Povezanost nekaterih individualnih in socialnih značilnosti slovenskih dijakov z njihovimi dosežki na PISA 2006: bralna

pismenost

Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev

Maja Zupančič in Anja PodlesekUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo

Organizator: Pedagoški inštitut7. junij 2011

Aktivnosti v okviru projekta Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju – Evalvacija vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.

Problem

• BRALNA pismenost (manj poudarjeno 2006): razumevanje, uporaba in razmišljanje o napisanem besedilu, tudi zunaj konteksta šolskega kurikula (v: Štraus, Repež in Štigl, ur., 2007).

• Katere značilnosti posameznikov in njihovega okolja (PISA

2006) napovedujejo BRA pismenost pri slovenskih dijakih 1. letnikov (učinek let šolanja, Ceci, 1999; majhno število OŠ)

• V kolikšni meri – se dosežki razlikujejo med programi in med šolami znotraj

programov– razlike v dosežkih pojasnimo z izbranimi napovedniki

Problem• Napovedniki:

– Značilnosti posameznikov• Motivacija, interes, aspiracije, vrednote (npr. Fan in Chen, 2001; Mullis

idr., 2004; Zupančič idr., 2002)• Spol (Deary idr., 2007; Puklek Levpušček in Zupančič, 2009)

• Učenje in prejeta pomoč (npr. Marjanovič Umek idr., 2006; Puklek Levpušček in Zupančič, 2009; Zupančič idr., 2002).

– Značilnosti okolja (npr. Johnson idr., 2007; Mullis idr., 2004; Puklek Levpušček in Zupančič, 2009)

• Doma (izobrazba, poklicni, ekonomski položaj, jezik)• Šola (program, število ur pouka SLO).

• Sekundarna analiza podatkov PISA 2006.

• Omejitev pri modeliranju: izločene šole z N < 5 → 288 SŠ; uteženi N v analize vključenih dijakov s popolnimi podatki = 3960– 50,8 % dijakinj– Srednje poklicno izobraževanje 17,6 %– Tehnično, strokovno izobraževanje 36,8 %– Strokovne gimnazije 19,4 %– Splošne gimnazije 35,2 %

• Kriterijske spremenljivke - 5 ocen dosežka pri BRA pismenosti.

Metoda

Metoda

• Vključeni napovedniki BRA pismenosti:– spol– čas za učenje SLO: ure/teden (pouk, organizirano izven pouka,

samostojno/naloge doma)– pripisovanje osebne pomembnosti uspehu pri SLO– izobrazba in poklic (višji: mame ali očeta, raven predvidenega

lastnega poklica)– jezik doma– dobrine doma

• kulturne• učni viri• število knjig • materialne, nepovezane z učnim delom.

Trinivojski linearni (ničelni) model (HLM, Raudenbusch idr.,

2005): razlike v dosežkih med programi, šolami, IR

Primerjava dosežkov BRA v mednarodnem merilu z dosežki med SLO SŠ programi

Primerjava ravni BRA dosežkov z dosežki med SLO programi

Dvonivojski linearni model (HLM) z napovedniki: BRA dosežki na ravni dijakov, šol

Povzetek rezultatov za napoved dosežkov pri bralni pismenosti PISA 2006

Učinek koef. SE(koef.) t df p

presečišče 397,02 9,52 41,71 284 0,000

na ravni programa/šole

PROGRAM4 57,91 6,27 9,24 284 0,000

PROGRAM5 93,04 7,22 12,90 284 0,000

PROGRAM6 129,78 6,68 19,43 284 0,000

na ravni dijaka

spol –18,57 2,20 –8,42 1606 0,000

ure pouka SLO v šoli 8,96 1,33 6,72 44 0,000

ure SLO izven pouka –11,10 1,66 –6,67 28 0,000

čas samostojnega učenja SLO 0,82 1,45 0,56 105 0,575

pomembnost uspeha pri SLO –1,07 1,49 –0,71 36 0,480

lastni poklicni položaj 0,13 0,08 1,66 131 0,099

najvišji poklicni položaj staršev 0,20 0,08 2,47 87 0,016

najvišja izobrazba staršev 0,53 0,51 1,05 1237 0,295

kulturne dobrine 3,70 1,16 3,18 138 0,002

učni viri 16,45 5,26 3,13 30 0,004

materialne dobrine –19,84 4,26 –4,65 34 0,000

število knjig 0,02 0,01 2,66 35 0,012

jezik doma 17,08 4,18 4,09 76 0,000

Z višjimi dosežki pri PISA 2006 BRA se povezujejo

• ZNAČILNOSTI POSAMEZNIKOV:– Manjša poraba časa za organizirane oblike učenja izven

pouka: 1 ura več → 11 točk nižji dosežek.– Spol: dekleta za 19 točk višji dosežek kot fanti

• ZNAČILNOSTI OKOLJA -šola:– Izobraževalni program (velik učinek)– Večje število ur pouka SLO: 1 ura več → 9 točk višji

dosežek

Primerjava razlik v dosežkih med programi in med spoloma

Z višjimi dosežki pri PISA 2006 BRA se povezujejo

• ZNAČILNOSTI OKOLJA – doma:– SLO jezik: 17 točk višji dosežek– Več kulturnih dobrin: za 1 SD višji indeks → 4 točke višji

dosežek– Večje število knjig: 1 več → 0,02 višji dosežek– Manjše število materialnih dobrin doma: 1 SD višji indeks

→ 20 točk nižji dosežek– Več je število učnih virov: za 1 SD višji indeks → 16 točk

višji dosežek– Višji poklicni položaj staršev: za 1 raven višja → 0,2 točki

višji dosežek

Sklepi• Rezultati opozarjajo na velike razlike med 4 izobraževalnimi programi• Srednje velike razlike med šolami znotraj programov• Izbrani napovedniki (omejen nabor v Vprašalniku PISA 2006) → na

pomembne ni moč /sprejemljivo vplivati, vendar:– Napovedniki so le približni pokazatelji določenih značilnosti, vedenja, ki

prispevajo k dosežkom – Ure pouka SLO: dejansko odpadle ure, “neizkoriščene” ure za pouk - motivacija

učencev in (posledično?) učiteljev– Izboljšanje kakovosti “dopolnilnega” dela (govorci drugega jezika) – Korelacijski pristop: 2-smerne povezave, ne izključuje učinka v obratni smeri: npr.

dopolnilni pouk, inštrukcije

• Odnos dijakov do reševanja nalog (motivacija, zavzetost, pozornost); objektivnost odgovorov pri vprašalnikih → lahko izvor variance med šolami, programi in deželami.

Sklepi (posredni)

• Učitelji: zahteva po razumevanju – močnejši napovednik UU (ocene, NPZ) pri SLO kot sprejemanje, opora, dopuščanje avtonomije, uravnavanje vedenja, usmerjanje k izkazovanju zmožnosti, poudarjanje vrednosti šolskega dela za osebni razvoj (Puklek Levpušček in Zupančič, 2009)

• Učno gradivo: besedila v učbenikih (dostopnost pojmov, koherentnost besedil, kohezivnost …..)

• Previdnost pri interpretaciji mednarodnih rezultatov:– Relativni položaj države (in sprememba): velikost razlik/sprememb; kaj

ugotovljene razlike pomenijo?– Razlike v odnosu do sodelovanja, izobraževalnih prog. ….. – Napovedne zveze z dosežki niso nujno enake v različnih kulturnih okoljih

(moderatorska vloga kulture)