Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za … · Državna statistika v letu 2013 4 Statistični svet Republike Slovenije je na svoji 46. redni seji dne 18

REPUBLIKA SLOVENIJA

Državna statistika v letu 2013

Poročilo o izvajanju Letnega programa

statističnih raziskovanj za 2013

Ljubljana, 2014


2

Avtorji: Statistični urad Republike Slovenije, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Banka Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje1, Ministrstvo za finance, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Zbrala in uredila: Ana Novak

Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: http://www.stat.si/pub.asp

Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – ISSN 1408-9475

1 Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pravni naslednik Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ), ki je v Srednjeročnem programu statističnih raziskovanj 2013–2017 naveden kot eden od pooblaščenih izvajalcev dejavnosti državne statistike. Več informacij je na voljo na www.nijz.si.

http://www.stat.si/pub.asp

http://www.nijz.si/


3

Kazalo

Uvodna beseda ................................................................................................. 5

1 Dosežki državne statistike pri doseganju temeljnih ciljev, zastavljenih v srednjeročnem programu statističnih raziskovanj 2013–2017 .......................... 6

1. 1 Povečanje uporabe statističnih podatkov med uporabniki ............................................. 6

1.2 Ohranjanje zaupanja vseh deležnikov in povečanje prepoznavnosti državne statistike ........................................................................................................... 11

1.3 Izvajanje dejavnosti državne statistike po načelu stroški/koristi ..................................... 17

2 Dosežki državne statistike v letu 2013 po vsebinskih področjih .......................... 20

2.1 Kazalniki .......................................................................................................................... 20

2.2 Sistemi računov ............................................................................................................... 21

2.2.1 Ekonomski in socialni razvoj .................................................................................. 21

2.2.2 Okoljska trajnost .................................................................................................. 24

2.3 Osnovne statistike ........................................................................................................... 27

2.3.1 Poslovno področje ................................................................................................ 27

2.3.2 Ljudje in družba .................................................................................................... 33

2.3.3 Okoljske, kmetijske in druge področne statistike .................................................. 43

2.3.4 Statistike v prostoru ............................................................................................. 49

Priloga ............................................................................................................ 51

A. V letu 2013 sprejeta statistična zakonodaja ...................................................................... 51

B. Seznam dogovorov o medinstitucionalnem sodelovanju, ki jih je SURS sklenil v letu 2013 ... 52

Seznam uporabljenih kratic ............................................................................... 53


4

Statistični svet Republike Slovenije

je na svoji 46. redni seji dne 18. aprila 2014

obravnaval Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2013

in sprejel naslednji

SKLEP

»Statistični svet Republike Slovenije se je na svoji 46. redni seji dne 18. aprila 2014 pod točko 3 seznanil s Poročilom o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2013.«

Dr. Anuška Ferligoj

Predsednica Statističnega sveta RS


5

Uvodna beseda

Za nami je leto 2013 – leto, ki je bilo na predlog Mednarodnega statističnega inštituta razglašeno za mednarodno leto statistike. Različne organizacije so v tem letu načrtno promovirale pomen statistike za znanost, poslovni svet, vlade, medije, oblikovalce politik, zaposlovalce, študente in splošno javnost. Statistični urad RS (dalje SURS) je v tem letu kot sodelujoča organizacija skupaj z več kot 1.400 organizacijami v 111 državah načrtno opozarjal na poslanstvo statistike, na pomembnost statistične pismenosti in predvsem na pomen in uporabnost uradnih statističnih podatkov.

SURS je v letu 2013 namenil več pozornosti podjetjem. Tudi glavna tema 23. statistične konference (z naslovom Statistika, partner podjetjem) je bil odnos med podjetji in uradno statistiko. SURS je želel na tej konferenci zbrati čim več odgovorov na vprašanje o tem, kaj podjetja potrebujejo, kaj bi uradna statistika še lahko naredila zanje, in pridobiti udeležence za sinergijsko delovanje pri zagotavljanju relevantnih statističnih podatkov ob hkratnem zmanjševanju administrativnih bremen podjetij.

SURS je v želji, da bi breme statističnega poročanja še zmanjšal ali ga ohranil v razumnih mejah, začel v letu 2013 uvajati elektronsko sporočanje podatkov za statistična raziskovanja, v katerih sodelujejo poslovni subjekti. Najprej je bilo mogoče sporočati podatke po tej poti za raziskovanje Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetjih, postopno pa se e-poročanje že uvaja tudi v druga statistična raziskovanja. Poslovni subjekti se na nov način poročanja odzivajo pozitivno. Pomembno vlogo opravlja pri tem Kontaktni center, ki jim nudi pomoč pri registraciji v spletno aplikacijo eStat in oddajanju vprašalnikov prek te aplikacije. Ustanovljen je bil z namenom, da bi bil poslovnim subjektom dostop do SURS-a pri statističnem poročanju lažji in enostavnejši in da bi se jim delno zmanjšali njihovi stroški za telefonsko komuniciranje. Kontaktni center komunicira s poročevalskimi enotami prek brezplačne telefonske številke in e-naslova; oba podatka sta navedena na vseh vprašalnikih.

To so le glavni poudarki iz Poročila o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2013. Pripravili so ga SURS in druge za izvajanje dejavnosti državne statistike pooblaščene ustanove – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, Banka Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za finance, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod RS za zaposlovanje. Vsi omenjeni so bili skupaj s SURS odgovorni za uresničitev nalog, zastavljenih v Letnem programu statističnih raziskovanj za 2013. SURS se vsem naštetim zahvaljuje za uspešno sodelovanje.

SURS se za uspešno sodelovanje zahvaljuje tudi vsem ustanovam, ki so mu v letu 2013 pomagale pri racionalizaciji zbiranja podatkov in zmanjševanju bremen poročanja; zahvaljuje se tudi vsem posameznikom in podjetjem, ki so sodelovali v posameznih statističnih raziskovanjih, pa članom Statističnega sveta in statističnih sosvetov za kritično presojo dela in seveda vsem uporabnikom statističnih podatkov, ki so tudi v letu 2013 zaupali v kakovost slovenske državne statistike.

Genovefa Ružić generalna direktorica Statističnega urada RS


6

1 Dosežki državne statistike pri uresničevanju temeljnih ciljev, zastavljenih v srednjeročnem programu statističnih raziskovanj 2013–2017

V tem poglavju predstavljamo razvojne dosežke slovenske državne statistike pri uresničevanju temeljnih ciljev iz srednjeročnega programa statističnih raziskovanj 2013–2017; ti cilji so bili: povečanje uporabe statističnih podatkov med uporabniki, ohranitev zaupanja vseh deležnikov v kakovost slovenske državne statistike in krepitev njene prepoznavnosti ter izvajanje dejavnosti po načelu stroški/koristi.

