno)

doloenost

urejenost (pravila za delovanje-pravo)

Oblast je dejstvo vendar ni vsaka povezana s pravom oblast brez prava je nasilje

Preproste demokracije

Poloaji lanov so izenaeni vsi odloajo o skupnih zadevah.

Toybee govori tudi o demokraciji:

Herodotov spev o demokraciji razcvet aten v demokraciji

Kako ta demokracija deluje? Kontrapunkt delovanja ker tudi v preprosti demokraciji drub. razlike zbor se deli na: oji premoneji lani BULE iri zbor vseh vojakov AGORAKo Jonci prosijo Gr za pomo v parti odg. ne

v Atenah odg. da eprav za njih slabo

Drubeno razlikovanje in oblast Gilgame in Homer (vaje 1)

Oblast bogatih

Slavo so si vladarji pridobili: 1. z uspenim nastopom pred mnoico (v Perikles je slava kles)

2. uspehi v bitkah fizina mo (Gilgame v uvodu: ''Kako je velik'') izhaja iz prve skupnosti kjer bili ogoeni od ogromnih ivali, nevede z lovom trenirali za boj (lovec-vojak)

C. PRVE DRAVE IN NAJSTAREJE CIVILIZACIJE1. rene potamske civilizacije

nastale ob rekah (Egipt, Mezopotamija, Indija...) rena boanstva

poljedelstvo namakalne naprave

dvigne kvaliteto ivlj preseki omogoajo nastanek trg, obrti povezava za ureditev kanalov, nasipov

2. na planotah

v tropskem pasu poljedelstvo

druge povezane s kovinami (Anatolska planota) za vojskovanje

3. sredozemske

promet po morju najceneji hiter razvoj

menjava trg pomembna za razvoj specializacija in luksuzni izdelki

Poljedelstvo tu e organizirana skupnost poleg njih ivinorejci konfliktnost

pri Sumercih: poljedelci mirni a ivinorejci/nomadi v vojno zato ti prevzamejo oblast (si to kar je)

Prve drave le mestna naselja, ki se irijo cesarstvo/imperij. Nastanejo iz tenje po prevladi nad drugimi patriarhalna oblika oblasti (l. narava, druge tenje obramba, bogastvo, izpopolnjevanje in veanje namakalnih sistemov). Znotraj cesarstva razline oblike oblasti (osr. oblast kamor dajatve, v vojni mora prisostovat). Sveeniki so imeli v teh drubah privilegiran poloaj, ker so imeli znanja; jih zamenjali SVETNI VLADARJI (predstavnik lastnikov sunjev ki iti predvsem njihove interese etudi se razglaa za zaitnika revnih in slabotnih) in njihovi najviji uradniki, ki so si prilastili velik del tempeljskega premoenja. Z osvajalnimi vojnami ustvarjeni veliki imperiji so bili praviloma kratkotrajni zaradi slabih povezav in slabe uprave.

Po obliki vladavine so bile drave starega vzhoda DESPOTSKE MONARHIJE. Vladar despot prvi med enakimi je gl. boji namestnik podaniki so bili v razmerju do njega brez pravic. Prehod iz RODOVNO PLEMENSKE V SUNJELASTNIKO DRUBO. Ko monega vladarja nadomesti ibkeji, drava propade

teavne in poasne zveze (Perzija imela poto, vladar pa svoje obveevalce, ki prepreili upor)

patriarhalno naelo

osebnost vladarja

Oblast teh drav ima TEOKRATSKI ZNAAJ. esto je bil namre vrhovni sveenik tudi posvetni vladar, drugod je bil vladar boji namestnik ali pa boanstvo samo.

Pomembno: Egipt, Mezopotamija, Mala Azija (manj pomembno: Indija, Kitajska), preglednic ne na pamet!

Najstareji civilizaciji sta nastali v Mezopotamiji in Egiptu - ob vodah, poljedelci (namakanje, astrologija, matematika), nastanek sunjelastnike drube (organizacija). V Mezopotamiji poznamo zgodovino e iz asa 4000 pr.n.t. (Sumerci, nato Babilonci /Hamurabi/, Asirci, Perzijci).

Najstareji zapisi prava, ki jih poznamo, so ohranjeni v klinopisu (zlogovna pisava, ki se je razvila iz slikovne pisave). Pravni spomeniki so najbolj pogosto ohranjeni na glinastih ploicah, nekateri imenitneji zakoniki pa tudi na stelah (= kamnitih spomenikih). Zaradi pisave govorimo o skupini klinopisnih prav (predvsem iz Mezopotamije).

SUMERCI so v jugovzhodnem delu te deele prvi ustvarili visoko kulturo (namakalni sistemi za polja, nastanek sunjelastnikih drav). Sumerske drave so imele znaaj mestnih drav (vsaka si je prizadevala ohraniti svojo samostojnost in podrediti sosednja mesta). Najprej so imeli vodilno vlogo templji (najveji lastniki zemlji in sunjev). Zaradi vpadov Nomadov so organizirali vojsko - vojskovodja (despot) je nato izrinil vlogo menihov in bil delno postavljen nad religijo - posvetni vladarji so si na raun tempeljskega premoenja poveali svojo mo.

zaeli z namakanjem polj in nastanek sunjelastnikih drav veinoma povezujejo s kopanjem namakalnih sistemov

Sumerske drave znaaj mestnih drav pri emer so bila mesta pravzaprav utrjena naselja poljedelcev

Sprva vodilno vlogo templji najveji lastniki zamlji in sunjev, sasoma to vlogo prevzeli posvetni vladarji. Znan reformator Urukagina v Lagau si je prizadeval omiliti posledice vse veje socialne diferenciacije in je po lastnih besedah nastopal kot zaitnik vdov, sirot in revnih. Ta pravna doloila iz 24. st. pr. n. t. niso ohranjena.

Najstareji delno ohranjen Urnammujev zakonik iz 21. st.pr.n.t. Urnammu se razglaa kot zaitnik revnih ljudi je vendarle vladar sunjelastnike drave saj doloa nagrado za tistega, ki privede nazaj pobeglega sunja. Obutljiv na premoenjske diferenciacije kjer bogateji hoteli ve oblasti. Sodba Ordal pri kateri se opravi preizkus s pomojo reke. Osumljenca so vrgli v vodo, e je preivel je veljal za nedolnega. Za kazniva dejanja pri telesnih pokodbah zakon predvideva premoenjske kazni. Storilec je dolan dati doloene koliine srebra ni talionskega naela (ni telesnih kazni)

Zadnji ohranjeni veliki sumerski pravni spomenik je zakonik LIPIT-ITARJA 20. stol. pr. n. . (dolobe o najemu vrta, ladje, ivali, o pobeglih sunjih in rodbinsko pravne dolobe)

Urukagina - sumerski vladar (despot), zakonodajalec in reformator. Prizadeval si je omiliti posledice vse veje socialne diferenciacije, nastopal je kot zaitnik vdov, sirot in revnih. Ta pravna doloila iz 24.stol.pr.n.t. niso ohranjena.

Pred Hamurabijem (1-3):

1. Urnammujev zakonik - najstareji delno ohranjeni sumerski zakonik iz 21. stol.pr.n.t., ohranjenih le nekaj doloil. Zakonik doloa nagrado za tistega, ki privede nazaj pobeglega sunja. Doloilo o boji sodbi - osumljenca so vrgli v vodo in e je preivel, je veljal za nedolnega. Za kazniva dejanja telesne pokodbe je bila predvidena premoenjska kazen - storilec je bil dolan dati doloeno koliino srebra.

2. Zakonik Lipit-Itarja (vladarja v mestu Isin, 20.stol.pr.n.t.) - zadnji ohranjeni veliki sumerski pravni spomenik in sicer na kamnitih ploah. Ohranjene so dolobe o najemu vrta, ladje in ivali, o pobeglih sunjih in rodbinskopravne dolobe.

3. Enunski zakonik - pripisujejo vladarju Bilalami, skoraj v celoti ohranjen, v akadskem jeziku (ne v sumerskem). Po vsebini je podoben zakonikom tistega asa.

4. Hamurabijev zakonik (18. stol.pr.n.t.) - nastal v Babilonu, najpomembneji pravni spomenik v klinopisu, ohranjen na skoraj 3 m visoki dioretni steli (zdaj je v Louvru v Parizu). Ohranjen je skoraj v celoti in za tiste ase zelo obseen (282 lenov). Vsebuje praktino vsa podroja prava in daje najboljo podobo pravne ureditve antine mezopotamske drube gre za kompilacijo vsega takrat znanega prava.

Drubeni sloji:

a) polnopravni dravljani (avilum)

b) mukeni (slabi poloaj od polnopravnih dravljanov)

c) sunji

V kazenskem pravu je osnovno talionsko naelo (ius talionis): storilec dobi tako kazen, kot je bilo njegovo dejanje po naelu oko za oko in zob za zob.

Na veliko gospodarsko aktivnost kae veliko tevilo dolob, ki urejajo predvsem najemno in delovrno pogodbo in tiste, ki govorijo o velikem trgovcu ali kar bankirju. Rodbinskopravne dolobe kaejo na privilegiran poloaj moa (eno kupi in jo odpusti, e vrne doto). Tudi v dednem pravu je poloaj enske slabi (dedovala je le, e ji je oe kaj zapustil z oporoko; s premoenjem pa je razpolagala le, e ji ga je oe z oporoko izrecno prepustil v razpolaganje). Ena od dolob: e kdo posili devico in ga pri tem zalotijo, mu sledi smrtna kazen.

