Predstavitveni zbornik doktorskega ... - Pravna zgodovina izbranega obdobja Katja  krubej 10 Modul Rimsko pravo Rimsko premo¾enjsko pravo v razmerju do modernih prav Janez Kranjc

  • View
    233

  • Download
    6

Embed Size (px)

Text of Predstavitveni zbornik doktorskega ... - Pravna zgodovina izbranega obdobja Katja  krubej 10...

  • Predstavitveni zbornik doktorskega tudijskega programa Pravo

  • 1. Podatki o tudijskem programu

    Naziv tudijskega programa: Doktorski tudijski program Pravo, ki ga izvaja Pravna fakulteta Poljanski nasip 2, SI-1000 Ljubljana, ve informacij na http://www.pf.uni-lj.si/iii-stopnja/. Nain izvajanja tudija: redni.

    V skladu s splono usmeritvijo bolonjske reforme tudija je doktorski tudij Prava predviden kot enovit triletni doktorski tudij, v katerem vsak tudent izbere enega izmed naslednjih modulov (usmeritev):

    Civilno pravo

    Delovno pravo in pravo socialne varnosti

    Ekonomska analiza prava

    Evropsko pravo

    Gospodarsko pravo

    Kazensko pravo

    Kriminologija

    Mednarodno pravo

    Pravna zgodovina

    Rimsko pravo

    Teorija prava in drave

    Upravno pravo

    Ustavno pravo

    tudijski program obsega 180 ECTS in predstavlja po bolonjski shemi program tretje stopnje.

    tudent, ki opravi vse obveznosti, predpisane s tudijskim programom, pridobi znanstveni naslov doktor znanosti oziroma doktorica znanosti.

  • 2. Temeljni cilji programa in splone kompetence, ki se pridobijo s programom

    Temeljni cilj doktorskega tudijskega programa pravo je omogoanje specializiranega tudija diplomantom s konano drugo bolonjsko stopnjo, ki elijo poglobiti svoje znanje na izbranem podroju. Zato je poudarek tudija na individualnem raziskovalnem delu tudenta doktorskega tudija. Doktorski tudij prava je tradicionalno usmerjen v teoretino raziskovanje prava in analizo zakonodaje in sodne prakse, povsem praktino izkunjo pa diplomanti dobijo z opravljanjem pravnikega dravnega izpita. Cilj doktorskega tudija je predvsem poglobljena obravnava doloenega pravnega problema, povezave ali instituta, pri emer seveda tudi niso izkljuene monosti interdisciplinarne obravnave problematike z drugimi podroji druboslovja ali celo tehnike, e gre za kompleksne teme in probleme. Rezultat doktorskega tudija pa je besedilo doktorskega dela, ki naj ima po kriterijih metode in pristopa ter vsebine vse lastnosti znanstvene monografije.

    Upotevaje temeljne cilje programa so splone kompetence naslednje:

    specializirano pravno znanje na podroju izbrane teme doktorskega dela;

    poglobljen teoretini tudij tem s podroja, ki se navezujejo na izbrano temo doktorskega dela;

    spodbujanje vrednostnega sistema, ki je podlaga vseh procesov pravnega sklepanja;

    uporaba razlinih metod znanstveno raziskovalnega dela;

    sposobnost uporabe razlinih interpretativnih metod razlage pravnih tekstov;

    uporaba pravnikega silogizma in argumentacije;

    zmonost uinkovitega ustnega in pisnega izraanja in komuniciranja o pravnih vsebinah;

    zmonost temeljnega znanstveno raziskovalnega dela in iskanja pravnih virov;

    spodbujanje drubeno odgovornega miljenja in kritinega odnosa do drubenih dogajanj;

    spodbujanje najvijih standardov etike pravnikega poklica.

  • 3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

    V doktorski tudijski program se lahko vpie, kdor je konal: a) tudijski program druge stopnje (bolonjski magisterij), b) dosedanji univerzitetni tudijski program, sprejet pred 11.6.2004, c) visokoolski strokovni tudijski program (sprejet pred 11.6.2004) in tudijski program za pridobitev specializacije. Navedeni kandidati morajo pred vpisom opraviti tudijske obveznosti v obsegu do najve 35 ECTS iz tudijskega programa 2. stopnje Pravo. tudijske obveznosti (nabor predmetov) takim kandidatom doloi tudijska komisija fakultete, pri emer upoteva kandidatovo podroje izobrazbe (vrsto programa, ki ga je kandidat zakljuil), d) tudijski program, ki izobrauje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski tudijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS tokami. V primeru izbire kandidatov za vpis se upoteva: - uspeh pri tudiju druge stopnje (povprena ocena in ocena mag. dela) - 30%, - uspeh pri izbirnem izpitu (ustni izpit) - 70%. Glede na tevilo primernih kandidatov in mentorjev komisija, odgovorna za doktorski tudij, doloi omejitev vpisa na posamezni smeri. Kdor je konal magistrski tudijski program, po katerem je pridobil naziv magister znanosti, se mu lahko prizna do 60 ECTS iz prvega letnika doktorskega tudija in se lahko vpie v drugi letnik programa doktorskega tudija pod pogojem, da pripravi in predloi dispozicijo doktorskega dela. tudentom, ki so bili vpisani na magistrski tudijski program, pa ga niso konali s pridobitvijo naziva magister znanosti, se lahko priznajo opravljene obveznosti namesto predmetov prvega letnika doktorskega tudija. O priznavanju opravljenih obveznosti odloa komisija, odgovorna za doktorski tudij.

    4. Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program tudentu se lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena v razlinih oblikah neformalnega izobraevanja pred vpisom na tudij. Pri tem bo Pravna fakulteta upotevala Pravilnik o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti, ki ga je sprejela Univerza v Ljubljani.