1. 1 Povečanje uporabe statističnih podatkov med uporabniki

SURS predstavlja statistične pojave tudi v obliki statistične zgodbe v vizualno privlačni obliki

SURS je statistične podatke tudi v 2013 objavljal redno, v skladu z napovedmi objav, in to v različnih oblikah publikacij. Posebej naj omenimo štiri naslove, izdane v zbirki Brošure2: Starejši na trgu dela, Mi, državljani EU, O kmetijstvu doma in drugje po EU, Voda – od izvira do izpusta. V omenjeni zbirki izdajamo publikacije, namenjene splošni in strokovni javnosti, zato si še posebej prizadevamo, da bi statistične pojave predstavili v njih bolj poljudno: različna vsebinska področja povezujemo v zanimive statistične zgodbe, ki jim skušamo dati tudi privlačno zunanjo podobo. Vse to velja tudi za omenjene štiri naslove.

Čedalje več uporabnikov in potencialnih uporabnikov statističnih podatkov prihaja iz skupin digitalnih domorodcev in digitalnih priseljencev3. SURS prilagaja svoje izdelke tudi njihovim potrebam. Naklade tiskanih publikacij tako postopoma zmanjšuje, obenem pa se čedalje bolj usmerja v različne elektronske izdelke. V letu 2013 je tako uporabnikom ponudil prvo elektronsko knjigo – publikacijo Ljudje, družine, stanovanja4, ki prinaša zanimive podatke registrskega popisa 2011, in je namenjena tistim, ki namesto ali poleg papirja uporabljate namizne, osebne, tablične računalnike, pametne telefone ali e-bralnike.

Z videokomentarji do širšega kroga uporabnikov

SURS je v letu 2013 začel predstavljati nekatere podatke tudi v obliki kratkih videokomentarjev; gre za podatke, ki javnost zanimajo že zdaj, pa tudi za podatke, na katere želi SURS opozoriti uporabnike. Kratke videoizjave (trajale so 2 do 3 minute) so bile prikazane ob izidih prvih objav (iz zbirke Prva objava), tj. spletnih novic, pripravljenih ob zaključku statističnega raziskovanja. Ta način komentiranja je SURS začel v februarju 2013 in do konca leta objavil 78 takih videoizjav.5

2 Glej: http://www.stat.si/publikacije/pub_brosure.asp (prevzeto 21. 2. 2104). 3 Digitalni domorodci (ang. digital native) so ljudje, ki so se rodili, ko je digitalna tehnologija že obstajala, so torej domorodci v

e-svetu. Digitalni priseljenci (ang. digital immigrant) s(m)o ljudje, ki s(m)o se rodili pred pojavom digitalne tehnologije in s(m)o se s to tehnologijo srečali na neki točki v svojem življenju. Povzeto po dr. Polona Vilar, Branje in e-branje. Dostopno na: http://www.slideshare.net/KnjiznicaLjubljana/branje-in-ebranje (prevzeto 6. 3. 2014). 4 Glej Knjiga, ki jo listamo drugače, 13. junij 2013, Posebna objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5547 (prevzeto 3. 3. 2014). 5 Glej: http://www.stat.si/videoizjave.asp (prevzeto 21. 2. 2014).

http://www.stat.si/publikacije/pub_brosure.asp

http://www.slideshare.net/KnjiznicaLjubljana/branje-in-ebranje

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5547

http://www.stat.si/videoizjave.asp


7

Zanimanju širše javnosti za bolj poljudne teme je SURS tudi v letu 2013 skušal zadostiti s posebnimi spletnimi novicami ob spominskih in prazničnih dnevih6. Vsebine takih novic ponujajo nekoliko širši pogled na določen pojav ali skupino prebivalstva, zato se kot viri za pripravo teh sporočil uporabljajo podatki iz več raziskovanj, običajno pa so dopolnjene s podatki, ki omogočajo primerjave z drugimi državami.

SURS je tradicionalno sodeloval tudi na Študentski areni 2013; na tej prireditvi so mlajši statistiki predstavili uradno statistiko, dejavnost SURS-a in ustroj slovenske državne statistike pomembni uporabniški skupini − študentom. Ob tej priložnosti so na spletnem portalu objavili kviz in tudi tako približali obiskovalcem uradne statistične podatke in značilnosti Slovenije, ki jih ti podatki prikazujejo.7

Enostavnejši in preglednejši dostop do podatkov državne statistike

Spletna stran SURS je poleg podatkovnega portala SI-STAT najpomembnejše orodje za izkazovanje statističnih podatkov in informacij uporabnikom. Nazadnje je bila celovito prenovljena leta 2003, v letu 2011 pa se je SURS lotil nove prenove – s projektom: Prenova spletne strani SURS – StatWEB. V začetku projekta je bilo ugotovljeno, da je prenova spletne strani tesno povezana z internimi produkcijskimi procesi, ki pa niso prilagojeni neposredni rabi za diseminacijo na novi spletni strani. Zaradi iskanja ustreznih rešitev so se dela pri tem projektu podaljšala še v leto 2014.

SURS je v letu 2013 tekoče dopolnjeval vsebine na obstoječi spletni strani, in sicer z objavljanjem novih podatkov in kazalnikov, z informacijami o izdajah novih publikacij, z informacijami o delovanju SURS-a ter o njegovem mednarodnem sodelovanju. Začele so se tudi aktivnosti za ureditev dostopanja do statističnih objav celotne državne statistike prek skupnega koledarja objav in do skupne vizualizacije vseh georeferenciranih podatkov.

Nadgradnja orodja KASPeR

Pripravlja se nova spletna kartografska aplikacija, imenovana STAGE (STatistics And GEography), ki bo uporabnikom omogočala interaktivno vizualizacijo geostatističnih podatkov. S to aplikacijo bo SURS v letu 2014 nadomestil KASPeR. Zasnovana je modularno – kot storitveno usmerjena arhitektura s podporo odprtim podatkom in s kombinacijo aplikacij WMA (Web Map Application) in WMS (Web Map Service) z moduli.

Razvoj mobilnih aplikacij

Na področju razvoja izvornih mobilnih aplikacij je SURS v letu 2013 različne tehnološke platforme in pristope za razvoj mobilnih aplikacij preverjal na prototipih. Izdelal je prototip aplikacije za prikaz PO, ki na mobilnih napravah tipa Android prikazuje prve objave, objavljene na spletni strani SURS, razvil pa je tudi prototipno rešitev Polica, katere osnovni namen je pokazati eno od možnih alternativ elektronskega popisovanja cen.

V okviru testiranja iniciative OGDI (Open Government Data Iniciative), odprtokodne rešitve, zasnovane na Microsoftovi platformi Azzure, je bil poleg testiranja oblačne platforme razvit še prototip mobilne aplikacije, ki na mobilnem telefonu prikazuje odprte podatke o imenih in priimkih.

