Author
nguyenliem
View
226
Download
0
Embed Size (px)
1
Poslovne knjige
Dr. Branko Mayr
Uvod v poslovne knjige ...................................................................................................... 2
Vrste in način vodenja poslovnih knjig .............................................................................. 4
Dnevnik .......................................................................................................................... 5
Glavna knjiga ................................................................................................................. 6
Druge poslovne knjige ................................................................................................... 7
Metode vpisovanja podatkov ........................................................................................... 12
Odpiranje in zaključevanje poslovnih knjig ..................................................................... 12
Hramba poslovnih knjig ................................................................................................... 14
2
UVOD V POSLOVNE KNJIGE
Poslovne knjige so vir informacij za odločanje. Omogočajo vpogled v stanje in gibanje
ekonomskih kategorij, ki jih spremlja računovodstvo. Zato jih podjetnik mora poznati in
predvsem znati uporabljati. To še posebej velja za male podjetnike, ki pogosto nimajo
podpornega sistema, ki pretvarja podatke poslovnih knjig v informacije.
Podjetnik mora v osnovi poznati:
vrste in način vodenja poslovnih knjig,
kontni načrt,
metode vpisovanja podatkov,
odpiranje in zaključevanje poslovnih knjig,
hrambo poslovnih knjig.
Kot smo povedali so poslovne knjige pri podjetju evidence, s katerimi se zagotavljajo podatki
za pridobivanje informacij o stanju in gibanju sredstev in obveznosti do virov sredstev,
odhodkih in prihodkih, stroških in poslovnem izidu v poslovnem let. Vanje se vnašajo začetna
stanja in spremembe, ki jih povzročajo poslovni dogodki, to vnašanje (knjiženje) pa teče po
načelih urejenosti in ažurnosti. Pri vnašanju podatkov v poslovne knjige je možno uporabljati
različne metode in tehnične naprave, vendar morata biti vedno omogočeni kontroliranje
vnašanja, hranjenja in uporabljanja podatkov ter sled njihovega nastanka in vnosa. Poslovne
knjige se vodijo tako, da imajo naravo in pravno moč javnih listin.
Poslovne knjige so povezane knjige, kartoteke in podatkovne zbirke s knjiženimi poslovnimi
dogodki, ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke ali odhodke in so
razvidni iz knjigovodskih listin. So knjigovodski razvidi, ki so posledica ustaljenega
knjigovodskega urejanja in obdelovanja podatkov.
Poslovne knjige v pomenu nastajajo le pri knjigovodenju kot sestavnem delu računovodenja,
ne pa tudi pri računovodskem predračunavanju, računovodskem nadziranju in računovodskem
proučevanju. Čeprav bi se lahko načrtovani pojavi pri računovodskem predračunavanju
zapisovali podobno kot uresničeni pojavi pri knjigovodenju, je vodenje poslovnih knjig le
zapisovanje uresničenih gospodarskih kategorij in njihovih sprememb, kar formalno
zagotavlja pravne dokaze. Pri računovodskem nadziranju in računovodskem proučevanju se
poslovne knjige ne vodijo, a podatki iz njih so predmet preizkušanja pravilnosti oziroma
kakovosti.
Poslovne knjige ne povzemajo vseh uresničenih velikosti, temveč le tiste, ki jih je mogoče
izraziti v denarni merski enoti in ki na končni stopnji omogočajo spoznavati vrednostno
izražene sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke posamič po vrstah in kot
celoto. Kot poslovne knjige se ne štejejo niti izvajalni razvidi (operativna evidenca)
posameznih pojavov niti statistični razvidi.
Poslovne knjige nastajajo pri knjigovodenju v finančnem računovodstvu in stroškovnem
računovodstvu. Finančno knjigovodstvo kot sestavina prvega spremlja sredstva, obveznosti do
njihovih virov, prihodke in odhodke, podrobneje pa le tiste, ki so povezani z razmerji
proučevanega podjetja z drugimi podjetji. Stroškovno knjigovodstvo kot sestavina drugega
podrobno spremlja predvsem razpoložljive prvine poslovnega procesa in njihovo trošenje ter
3
nastajanje poslovnih učinkov. V poslovodnem računovodstvu ne nastajajo posebne poslovne
knjige, temveč se uporabljajo tiste iz finančnega računovodstva in stroškovnega
računovodstva.
