Vloga učenčeve učne motivacije in učnega okolja

v doseganju kakovostnega znanja matematike in naravoslovja

Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev

dr. Alenka Gril (Pedagoški inštitut)Organizator: Pedagoški inštitut

7. junij 2011

Aktivnosti v okviru projekta Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju – Evalvacija vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.

Problem• Trendi v znanju matematike in naravoslovja in odnosu do

znanja v TIMSS 1995 – 2007• Dejavniki, ki se povezujejo z učenjem in znanjem:

– Učna motivacija• zaznana samo-učinkovitost pri predmetu / samozaupanje v kompetence• interes / zanimanje za predmet• vrednost nalog / zaznana uporabnost znanja

– Spodbudno učno okolje doma• izobrazba staršev• dostopnost učnih virov (knjige, računalnik, internet)• materialni pogoji (prostor, pisalna miza)• prosti čas namenjen učenju, razvoju znanj in spretnosti (dostopnost izven-

šolskih dejavnosti)• skladnost maternega jezika z jezikom pouka

– Pouk• kurikul, predmetni učni načrti, obseg pouka• oblike in metode dela (klasični in aktivni pouk)• preverjanje in ocenjevanje znanja

Dosežki v TIMSS 1995 - 2007

Dosežki v TIMSS - 8. razred

380400420440460480500520540560580600620

1995 1999 2003 2007

matematika naravoslovje

Dosežki v TIMSS - 4. razred

380400420440460480500520540560580600620

1995 2003 2007

matematika naravoslovje

Samozaupanje v lastne kompetence za matematiko in naravoslovje 1995 - 2007

Samozaupanje v lastne kompetence - 8. razred

1,00

2,00

3,00

4,00

1995 1999 2003 2007

matematika biologija fizika kemija

Samozaupanje v lastne kompetence - 4. razred

1,00

2,00

3,00

4,00

1995 2003 2007

matematika naravoslovje

Zanimanje za matematiko in naravoslovje 1995 - 2007

Zanimanje za predmet - 4. razred

1,00

2,00

3,00

4,00

1995 2003 2007

matematika naravoslovje

Zanimanje za predmet - 8. razred

1,00

2,00

3,00

4,00

1995 1999 2003 2007

matematika biologija fizika kemija

Zaznana uporabnost matematike in naravoslovnih predmetov 1995 - 2007

Zaznana uporabnost predmetov - 8. razred

1,00

2,00

3,00

4,00

1995 1999 2003 2007

matematika biologija fizika kemija

Napovedni model dosežkov pri matematiki4. razred 8. razred

napovedniki ΔR2 β

samozaupanje ,081 ,266

SES ,052 ,214

TIMSS ↓ ,022 -,144

slovenski jezik ,004 ,065

pouk – Aktivni ↓ ,001 -,036

spol (moški) ,000 ,018

Sum R2 ,161

napovedniki ΔR2 β

samozaupanje ,229 ,446

SES ,055 ,224

pouk – Aktivni ↓ ,023 -,135

slovenski jezik ,005 ,066

želena izobrazba ,003 ,085

izobrazba očeta ↓ ,003 -,060

pouk – Preverjanje znanja ↓

,002 -,052

interes ,002 ,054

spol (moški) ,001 ,033

Sum R2 ,323

Napovedni model dosežkov pri naravoslovju4. razred 8. razred

napovedniki ΔR2 β

SES ,076 ,242

samozaupanje ,021 ,124

slovenski jezik ,009 ,097

pouk – Aktivni ↓ ,005 -,106

interes ,003 ,063

pouk - Klasični ,002 ,054

spol (moški) ,002 ,040

Sum R2 ,117

napovedniki ΔR2 β

samozaupanje ,136 ,280

SES ,058 ,226

pouk – Preverjanje znanja ↓

,018 -,112

spol (moški) ,015 ,137

TIMSS ,007 ,140

slovenski jezik ,009 ,095

želena izobrazba ,005 ,087

pouk – Aktivni ↓ ,003 -,106

pouk - Klasični ,002 ,068

izobrazba očeta ↓ ,001 -,032

Sum R2 ,253

Zaključki - motivacija

• Učinki kurikularne prenove OŠ za matematično in

naravoslovno pismenost:

– ugodna za znanje naravoslovja, manj ugodna za

matematiko (trend pozitiven);

– negativni trendi v učni motivaciji, ki je pomemben

napovednik znanja matematike in naravoslovja;

• upada zlasti zaznana samo-učinkovitost za učenje in obvladovanje

problemov na področju matematike in naravoslovja,

• manj zanimanja za matematiko in naravoslovje,

• manj ugodno vrednotenje naravoslovja.