Na podlagi pridobljenih izkušenj z različnimi platformami se je pokazalo, da je v večini primerov najučinkovitejši pristop razvoj spletnih mobilnih aplikacij. V načinu responsive design je bila razvita spletna aplikacija Imena in priimki, ki je zasnovana tako, da se njen prikaz prilagaja različnim napravam.

6 Glej: http://www.stat.si/tema_splosno_posebnidnevi.asp (prevzeto 21. 2. 2014). 7 Glej: http://www.stat.si/kviz/ (prevzeto 21. 2. 2014).

http://www.stat.si/tema_splosno_posebnidnevi.asp

http://www.stat.si/kviz/


8

Uporabnikom prijazno dostopni metapodatki

SURS je v letu 2013 standardiziral strukturo metodoloških pojasnil. Stara metodološka pojasnila je postopoma osveževal in preoblikoval njihovo strukturo; do konca leta 2013 jih je na spletni strani SURS8 objavil polovico. SURS sodeluje v projektu Horizontalna in vertikalna integracija, financiranim iz evropskih sredstev. Ena od aktivnosti projekta je harmonizacija referenčnih metapodatkov. SURS je v letu 2013 opravil analizo o metapodatkih in metapodatkovnih sistemih na SURS, izvedel tri fokusne skupine o potrebah uporabnikov po metapodatkih, definiral podatkovni model za referenčne metapodatke in začel pripravljati tehnično rešitev za prototip baze referenčnih metapodatkov.

Redno sporočanje o kakovosti

Pri merjenju kakovosti so kot način poročanja o kakovosti izvedbe statističnih raziskovanj zdaj že uveljavljena standardna poročila o kakovosti9. Ta se za posamezno raziskovanje posodabljajo vsakih 5 let. V letu 2013 je SURS pripravljal posodobljene verzije standardnih poročil o kakovosti, hkrati pa redno pripravljal še poročila kakovosti za tista raziskovanja, za katera doslej taka poročila še niso bila izdelana. Standardna poročila o kakovosti redno dopolnjujejo letna poročila o kakovosti10, ki uporabniku omogočajo hiter vpogled v kazalnike kakovosti. Tovrsten pregled ravni kakovosti je nujno potreben, ko se uvajajo potrebni ukrepi za njeno izboljšanje, hkrati pa so v poročilih pomembne informacije tudi za uporabnike.

Nadaljnji razvoj podatkovnih skladišč in načinov dostopa raziskovalcev do mikropodatkov

Potrebe raziskovalcev po mikropodatkih se nenehno povečujejo, zelo se je razširilo tudi dostopanje do mikropodatkov z daljave, zato je bilo treba strežnik za dostop z daljave posodobiti in razširiti. Nov strežnik temelji na sodobni infrastrukturi (Windows Terminal Server - Remote Desktop Services), je zmogljivejši in omogoča učinkovito rabo več uporabnikom hkrati. Gre za 64-bitni operacijski sistem, Microsoft Server 2008R2, 16GB pomnilnika, 2vCPU, teče v virtualnem okolju in mu je tako – če se potreba povečajo – zelo preprosto povečati količino dodeljenega pomnilnika, procesorske moči ali količino diskovnega prostora. Rešitev se bo začela uvajati v uporabo v prvi polovici leta 2014.

Po dogovoru o sodelovanju z Arhivom družboslovnih podatkov (ADP) so bile za promocijo mikropodatkov državne statistike in pripravi podatkov za učni in raziskovalni namen opravljene naslednje aktivnosti: pripravljen je bil seznam razpoložljivih podatkov za znanstvenoraziskovalni namen, dostopnih na SURS, pripravljeni so bili mikropodatki iz serije statističnih raziskovanj Anketa o delovni sili (ADS), dostopni na SURS, mikropodatki raziskave ADS, dostopni na ADP, pripravljen je bil opis raziskave, dostopne na ADP, ter anonimizirana verzija raziskave ADS 2010, prav tako dostopne na ADP.

Izvajanje različnih aktivnosti za krepitev statistične pismenosti na različnih področjih

Leto 2013 je bilo na predlog Mednarodnega statističnega inštituta razglašeno za mednarodno leto statistike. Različne organizacije so v tem letu načrtno promovirale pomen statistike za znanost, poslovni svet, vlade, medije, oblikovalce politik, zaposlovalce, študente in splošno javnost. SURS se je kot sodelujoča organizacija pridružil temu svetovnemu dogodku, v katerem je sodelovalo več kot

8 Glej: http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp (prevzeto 24. 2. 2014). 9 Glej: http://www.stat.si/metodologija_porocila-standardna.asp (prevzeto 12. 2. 2014). 10 Glej: http://www.stat.si/metodologija_porocila-letna.asp (prevzeto 12. 2. 2014).

http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp

http://www.stat.si/metodologija_porocila-standardna.asp

http://www.stat.si/metodologija_porocila-letna.asp


9

1.400 organizacij v 111 državah, in sicer strokovnih statističnih društev, univerz, srednjih in osnovnih šol, poslovnih družb, državnih ustanov in raziskovalnih inštitutov. V tem letu smo načrtno opozarjali na poslanstvo statistike, širili zavest o pomembnosti statistične pismenosti in spodbujali zanimanje za statistično stroko. Za ta namen smo poleg ustaljenih orodij komuniciranja uporabili tudi splet in se predvsem na vseh javnih dogodkih v lastni organizaciji predstavil tudi kot promotor mednarodnega leta statistike.11

Ena od poti, da se doseže širša uporaba statističnih podatkov, je lahko tudi aktivno sodelovanje z uporabniki, na primer s predstavitvijo statistične dejavnosti, s prikazom praktičnih primerov uporabe statističnih podatkov ipd. SURS je v letu 2013 pripravil program izobraževanj za različne uporabniške skupine in izvedel tri predstavitve za dijake in eno predstavitev za svetovalce za odnose z javnostmi na ministrstvih in vladnih službah.

SURS je v letu 2013 izvajal tudi aktivnosti za izboljšanje kakovosti publikacij iz zbirke Prva objava – z vidika razumljivosti, jasnosti in zanimivosti in z namenom, da bi jih čim širši krog uporabnikov opazil tudi zaradi kakovosti. Na leto namreč izide v tej zbirki približno 500 prvih objav s podatki o najpomembnejših in bistvenih izsledkih iz statističnih raziskovanj.

Statistično pismenost pa v zadnjem času povečuje tudi sodelovanje med SURS in časnikom Delo; ta namreč od jeseni 2012 objavlja skoraj vsak dan na zadnji strani tiskanega časnika prikupno infografiko in s tem promovira tudi uporabo statističnih podatkov.