Babilonsko pravo

najpomembneji pravni spomenik v klinopisu - HAMMURABIJEV ZAKONIK. Ohranjen je na skoraj 3 metre visoki dioritni steli (v Louvru) Ima 282 lenov. Vsebuje vsa podroja prava - kompilacijo vsega znanega prava. Iz civ. pr. razvidno da ivahna menjava a razvito gosp ne pomeni pravinejih medsebojnih razmerij (dolobe, ki urejajo najemno in delovrno pogodbo in tiste, ki govorijo o velikem trgovcu ali kar bankirju TAMKARU govore o veliki gospodarski aktivnosti drube)

Specifino Babilonska je drubena razslojenost. V drubi so loili tri pravne sloje:1.) POLNOPRAVNE DRAVLJANE (AVILUM)

2.) MUKENE, katerih poloaj ni povsem jasen, vendar je slabi od poloaja

polnopravnih dravljanov

3) SUNJE (dve vrsti vojni ujetniki+dolniki)

V kazenskem pravu je osnovno naelo TALION - storilec utrpi tako kazen, kakrno je bilo njegovo dejanje (oko za oko in zob za zob)

Rodbinsko pravne dolobe kaejo privilegiran poloaj moa (eno kupi in brez ovir zapusti, e le vrne doto) gl. namen zakonske zveze je nadaljevanje vrste

ASIRSKO PRAVO (14.stol.pr.n.t.) Asirska pravna knjiga - poznamo slabe, ker je manj ohranjenega. Podobno je Babilonskemu, je pa bolj strogo (talionsko naelo, bolj krute kazni kot Hamurabijev zakonik). Tudi tu ima enska ima slabi poloaj kot moki.

HETITSKO PRAVO (14.stol.pr.n.t., Mala Azija) - v zakoniku (zakonik Hetitov) je opaziti tenjo k sistematini ureditvi (zane se s kazenskim pravom, od najhujih dejanj k lajim), kazni so blage, ni talionskega naela (znailnost hetitskega kazenskega prava).

HEBREJSKO (IDOVSKO) PRAVO (v knjigi slabo opisano) - poznamo iz Svetega pisma. Je preprosteje, ker je hebrejska druba zaostajala za prej natetimi. Vidna je doloena nenaklonjenost suenjstvu s sunji je treba lepo ravnati in jih po 6ih letih osvoboditi. Vodilno naelo je talion.

Glavni vir je Sv. pismo (stara in nova zaveza; prelomnica med njima je Kristus).

Zaveza = pogodba med idovskim ljudstvom in bogomTu gre za osebno (spotljivo) razmerje do boga, ki je naklonjen svojemu ljudstvu. e ljudstvo ne izvruje nalog, ga bog kaznuje. Ne gre samo za naela: za dobro - nagrada in za slabo - kazen.

10 bojih zapovedi je dejansko nek kodeks, ki je vir naravnega prava. V Mojzesovih knjigah so malo drugae definirane kot jih imamo zdaj. Mojzesovih 10 bojih zapovedi je na dveh tablah:

1. tabla: zapovedi 1-3 urejajo lovekov odnos do boga

2. tabla: zapovedi 4-10 urejajo medsebojne odnose

Npr.: 2. Mojzesova knjiga, 21. poglavje ureja nakup sunja, 5. knjiga pa enitev z vojno ujetnico.

Izraz stara zaveza pomeni posebno medsebojno razmerje ali zavezo, ki jo je Bog sklenil z izvoljenim ljudstvom preko oakov (Abraham) in predvsem preko Mojzesa na podlagi desetih bojih zapovedi, napisanih na dveh kamnitih tablah. Nova zaveza pa je bila sklenjena z odreenim lovetvom preko Jezusa Kristusa. Sv. pismo stare zaveze so torej knjige, v katerih je zapisano, kar je Bog razodel pred Kristusom, novozavezne knjige pa obsegajo, kar je Bog razodel preko Jezusa Kristusa in apostolov. Sveto pismo ima 72 knjig: 45 stara zaveza in 27 nova zaveza.

Vedeti: kaj je stara in nova zaveza, koliko knjig ima vsaka, da imamo 10 bojih zapovedi.

INDIJSKO PRAVO - ne gre za dejansko pravo ampak bolj za neka navodila, kako iveti. vir prava VEDE (veda, znanje), toda ve o pravu izvemo iz DHARMAASTER e v VERZIH med dharmaastrami je najpomembneji MANUJEV ZAKONIK (nastal med 4.stol.pr.n.t. in 4. stol. n.t.)vsebuje OBIAJNO PRAVO (nasvet kralju na kaknem kraju naj se naseli)

Indijec ivel po pravu svoje KASTE, to so po rojstvu opredeljene drubene skupine iz katere je bilo praktino nemogoe prestopiti v vijo. Tako ureditev indijske drube je poleg VEDE s svojo avtoriteto sankcioniral tudi MANUJEV ZAKONIK. Vpliv do danes. Zakonik doloa tiri ire drubene skupine VARNE (varna sprva pomeni barvo):

1.) SVEENIKI IN UITELJI - BRAHMANI

2.) VLADARJI IN VOJAKI - KATRIJE

3.) P0LJEDELCI, TRGOVCI, OBRTNIKI - VAIJE

4.) SLUABNIKI - UDRE

Pravo v Indiji ni imelo splonega znaaja, temve je vsak Indijec ivel po pravu svoje kaste oz.varne (iz katere je bilo skoraj nemogoe prestopiti v vijo).Ali je zapisano pravo najstareje?

Ali je ime zakonik sploh upravieno? Dolobe namre niso abstraktne, temve prej za reitev konkretnih problemov (v pomo ko reuje podoben primer). HAMMURABIJEV ZAKONIK ne vsebuje in sploh ne obravnava umora, kae, da je verjetno obiajno pravo imelo e polno veljavo.

RAZVOJ PRVIH DRAVPrve drave so nastale v dolinah velikih rek severne Afrike in Azije. Glavna gospodarska panoga v teh krajih je bilo poljedelstvo. Poljedelci so se sasoma naselili na krajih, kjer jih je bilo laje braniti, in iz teh naselij so se razvila mesta, ki so potem prerasla v drave. Podnebje in tla dolin velikih rek so zahtevali gradnjo vse vejih in bolj zapletenih namakalnih sistemov, njihova naprava in vzdrevanje pa organizirano uporabo delovne sile centralizacija oblasti.

Sunji so veinoma pripadali kolektivnim lastnikom, predvsem templjem. Sveeniki so imeli privilegiran poloaj, ker so imeli znanja (astronomija, geometrija), ki so bila potrebna za uspeno poljedelstvo. Sasoma so templje kot vodilno silo zamenjali svetni vladarji in njihovi najviji uradniki, ki so si tudi prilastili velik del tempeljskega premoenja. Zemlja in sunji so polagoma prehajali v last posameznikov.

Do velikih drav je prihajalo deloma zaradi izpopolnjevanja in poveevanja namakalnih sistemov, deloma zaradi obrambe pred sosednjimi nomadskimi ljudstvi, deloma pa zaradi tenje po poveanju oblasti in bogastva. Ti z osvajalnimi vojnami ustvarjeni imperiji so bili zaradi slabih povezav in slabe uprave veinoma kratkotrajni.

Sumerci so veji del zgodovine ostali na stopnji mestnih drav. Velike imperije so ustvarjali babilonski, perzijski in egiptovski vladarji.

Po obliki vladavine so bile drave starega Vzhoda despotske monarhije. Vladar je bil absolutni gospodar in podaniki so bili v razmerju do njega brez pravic. Oblast ima tudi teokratski znaaj. Pojavile so se potrebe po enotni organizaciji javnih del.ANTINA GRIJA (pribl. 4-5. stol.pr.n.t.)

mejnih grofijTo pa ne pomeni popolnega prenosa frankovskega prava na Slovensko, saj so nove institucije vsajali v domae podlage.

Zapisi barbarskih prav:

Rotarjev edikt zbirka langobardskega prava iz 7. stol.

Paversko pravo 8. stol.

Lex Salica zbirka frankovskega prava iz zaetka 6. stol. najoriginalneji zapis plemenskega prava

Teorija o svobodni marki MARKA => celotni vaki svet in vaka skupnost kot gospodar tega sveta ( markovna tovariija prvotno naj bi bila svobodna naselbinska skupnost, pozneje pa naj bi prela v odvisnost od zemljikega gospoda. Almendo => del marke, ki so ga skupno uivali (paniki, gozdovi)

Vaka skupnost

Izhaja iz teorije o svobodni marki - marka je v tej zvezi celotni vaki svet, pa tudi vaka skupnost kot gospodar tega sveta (markovna tovariija) del marke, ki so ga skupno uivali kot panike in gozdove oznaujejo kot ALMENDO v slovenini gmajna Naeloval jim je grof, po slovensko krajinski knez. Zraste jim vloga ko dravna org. v Rimu propade v fevdalizmu ostanejo mnoge lastnosti plemenske drube skupno odloanje ljudstvaPLEMENSKA DRUBA IN ZAETEK DRAV

PRI JUNIH SLOVANIHV 6. stol so Slovani prili do Donave v drugi polovici 6. stol pa so se zaeli naseljevati v Alpah in kasneje tudi juneje.

A. ZAOSTAJANJE EVROPE V POZNI ANTIKI IN ZGODNJEM SREDNJEM VEKU

Po propadu rimskega cesarstva pride do zaostajanja Evrope. Zane se selitev narodov. V EU pojav az. ljudstev ki potisnejo vsa plemena proti Z EU.

Slovani so ob svojem postopnem razseljevanju iz Zakrpatja (6.st.) napadali bizantinsko ozemlje, ki nudilo veliko vojnega plena. Plemena so se zaradi vojskovanja zdruevala v plemenske zveze, v organizacijskem pogledu pa so preli v vojako demokracijo - posebnost! (stareine so imeli veji dele plena). Slovani se naseljevali tudi v Alpah. Slovani se prej imenujejo Veneti.

B. STAROSLOVANSKA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

V staroslovenski dobi ne moremo govoriti o pravu v smislu razvitih razrednih drub, temve so to obiaji po katerih so urejali medsebojna razmerja.

O zgodovini Slovanov so pisali bizantinski in frankovski avtorji po ustnem izroilu in iz lastnih izkuenj oz. Opaanj.