V finančnem računovodstvu nastajajo predvsem dnevnik glavne knjige in glavna knjiga pa
tudi nekateri razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) in druge pomožne poslovne knjige.
V dnevniku glavne knjige se na podlagi ustreznih knjigovodskih listin po časovnem zaporedju
prikazujejo spremembe sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov; v
glavni knjigi se te spremembe izkazujejo na ustreznih kontih. V stroškovnem računovodstvu
pa nastaja večina razčlenjevalnih razvidov z ustreznimi dnevniki in drugih pomožnih
poslovnih knjig.
Razčlenjevalni razvidi (analitične evidence), ki nastajajo v stroškovnem računovodstvu, se na
primer nanašajo na opredmetena osnovna sredstva, material, opravljeno delo, nastajajočo
proizvodnjo, proizvode in trgovsko blago. Razčlenjevalni razvidi, ki nastajajo v finančnem
računovodstvu, pa se na primer nanašajo zlasti na denar, terjatve in dolgove. Druga pomožna
poslovna knjiga, ki nastaja v stroškovnem računovodstvu, je na primer vpisnik (register)
opredmetenih osnovnih sredstev, druge pomožne poslovne knjige, ki na primer nastajajo v
finančnem računovodstvu, pa so blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov, knjiga zapadlosti
menic, knjiga delničarskih vlog in druge. O posameznih vrstah omenjenih pa tudi drugih
razčlenjevalnih razvidov se odloči podjetje sámo glede na potrebe, organiziranost pa tudi
morebitne zunanje predpise.
4
VRSTE IN NAČIN VODENJA POSLOVNIH KNJIG
Delitev poslovnih knjig prikazuje spodnja slika:
Slika: Delitev poslovnih knjig
Opomba: Zapis je zgolj slučajno enak, kot je opredeljeno v standardih. Tako v SRS-2010 ni
več med temeljnimi poslovnimi knjigami dnevnika. Ne glede na povedano, pa dnevnik v
stroki obstaja in ga v tem članku obravnavamo.
Glavna knjiga se vodi po načelih dvostavnega knjigovodstva. Enostavnega knjigovodstva, ki
je dopustno le v predpisanih primerih, v tem učbeniku ne obravnavamo.
Vodenje nekaterih poslovnih knjig je obvezno, vodenje na primer pomožnih poslovnih knjig
pa samo, če se verodostojni podatki, ki se ponavadi dobivajo na podlagi pomožnih knjig, ne
zagotavljajo drugače. Vodenje poslovnih knjig se lahko zaupa drugi strokovno usposobljeni
pravni ali fizični osebi.
DNEVNIK
GLAVNA
KNJIGA
POSLOVNE KNJIGE
TEMELJNE
DOKONÈANIH
PROIZVODOV
DROBNEGA
INVENTARJA
KUPCEV
MATERIALA
OBVEZNOSTI
OPRAVLJANJA
STORITEV
OSNOVNIH
SREDSTEV
USTVARJANJA
UÈINKOV
POMOŽNE
KNJIGOVODSTVO:
register
opredmetenih
osnovnih
sredstev
druge,
po
potrebi
podjetja
PLAÈ
DOBAVITELJEV
POLPROIZVO
DOV
PROIZVODNJE
TERJATEV
TRGOVSKEGA
BLAGA
UPORABLJENIH
STORITEV
DRUGAPOMOŽNA
KNJIGOVODSTVA:
blagajniška
knjiga
knjiga
delnièarskih
vlog
knjiga
prejetih
raèunov
knjiga
zapadlih
menic v
plaèilo
5
Vpisi v poslovne knjige morajo biti opravljeni na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin
brez pobotanj gospodarskih kategorij, poslovne knjige pa morajo kazati finančni položaj
podjetja in njegov poslovni izid.