Mediji zgledno uporabljajo statistične podatke

V letu 2013 je SURS organiziral 12 novinarskih konferenc, na katerih so bili predstavljeni aktualni kazalniki in analize podatkov za različna področja in pojave. Kot odprta ustanova je SURS v komuniciranju z mediji spodbujal še dodatno sodelovanje statistikov pri interpretacijah podatkov za medije v obliki izjav in intervjujev, z namenom, da bi bila uradna statistika v medijih in s tem splošni javnosti predstavljena čim bolj kakovostno. Izkazalo se je, da je bil tak način dela učinkovit, saj je moral SURS v letu 2013 le v 4 primerih zahtevati objavo popravka v skladu z Zakonom o medijih.

Sodelovanje z uporabniki prek Statističnega sveta RS in področnih statističnih sosvetov

Statistični svet RS12 se je v 2013 sestal petkrat (na rednih sejah); obravnaval je predloge dokumentov v zvezi z letnim in srednjeročnim programom statističnih raziskovanj in se seznanil z nekaterimi aktivnostmi SURS-a (npr. z varovanjem informacij, delovanjem statističnih sosvetov, delom Metodološkega sveta, s sodelovanjem SURS-a v mednarodnem okolju) in z drugimi informacijami (kot so Uredba o Standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev, uvajanje okoljskih računov v Avstraliji).

Na SURS-u je v letu 2013 delovalo 23 statističnih sosvetov13, v katere je bilo vključenih okrog 400 zunanjih članov. Organiziranih je bilo 11 sej, na katerih so bile podane številne pobude, priporočila in mnenja članov (na primer pobude za nadaljnje zbiranje podatkov ter za povečanje razpoložljivosti, dostopnosti in kakovosti podatkov, za ustanovitev delovne skupine, za večjo vključenost članov v načrtovanje vsebine za naslednjo sejo sosveta idr.). S sprejetimi stališči in pobudami se na podlagi zapisnika vsake seje seznani tudi kolegij generalne direktorice SURS; ta potem tudi spremlja njihovo nadaljnje uresničevanje. Udeleženci sej so bili obveščeni tudi o opravljenih in načrtovanih nalogah s področja dela sosveta, poleg teh so pridobili tudi različne informacije o sodelujočih institucijah (glede načinov uporabe statističnih podatkov, predstavitve projektov) in se strokovno izpopolnjevali ob splošnih izobraževalnih vsebinah, ki so jih zanje pripravili predstavniki SURS-a (npr. o merjenju in

11 Glej: http://www.stat.si/2013 (prevzeto 13. 3. 2014). 12 Glej: http://www.stat.si/drz_stat_svet.asp (prevzeto 24. 2. 2014). 13 Glej: http://www.stat.si/drz_stat_sosveti.asp (prevzeto 24. 2. 2014).

http://www.stat.si/2013

http://www.stat.si/drz_stat_svet.asp

http://www.stat.si/drz_stat_sosveti.asp


10

poročanje o kakovosti v statistiki, o masivnih podatkih kot priložnosti za pridobivanje podatkov na nov način, o izboru podjetij in urejanju podatkov).

Sodelovanje v evropskem statističnem sistemu in evropskem sistemu centralnih bank

V letu 2013 je SURS aktivno deloval v okviru evropskega statističnega sistema (ESS) na vseh ravneh delovanja in odločanja v sistemu: v razpravah o razvoju ESS in drugih strateških vprašanjih evropske statistike, ki so potekale v Odboru za evropski statistični sistem (ESSC), v skupinah direktorjev za posamezna statistična področja ter v različnih delovnih skupinah, organiziranih pri Eurostatu. SURS se je učinkovito vključeval v postopke priprave, usklajevanja in sprejemanja evropske zakonodaje s področja statistike tako v delovnih telesih Eurostata kot tudi v Delovni skupini Sveta EU za statistiko.

V letu 2013 so člani delovnih skupin Eurostata in Delovne skupine Sveta EU za statistiko usklajevali predloge spremembe desetih uredb EU s področja statistike kmetijstva in ribištva zaradi prilagoditve določilom Lizbonske pogodbe (tako imenovani OMNIBUS). Usklajevanje stališč je zaradi obsega gradiva zahtevalo tudi od SURS znaten vložek dela na več ravneh.

Banka Slovenije (BS) je v letu 2013 nadaljevala uspešno sodelovanje v Statističnem odboru Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), njegovih delovnih skupinah za državne finance, denarno in finančno statistiko, zunanjo statistiko, splošno ekonomsko statistiko, statistiko računov evroobmočja, statistiko vrednostnih papirjev ter za statistični informacijski sistem, pa tudi v občasnih tematskih skupinah. Konec leta se je končal dveletni mandat ekspertne skupine JEGR, skupine za integracijo nadzornih in statističnih zahtev do kreditnih institucij (v sponzorstvu ECB in EBA) pod vodstvom predstavnika BS.

BS je v letu 2013 sodelovala tudi v Eurostatovih skupinah za statistiko finančnih računov in državnih financ, plačilne bilance, neposredne naložbe ("FDI network") in FATS. BS in SURS pa skupaj sodelujeta v Odboru za denarno, finančno in plačilnobilančno statistiko (CMFB) in v Evropskem statističnem forumu (ESF), v katerih se usklajujejo strateška vprašanja evropskih statistik.

Sodelovanje v mednarodnem prostoru

Na mednarodnem večstranskem področju je SURS dejavno sodeloval pri delu Konference evropskih statistikov, organizirane pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo, in pri delu Statistične komisije Združenih narodov ter različnih specializiranih agencij, tudi posebnih skladov in različnih programov Združenih narodov. SURS je bil dejaven tudi v odboru OECD za statistiko in je tekoče izpolnjeval statistične obveznosti do te organizacije.

SURS si je prizadeval, da bi bila sicer omejena sredstva kar najbolj učinkovito porabljena: zastopanost na različnih mednarodnih dogodkih in dogodkih, organiziranih na ravni EU, je zato skrbno načrtoval ter stališča do najpomembnejših tem, obravnavnih na teh dogodkih, predhodno uskladil na SURS in na ravni državne statistike. Dosledno je uveljavil dobro prakso, da udeleženci teh dogodkov redno pripravljajo poročila in jih objavljajo na intranetu SURS, da so ta dostopna vsem zaposlenim, in tako poskrbel, da se znanje in informacije, pridobljeni na mednarodnih dogodkih, prenašajo na vse zaposlene. SURS je v letu 2013 sodeloval kot organizator ali kot soustvarjalec programa pri 36 mednarodnih dogodkih v Sloveniji. V okviru programa dvostranskega razvojnega sodelovanja Slovenije je nudil strokovno pomoč statističnim uradom Makedonije, Srbije, Kosova in BiH s področja statistike delovne sile, letnih računov države, statistike živinoreje, energetike, zunanje trgovine in s področja IT. Pripravil je štiri študijske obiske za predstavnike statističnih uradov Švedske (o gradnji metapodatkovnega sistema), Hrvaške (za področji nacionalnih računov in demografije podjetij) in Poljske (za področje geostatistik). V okviru programa IPA 2011 je SURS uspešno izvedel tudi triinpolmesečno usposabljanje predstavnice statističnega urada Turčije v zvezi z zaščito tabel in predstavnika statističnega urada Hrvaške v zvezi s statistiko odpadkov.