Staroslovansko pravo skuamo spoznavati predvsem na 5 nainov:

1. PISANI VIRI - Bizantinski avtorji: izmed pisanih virov so na voljo le dela bizantinskih piscev, ki so zapisovali sodobne ali polpretekle dogodke (najve po ustnem izroilu). Prokopij 6. stol. (iz Justinijanovih asov) govori o demokratinem nainu ivljenja pri Slovanih in Antih, ki opravljajo vse javne zadeve skupno, torej nimajo enega moa za vladarja. ( od njega je rpal tudi Fingar (Pod svobodnim soncem) Drugi, po imenu neznani pisec iz 7.st. (Pseudo-Maurikij) daje Bizantinskim vojakom navodila kako naj se bore proti Slovanom in pri tem opisuje lastnosti plemen. Govori o njihovi svobodoljubnosti in anarhini neslonosti, ki vlada med njihovimi kralji (nesposobni organizirat dravo); da si z ujetniki ne znajo pomagati in jih ne dre dolgo pri sebi; da menjavajo selia in da imajo v vojski pece, ki niso pripravni za boj na odprtem polju. Pseudocezarij pisal je o prehrambenih navadah Slovanov 2. MATERIALNI VIRI IN ARHEOLOGIJA: arheoloki podatki (grobovi, sledovi seli) govorijo o kolektivnem gospodarjenju, skromni drubeni diferenciaciji in skromni produktivnosti agrarnega gospodarstva.

posredno govorijo o drubi starih Slovanov

najdbe v grobiih in sledovi seli dajejo slutiti kolektivno gospodarjenje in skromno drubeno diferenciacijo

najdena orodja pa skromno produktivnost agrarnega gospodarstva.

3. JEZIKOVNI VIRI - Primerjalno jezikoslovje: razmeroma najpomembneja je za spoznavanje prava Slovanov v asu selitev primerjalno-jezikoslovna metoda. Sklepanja kaejo, da je ta druba temeljila na starejih oblikah poljedelstva (ralo = orodje, ki samo razriva zemljo). Staroslovanski izrazi:

RALO - straroslovanska druba temeljila na poljedelstvu.

Pravo, PRAVNA PRAVICA izhaja iz skupnega izvora "tisto kar je prav"

last, svoj, sopstven - pojmi, ki oznaujejo lastnino

rob - suenj (kae da poznali suenjstvo)

rod in pleme - sta se ohranila pri mnogih slovanskih jezikih

osebe na elu se pogosto imenujejo stareine

vea - zbor ali skupina (sklepati o skupnih zadevah in sporih) tu sod - sodba

knez - izraz je priel iz Gotske soseine in pomeni vijega plemenskega poglavarja.

vojvoda - oseba ki naelu

kralj po Karlu Velikem

4. PRAVNI SPOMENIKI - Primerjalnopravni postopek: z njim primerjamo izraze, obiaje, pravila, organizacijske oblike in podobne pravne pojave pri razlinih narodih, iz tega pa sklepamo na najstareje stanje.

a) pisano pravo lex barbarorum - vulgarizirano rimsko pravo

odstotnost pri Slovanih le Ruska pravda

b) pravne starosvetnosti (predmeti ki povezani s pravom) lipa, rovai (palica kamor vrezovali rtice za merjenje koliin, tudi volilo)

c) pravni obiaji razvoj ob pomembnih dogodkih (npr. Ob kupoprodajni pogodbi)

5. Etnologija in etnoloke primerjave prouevanje literarnega izroila in obiajev (etnologija - znanost pri ljudstvih, ki e nimajo svoje pisave). Posebno stareja etnologija se je najve ukvarjala s kulturami ljudstev brez pisav, ki jih je bilo mogoe zunaj Evrope e opazovati pri ivljenju.

POSLEDICE LOITVE MED IVINOREJO IN POLJEDELSTVOM V POZNI PLEMENSKI DRUBIDelitev na poljedelce in ivinorejce, kasneje na (ne)agrarne dejavnosti. Pri Sumercih nasprotja me polj in iv ker iv ob sunih obdobjih k reki kjer naredili kodo. V bibliji Kajsi je polj, Abel iv.

Slovani so se preseljevali kot poljedelci. Stik z ivinorejskim prebivalstvom in sicer s staroselci - VLAHI in nomadi PROTOBOLGARI in AVARI (ali Obri).DRUBENA DELITEV DELA

VLAHI ali LAHI

potomci staroselcev poromanjenih ILIROV, KELTOV oz. rimskih priseljencev ukvarjali so se s POLNOMADSKO ivinorejo (imeli zimsko in poletno naselje) na bivem YU ozemlju se zgodaj poslovanili (12. stol.) V Junih Krpatih so ohranili romanske jezikovne posebnosti kot Romuni Neposlovanjeni so ostali Albanci in Grki v Sloveniji so iveli med priseljenimi Slovani, o emer priajo krajevna imena (Lako) niso zagospodarili Slovanom, nasprotno, v srednjem veku so prili celo v odvisnost od slovanskih drav (v Konverziji naj bi bili podrejeni kristjanom) => posledica: romunska dravnopravna terminologila je v veliki meri slovanskega izvora imajo poseben pravni poloaj, selili so se do 20 st. ko so se umikali iz turkega ozemlja, so se zlasti v 16.st. skupaj s Srbi kot USKOKI naselili v Sloveniji in Juni soseini (VOJNA KRAJINA - posledice ob razpadu YU). Bili so nosilci ivljenja v zadrugah.NOMADSKA PLEMENA

Prihajala so iz Kavkakih krajev, srednje azijskih step in iz pokrajin severno od rnega morja

zlasti turkotatarski Protobolgari in Avari (Obri) so prihajali v stik z J in V Slovani

po ustaljenem zaporedju somenjali bivalie in panike, redili konje in ovce, se vojskovali kot konjeniki, kar jim je omogoalo donosne plenilne pohode in tudi ozemeljsko ekspanzijo (velika udrna sila) imeli trdno vojako hierarhijo in obasno so se zdruevali v plemenske zveze. V take zveze so vkljuevali tudi Slovane, ki so se skupaj z Avari ali pa tudi z umikom pred njimi razirjali proti Jadranu, Z in J (eprav Slovani pehota to e ne pomeni da so bili podrejeni)

panonski Avari so se po izgubi s Franki in Slovenci poslovanili

Avari tako izginili, Bolgari se ohranili

TEORIJE NASILJA NA SLOVANE Gumplowiczeva socialdarvinistino teorija o boju ras na pravkar opisana Avarsko - Slovanska razmerja, je mono vplivala na pesimistine predstave o stareji slovenski zgodovini.

V staroslovanski drubi pojav

UPANOV kot funkcija voditelja

KOSEZI imeli bolji poloaj, sodlujejo pri ustolienju, spremstvo knezov (ko Ljudevit Posavski ne ve ta ima svoje), ve so ker imeli ve premoenja slabi gospodarji propad

PREDFEVDALNE DRAVE PRI JUNIH SLOVANIHNastajale so v stiku z Z dravami in Bizancem. Samova drava: del Slovanov se je v 7. stol. otresel obrske nadoblasti in pod vodstvom kralja Sama (trgovec s sunji, baje frankovskega rodu) ivel v samostojni plemenski zvezi (e ne dravi) - najstareja tvorba. Slovenci v alpskih pokrajinah (Karantaniji) so pripadli tej zvezi, ki je po Samovi smrti razpadla.

Leta 626 so Slovani pod obrskim vodstvom neuspeno oblegali Carigrad in se nato otresli obrske nadoblasti. Pod vodstvom kralja SAMA, ki je bil Frankovskega rodu, so Slovani v drugi etrtini 7.st. iveli v samostojni plemenski zvezi (tudi s Karantanci), ki pa je po Samovi smrti razpadla. Stalneja naselitev, intenzivneja obdelava zemlje, stik s staroselci in zgled razvitejih sosedov so privedli do pojavov zasebne lastnine in do krepitve oblasti posameznih knezov ( najprej v Sklavinijah (slovanskih kneevinah) makedonskih Slovanov (kasneje so si jih podredili Bizantinci). V takih razmerah so si KARANTANSKI Slovenci - Slovani v prehodu iz 7. v 8. st. ustvarili svojo kneevino (KARANTANIJA), ki jo opredeljujemo kot prehodno obliko od vojake demokracije v fevdalno drubo, torej kot BARBARSKO DRUBO oz. dravo.

CONVERSIO O KARANTANIJI (871 9. stoletje) (Conversio Bagoariorum et Carantanorum - Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev, kraje: Konverzija).

Najpomembneji vir za Karantanijo - prvo slovansko dravo. Dokazje pripadnost Slovencev Samovi plemenski zvezi in je vir o spreobrnitvi Karntancev.Salzburki kofje so dali zbrati dokaze da so bili prvi pokristjanjevalci v VZ Panoniji in Moravski. Ogroala sta jih Metod in Konstantin. irjenje kranstva je bilo povezano z uvajanjem novega, naprednejega drubenega reda (korak naprej od rodovno-plemenske drube). V Moravski so irili vero frankovski misijonarji to jim ni prijetno. Vedo da se irjenju vere ne smejo upirati zato so raje prosili za misijonarje iz Bizanca. Tako prideta Konstantin in Metod ki sta znala slovensko. Pride do tobe v Rimu ker sta irila vero v slovanskem jeziku. V Konverziji pravijo da sta irila vero filozofsko, zvijano (Konverzija proti njima). lo je za cerkveno oblast kdo jo bo imel sedaj: pravica postavljati cerkveno oblast in pravica pobiranja cerkvenih dajatev. Nastane Bela knjiga salzburkih kofov (spisi, kadar eli nekdo pred svetovno javnostjo argumentirati sporno vpraanje) konverzija (spis je ohranjen v estih prepisih iz 11-14 st.)Konverzija poroa o slovenski krajini (mjni grofiji) Spodnji Panoniji kot delu V frankovske drave (knez Kocelj). Govori o Karantaniji in njenem prehodu pod bavarsko nadoblast pod knezom Borutom, pokristjanjevanju in uporih zaradi tega.