Poslovne knjige se na območju Republike Slovenije vodijo v slovenščini in v evrih. Poslovne
knjige enot slovenskega podjetja, ki se vodijo na območju druge države, je treba dostavljati v
Slovenijo v predpisanih rokih, da se vnesejo v posebne poslovne knjige slovenskega podjetja.
Pravilnost njihovega vodenja na območju druge države je treba nadzirati na kraju samem.
Vpisi v poslovne knjige si morajo slediti po časovnem zaporedju ter biti urejeni, popolni,
pravilni in sprotni. Prejemke in izdatke je treba vpisovati sproti.
Morebitne napačne knjižbe v poslovnih knjigah se razveljavijo (stornirajo).
DNEVNIK
Dnevnik je evidenca po časovnem zaporedju. Dnevnik ima lahko obliko tabele z naslednjimi
postavkami:
Zap d a t u m Postavka o p i s konto z n e s e k
Štev v breme v dobro
Dnevnik glavne knjige lahko obsega enotno temeljno poslovno knjigo ali pa več knjig za
posamezne skupine kontov. Za vsako vrsto razčlenjevalnega razvida (analitične evidence) se
vodi dnevnik pomožne poslovne knjige.
Pri ročnem in polavtomatskem obravnavanju podatkov se vodi dnevnik v prostih listih,
knjiženja v njem pa praviloma izhajajo iz tehnik kopiranja glavne knjige. V dnevniku se
knjižijo vsi poslovni dogodki, ki so predmet bilančne in zunajbilančne evidence.
Naloga dnevnika je omogočati kontroliranje knjiženih postavk z avtomatizmom dvostavnega
knjigovodstva, izraženim z enačbo:
vsota postavk v breme = vsota postavk v dobro
Z izpolnjevanjem te naloge prispeva dnevnik k zanesljivosti glavne knjige kot vira podatkov
za pripravljanje knjigovodskih informacij.
6
Računalnik sprejema podatke o poslovnih dogodkih pa časovnem zaporedju in jih shranjuje v
datoteke na magnetnih trakovih, diskih, disketah in drugem. Iz teh datotek se pa potrebi
natisne dnevnik, ki je izhodna informacija računalnika ter po vsebini in obliki enak
klasičnemu dnevniku. Podjetje samo odloča, kdaj se natisne dnevnik, le ob letnem obračunu
poslovanja je natis obvezen.
GLAVNA KNJIGA
Glavno knjigo tvorijo konti, ki vsebujejo postavke sredstev, obveznosti do virov sredstev,
prihodkov in odhodkov ter zunajbilančne evidence. Za posamezne postavke se vodijo temeljni
konti in konti popravkov. Ima dva dela:
konte bilančne evidence in
konte zunajbilančne evidence.
Konto (običajno konto kartica v obliki prostega lista) ima lahko naslednjo obliko:
d a t u m veza z o p i s z n e s e k
dnevnikom v breme v dobro stanje
Konti bilančne evidence:
Tisti del glavne knjige, ki obsega bilančne postavke, služi za obdelovanje in hranjenje
podatkov, ki ob poslovnih dogodkih kakovostno in količinsko spreminjajo postavke sredstev,
obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov. Predmet knjigovodskega obravnavanja
podatkov v bilančni evidenci glavne knjige so poslovni dogodki, nastali v zvezi s
poslovanjem, ki imajo te lastnosti:
zares so se zgodili in spadajo v preteklo poslovanje,
njihovi učinki se lahko izrazijo v denarnih zneskih,
spremembe, ki so jih povzročili, so vplivale na postavke sredstev, obveznosti do virov
sredstev, prihodkov in odhodkov,
izpričani so z verodostojnimi knjigovodskimi listinami.
Oblika glavne knjige je odvisna od tehnike in metode vnašanja podatkov vanjo. Pri ročnem ali
polavtomatskem obravnavanju podatkov ima glavna knjiga obliko prostih listov, ki skupaj
tvorijo kartoteko. Podatki se vpisujejo v glavno knjigo praviloma hkrati kot v dnevnik.