11

Banka Slovenije je v letu 2013 nudila strokovno pomoč na področju monetarnih in finančnih statistik predstavnikom Narodne banke Srbije.

SURS je aktiven tudi pri mednarodnih raziskovalnih projektih

SURS se redno vključuje tudi v mednarodne raziskovalne projekte. Trenutno je vključen v projekt Data without Boundaries14, ki bo izboljšal dostop do nacionalnih statističnih mikropodatkov za raziskovalni namen, predvsem z vidika čezmejnih analiz. Konzorcij 27 partnerskih institucij je sestavljen iz statističnih uradov, podatkovnih arhivov in univerz. SURS je aktivno vključen v analizo statistične zakonodaje, v promocijo uporabe statističnih mikropodatkov za raziskovalni namen in v testiranje novih programskih rešitev za zaščito mikropodatkov. Kot vodilna statistična institucija v regiji za posredovanje mikropodatkov za raziskovalni namen je SURS kot zastopnik projekta v Ljubljani v aprilu 2013 organiziral regionalno delavnico za Vzhodno Evropo15. Na njej je predstavil sodelovanje z Arhivom družboslovnih podatkov in različne oblike mikropodatkov iz popisov prebivalstva, ki jih je pripravil za raziskovalce.

1.2 Ohranjanje zaupanja vseh deležnikov in povečanje prepoznavnosti državne statistike

Krepitev strokovne neodvisnosti in prepoznavnosti državne statistike

SURS in pooblaščeni izvajalci dejavnosti državne statistike delujejo za ohranitev strokovne neodvisnosti in njeno krepitev preko stalnih stikov in različnih oblik sodelovanja z vsemi deležniki.

Okrepljena koordinacija s pooblaščenimi izvajalci dejavnosti državne statistike

Sodelovanje med SURS in pooblaščenimi izvajalci dejavnosti državne statistike poteka na dveh ravneh: s stališča vsebine in pri infrastrukturi. Vsebinski oddelki SURS sodelujejo s posameznim pooblaščenim izvajalcem pri skupnem izvajanju nekaterih nalog iz LPSR, pri usklajevanju drugih statističnih nalog glede na vsebinsko povezanost institucij, pri pripravi presečnih publikacij, usklajevanju predlogov zakonodaje in drugje. Sodelovanje pri infrastrukturi zajema pripravo strateških dokumentov državne statistike (LPSR, SPSR), izpolnjevanje načel Kodeksa ravnanja evropske statistike, sodelovanje v Metodološkem svetu, sodelovanje na sejah Statističnega sveta, podpis dogovorov med institucijami, sodelovanje pri izobraževanju, na delavnicah za sodelavce pooblaščenih izvajalcev dejavnosti državne statistike s področja specifičnih metodoloških znanj, pri posredovanju strateških mednarodnih dokumentov in usklajevanju stališč, pri uporabi infrastrukture SURS za oddaljeni dostop.

Med SURS in pooblaščenimi izvajalci dejavnosti državne statistike redno potekajo dvostranski sestanki, občasno pa organiziramo sestanke z vsemi institucijami. V letu 2013 smo na skupnih sestankih razpravljali o kakovosti v statističnih organizacijah (predvsem o izvajanju Kodeksa ravnanja evropske statistike) in o skupnem izkazovanju statističnih podatkov (skupni koledar objav in izkazovanje podatkov v kartografski aplikaciji KASPeR).

SURS je v letu 2013 vzpostavil strežnik SFTP, prek katerega je vzpostavljena dvosmerna varna izmenjava podatkov s pooblaščenimi izvajalci po varni poti.

14 Glej: http://www.dwbproject.org/ (prevzeto 17. 2. 2012). 15 Glej: http://dwbproject.org/events/regional_workshop1.html (prevzeto 14. 3. 2013).

http://www.dwbproject.org/

http://dwbproject.org/events/regional_workshop1.html


12

Skrb za skladnost z načeli Kodeksa ravnanja evropske statistike

SURS si je prizadeval izboljšati celostno obvladovanje kakovosti v državni statistiki v letu 2013 tako, da je uvajal elemente Kodeksa ravnanja evropske statistike v svoje delovanje, skladno z začetkom priprav na nov krog strokovnih pregledov glede skladnosti SURS s Kodeksom, ki bodo potekali v letih 2014 in 2015, in tako, da je spremljal izpolnjevanje načel, zapisanih v omenjenem Kodeksu.

Pooblaščeni izvajalci dejavnosti državne statistike so izpolnjevali vprašalnik o izpolnjevanju načel Kodeksa; na podlagi odgovorov je SURS pripravil poročilo o stanju vpeljave Kodeksa v sistem državne statistike. Sodelovanje s pooblaščenimi izvajalci dejavnosti državne statistike je okrepil tudi skupni sestanek, na katerem smo se pogovorili o nadaljnjih možnostih za vpeljavo novih izboljšav, priporočenih v Kodeksu.

Izpopolnjevanje informacijske varnosti podatkov

S sprejetjem celovite informacijske varnostne politike v letu 2011 se je začel proces vpeljevanja njenih določil v vse poslovne procese SURS, in ta se je nadaljeval tudi v letu 2013. Različne aktivnosti, povezane z varovanjem podatkov in drugih informacij na SURS, koordinira Odbor za sistem upravljanja varovanja informacij (OSUVI). Ta se je v letu 2013 redno sestajal, izdajal mnenja v zvezi s splošnim varovanjem podatkov na SURS ter obravnaval zaznane varnostne incidente.

Osrednje aktivnosti OSUVI v letu 2013: priprava popisa informacijskih virov ter njihovih vsebinskih in tehničnih skrbnikov; priprava koncepta za celovito upravljanje uporabniških dostopov (ta je služil kot izhodišče za implementacijo informacijske rešitve »aplikacija dostopi«, ki je pripravljena na produkcijo); priprava koncepta za vzpostavitev sekundarne lokacije, ki zagotavlja varovanje ključnih podatkov SURS pred izgubo, do katere bi prišlo, če bi se zgodil nenačrtovan razpad informacijskega sistema ob morebitni katastrofi; priprava letnega pregleda celovitega sistema varovanja informacij, ki je pokazal, da je predvsem zaradi vpeljave informacijske rešitve za upravljanje z dostopi potrebna sprememba treh pravilnikov.