Spodnja Panonija je bila samostojna drava od 869 do 874.

Za samo PZ je pomembno, da so Slovani po Borutovi smrti prosili Franke, naj jim poljejo Gorazda, ki so ga nato napravili za vojvodo.

Konverzija je prvi dokaz da je lo tukaj za dravo. Uvedlo se je ime GENTILNA KNEEVINA (rodovna) ker rodovna vez e ni bila odpravljena. Ima pa elemente drave:

Povezovanje ljudi

Vzpostavitev oblasti na nekem ozemlju

Oblast urejena z nekimi pravili Dednost kneje asti (ko jim je knez umrl so prosili Franke naj jim iz talstva vrnejo kneje naslednike)

Ustolievanje (Posebnost ustolienja je v tem, da kosez prenaa oblast na vojvodo. S tem je ustolienje prilo v teorijo o dravi in kasneje postalo eden izmed dokazov, da monarh izvaja oblast iz tega, da mu jo je podelilo ljudstvo (kontraktualna teorija). Vojvoda izkae svojo oblast, se ohrani do 15. stol.)

Konverzija govori o Karantaniji kot o pravnopolitini tvorbi - od zaetka samostojni nato pod Bavarci in Franki. Do 820 obseno avtonomijo imeli svoje kneze. Ko se Ljudevit Posavski upre in zdrui vse Slovane na balkanu ga porazijo kazen knezi od drugod (Franki, Bavarci)

Drubeno razlikovanje

premoenjsko razslojevanje privilegirani imajo ve premoenja

zgodba o duhovniku Ingu sprva so mislili da je knez kasneje se izkazalo da je duhovnik. Ingo je ponial nekristjane v primerjavi s kristjani. Na gostijo povabil nekristjane-imenitne ljudi in jih postregel slabo in pa kristjane-dekle, hlapce in jih lepo postregel. Nekristjane tako primerja s psi. Zgodba dokaz da so poznali nesvobodno delovno silo - Ingo je bogat in ima dvor, povabi hlapce in dekle in imenitnee.

Druba je bila strukturirana:

Vladar:

KNEZ

!

-----------------------------------------------------------------------

Privilegirane KNEJA KOSEZI

plasti: RODBINA (konjenica)

UPANI

Svobodnjaki

lani upe

Odvisni NESVOBODNJAKI

ljudje NA DVORIH

Velika veina svobodnih, ki ivijo v upah je kristjanov. S tem je nakazana organizacijska struktura nijih enot pri Slovencih pred uvedbo zemljikih gospostev. UPA (glej e str. 45 zgoraj) je bila sestavljena iz ve DEKANIJ. Na elu upe je upan, aktor pa morda stareina dekanije - zaselka.

Iz listine je tudi razvidno kako so svobodne lane upe podredili zemljikim gospostvom z daritvijo. Z daritvijo so njihove javne dajatve in kolektivno zemljie preli v zasebno last, s tem pa jih je pravica novega lastnika spravila v fevdalno odvisnost. lani up so bili upanom podrejeni v patriarhalnem smislu. Pri Slovencih je kasneje upa postala skupnost podlonih kmetov.

Pri preuevanju ustolienja korokih vojvod so zgodovinarji ugotovili, da so pri tem imeli poglavitno vlogo KOSEZI - privilegirana vojaka plast staroslovenskega izvora, ki je ivela izven upe in je bila podrejena neposredno knezu. Nastali so morda iz knejega oboroenega spremstva. iveli so v druinskih skupnostih na vejih agrarnih obratih - DVORIH. Ob uvajanju fevdalizma so kosezi ohranili svoj svobodni status ali pa celo preli med plemstvo. Nekateri pa so si svoje prostolastne dvore v dednem nasledstvu delili in nazadnje zdrobili. Kosez je nazadnje veljal le e za svobodnega kmeta.

Staroslovenska druba je poznala tudi NESVOBODNJAKE, ki so izvirali najve iz vojnih ujetnikov. Zaposleni so bili na knejih dvorih, kosekih dvorih, tu pa tam tudi v upah.

VELIKA DRUINA ALI ZADRUGA - zgodovinska pravna ola jo je imela za tipino slovansko institucijo. Je gospodarska in gospodinjska skupnost med seboj sorodnih oseb, ki je lastnik zemlje, ivine in orodij. Stareina zadruge torej ni sam nosilec lastninskih pravic kot npr. PATER FAMILIAS, ali kak slovenski GRUNTAR. V novem veku so bile zadruge razirjene predvsem tam, kjer je bilo treba vzdrevati mejne strae, vsaka druina pa je vzdrevala vsaj po enega vojaka. Je razvojna stopnja do druine stari-otroci.

Pokristjanjevanje je lo iz dveh centrov: iz Salzburga in iz Ogleja. Knez Rastislav je hotel biti samostojen, zato je prosil cesarja za misionarje, ki poznajo slovanski jezik. Iz Bizanca so mu poslali Cirila in Metoda. Iznala sta pisavo - glagolico. V slovanski jezik sta prevedla knjige za bogosluje (genialni prevod v staro slovanino). Maevala in vodila obrede sta v staroslovanskem jeziku. To je bilo takrat nekaj bogokletnega, zato sta morala na zagovor v Rim. Imela sta 50 uencev (=prva univerza, sredie takratne kulture). V Rimu sta se uspeno zagovarjala (Ciril je ostal v Rimu). S seboj v Rim sta prinesla ostanke kosti sv. Klemena. Takrat je bila e velika napetost med Bizancem in Rimom - zato sta bila Ciril in Metod pri papeu v Rimu zelo dobro sprejeta. Metod je postal nadkof, kasneje pa so ga zaprli, 50 uencev (univerzo) pa razgnali. Konverzija (871, 9.stol.) je bila kot protipropagandni spis proti Cirilu in Metodu (po njuni smrti).Konverzija je latinski spis, nastal leta 871 v okolici salzburkega nadkofa, ki je proti Metodu dokazoval svojo predanost pri pokristjanjevanju Slovencev in posebej spodnje Panonije, in s tem svoje pravice do cerkvene oblasti v teh pokrajinah. Spis je nekaka spomenica, ki naj bi nadkofu dajala potrebne zgodovinske in pravne argumente. Za pravno zgodovino so pomembni deli, ki govorijo o drubi in dravi pri Slovencih:

omenjeno je, da je bil Samo vojvoda Karantancev (Conversio je najbolj doloni vir, ki dokazuje pripadnost Slovencev Samovi plemenski zvezi)

poroa o prvi dravi pri Slovanih sploh - slovenski Karantaniji in sicer o:

njenem prehodu pod bavarsko nadoblast pod knezom Borutom

njenem pokristjanjevanju pod njegovima naslednikoma (sinom Gorazdom in neakom Hotimirjem)

uporih proti pokristjanjevanju

zaasni ponovni neodvisnosti v asu tretjega upora

tem, da so Karantanci pozneje imeli e nekaj domaih knezov.

po besedah Konverzije so Slovani po Borutovi smrti prosili Franke, naj jim poljejo Gorazda (tedaj bil talec na Bavarskem) - pozneje so ga napravili za vojvodo (njegovemu nasledniku je ljudstvo podelilo vojvodstvo). Na teh mestih Konverzije se:

prvi omenja ustolievanje karantanskih knezov oz. vojvod

razvidi dednost kneje asti med lani ene rodbine

pojavlja intervencija nadrejenega vladarja pri izbiri osebe novega kneza.

Konverzija je eden izmed virov, ki poroajo o slovenski krajini (mejni grofiji) - Spodnji Panoniji kot delu vzhodnofrankovske drave in o tem, da je njen knez Kocelj sprejel kofa Metoda, mu omogoil uvedbo slovanskega bogosluja in s tem izrinil bavarske duhovnike.

Najstareje vesti o slovenskih upanihNekaj let potem, ko je premagal 3. protikranski upor v Karantaniji, je bavarski vojvoda Tassilo leta 777 ustanovil samostan Kremsm(nster (dananja zgornja Avstrija). Ti kraji juno od Donave sicer niso spadali h Karantaniji (upravljali so jih bavarski vojvode), so pa tam iveli Slovani - tudi na ozemlju, ki ga je vojvoda daroval novoustanovljenemu samostanu (z darilno listino). Samostan je dobil dekanijo Slovanov z vsemi (javnimi) dajatvami, ki so jih dotlej dajali vojvodi. lo je za Slovane, ki jim naeljujeta Taljub in Sparuna in ki prebivajo v mejah, ki jih je pod prisego pokazal upan Fiso.

Pojma dekanija in dva aktorja, ki ji naeljujeta, sta nejasna. Morda je bila dekanija zaselek, sestavljen iz dveh velikih druin, aktorja pa sta bila njuni stareini.

V tej listini o ustanovitvi samostana se pri Slovanih prvi omenja upan kot stareina upe in da je upa sestavljena iz ve dekanij. Iz nje je tudi razvidno, da so dotlej svobodne lane upe podrejali zemljikim gospostvom - njihove prej javne dajatve in kolektivno zemljie sta z daritvijo prila v zasebno last (dajatve gredo privatniku - fevdalcu, tukaj samostanu).

Konstantin Porfirogenet ( Kako vladati cesarstvu (950)

Slovanska plemena v Dalmaciji niso imela knezov ampak upane, tako kot sklavinije (slovanske ozemeljske enote).

Vpraanje upanov ( Peisker => upani so potomci nad Slovenci vladajoe turkotatarske plasti, ki so jo novi nemki gospodarji kot privilegirano ivinorejsko plast naselili med slovanske kmete (1:3 ali 1:4).