V poslovne knjige ni dopustno knjižiti z navadnim svinčnikom. Med knjižbami ni dovoljeno
puščati praznih prostorov, v katere bi bilo mogoče vnesti druge knjižbe. Knjižbe se ne smejo
prekrivati ali biti na drugačen način nečitljive. Pri njih tudi ne sme biti nikakršnih izbrisov ali
7
drugih sprememb, ki bi vzbujale dvom, ali je bila sprememba storjena v času prvotne knjižbe
ali kasneje.
Računalnik se uporablja pri obravnavanju podatkov glavne knjige, tako da se vnašajo podatki
v njegov pomnilnik, kjer se po preverjenih uporabniških programih oblikujejo datoteke.
Podatki se lahko vnašajo v glavno knjigo z računalnikom na enem mestu ali s terminalskimi
priključki na več mestih, to je naravnost z mest nastankov poslovnih dogodkov. V takem
primeru je treba z uporabniškim programom zagotoviti v računalniku avtomatsko izdelovanje
knjigovodskih listin z oznako odgovorne osebe. Glavna knjiga vodena z računalnikom, mora
biti tako organizirana, da je možno kontroliranje knjiženja in da je mogoče kadarkoli dobiti
sliko na zaslonu ali odtis na papirju za katerikoli konto glavne knjige ali pa pregled celotne
poslovne knjige.
Podjetje samo določi, kdaj se natisne glavna knjiga s celovitim pregledom vsakega konta med
letom, ob letnem obračunu poslovanja pa je tak natis obvezen.
Razporeditev kontov v glavni knjigi temelji na vnaprej pripravljenem kontnem načrtu. Kontni
načrt oblikuje vsako podjetje po svojih posebnih potrebah, pri tem pa zagotovi postavke
bilance stanja in izkaza poslovnega izida, predvidene s Slovenskimi računovodskimi
standardi. Inštitut za revizijo in računovodstvo pripravi več kontnih okvirov, izmed katerih
izbere podjetje tistega, ki se mu zdi najustreznejše izhodišče za oblikovanje kontnega načrta.
Zunajbilančna evidenca:
Predmet obravnavanja podatkov v zunajbilančni evidenci glavne knjige so poslovni dogodki,
ki trenutno ne vplivajo neposredno na postavke v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida,
vendar so pomembni za ocenjevanje uporabljanja tujih sredstev, morebitne prihodnje
obveznosti, kontroliranje poslovnih procesov, in informiranje. Postavke v zunajbilančni
evidenci lahko ob prihodnjih poslovnih spremembah ugasnejo ali pridobijo novo kakovost in
celo vplivajo na bilančne postavke, pri čemer se izkažejo kot postavke bilančne evidence
glavne knjige.
Poslovni dogodki, zajeti v zunajbilančni evidenci, ob nastanku ne morejo imeti narave
bilančnih postavk, ki bi vplivale na sredstva, obveznosti do virov sredstev, prihodke in
odhodke. Druge lastnosti lahko imajo, vendar je treba nastanek poslovnega dogodka, zajetega
v zunajbilančni evidenci, izpričati z verodostojno knjigovodsko listino. Ob izdelavi bilance
stanja se postavke zunajbilančne evidence vnesejo vanjo, vendar za seštevkom bilančnih
postavk.
DRUGE POSLOVNE KNJIGE
Pravimo jim tudi pomožne knjige in so analitične evidence in druge pomožne knjige.
Analitične evidence so razčlenitve temeljnih kontov glavne knjige, na primer analitične
evidence:
knjigovodstvo dobaviteljev (bookkeeping of suppliers) je analitično knjigovodstvo, ki
zbira, ureja, obdeluje in prikazuje podrobne podatke o razmerjih z dobavitelji v
8
preteklem obdobju. Za vsakega dobavitelja, do katerega se normalno pojavljajo
obveznosti, lahko pa tudi terjatve, obstaja poseben konto.