SURS ukinil predhodni vpogled v nekatere podatke pred uradno objavo

29. novembra 2013 je bil podatek o bruto domačem proizvodu za 3. četrtletje 2013 predhodno razkrit javnosti in objavljen v časniku – torej pred uradno objavo. V skladu z notranjimi postopki za upravljanje varnostnih dogodkov je OSUVI dogodek klasificiral kot varnostni dogodek visoke nevarnosti ter ga analiziral. Rezultat analize dogodka je pokazal, da je tveganje za razkritje podatkov v predhodnem dostopu do podatkov pred uradno objavo kljub vsem varnostnim ukrepom še vedno veliko. Razlog je predvsem ta, da SURS pri prenosu podatkov do končnih prejemnikov od trenutka, ko ti podatki niso več v njegovem informacijskem sistemu, ne more zagotavljati zaščite teh podatkov. Zato je OSUVI vodstvu SURS-a predlagal poleg dodatnih notranjih ukrepov za zagotavljanje informacijske varnosti tudi ukinitev predhodnega dostopa do podatkov. Generalna direktorica je glede na dejstvo, da je do razkritja podatka tokrat prišlo drugič, odkar je SURS nudil predhodni dostop do podatkov, v skrbi za dosledno ohranjanje nepristranskosti in objektivnosti ter enakopravno obravnavo uporabnikov v skladu z Zakonom o državni statistiki z dnem 19. 12. 2013 predhodni dostop do podatkov ukinila.16

Podatke poročevalskih enot ščiti tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja

SURS je v letu 2013 uspešno zavrnil dostop do podatkov poročevalskih enot, in sicer v postopku pred Upravnim sodiščem v Mariboru, in s tem izkazal svojo doslednost pri varovanju posamičnih statističnih

16 Glej Ukinitev predhodnega dostopa do podatkov, 19. december 2013, Posebna objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5968 (prevzeto 13. 3. 2014).



13

podatkov. SURS je v začetku leta 2013 zavrnil prosilcu dostop do podatka, sklicujoč se pri tem na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (absolutna izjema po 4. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ). Prosilec se je pritožil pri Informacijskem pooblaščencu, ta pa je prav tako izdal zavrnilno odločbo, in SURS je decembra prejel precedenčno sodbo, v kateri je sodišče pritrdilo SURS-u.

Razširitev vloge in aktivnosti Metodološkega sveta, ki deluje pri SURS

SURS je v letu 2013 spremenil Navodilo o postopku preverjanja in odobritve metodologij statističnih raziskovanj in izvajanja posameznih faz splošnega statističnega procesa ter o postopku ukinitve statističnih raziskovanj17. Glavna sprememba je v sestavi članstva, saj po novem vključuje več zunanjih članov – strokovnjakov s področja statistične metodologije (7, prej 2) in manj članov SURS (3, prej 7). Metodološki svet obravnava metodologije novih raziskovanj in raziskovanj, ki so predmet večjih revizij18, pa tudi predloge za ukinitev statističnih raziskovanj. V prihodnje bo metodološki svet obravnaval tudi metodologijo izvajanja posamezne faze splošnega statističnega procesa (npr. zbiranje, urejanje, objavljanje manj natančnih in nenatančnih ocen). Na seje so vabljeni tudi pooblaščeni izvajalci dejavnosti državne statistike, ki lahko predlagajo svetu v obravnavo svoje točke.

V letu 2013 se je Metodološki svet sestal trikrat; obravnaval je metodologijo 7 raziskovanj s področja kmetijstva, trga dela, prebivalstvene statistike, statistike raziskav in razvoja, prometa, okoljskih davkov ter predlog ukinitve raziskovanja o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetjih v finančnem sektorju (IKT-FIN). Metodološki svet podpira SURS pri prizadevanjih za prijaznejše načine zbiranja podatkov za poročevalske enote (omogočanje e-poročanja) in mu hkrati priporoča pri določanju rokovnika za izvajanja raziskovanj (skrajšanje rokov), racionalizacijo zbiranja (združevanje vsebin v zbiranje enkrat za večkrat), komuniciranje glede prelomov v časovnih vrstah, vzorčnih načrtov, izkazovanja rezultatov.

Posodobitev postopkov za učinkovitejšo komunikacijo in delo z anketarji

V letu 2013 so bili posodobljeni nekateri dokumenti in postopki za učinkovitejšo komunikacijo in delo z anketarji. Obsežno zbiranje podatkov za statistično raziskovanje o strukturi kmetijskih gospodarstev 2013 v telefonskem studiu SURS je bilo prvič izvedeno s pomočjo javnega razpisa, na način, da je zunanji izvajalec zagotovil in organiziral izvajalce anketiranja. Ne glede na uspešno izvedbo so izkušnje pokazale, da je tak način bistveno dražji, kot če bi zbiranje podatkov izvedli z lastno mrežo anketarjev (študentov).

Razvita je bila tehnična rešitev za spletno anketiranje oseb (CAWI). Ta prototipna rešitev, s pomočjo katere je bilo izvedeno spletno anketiranje oseb za raziskovanje Kariera in mobilnost doktorjev in doktoric znanosti (CDH), pomeni osnovo za optimizacijo in modernizacijo procesov anketiranja oseb in gospodinjstev.

V letu 2013 je SURS organiziral strokovni posvet o kombiniranem načinu zbiranja podatkov v anketnih raziskovanjih za osebe in gospodinjstva. Posvet, ki so se ga udeležili partnerji v sistemu državne statistike, predstavniki akademsko-raziskovalne sfere ter trženjsko-raziskovalnih institucij, je bil namenjen izmenjavi metodoloških izkušenj in razpravi o omejitvah, ki jih prinaša zbiranje podatkov oseb in gospodinjstev zgolj z eno metodo, ter o izzivih, ki jih prinaša kombiniranje različnih metod.

SURS je v letu 2013 uvedel e-poročanje za poslovne subjekte

SURS je v letu 2013 uvedel e-poročanje za poslovne subjekte. Kljub začetnim težavam zaradi pridobivanja digitalnih potrdil in pri posodabljanju programa Jave se število poročevalskih enot pri poslovnih subjektih, ki sporočajo svoje podatke elektronsko, iz meseca v mesec povečuje.

17 Glej: http://www.stat.si/doc/stat_urad/Navodilo%20postopek%20preverjanja%20metodologij.pdf (prevzeto 13. 3. 2014). 18 Večja revizija je bistvena sprememba v metodah, v virih – podatkovnih in drugih – in v obsegu objavljanja.

http://www.stat.si/doc/stat_urad/Navodilo%20postopek%20preverjanja%20metodologij.pdf


14

Na podlagi pridobljenih izkušenj z e-poročanjem v letu 2013 so bili izpopolnjeni postopki (organizacijski, tehnični in procesni) in pripravljeni dokumentacija za komuniciranje s poročevalskimi enotami ob prehodu na e-poročanje in navodila za tehnično pripravo statističnih raziskovanj za e-poročanje.