Problemi staroslovenske drubeupan in upa sta se pri Slovanih pojavila v asu selitev (znana pri vseh J in Z Slovanih, ne pa pri Rusih). upa je bila v asu selitev po osebnih, predvsem sorodstvenih vezeh, sestavljena gospodarska skupnost ljudi. Po naselitvi je postala ozemeljska enota, katere lani so bili vsi, na nekem manjem okoliu naseljeni ljudje (svobodnjaki). Tako so upani postali stareine ozemeljskih enot (iz starein nekih rodovnih skupnosti med selitvijo), ki so bile manje od kneevin (upe so bile pri Slovencih podrejene kneevinam).

V upah je bila v staroslovanski dobi organizirana masa svobodnega prebivalstva:

Kasneje je v Sloveniji upan postal stareina ene ali ve vasi. Drubeni poloaj upe se je bistveno spremenil - postala je skupnost podlonih kmetov.

Kosezi so bili privilegirana vojaka plast, ki je ivela izven upe in je imela svojo organizacijo, neposredno podrejeno knezu (nastala morda iz oboroenega knejega spremstva). iveli so v druinskih skupnostih na vejih agrarnih obratih (dvorih) - lastniki manjih zemljikih gospostev. Ob uvajanju fevdalizma so ohranili svobodni status ali pa celo preli med plemstvo. Tisti, ki so ostali kosezi, so svoje dvore v dednem nasledstvu delili in nazadnje popolnima zdrobili - s tem so si zapravili monost za ohranitev poloaja in prej ali slej preli v odvisnost (nazadnje so veljali le e za svobodne kmete).

Kosezi so bili pomembni pri ustolievanju korokih vojvod.

Za to vrsto plemiev obstaja ve teorij: voditelji poljedelcev v boju proti ivinorejskim upanom

priviligirana vojaka plast staroslovanskega izvora (iveli izven upe, organizacija neposredno podrejena knezu) (!) kneje oboroeno spremstvo

pripadniki kasneje doseljenega hrvakega plemena, sposobnejega za boj (vodili Slovane v boju proti Obrom in kasneje zagospodovali nad njimi)

USTOLIENJE KARANTANSKIH VOJVOD

Ustolievanje karantanskega kneza se je razvilo iz prvotne volitve plemenskega stareine v simbolien prenos vojvodske oblasti ( aktivno vlogo pri tem prenosu so imeli kosezi in ne ve zbor celotnega svobodnega ljudstva.

kneji kamen

vojvodski prestol(na Krnskem gradu blizu Celovca)

(na Gosposvetskem polju)

1414 kronan zadnji vojvoda

V Karantaniji je bil do Habzburanov obred ustolievanja karantanskega kneza na Gosposvetskem polju. Aktivno vlogo pri volitvah oz. prenosu oblasti so imeli kosezi (ne ve zbor celotnega svobodnega ljudstva). Kot prenos oblasti so ustolienje izvedli nazadnje e leta 1414. Iz Bodinovega spisa je poznal ustolievanje tudi avtor Izjave o neodvisnosti ZDA - Thomas Jefferson.Ob uvajanju fevdalizma so kosezi ohranili svobodni status ali pa preli med plemstvo ( tisti, ki so ostali kosezi so kasnej zaradi razdrobitve dvora preli v odvisnost.Sestava staroslovenske drube v asu Karantanije:

Vpraanje velike druine => ZADRUGA: gospodarska in gospodinjska skupnost, praviloma med seboj sorodnih oseb ve zakonskih parov v posamezni generaciji

velja kot celota za lastnika zemlje, ivine in orodij

stareina zadruge ni sam nosilec premoenjskih pravic

pravna narava zadruge je podobna solastnini in deloma pravni osebi

FEVDALIZEM

(ali ZEMLJIKO-GOSPOSTVENI SISTEM)dolgo obdobje:

zah. Evropa: 5 - 9 stol.

pri nas: 9-11 stol.

vrhunec partikularizma:

zah. Evropa: 10-11 stol.

pri nas: 11-13 stol.

zdruevanje:

zah. Evropa: 13-15 stol.

pri nas: 13-15 stol.

Znailnosti:

1. agrarna produkcija (kmetijska pridelava)

2. avtarktino gospodarstvo (vse pridelano doma na gospodarstvu)

3. im bolj razirjena posest (primerna velikost posesti)

4. delovna sila vezana na zemljo

FEVDALIZEM kot sistem zajmov in zemljikih gospostev

Fevdalizem je drubena ureditev. Bistvo fevdalizma je razmerje med zemljikimi gospodi (gospodarji zemljikih gospostev fevdalci) in od njih odvisnih podlonikov (neposrednih agrarnih pridelovalcev/poljedelcev) - korak nazaj, ker prej menjava (sedaj le za najvaneje stvari-sol) in delitev dela (skromna soseska pomo). Znailno po tem, da je neposrednim pridelovalcem omejena prostost gibanja.

A. GOSPODARSKi TEMELJ fevdalnega sistema

Odloilne selitve ljudstev. Pojav Arabske drave - prekine stik z Z konec menjave prevlada naturalno gospodarstvo in avtarkija. Pravne instutucije fevdalizma nosijo peat agrarnega, avtarkinega gospodarstva e dolgo po tem, ko je menjava oivela in ko so se razvile neagrarne gospodarske panoge. S tem so pravne institucije zlasti od 13.st. naprej prihajale v nasprotje z dejanskim razvojem gospodarstva.

B. PREMOENJSKa razmerja

Premoenjskopravna razmerja so se pojavljala kot lastnina in kot zajmi. Najpreprosteja oblika lastnine je bila tista, pri kateri je imel nekdo v lasti substanco stvari in vse njene donose (bila je zelo redka). Predvsem v zvezi z zemljo. Donos je postal samostojen predmet premoenjskih pravic. Lastniki so obdelovalcem zemlji priznavali pravico do obdelave in neke pravice do dednega nasledstva (emfitevza).ALOD- posebna oblika lastnine fevdalcev (zemljikih gospodov). Od premoenja, ki ga je lastnik (alodni gospod) imel v alodu, navzgor ni bil niesar dolan dajati ali storiti, navzdol pa so bile mone najrazlineje oblike podelitve.

Alodni gospod - na vrhu, prvi, podeljuje posesti.

Uivanje - najira oznaba za koristi, ki se podeljujejo prejemniku.

ZAJEM

najira oznaba za podelitev zemlje drugemu pri kateri si podelitelj pridri doloene dele lastninske pravice

razmerje med strankama v katerem gospod prepusti neko zemljie ali donose tega zemljia stranki od katere pa za to zahteva plailo v obliki fevdalne rente ali da opravlja neko slubo

Vrste zajmov: eno/dvostransko odpovedljivi, dedni, dosmrtni, vezani na rok ali pogoj, brezplani, zajmi za priznavalnino, za zakupnino (naturalno, denarno), zajmi, pri katerih je treba opravljati tlako

po trajanju(min 1 leto) kratkoroni

dedni (na ve generacij)

po (ne)svobodi e vezan na nesvobodno zemljo izgubi osebno svobodo

prevladujoe nesvobodno to je enostranski zajem ko odloilna vloga enega loveka pri sklepanju zajma prejemniki zajmov imeli gosp pravice tudi na nerazdeljenem svetu (gozd, paniki)-> glej knjigo str. 49 zgoraj ustreza zakupu s tem da zakup le svobodno razmerje (lahko pa tudi izven okvira zemjikih gospostev)

na veini zajmov ivi druina, ki daje gospodu dajatve - najvekrat v naravi. Desetina je spoetka le ena sama cerkvena dajatev. V resnici jih je ve:

naturalna renta (evidenca v urbarijih)

delavna renta tlaka

denarna renta (ele ko se denarno gosp obnovi)

Bistveni sta 2 vrsti zajma:

SVOBODNI => fevd je oblika svobodnega zajma drubena vloga se ugotavlja v ustreznih zvezah

NESVOBODNI razmerje med fevdalcem in kmetom z omejeno svobodo => tipino premoenjsko razmerje v fevdalni drubiPrejemnik je lahko zemljo naprej dal v zajem (nastala je veriga zajmov) - podelitelj tu ni lastnik. Tako je zajem do skrajnosti razcepil enotnost lastnine. Pomembne dele lastninske pravice je lahko izvreval nekdo, ki ni bil lastnik, imel pa je stvar v zajmu (zato v fevdalizmu raje govorimo o posesti kot pa o lastnini). Rimsko pravo je bil trden sistem akcij, fevdalno pravo pa spremenljiv sistem zajmov.

PODELJITELJ ZAJMA neposredni lastnik ( dominium directum

PREJEMNIK ZAJMA uivajoi lastnik ( dominum utile

ZAKUP - ne more nastati z enostranskim aktom (le z dvostransko pogodbo), niso dopustne osebne

odvisnosti

ZAJEM - iri od zakupa, ker ima lastnosti, ki pri zakupu niso dopustne (osebna odvisnost - z njim se

dobijo tudi podloniki, nastanek z enostranskim aktom), zajem je znailnost fevdalnega

razmerja.

Obema je skupno to, da gre za obliko izkorianja.Fevd - ena izmed oblik svobodnega zajma (fevd ni bistvo fevdalizma, eprav je dobil ime po njem tik pred svojim propadom). Obiajno gre tu za zajem med osebami, ki rento prejemajo (ne pa med njimi in obdelovalci zemlje).

ni tipino razmerje fevdalne dobe je ideoloka razlaga tega obdobja - simbol za staro ureditev

ena izmed oblik svobodnega zajma

poleg premoenjskega razmerja zajma (bonificija) vsebuje fevd e svobodno osebno razmerje

! Fevdno razmerje - razmerje med fevdalci (od alodnega gospoda navzdol); je razmerje, ki nastane s fevdom ( fevdni gospod mora ititi svojega vazala.

! Fevdalno razmerje - razmerje med fevdalci in obdelovalci zemlje (le fevdalna razmerja so drubeno

odloilna, gre za neposredno produkcijo).