9
Evidenca dobaviteljev ima lahko naslednjo vsebino:
Dobavitelj: ...................................................................... Konto: ............................. d a t u m temeljnica o p i s veza z z n e s e k
dnevnikom v breme v dobro
knjigovodstvo dokončanih proizvodov (bookkeeping of finished products) je
analitično knjigovodstvo, ki zbira, ureja, obdeluje in prikazuje podrobne podatke o
dokončanih proizvodih in z njimi povezanih stroških v preteklem obdobju. Za vsako
vrsto dokončanega proizvoda obstaja poseben konto.
knjigovodstvo drobnega inventarja (bookkeeping of small tools) je analitično
knjigovodstvo, ki zbira, ureja, obdeluje in prikazuje podrobne podatke o drobnem
inventarju in njegovih stroških v preteklem obdobju. Za vsako vrsto drobnega
inventarja obstaja poseben konto.
knjigovodstvo kupcev (bookkeeping of buyers) je analitično knjigovodstvo, ki zbira,
ureja, obdeluje in prikazuje podrobne podatke o razmerjih s kupci v preteklem
obdobju. Za vsakega kupca, do katerega se normalno pojavljajo terjatve lahko pa tudi
obveznosti, obstaja poseben konto.
Evidenca kupcev ima lahko naslednjo vsebino:
Kupec: ...................................................................... Konto: ............................. d a t u m temeljnica o p i s veza z z n e s e k
dnevnikom v breme v dobro
knjigovodstvo materiala (bookkeeping of materials) je analitično knjigovodstvo, ki
zbira, ureja, obdeluje in prikazuje podrobne podatke o materialu in njegovih stroških v
preteklem obdobju. Za vsako vrsto materiala obstaja poseben konto.
Evidenca materiala ima lahko naslednjo vsebino:
Material:............................................................ enota mere: ............... datum O p i s k o l i č i n a cena v r e d n o s t
prejem izdaja stanje eur v breme v dobro stanje
skupaj
10
knjigovodstvo obveznosti (bookkeeping of payables) je analitično knjigovodstvo, ki
zbira, ureja, obdeluje in prikazuje podrobne podatke o obveznostih in njih
poravnavanju. Za razmerja do vsake pravne ali fizične osebe, do katere obstaja
obveznost, je v njem poseben konto, računati pa je treba, da se to knjigovodstvo delno
prekriva s knjigovodstvom dobaviteljev, lahko pa tudi s knjigovodstvom kupcev,
knjigovodstvom storitev in knjigovodstvom plač. Vsebina in oblika evidence je enaka
ali podobna že prikazani pri dobaviteljih, zato je ne ponavljamo.
knjigovodstvo opravljanja storitev (bookkeeping of performed services) je analitično
knjigovodstvo, ki zbira, ureja, obdeluje in prikazuje podrobne podatke o opravljanju
storitev in z njimi povezanih stroških v preteklem obdobju, razčlenjenih po
stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih.
knjigovodstvo osnovnih sredstev (bookkeeping of fixed assets) je analitično
knjigovodstvo, ki zbira, ureja, obdeluje in prikazuje podrobne podatke o stvareh in
pravicah v okviru osnovnih sredstev ter njihovih stroškov v preteklem obdobju. Za
vsako postavko v okviru osnovnih sredstev obstaja poseben konto.
Evidenca osnovnih sredstev ima lahko naslednji izgled:
Osnovno sredstvo: ................................................. Datum O p i s količina nabavna popravek neodpisana am
vrednost vrednosti vrednost %
knjigovodstvo plač (bookkeeping of wages and salaries) je analitično knjigovodstvo,
ki zbira, ureja, obdeluje in prikazuje podrobne podatke o plačah in z njimi opredeljene
stroške v preteklem obdobju, razčlenjene po stroškovnih mestih in stroškovnih
nosilcih, zlasti pa po zaposlencih, ko so pri vsakem obravnavani tudi odtegljaji od
plač.