Za boljšo informiranost in dostopnost vseh informacij o uvedbi e-poročanja na SURS je bila oblikovana posebna spletna stran19, na kateri poslovni subjekti dobijo tehnične informacije o registraciji v sistem e-poročanja in o postopkih oddaje poročil (najpogostejša vprašanja). Poslovni subjekti so se na e-poročanje odzvali pozitivno. K uspešni odzivnosti je znatno prispeval tudi Kontaktni center z nudenjem pomoči pri registraciji v spletno aplikacijo eSTAT in pri oddajanju e-vprašalnikov prek nje.

Za učinkovitejšo informiranost poslovnih subjektov so na spletni strani20 objavljena tudi vprašanja, ki se najpogosteje pojavljajo v zvezi s posameznim statističnim raziskovanjem, in odgovori na ta vprašanja. Tu poročevalske enote dobijo informacije o pravnih podlagah za sporočanje podatkov, osnovne vsebinske napotke in odgovore na številna vprašanja, ki se jim pojavljajo ob pripravljanju podatkov za statistična raziskovanja.

SURS je uspešno končal delo pri projektu Facilitation of data transfer from enterprises to National Statistical Institutes, financiranem iz evropskih sredstev. Delo v omenjenem projektu je izboljšalo delovanje aplikacije eSTAT za e-poročanje, in sicer z možnostjo različnih načinov e-poročanja (npr. izpolnjevanje spletnega vprašalnika in paketni prenos podatkov) in dokončno vzpostavilo delovanje Kontaktnega centra.

Komuniciranje s poslovnimi subjekti

SURS je, zaradi uvajanja e-poročanja, pri komuniciranju s poslovnimi subjekti razvijal nove elemente standardnega načina obveščanja enot o raziskovanju. Zato so se Navodilo za standardni način opominjanja enot v raziskovanjih podjetij in drugih poslovnih subjektov in predloge za opominjanje glede na način opominjanja dopolnjevali glede na potrebe informiranja poslovnih subjektov o e-poročanju in spodbujanja poročevalskih enot za e-poročanje.

Na SURS je bila vzpostavljena enotna točka, namenjena komuniciranju s poslovnimi subjekti glede oddajanja podatkov za statistična raziskovanja – Kontaktni center. Ustanovljen je bil z namenom, da se poslovnim subjektom dostop do SURS-a v zvezi s statističnimi vprašalniki poenostavi in da se jim delno zmanjšajo stroški za telefonsko komuniciranje. Kontaktni center komunicira s poročevalskimi enotami prek brezplačne telefonske številke in e-naslova; oba podatka sta navedena na vseh vprašalnikih. Delo Kontaktnega centra je podprto z informacijsko rešitvijo eSTAT Help Desk.

Pri nudenju tehnične pomoči poslovnim subjektom ob uvajanju e-poročanja na SURS je pri 1. ravni tehnične podpore uporabnikom storitve e-poročanje za poslovne subjekte izdatno sodeloval Enotni kontaktni cente državne uprave (EKC)21 na podlagi krovnega dogovora o prevzemu nudenja te pomoči, ki je bil sklenjen v letu 2012. SURS je za seznanitev EKC s statističnimi raziskovanji, pri katerih je bilo uvedeno e-poročanje, izvedel tehnična in vsebinska izobraževanja. Dobro sodelovanje med institucijama pa je omogočilo hitro in učinkovito pomoč poročevalskim enotam pri registraciji v sistem e-poročanja na SURS.

V letu 2013 je SURS posodobil dokument, v katerem je predvidena standardizacija vprašalnikov v tiskani obliki. Standardizirani so bili oblikovni elementi vprašalnika, standardni deli besedila na naslovni strani vprašalnika ter podatki, potrebni za vzpostavitev stika. Posodobljena so tudi navodila za zbiranje podatkov za analitične enote, ko poročevalska enota sporoča podatke o dogodkih (npr. o izdanih gradbenih dovoljenjih ipd.). SURS nadaljuje prakso strokovnega pregledovanja vprašalnikov, s katero zagotavlja, da so vse spremembe na vprašalnikih medsektorsko usklajene.

19 Glej: http://www.stat.si/estat (prevzeto 24. 2. 2014). 20 Glej: http://www.stat.si/vprasanja.asp (prevzeti 24. 2. 2014). 21 Glej: http://www.ekc.gov.si/ (prevzeto 24. 2. 2014).

http://www.stat.si/estat

http://www.stat.si/vprasanja.asp

http://www.ekc.gov.si/


15

Optimizacija postopkov za izbor enot, ustreznih za statistično opazovanje, tudi z uvajanjem koordiniranega vzorčenja

V letu 2013 so se nadaljevale aktivnosti glede optimizacije postopkov za izbor enot, ki bodo vključene v statistično opazovanje. Pri raziskovanjih poslovnih subjektov so bile izvedene številne aktivnosti, ki bodo omogočile nadaljnje izboljšave postopkov optimizacije izbora enot. Vsako leto se za vsako raziskovanje preverjajo vzorčni načrti glede na potrebe uporabnikov, predvidena natančnost ocen in obremenitve poročevalskih enot. Na podlagi ugotovitev se vzorčni načrti ustrezno prilagajajo, postopki izbora enot se standardizirajo z uporabo istih virov za izbor enot (vzorčni okviri), hkrati pa se skušajo upoštevati informacije o izboru enot iz enega raziskovanja pri izboru enot v drugih raziskovanjih (koordinirano vzorčenje). Postopki izbora enot so se optimizirali z nadaljnjo izboljšavo kakovosti splošnega vzorčnega okvira za izbor poslovnih subjektov in njihovih delov. V letu 2013 so bili pri pripravi splošnega okvira upoštevani podatki iz demografske baze poslovnih subjektov, kjer so se predvsem upoštevale informacije o naslednikih ukinjenih enot, pregledale so vse definicije podatkov o zaposlenih in prihodkih – z namenom, da bi se isti koncepti spremenljivk uporabili pri podobnih definicijah ciljne populacije in vzorčnih načrtih raziskovanj. Informacije o pravnih naslednikih so vplivale na dodatno izboljšanje postopkov izvedbe koordiniranega vzorčenja.

Izpopolnjevanje organizacije procesa statistične obdelave podatkov

SURS je v okviru projekta Standardizacija statistične obdelave podatkov (SOP) naprej razvijal posplošene programske rešitve za podporo izvajanja postopkov statističnega urejanja podatkov. Splošna, na metapodatke oprta aplikacija, se prenaša v novo okolje, prav tako pa se nadaljuje vpeljava te aplikacije v redni proces izvedbe statističnih raziskovanj. Avtomatizirani postopki statističnega urejanja, ki jih nova aplikacija podpira, postajajo del rednega statističnega procesa v čedalje več raziskovanjih. Z vpeljavo teh rešitev omogočamo bistveno racionalizacijo postopkov, saj ni več treba za vsako raziskovanje razvijati ustreznih programskih rešitev. Aplikacija omogoča tudi popolno ponovljivost ter sledljivost posameznih faz procesa, kar zagotovo povečuje preglednost in jasnost uporabljenih postopkov.