Fevdalno pravo je skupnost pravnih pravil za fevdalno drubo.

Poleg premoenjskega razmerja zajma (beneficija) vsebuje fevd e svobodno osebno razmerje vazalstva - dolnost zaite fevdnega gospoda in zvestobe s strani vazala. Prvi podelitelj (vrhovni fevdni gospod) je suveren nad prvim prejemnikom (vazalom). e je vazal oddal fevd naprej, je postal navzdol fevdni gospod drugega vazala.

VAZALSTVO - dolnost zaite s strani fevdnega gospoda in zvestobe s strani vazala (vojska-privilegiran sloj) Prvi podelitelj je SUVEREN (vrhovni fevdni gospod) nad prvim prejemnikom

hierarhina fevdna lestvica - e je vazal oddal fevd naprej, je postal fevdni gospod drugega vazala

V Sloveniji so bili fevdi razmeroma redki in majhni. Kolikor so se pojavljali, so teli obiajno le dve stopnji - alodialnega gospoda in njegovega vazala.

Komponente lastninske pravice

Izkljunost varuje koristi od predmeta lastnine

pravico do razpolaganja (ius utendi et abutendi)

Teorija deljene lastnine

lastniki ne nosijo vseh lastninskih funkcij

sama lastnina ni tako pomembna kot nj donosi (fevdalizem)

accursius napisal glosa ordinaria kjer loil 3 elemente lastnine:

dominium eminens - vladarjeva lastninska pravica (redko) dominium directum - lastnina gospodarjev dominium utile - lastnina obdelovalca (samo za dedne zajme)ZEMLJIKO GOSPOSTVO

Gre za prvotno, temljno gospodarsko organizacijo in pravno enoto v fevdalni drubi. Je sistem oblasti, ki je bistveno za fevdalizem. Ljudje z zemljo imajo javno oblast nad tistimi, ki zemljo obdelujejo.

Zemljiko, ker je tesno povezano z zemljo.Zemljiko gospostvo sestavljajo:

1. agrarni obrati (dvori, kmetije)

2. neobdelan svet (gozdovi, paniki, vode)

3. rente iz drugih pravnih naslovov (desetine, odvetine, redne dajatve deelskemu sodniku)

FEVDALNI AGRARNI OBRATIDvor - nepreminina, ki jo je zemljiko gospostvo s(mo upravljalo, jo obdelovalo z nesvobodno delovno silo, od nje dobivalo vse donose in vzdrevalo delovno silo. Prvotno dvoru pridrana zemlja je pozneje veljala za dominikalno. Gospodarjenje na dvoru je pridvorno gospodarstvo.Kmetije - obrati, ki jih obdeluje kmeka individualna (mala) druina kot posebna gospodarska enota. Zemlja, ki je v srednjem veku pripadala kmetijam, je pozneje veljala za rustikalno. lo je za obdelovalni svet in za udelebo na neobdelovalnem svetu (paa, gozdne pravice). Fevdalizem je razvil poseben tip kmetije - hubo.

Huba - kmetija, odmerjena za povpreno malo druino (glede na storilnost, potrebe njenih lanov in obveznosti do rente ter rodovitnosti tal). Huba je pojmovno oja od kmetije in tudi po povrini manj diferencirana. Huba je bila gospodarsko obdelovalna, dajatvena in kasneje davna enota (bremena so se odmerjala od hube in ne od posameznih parcel, ki so jo sestavljale). Le redko se je delila (takrat sta nastali dve kmetiji, ki sta veljali le 1/2 hube).Velikostni razloki so bili v tem ali so od kmetije sprva priakovali ve delovne rente (tlake na dvoru - manja huba) ali pa ve dajatev (veja huba). V prvem primeru je bila huba manja, v drugem veja. Huba je bila praviloma nedeljiva. Loitev hub od zemljikega gospostva (ob zemljiki odvezi) je olajala delitve kmetij in odcepitev posameznih zemlji od njih.

Zemlja, ki je v srednjem veku pripadala kmetijam je pozneje veljala za RUSTIKALNO (kmeko) zemljo. lo je za obdelovalni svet in za udelebo na neobdelanem (paa, gozdna pravica).

dominikalna posest - gosposka

nadarbina - na upniji

rustikalna posest - kmekaNEOBDELANI SVET (gozdovi, paniki, vodovje) je pripadal teritorialnim zamljikim gospostvom kot njihova teritorialna lastnina. V fevdalni dobi so te povrine temelj za razvoj pravnih teritorijev.

Gospostvo

Gospodje imajo nad obdelovalci patrimonialno oblast (gospod prevzel javno oblast-specifika v fevd.)

Povezava z omejitvami svobode:

nesvobodni kmetje ne smejo zapustiti zemlje

omejena enitna svoboda (poroke kmetov pod razlinimi gospodi)

omejitev izbire poklica

RENTE IZ DRUGIH PRAVNIH NASLOVOV tlaka se vasih spremenila v premoenjsko dajatev (premoenjske posledice omejene svobode)

Odmerjena tlaka - stalno doloena od ene kmetije v delovnih dnevih

Neodmerjena tlaka - prepuena gospodovi samovolji.

dajatve za javne oblasti (premoenjske posledice patrimonizacije)

- odvetina redne dajatve gospodu, ki naj bi pred sodii zastopal in varoval obvezanca samega ali njegovega cerkvenega gospoda. Bile so ena izmed poti v podlonost (e je svobodnjak priznal odvetnitvo nekega gospoda, je bil v nevarnosti, da postane njegov podlonik).

pojezda (ko gospod hodil iz kraja v kraj upravien do dnevnice-potni stroki)

desetina je oddaja dela pridelkov, ki je bila prvotno namenjene vzdrevanju cerkvenih organov. Desetine so bremenile pridelke itaric (kar se s plugom orje in s srpom anje) in malo ivino (praie, jagnjeta).

redne dajatve deelskemu sodniku - priznavalnina za njegovo sodno oblast.

Tlaka - kmetje so morali doloeno tevilo dni delati na dominikalni zemlji (od tod izraz tlaani).

Dajatve kmetov (to niso e davki) so bile zapisane v urbarjih (knjigah), nato v imenskih knjigah, nato v katastrih.

OSEBNI STATUS1. zemljiki gospod

2. odvisni obdelovalec:- nesvoboden (servus - suenj)

- delno svoboden (vezanost na zemljo in fevdnega gospoda)

svobodnjak - svobodna oseba

svobodin - pripadnik upe, kasneje kmet z omejeno svobodo (podlonik)

svobodnik - kmet, ki je lastnik svobodne zemlje (neodvisen od gospostva)Zgodnjefevdalni nesvobodnjak - servus je dobil za samopreskrbo nekaj zemlje v lastno obdelavo ali vsaj lastno hiico, sicer pa je e ostal odvisen od dvora.

Pravna prisila ( osebna svoboda kmeta je prikrajana s pravnimi pravili ( odvisnost:

nesvoboda (lovek je stvar) neizbrisna, dedna

razline stopnje omejene svobode dokajnja gospodarska samostojnost kmetov na kmekem obratu ( nastopila je s prevzemom odvisnega zemljia, izbrisna

OSEBNA NESVOBODA V FEVDALIZMU

(svoboda osebe je posledica vloge v pridelavi)

STROGO OSEBNA PO RAZMERJU DO ZEMLJE

(poloaj kot orodje) (poloaj kot subjekt in kot orodje)

Razvoj fevdalnih obratov je el od dvorov na hube, razvoj osebnih razmerij pa je bil usmerjen od strogo prirojene osebne nesvobode v omejitve svobode, vezane na zemljie.V 11. 13. stol. so se pojavile ostro kategorizirane vrste agrarnega prebivalstva ( najbolj ostro doloena je kategorija pridvornih nesvobodnjakov (najnije na socialni lestvici). V 14. stol. Polnih nesvobodnjakov in svobodnjakov ni ve, razvijale so se le e vmesne vrste poloajev.

Zgodnjefevdalni nesvobodnjak (Rim) ( suenj (servus), manicipium (oseba v lasti) => SERVUS CASATUS (nesvobodnjak, ki je dobil za samooskrbo nekaj zemlje v lastno obdelavo. Izraz servus se je vedno bolj uporabljal za kmeta, zato so sunja poimenovali sclavus.Tlaan => podlonik, ki mora v znatnejem obsegu delati tlako.

Svobodnjak => oseba, ki je pravno svobodna (neglede na politino ali gospodarsko svobodo)

Svobodin => pripadnik upe, pozneje kmet z omejeno svobodo

Svobodnik => kmet, ki je lastnik svobodne zemlje in je v celoti ali samo s to zemljo odvisen od gospostva

POSLEDICE PODLONOSTI (od 15. stol naprej)

O S E B N E : priklenjenost na zemljo: omejitev gibanja

omejitev enitvene svobode (dovoljenje graaka zaradi gospodarskih razmer)

omejitev izbire poklica omejena premoenjska sposobnost

sirotska leta tlaka (podlonikova delovna obveznost na dvoru):

odmerjena(npr. 2 ali 3 dni na teden), neodmerjena (prepuena gospodarjevi samovolji)

rona (z motiko, srpom), vozna, vprena (z voli, konji)

gradbena (popravljanje gradu)

javne slube (npr. prenaanje pote, preganjanje tatov)

denarna dajatev - robotnina (kmet je odkupil fizino tlako)

Ko se je zaela pojavljati ponudba proste delovne sile, so gospodje spoznali, da ima plaana delovna sila vejo storilnost kot delo na tlaki. Tako so kmetom tlako raji spremenili v denarno dajatev (robotnino), sicer pa so delo opravljali z najetimi hlapci in deklami ali prilonostnimi delavci.