Zaključki - družinsko ozadje

• Spodbudno učno okolje doma – dostopnost učnih virov, ugodni

materialni pogoji, izobraženost staršev – je močan napovednik

matematične in naravoslovne pismenosti.

• Skladnost maternega jezika z jezikom pouka šibko, a pozitivno

napoveduje boljšo matematično in naravoslovno pismenost.

– Jezikovna pismenost je predpogoj za druge pismenosti.

• SES pomemben dejavnik individualnih razlik v znanju učencev,

ki ga šola ne korigira.

Zaključki - pouk• Delež aktivnosti učencev pri pouku matematike in

naravoslovja v 9-letki raste; pogostejši je klasični pouk.

• Aktivni pouk se negativno povezuje z znanjem.

• Bolj učinkovito je klasično poučevanje.

• Pogostejše preverjanje znanja pri matematiki in naravoslovju

ima neugodne učinke na znanje.

• Obseg pouka v osnovni šoli je v Sloveniji nižji od

mednarodnega povprečja – 5 ur pouka manj na teden.

• Obseg pouka matematike in naravoslovja je manjši (a deleži podobni).

Obseg pouka na teden 2007število ur pouka na teden - 4. razred

23 24 24

30

2421

2319

25

20

30

24

1923 24

05

1015

20253035

Rusija

Anglija

Mad

žars

kaIta

lija

Švedsk

a

SLOVENIJA

Norvešk

a

med

nar.M

ur pouka / teden 2003

ur pouka / teden 2007

število ur pouka na teden - 8. razred

2629 28 27 27

31

2226

22 2326 26

31

22

28

05

10152025

3035

Anglija

Mad

žars

ka

SLOVENIJA

Rusija

Švedsk

aIta

lija

Norvešk

a

med

nar.M

ur pouka / teden 2003

ur pouka / teden 2007

Obseg pouka matematike in naravoslovja na teden 2003 – 2007

število ur matematike na teden - 8. razred

3,1 3,2 3,13,8

2,4

4,0

2,93,1 2,9 3,0

3,9

2,6

4,0

2,93,4

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

Anglija

Mad

žars

ka

SLOVENIJA

Rusija

Švedsk

aIta

lija

Norvešk

a

med

nar.M

št. ur mat / teden 2003 št ur mat / teden 2007

število ur naravoslovja na teden - 8. razred

3,6

4,9 5,0 4,9

1,92,4

3,6 3,7

4,6 4,9

1,92,2

3,1

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

Anglija

Mad

žars

ka

SLOVENIJA

Rusija

Italija

Norvešk

a

med

nar.M

št. ur nar / teden 2003 št. ur nar / teden 2007

število ur naravoslovja na teden - 4. razred

0,91,7 1,4

2,11,4

1,9

0,91,11,8 1,6 1,8 1,4

2,3

1,21,9

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

Rusija

Anglija

Mad

žars

kaIta

lija

Švedsk

a

SLOVENIJA

Norvešk

a

med

nar.M

št. ur nar / teden 2003 št. ur nar / teden 2007

število ur matematike na teden - 4. razred

3,2

4,6

3,4

5,7

2,9

3,8

2,83,2

4,8

3,2

5,7

2,9

3,83,0

3,8

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

Rusija

Anglija

Mad

žars

kaIta

lija

Švedsk

a

SLOVENIJA

Norvešk

a

med

nar.M

št. ur mat / teden 2003 št. ur mat / teden 2007

Odprta vprašanja – v premislek

1) Kako naj šola zagotavlja kakovostno izobrazbo otrokom, ki

prihajajo iz učno manj spodbudnega domačega okolja?

2) Kako krepiti obvladovanje slovenskega jezika, ki se kot

orodje mišljenja kaže kot nepremostljiv dejavnik

kakovostnega izobraževanja tudi na drugih predmetnih

področjih?

3) Kako strukturirati pouk, ki bi krepil motivacijo učencev za

usvajanje kakovostnega znanja?