knjigovodstvo polproizvodov (bookkeeping of semi-finished products) je analitično
knjigovodstvo, ki zbira, ureja, obdeluje in prikazuje podrobne podatke o polproizvodih
in delih ter z njimi povezanih stroških v preteklem obdobju. Za vsako vrsto
polproizvodov obstaja poseben konto.
knjigovodstvo proizvodnje (bookkeeping of production) je analitično knjigovodstvo,
ki zbira, ureja, obdeluje in prikazuje podrobne podatke o proizvodnji in njenih stroških
v preteklem obdobju, razčlenjenih tudi po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih.
knjigovodstvo terjatev (bookkeeping of receivables) je analitično knjigovodstvo, ki
zbira, ureja, obdeluje in prikazuje podrobne podatke o terjatvah in njih poravnavanju.
Za razmerja do vsake pravne ali fizične osebe, do katere obstaja terjatev, je v njem
poseben konto, računati pa je treba, da se to knjigovodstvo delno prekriva s
knjigovodstvom kupcev in tudi z nekaterimi drugimi.
knjigovodstvo trgovskega blaga (bookkeeping of merchandise) je analitično
knjigovodstvo, ki zbira, ureja, obdeluje in prikazuje podrobne podatke o trgovskem
11
blagu in njegovih stroških v preteklem obdobju. Za vsako vrsto trgovskega blaga
praviloma obstaja poseben konto.
knjigovodstvo uporabljenih storitev (bookkeeping of engaged services) je analitično
knjigovodstvo, ki zbira, ureja, obdeluje in prikazuje podrobne podatke o uporabljenih
storitvah v preteklem obdobju in z njimi povezanih stroških.
knjigovodstvo ustvarjanja učinkov (bookkeping of production and rendering od
services) je skupni izraz za knjigovodstvo proizvodnje in knjigovodstvo opravljanja
storitev.
druge pomožne knjige
Med druge pomožne knjige, ki praviloma dopolnjujejo konte glavne knjige, štejemo:
blagajniško knjigo,
register opredmetenih osnovnih sredstev,
knjigo prejetih računov,
knjigo zapadlosti menic v plačilo,
knjigo delničarskih vlog
in druge po potrebah podjetja.
Od gornjih lahko nekatere izkazujejo naslednje vsebine:
blagajniška knjiga
Zap. temeljnica O p i s prejemek izdatek
Št.
skupni promet
stanje na dan: ........................
knjiga osnovnih sredstev
Zap. inventurna datum naziv nabavna popravek am odtujitev
Številka številka nabave osnovnega sredstva vrednost vrednosti % dat. način
Pomožne knjige se vodijo vezane, v obliki prostih listov in/ali na datotekah, kjer se podatki
hranijo na ustreznih nosilcih.
Pri ročnem obravnavanju podatkov mora vezane knjige prod vnosom podatkov overiti
podjetje samo. Strani vezanih knjig morajo biti zaporedno oštevilčene. Za vsako analitično
evidenco vodeno na prostih listih, in to ročno ali s polavtomatskimi stroji, je treba organizirati
12
ustrezen dnevnik oziroma ustrezne dnevnike zaradi kontroliranja knjiženja na kontih
kartoteke.
Pomožne knjige, vodene z računalnikom, se organizirajo tako, da je vsak začetni vnos podprt
z verodostojno knjigovodsko listino, nato pa se podatki obravnavajo samodejno, brez
človekovega poseganja. Z računalnikom je treba zagotoviti kontroliranje knjiženja za vsako
pomožno knjigo. Podatki se lahko vnašajo v pomnilnik z enega ali več mest. Če računalnik
dobiva s programom potrebne podatke, ki ustrezajo pomožni knjigi, ni treba organizirati
posebne analitične evidence raven blagajniške knjige in knjige opredmetenih osnovnih
sredstev.
Računalnik je organiziran tako, da po potrebi omogoča sliko na zaslonu ali odtis na papirju za
vsako pomožno knjigo, za analitične evidence pa tudi za posamične konte v njihovem okviru.