S T V A R N E oz. PREMOENJSKE:Stvarna plat podlonosti se je kazala predvsem v razlinih gmotnih obveznostih podlonika (razne dajatve, npr. desetine). Deloma se je razvila iz osebne podlonosti (npr. sprememba tlake v dajatev). Veji del gmotnih obveznosti je v slovenini dobil naziv pravda. Splona tenja v razvoju teh obveznosti: od delovne rente (tlake) v naturalno rento (naturalne pravde) in nato v denarno rento (denarne pravde).

PATRIMONIALIZACIJA OBLASTI - navezovanje nekaterih funkcij oblasti na premoenjske pravice

PATRIMONIALIZACIJA

S tem se je v fevdalizmu zabrisovalo loevanje med javnim in zasebnim pravom

Ne pomeni pa to, da je drava prenehala in se razkrojila v zasebni lastnini, kar je uila PATRIMONIALNA teorija, temve le, da so posamezni fevdalci opravljali veliko opravil, ki so jih sicer vladarji in njihovi organi.

Dajatve sedaj ne ve dravi

Proizvajalci tako org da samozadostni patrimonialni gospodi postali neodvisni

Kdor ima javno oblast ustvarja pravo

Patrimonialna oblast - oblast, ki jo izvaja zemljiki gospod (e ta oblast obsega tudi sodstvo, gre za patrimonialno sodstvo). To oblast so zemljiki gospodje obiajno imeli le za lastne podlonike in za manj pomembne civilne in kazenske zadeve (npr. alitve, male tatvine) nije sodstvo. Le izjemoma so nekateri zemljiki gospodje imeli sodstvo za teje kazenske zadeve (teja hudodelstva, za katera je bilo mo izrei tejo telesno kazen ali smrt).

Patrimonium - dedna zemljika lastnina (oevina, predvsem nepremino premoenje, ki v rodu prehaja od oeta na sina).

Patrimonializacija - pojav, da se nekatere funkcije oblasti povezujejo s premoenjskimi pravicami. S tem se je v fevdalizmu zabrisovalo razloevanje med javnim in zasebnim pravom (na posamezne fevdalce je prelo razmeroma veliko opravil, ki jih sicer opravljajo vladarji in njihovi organi).

PARTIKULARIZEM IN KOLIZIJSKI STATUTIPartikularizem

drava razpadla na ve prav -> glej knjigo str. 54 katero pravo prebija katerega

katero pravo sedaj velja?

Vsaka graina je bila kraljestvo zase, imela je svoj pravni sistem.

Patrimonializacija je razbila izvajanje prava na tevilne nosilce. Ker se je pravo razvijalo predvsem kot obiajno pravo, so se v praksi mono diferenciralo.Razlinost prava po stanovskih, krajevnih, etninih in drugih skupinah je pravni partikularizem.

Ta razlinost ni segala v temelje vladajoega reda, je pa dopuala ohranitev raznih starih elementov iz plemenskih prav in prilagoditve lokalnim gospodarskim, kulturnim in drugim razmeram.Pri pravnem partikularizmu fevdalizma ima poseben pomen drubeni moment ( vsebina pravnih pravil je lahko za razline drubene stopnje razlina ( pravo se je drubeno razslojilo.V pravih zemljikogospostvenega sistema je veljalo pravilo: pravo nije (manje) skupnosti velja pred pravom vije skupnosti, na prvem mestu pa velja osebni ali skupinski privilegij.PRAVILO ( KRAJEVNO PRAVO ( DEELNO PRAVO ( OBE PRAVO

Osebno naelo plemenskih prav (vsakdo nosi svoje pravo s seboj) se je v fevdalizmu prilagodilo zahtevam partikularistine razvejanosti.

Katero pravo se bo uporabljalo v doloenem primeru, so doloale kolizijske norme (statuti, pravila):

KOLIZIJSKE NORME - STATUTI:

STATUTA PERSONALIA veljala pravila tiste skupnosti, ki ji je ta oseba pripadala

STATUTA REALIA o nepremininah je veljajo pravo kraja v katerem je bila zadevna nepreminina

STATUTA MIXTA. iz obligacijskih razmerij je praviloma veljalo pravo toenevega prebivalia

Izjema tujski arest ga niso toili v nj kraju ampak po pr tistega kraja kjer deloval nepraktino (ne velja za lj in trst)

KOLIZIJSKA NAELA:

1. za presojo osebnega statusa neke osebe so veljala pravila tiste skupnosti, ki ji je oseba pripadala (za Rimljane - rimsko pravo, za Germane - germansko pravo)

2. za spore o nepremininah je veljalo pravo kraja, v katerem je nepreminina leala

3. za druge zadeve, predvsem za spore iz obligacijskih razmerij, je praviloma veljalo pravo toenevega prebivalia

V srednjem veku nastala temeljna naela kolizijskih statutov veljajo e v modernih pravih (npr. v mednarodnem zasebnem pravu).

Tudi za posamezne sloje posebno pravo (meanstvo, plemstvo, podeeljci) vsak sloj svojo vrsto avtonomije (podobno kot polisi)

Kasneje znotraj drave skupine ljudi, ki del stvari odloajo same 2 avonomiji:

1. krajevne (obine)

2. interesne ko si dol. skupina priznava avtonomijo (v sr. veku cehi, ki imajo veliko pravic glede urejanja)

AVTONOMIJE plemike

mestne

podeelske

Avtonomija - samouprava, odloanje neke skupine (krajevno, socialno, poklicno, etino... opredeljene) oz. njenih organov o zadevah skupine ali njenih lanov (kolikor ni bilo to pridrano vijim organom). V drubi z malo pismenimi se je oblast izvajala v zborih in s sodelovanjem laikov.

V fevdalizmu so imele avtonomije zaradi notranjega razslojevanja tenjo razvoja k odloanju v ojih kolegijih pravdah sestavljenih iz prisednikov, skabinov, sodinov, dobrih ljudi, cvelbarjev...

Za udelebo v avtonomiji je veljalo naelo enakega drubenega poloaja.

Avtonomije so veinoma propadle pred letom 1800. OBDOBJA FEVDALNE DRAVE IN PRAVA (periodizacija)Zemljika gospostva so poveevala donosnost agrarne produkcije in ustvarjala trne preseke. Blagovno-denarno gospodarstvo se je tako okoli 12.st. ponovno okrepilo. Avtarkija se je skoraj popolnoma umaknila trnemu gospodarstvu. Proti partikularizmu zemljikih gospostev so se zaele uveljavljati zdruevalne sile, to pa je bil na podroju dravnega razvoja MONARH, ki je teil k absolutizmu. Tako se sestav fevdalne drave v vodstvenih strukturah razvija iz razmerja med zemljikim gospostvom kot konzervativno institucijo in modernejim monarhom. V Z EU krepitev oblasti, Bizanc vse veji nered. Razvoj fevdalne drube in prava ima ve razvojnih stopnenj:

1. ZGODNJI FEVDALIZEM (barbarska in Frankovska D)

v obdobju 5. - 9. st v Z EU in 9.- 11.st. v sr EU (Slo) razlika ker v sr EU pritisk Madarov

na osnovi avtarkije se uveljavljajo zemljika gospostva v okviru vejih drav zraslih iz plemenskih struktur.

2. VRHUNEC PARTIKULARIZMA (zem. gospostva) 10. -11. st. Z EU in 11.-13. st. sr. EU

ko zemljika gospostva visokih fevdalcev okrepe patrimonialno oblast v kodo centralnih in od njih odvisnih organov

ni razpad drave le ve oblastnikov

3. ponovno ZDRUEVANJE V OBSEGU DEEL in njim podobnih enot 13. do 15.st. za vse

krepitev osr oblasti

drava na stopnji deel

4. ZGODNJA MODERNA DRAVA

15. do 16.st. (priblino do leta 1600)

konflikt med porajajoim se absolutizmom in prizadevanjem plemstva/stanovi po ohranitvi delea pri oblasti/monarh (monarhino stanovski dualizem)

5. ABSOLUTIZEM (teritorialno cetralizacija, pol abs. oblast, pr poenotenje pr.)

ko prevlada deelni knez (od 17. st. do boruaznih revolucij) se zaenja zdruevati po ve deel v obseneje dravne tvorbe

Vladar ni ve vezan na plemstvo

V Slo (Habsb.) zdruevanje Habsb deel v novo dravo

1. ZGODNJI FEVDALIZEM(zah. Evropa: 5.-9. stol., pri nas: 9. - srede 11. stol. (zaradi vpliva Madarov))

V vsej Evropi (razen na bizantinskem vplivnem obmoju) je glavna skupna znailnost: prevlada agrarnega, v veliki meri naturalnega gospodarstva ob avtarkiji zemljikih gospostev. V tej dobi so se oblikovale temeljne znailnosti fevdalizma (obstajale so e v obdobjih, ko je prvotna gospodarska znailnost e prenehala).

Nekateri pravijo da zaetek sega v 7 st:

frankovski vladarji podravili cerkveno posest in jo podelili tistim ljudem ki bodo konjeniki ko bo drava imela voj. probleme fevdalizem

cerkev imela te za da nj premoenje veno zato so nastala preklicna razmerja fevd

Ujemanje z obdobjem zg. sr. veka (v slovenini), v romanskih jezikih pa z visokim sr. vekom (sr. vek od 476-1000 kot obnovitev EU po preseljevanjih)

Uveljavitev fevdalne ureditve - znailnosti:

- zemljika gospostva so prevladovala

- prevlada agrarnega, naturalnega gospodarstva

- avtarkija zemljikih gospostev.