  • 5. Pogoji za napredovanje po programu Za prehod iz prvega v drugi letnik doktorskega tudija mora tudent opraviti obveznosti v obsegu najmanj 45 ECTS ter predloiti dispozicijo doktorskega dela. Za prehod iz drugega v tretji letnik doktorskega tudija mora tudent opraviti vse obveznosti prvega letnika doktorskega tudija v skupnem obsegu 60 ECTS, uspeno opraviti prvi doktorski seminar v obsegu 5 ECTS ter na predlog Senata Pravne fakultete pridobiti soglasje Senata Univerze v Ljubljani oziroma univerzitetne Komisije za doktorski tudij k temi doktorske disertacije. tudent, ki ni opravil vseh tudijskih obveznosti, potrebnih za vpis v viji letnik, lahko enkrat v asu tudija ponavlja letnik. Ponavljanje prvega letnika se lahko dovoli, e je tudent opravil tudijske obveznosti v obsegu najmanj 25 ECTS. Ponavljanje drugega letnika se lahko dovoli, e je tudent opravil vse tudijske obveznosti iz prvega letnika tudija. 6. Pogoji za dokonanje tudija tudij po tretjestopenjskem doktorskem tudijskem programu Pravo kona tudent, ki opravi vse izpite iz obveznih in izbirnih predmetov, opravi oba doktorska seminarja, objavi najmanj en znanstveni lanek v domai ali tuji periodini publikaciji in uspeno zagovarja doktorsko disertacijo v skupnem obsegu 180 ECTS. Oceno, ali objava ustreza pogojem znanstvenega lanka, sprejme komisija odgovorna za doktorski tudij. Doktorska disertacija je samostojni pisni izdelek tudenta, ki ga ta izdela pod mentorstvom habilitiranega uitelja in ga po pozitivni oceni tudi ustno zagovarja. 7. Prehodi med tudijskimi programi V program doktorskega tudija lahko preide tudent tretjestopenjskega doktorskega tudija. O priznanju opravljenih obveznosti na podlagi vloge tudenta odloa Komisija za doktorski tudij, ki s sklepom doloi tudi manjkajoe obveznosti. 8. Naini ocenjevanja

    Nain preverjanja znanja in ocenjevanja je doloen v unem nartu za vsako uno enoto. Ocenjevanje izpitov in drugih oblik preverjanja znanj poteka v skladu z ocenjevalno lestvico od 1

  • - 10: od 6-10 (pozitivno) oziroma 1-5 (negativno). Pri tem se upoteva doloila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Pravne fakultete. Doktorski seminar se ocenjuje z oceno uspeno in neuspeno. Doktorska disertacija se ocenjuje z ocenami: neuspeno, uspeno in uspeno cum laude.

  • 9. Predmetnik tudijskega programa z izvajalci predmetov in predvidenimi mentorji tudijski program je koncipiran tako, da ga sestavljajo predavanja, doktorski seminarji in individualno raziskovalno delo tudenta, ki ga usmerja in mu pomaga uitelj mentor. e ob prijavi za vpis je potrebno izbrati mentorja in skupaj z njim izbirne predmete. Seznam izvajalcev predmetov doktorskega tudija, ki je tudi seznam potencialnih mentorjev, je objavljen na spletni strani http://www.pf.uni-lj.si/media/b3.reference.izvajalcev.predmetov.doktorskega.studija_koncne.03_2015.pdf . Oblikam organiziranega pedagokega dela je namenjen predvsem prvi letnik doktorskega tudija. V drugem in tretjem letniku je doktorski tudij zasnovan kot individualno raziskovalno delo tudenta, ki vodi k cilju: izdelavi doktorske disertacije. Pri tem tudenta vodi in usmerja izbrani uitelj mentor. Predvidena sta tudi dva doktorska seminarja, na katerih kandidat najprej predstavi dispozicijo svojega doktorskega dela (I. doktorski seminar) in kasneje e doseen napredek pri raziskovalnem delu (II. doktorski seminar). I. letnik

    tevilo ECTS % ECTS Semester

    Obvezni sploni predmeti

    1 10 16,66 Prvi

    Obvezni predmeti modula

    3 ali 4 30 50 Prvi in drugi

    Izbirni predmeti 2 10 16,66 Prvi in drugi

    Individualno raziskovalno delo

    1 10 16,66 Prvi in drugi

    II. letnik

    tevilo ECTS % ECTS Semester

    Prvi doktorski seminar

    1 5 8,33 Tretji

    Individualno raziskovalno delo

    1 55 91.67 Tretji in etrti

    http://www.pf.uni-lj.si/media/b3.reference.izvajalcev.predmetov.doktorskega.studija_koncne.03_2015.pdfhttp://www.pf.uni-lj.si/media/b3.reference.izvajalcev.predmetov.doktorskega.studija_koncne.03_2015.pdf

  • III. letnik

    tevilo ECTS % ECTS Semester

    Drugi doktorski seminar

    1 5 8,33 Peti

    Individualno raziskovalno delo

    1 55 91.67 Peti in esti

    Po navedeni metodologiji lahko tudent doktorskega tudija ustrezno vpie predmete iz nabora predmetnika doktorskega tudija. Predmetnik doktorskega tudijskega programa Pravo:

    Predmet Nosilec ECTS

    Obvezni sploni predmet za vse module tudija

    Teorija prava in metodologija znanstvenega dela Marijan Pavnik 10

    Obvezni predmeti modulov doktorskega tudija

    Modul Civilno pravo

    Izbrana poglavja civilnega prava I Damjan Moina 10

    Izbrana poglavja