Obvezno je usklajevanje pomožnih knjig in ustreznih kontov glavne knjige tudi mod letom.
Najmanj enkrat letno se s popisom uskladita stanje po knjigah in dejansko stanje.
METODE VPISOVANJA PODATKOV
Nekaj o vpisih smo že povedali, zato ne ponavljamo. Ključno je hkratno vnašanje sprememb
v glavno knjigo in dnevnik. To je posebna zahteva pri uporabi prostih listov in ročnem ali
polavtomatskem vnašanju podatkov. Pri ročnem postopku se kopira na posebni plošči za
knjiženje (kontografu), tako da so kopije prosti listi dnevnika, izvirniki pa so prosti listi
kontov glavne knjige. Enako je pri vnašanju podatkov s strojem za knjiženje (polavtomatom),
ki omogoča hkratno knjiženje izvirnika na kontih glavne knjige in kopije v dnevniku.
Vnašanje podatkov na temeljne konte z računalnikom tudi zagotavlja z enim vnosom
poslovnega dogodka podatek v glavni knjigi in podatek po časovnem zaporedju v dnevniku.
V takem primeru je z dnevnikom mišljen dnevni pregled poslovnih dogodkov, ki ga je
mogoče po potrebi videti na zaslonu ali odtisniti v obliki razpredelnice.
Razveljavitev knjižbe (storno knjižba) se opravi v poslovnih knjigah tako, da se napačna
knjižba najprej izniči z enakim zneskom, nato pa se knjiži pravilni znesek na pravih kontih.
ODPIRANJE IN ZAKLJUČEVANJE POSLOVNIH KNJIG
Poslovne knjige se odprejo in zaključijo vsako poslovno leto.
Odpiranje:
Temeljne knjige se odprejo za postavke sredstev in obveznosti do virov sredstev na podlagi
začetne bilance stanja. Postavke sredstev in obveznosti do virov sredstev, ki jih v začetni
bilanci stanja ni, se odprejo v temeljnih knjigah med letom ob nastanku poslovnega dogodka
in na podlagi knjigovodske Listine. Enako se ravna oh odprtju kontov odhodkov, prihodkov,
stroškov, poslovnih učinkov in poslovnega izida.
Pomožne knjige se odprejo z vnosom ustreznih stanj z razčlenjenih kontov pomožnih knjig
oziroma iz analitičnih evidenc po končnih stanjih v preteklem poslovnem letu.
13
Med letom se odpirajo novi razčlenjeni konti na podlagi knjigovodskih listin o poslovnih
dogodkih.
Zaključevanje:
Računovodstvo podjetja mora na koncu poslovnega leta svoje poslovne knjige zaključiti;
tehniko zaključevanja opredeli v svojih aktih. Poslovne knjige morajo biti na koncu
poslovnega leta zaključene tako, da ni mogoč kakršenkoli kasnejši vnos podatkov oziroma da
vnesenih podatkov ni mogoče spreminjati.
Ob zaključitvi poslovnih knjig se dnevnik zaključi, tako da so v njem seštevki začetnih stanj,
vseh poslovnih sprememb in končnih stanj ter tudi seštevka vseh omenjenih seštevkov. Tako
seštet promet se na obeh straneh dnevnika podčrta, sledijo pa kraj in datum zaključitve ter
podpisa ravnatelja podjetja in računovodje.
Če se vodi več dnevnikov, se to napravi v vseh. Pri uporabi računalnika je tak zaključek na
zadnji strani odtisnjenega dnevnika.
Pri glavni knjigi se za vsak konto ugotovi in preveri stanje. To se knjiži na stran manjšega
prometa na kontu, tako da sta na koncu zneska v stolpcih v breme in v dobro enaka. Izravnana
prometa se podčrtata, nato pa sledijo kraj in datum zaključka ter podpis računovodje. Enak je
postopek na kontih, ki so odtisnjeni z računalnikom.