Z-EVROPSKO ZEMLJIKO GOSPOSTVO IN NJEGOVE VPLIVNE SFERE

Na Balkanu je Z-evropski fevdalizem segal priblino do nekdanje meje Z-rimskega cesarstva.VPLIV frankov

V velikem delu Evrope do meje nekdanjega Zahodnega Rim. imperija se je fevdalizem uveljavil v oblikah, ki so bile uveljavljene pri Frankih:

upravna razdelitev je temeljila na grofijah (voj. organizacije), ki so jim naelovali grofje. Prvotno so bili odstavljivi, kasneje pa je njihov poloaj postal podeljiv. Grof je bil vojaki poveljnik, ki je skrbel za red in predsedoval zboru svobodnjakov - grof imel vse ve funkcij. Ob mejah so bile mejne grofije (marka) krajine (SLO), ki so bile veje zaradi obrambe (tajerska mejna grofija nasproti Ogrski), naeloval pa jim je mejni grof (marquis, knez (SLO)). fevdstvo sprva doivljensko, kmalu dednost. Sredi 9.st. so Frankovsko dravo razdelili na tri dele: Iz Zahodnega se je razvila Francija - romanski elementi iz Vzhodnega Nemija - germanski element ki prenese fevdalizem na VZ (meja na VZ ujemanje z religiozno mejo kot Z pravoslavja in biva razdelitev rima na V in Z). Sprva nastala kot cesarstvo in je veljala za SVETO RIMSKO CESARSTVO. ele 1806 je nastala Nemija kot zavestna nosilka nacionalne zavesti. Srednji del je od dananje Nizozemske do srednje Italije - najbolj razvito frankovski model drubene razslojevitve: servi sunji na dvoru (nesvobodni) lidi nesvobodni ljudje na kmetijah in mansih (polsvobodni) ingenui omejeno svobodni ker obdelovali zemljo (svobodini) kompozicijski sistem - razline kazni za razlien sloj (kmetje, meani)

missi dominici so odposlanci ki jih vladar (kralj) poilja po dravi da bi nadzorovali grofe (vedno v parih posvetni in sakralni) v imenu vladarja razsojali, odpoklicali, dajali nasvete (konkreten istrski primer)

V poznih plemenskih pravih se je socialna sestava kazala v kompozicijskem sistemu ( doloena je bila odkodnina za za uboj ali telesno pokodbo, ki se je sopnjevala s socialno pripadnostjo ubitega ali pokodovanega.

Vpliv frankovske ureditve se kae tudi v raziritvi nekaterih enot teritorialne uprave in v raziritvi fevda.

uvajanje FEVDALIZma v ISTRiIstra je bila obmoje kulturne kontinuitete. Istra v 8.st. pod Bizantinsko oblastjo dokler jo l. 780 niso zavzeli Franki. Franki so namesto prejnjega vladarja (magister militum) postavili svojega vojvodo (dux). Istra je l. 828 postala Frankovska krajina (mejna grofija). postavili vojvodo Ivana. Ker je ta hotel marsikaj spremeniti v kodo mestnim oz. istrskim svobodnjakom so se ti pritoili kralju Karlu Velikemu in navedli tudi pritobe proti domaim kofom. Kralj Karel Veliki odposlal 3 odposlance (missi), ki sklicali veo (placitum) v Riani ( RIANSKO VEO (804). Poleg odposlancev udeleili e vojvoda Ivan, vrhovni cerkveni poglavarji in zastopniki istrskih mest, svobodnjaki... kofom so oitali, da noejo prispevati k javnim dajatvam in da na svojih posestvih poslabujejo zakupne pogoje.

RIANSKA VEA (804) !Rianska vea se je sestala leta 804. Udeleenci: 3 odposlanci, vojvoda Ivan, vrhovni istrski cerkveni poglavarji ter zastopniki istrskih mest in utrjenih krajev.

PRITOBE ISTRSKIH MEST:

1. proti kofom:

da noejo kot doslej prispevati k javnim dajatvam (te so se pavalno odmerjale celim naseljem)

poslabujejo zakupne pogoje na svojih posestvih, ki jih dajejo v zakup

2. vojvodi Ivanu so oitali, da:

spravlja v lastni ep dajatve, ki jih morajo mesta plaevati dravi (sam pa ima dohodke tudi od tevilnih veleposestev in kolonov)

mestom jemlje gozdove in vasi

ravna s svobodnimi prebivalci kot s podloniki (sili na tlako, nalaga nove dajatve)

je privedel Slovane na mestna ozemlja (tam obdelujejo polja in pasejo ivino)

je uvedel nove upravne oblike in postavlja svoje stotnike

Sporazumeli so se, da bo vojvoda Ivan prenehal s svojimi dejanji, le Slovani naj ostanejo tam, kjer to ne koduje mestom. Zapisnik rianske vee je torej pria o naselitvi Slovanov v notranji Istri. Sklepi rianske vee niso prepreili vse moneje slovanske naselitve in niso ustavili irjenja zemljikih gospostev. Istra je kasneje (828) postala frankovska krajina (mejna grofija).

Iz tega je razlono vidna pot fevdalizacije:

- prevajanje prej dravnih dohodkov med zasebne dohodke fevdalca

- prilaanje neobdelanih in drugih zemlji

- nalaganje storitvenih obveznosti.

Sporazum Ivan prenehal s svojimi novotami, le Slovani naj ostanejo tam, kjer to ne koduje mestom.

Zapisnik Rianske vee kae na nekatere poti, po katerih se je lahko uveljavljal fevdalizem na kontinuitetnih obmojih.

Staroslovanski elementi v zgodnjem fevdalizmu

STAROSLOVENSKI ELEMENTI (zametki fevdalne drube in drave)

pojem vojvodstva Karantanije ostane (prednik Koroke) - sedaj razbita na mejne marke (karantanska krajina) kot obramba proti Madarom

dvori, ki jih je nova fevdalna oblast prevzela, dopolnjevala in mnoila

del visokega plemstva

kosezi, ki so svoj plemiki poloaj ohranili do 12.st., nato pa zdrknili med svobodne kmete a e vedno prosto razpolagali s svojimi dvori

upani kot naelniki teritorialnih enot tudi soc navzdol (katerih razvoj se je preusmeril v vako predstojnitvo) pri Hrvatih in Srbih obratno vzpon kot vodilni

TERITORIALNA ZEMLJIKA GOSPOSTVA

Vladar je veljal za lastnika vsega zemljia

Zemljie upe ni veljalo kot gospostvo bilo kolektivno. Tako je bilo zemlji v zasebni lasti malo

Da bi si pridobil naklonjenost je vzhodno Frankovski vladar (sveto rimsko cesarstvo), visokim cerkvenim in svetnim fevdalcem podeljeval obseno teritorialno posest v velikosti dananje obine v last, ne v fevd.

Podeljeni svet so v podelitveni listini opisali zlasti v dveh oblikah:

z opisom mej to je navedbo rek, hribov, krajev (tako je freisinki kof v 10.st. dobil kofjeloko gosp.)

z navedbo povrine - praviloma obdelovalne zemlje, izmerjene po kraljevskih hubah (50 ha)

Iz podelitev so nastajala sklenjena teritorialna zemljika gospostva

upa na svetu novega gospoda in je do njega imela iste dolnosti kot jih je dotedaj imela do vladarja. upa je prela v fevdalno odvisnost in je postala skupnost kmekih obratov v eni ali ve vaseh, ki jim je na elu stal upan (prej poigalniko-kopaki nedonosni nain brez izoblikovane lastnine in Franki jo teli kot del fiskusa)

Novi lastnik reorganiziral vasi po hubnem sistemu (Cerknica):

uvedel je hube - individualne kmetijske enote 1 druina del parcele - zajm kjer stvarne spravice

izboljava ker kolobarjenje s praho (vsako leto en del v prahi kje se pase ivina) kasneje tri letno kolobarjenje s praho (vsako leto druga kultura + praha)

ustaljenost pravic na zemlji gl. prispevek fevdalizma

Notranja kolonizacija ( novi gospod je hube podeljeval predvsem domainom, upanom pa je dal obsene pravice, dobili so ve zamlje in bili na zaetku prosti dajatev.Fevdalna kolnizacija je uvedla enorodbinsko gospodarstvo na hubah ( veja donosnostZGODNJI FEVDALIZEM NA SLOVENSKEMPrehod na to dobo je bil vasih nasilen (zaduitev poganskih uporov okrog leta 770 in upora v zvezi z Ljudevitom Posavskim), vasih pa so ga pospeevali skupni nastopi z Bavarci oz. Franki (npr. proti Avarom, Madarom).

Ohranili so se staroslovenski zametki fevdalne drube in drave:

pojem vojvodstva Karantanije dvori (nova fevdalna oblast jih je prevzela, dopolnjevala in mnoila)

del visokega plemstva kosezi (svoj plemiki poloaj so ohranili do 12. stol., nato pa so polagoma zdrknili med kmete)

upani kot naelniki teritorialnih enot

Karantansko vojvodstvo je bilo v drugi polovici 10. stol. Jedro obrambnega pasu cesarstva, ki so ga sestavljale mejne grofije:

Karantanska krajina

Kranjska krajina

Istra

Furlanska krajina

Veronska krajina

Karantanska krajina Krantanska vojvodina

ZAKON SODNI LJUDEM !(prvi ohranjeni zakon pri Slovanih)

Na obmoju fevdalnih drav je prevladovalo obiajno pravo (tudi pri Slovencih). V zgodnjem srednjem veku je bila zakonodaja zelo nerazvita (izjema: frankovski kapitularji in bizantinska drava). Zato je toliko bolj pomemben eden izmed najstarejih pojavov zakonodaje med Slovani - Zakon sodni ljudem. Sprejet v zbirko pravoslavnega Cerkvenega prava - Krmijo (Rusija). Nesporno delo Cirila in Metoda v zvezi s pokristjevanjem.

Prvotna, kratka redakcija (32 lenov) je nastala v 9. stol. ( sporoena nam je v starejih rokopisih iz 14. stol.+.

O kraju nastanka so tri teze:

velikomoravska

bolgarska

spodnje panonska o tej govori dejstvo, da so svetnim kaznim iz Ekloge v ZSL dodane cerkvene sankcije po Frankovskem vzorcu, do tega pa je moglo priti le v Kocljevi Panoniji.

Vsebina

Sestavljalec ZSL je nekaj izpustil,