Po vseh knjiženjih za poslovno leto in kontroliranju izkazanih stanj se poslovne knjige
zaključijo. Zaključitev poslovne knjige podpišejo pooblaščene osebe. To se opravi ne glede na
metodo in tehniko knjiženja.
V vezane pomožne knjige se zadnji dan v letu na zadnjo uporabljeno stran napišeta opomba,
da je to zadnja stran knjige, in stanje, ki se prenese v naslednje leto. Sledijo kraj in datum ter
podpisa vodje računovodstva in referenta, ki je zaključil knjigo.
Pri knjigah analitične evidence z ročnim ali strojnim obravnavanjem se zaključijo tudi
dnevniki in analitični konti. Zaključek je odvisen od vrste analitične evidence in zanj logično
velja, kar je bilo povedano o zaključevanju temeljnih knjig. Dnevnike podpišeta računovodja
in referent, odgovoren za posamezno analitično evidenco.
Analitičnim evidencam, vodenim z računalnikom, je treba pred zaključitvijo preveriti
pravilnost. Vsak analitični konto se zaključi z vpisom stanja na strani z manjšim zneskom
prometa ter z izkazom izravnanega prometa v breme in v dobro. O odtisu odloča podjetje. Ne
glede na to, ali se analitične evidence odtisnejo ali ne, se podatki o osebi, ki jih je preverila in
kontrolirala, vnesejo v računalnik, tako da se lahko na zaslonu ali na odtisu vidi, kdaj je bilo
opravljeno kontroliranje in kdo je odgovoren za resničnost podatkov v datoteki. Poleg toga ta
oseba podpiše izjavo o kontroliranju analitične evidence.
Izjemi sta register opredmetenih osnovnih sredstev in analitična evidenca opredmetenih
osnovnih sredstev, katerih odpiranje in zapiranje nista vezana na poslovno leto. Te poslovne
knjige so odprte in se vodijo, dokler se opredmetena osnovna sredstva uporabljajo.
Po vseh knjiženjih za poslovno leto in kontroliranju izkazanih stanj se poslovne knjige
zaključijo. Zaključitev poslovne knjige podpišejo pooblaščene osebe. Računalniško vodene
14
poslovne knjige se lahko zaključujejo z elektronskim podpisom po načelnih postopkih iz
ustreznega zakona in podrobnejših določbah v aktu podjetja.
HRAMBA POSLOVNIH KNJIG
Podjetje s splošnim aktom opredeli način hrambe poslovnih knjig.
Po reviziji letnih računovodskih izkazov, če je predpisana, oziroma po sprejetju letnih
računovodskih izkazov se poslovne knjige, ustrezno urejene in zaključene, arhivirajo. Pisni
odtisi glavne knjige in dnevnika se praviloma hranijo trajno. Podjetje pa lahko ob upoštevanju
ustreznih predpisov sámo določi, po kolikšnem času od dneva sprejetja in potrditve
računovodskih izkazov bo shranilo poslovne knjige na elektronskem nosilcu, izvirne poslovne
knjige pa uničilo.
Poslovne knjige se do konca revidiranja letnih računovodskih izkazov hranijo v priročnem
arhivu računovodske službe, potem pa zapisniško predajo v varnejši osrednji arhiv podjetja.
Zaključene poslovne knjige je treba urejeno odložiti in shraniti. Vse poslovne knjige, vodene
v prostih listih, se zvežejo. Glavno knjigo in dnevnik, vodena z računalnikom, je treba
odtisniti, zvezati in odložiti.
Za pomožne knjige lahko podjetje odloči, da jih bo odtisnilo in shranilo ali pa da bo shranilo
nosilce, na katere so vneseni podatki. Nosilci podatkov se shranijo tako, da so zavarovani pred
izbrisom vnesenih podatkov ali drugimi poškodbami. Če je pogoj za uporabljanje shranjenih
nosilcev podatkov ustrezen uporabniški program ali druga tehnična dokumentacija za
računalnik, se tudi odloži in hrani kot nosilci podatkov.
Pri obravnavi poslovnih knjig je treba spoštovati veljavne računovodske standarde
(SRS) in davčne predpise.