V okviru projekta SOP je SURS razvijal tudi metabazo in splošne programe SAS, ki bodo pokrili procese agregacije, izračuna vzorčnih napak, tabelacije in statistične zaščite. Osnovna struktura metabaze, ki je bila zasnovana v programu Access, je bila prenesena v Oracle, preostale spremembe in izpopolnitve so načrtovane za leto 2014. SURS je testiral različne možnosti avtomatizacije statistične zaščite agregatov in se odločil za nemško aplikacijo SAS-Tool (splošni makroji v programu SAS).

SURS nadaljuje vpeljavo avtomatiziranega sistema izračuna standardnih kazalnikov kakovosti, in sicer za tiste kazalnike, za katere je to izvedljivo; to pomeni, da se kazalniki izračunavajo že med postopkom obdelave in so na voljo hkrati s statističnimi rezultati. Izpopolnjena so bila pravila za izračun vzorčnih napak za različne tipe statistik.

Programske rešitve, grajene na konceptih generičnih, na metapodatkih oprtih aplikacij, bo SURS postopoma razvijal in vpeljeval tudi v druge dele statističnega procesa. Ta razvoj bo vedno potekal v naslednjih korakih: priprava standardne metodologije za posamezen del procesa (če bo mogoče, v obliki metodološkega priročnika); razvoj splošne programske rešitve; testiranje splošne rešitve v pilotnih raziskovanjih; vključitev programske rešitve v integriran sistem za izvajanje statističnega procesa.

V letu 2013 je SURS izdal priročnik Statistično urejanje podatkov22; ta vsebuje pregled teoretskih pojmov in tudi praktičnih postopkov iz sodobnega statističnega urejanja podatkov. Precejšnji del vsebine je namenjen opisu prakse uvajanja naprednejših metod na SURS.

22 Glej Statistično urejanje podatkov, maj 2013, zbirka Metodološki priročniki. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/pub/Urejanje_podatkov.pdf (prevzeto 26. 2. 2014).

http://www.stat.si/doc/pub/Urejanje_podatkov.pdf


16

SURS spremlja razvoj tudi pri desezoniranju časovnih vrst

V letu 2013 je SURS nadaljeval prehod na novo aplikacijo Demetro+ za postavitev in pregledovanje modelov časovnih vrst. Izdal je metodološki priročnik Desezoniranje časovnih vrst23 in interni priročnik za časovne vrste. Za komentiranje desezoniranih podatkov je določil interna pravila, za uporabnike pa je na spletno stran SURS24 dodal metodološko pojasnilo.

Harmonizacija osnovnih socialnih spremenljivk

SURS je v letu 2013 nadaljeval harmonizacijo osnovnih socialnih spremenljivk; pri tem je izhajal iz štirih izhodišč: poenotenje zbiranja podatkov istovrstnih vsebin pri vseh statističnih raziskovanjih oseb oz. gospodinjstev (input harmonizacija); zagotavljanje enakih izhodnih podatkov ne glede na način oz. metodo zbiranja podatkov za nacionalne in mednarodne potrebe (output harmonizacija); prevzemanje podatkov osnovnih socialnih spremenljivk iz administrativnih in statističnih virov in s tem razbremenitev dajalcev podatkov in zmanjšanje subjektivnih vplivov na kakovost podatkov; spremembe in poenotenje statističnih procesov, ki bodo omogočili prevzemanje podatkov osnovnih socialnih spremenljivk iz virov.

Dokumentacija raziskovanj za modernizacijo in standardizacijo notranjih procesov

SURS je v letu 2013 prenesel obstoječo dokumentacijo raziskovanj na eno mesto. Skupina za dokumentacijo je pripravila vsebinski predlog dokumentnega sistema – STATDOK in ga predstavila članom Metodološkega sveta in na delavnici za vodje oddelkov.

Na SURS je bila ustanovljena tudi delovna skupina za procese, ki skrbi za posodabljanje dokumenta Smernice za zagotavljanje kakovosti na SURS. Skupina je do konca leta pripravila načrt dela, osvežila seznam skrbnikov posameznih procesov in podprocesov ter opredelila njihove naloge.

Projekt Hramba končnih mikropodatkov

Cilj projekta Hramba končnih mikropodatkov je pripraviti informacijsko rešitev, ki bo minimalno zadostila zahtevam po trajnem hranjenju končnih mikropodatkov. Vzpostaviti želimo sodoben, pregleden in varen sistem hrambe končnih mikropodatkov, ki nam bo čez poljubno število let omogočil, da bomo našli končne mikropodatke statističnih raziskovanj v obliki, ki bo omogočala raziskovalno analizo ali naše notranje delo z njimi. V letu 2013 je bil izdelan vzpostavitveni dokument projekta. Najprej so bile proučene zakonske osnove, standardi za hrambo in arhiviranje (DDI 2), priporočila in izkušnje Arhiva družboslovnih podatkov in nekaterih drugih uradov. Izvedena je bila analiza obstoječih metapodatkovnih virov informacijskega sistema SURS in statističnih procesov, katerih posledica so končni mikropodatki. Opredeljen je bil minimalen standardni nabor metapodatkov, ki se bodo hranili skupaj z mikropodatki in ki bodo omogočali njihovo razumevanje in povezavo z dokumentacijo. V nadaljevanju je bil nato pripravljen predlog procesa hrambe končnih mikropodatkov. Sledila je priprava podrobnih tehničnih specifikacij, potem so bile izvedene prve aktivnosti za iskanje ustrezne tehnične rešitve. V nadaljevanju se načrtuje najprej razvoj pilotne rešitve, v kateri se bodo preskusili in dodelali predlogi rešitev in preskusila nekatera tehnična orodja. V drugem delu projekta bo sledil razvoj končne tehnične rešitve, potem priprava tehnične in uporabniške dokumentacije ter postopno izobraževanje in uvajanje uporabnikov. Projekta bo predvidoma končan v letu 2015.

23 Glej Desezoniranje časovnih vrst, avgust 2013, zbirka Metodološki priročniki. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/pub/Desezoniranje_casovnih_vrst.pdf (prevzeto 24. 2. 2014). 24 Glej: http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp (prevzeto 28. 2. 2014).

http://www.stat.si/doc/pub/Desezoniranje_casovnih_vrst.pdf

http://www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp


17

1.3 Izvajanje dejavnosti državne statistike po načelu stroški/koristi

Izvajanje postopkov za zmanjšanje bremen poročevalskih enot

Pri raziskovanjih poslovnih subjektov je SURS v letu 2013 prešel na elektronsko sporočanje podatkov pri letnem raziskovanju Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v podjetjih in pri mesečnem raziskovanju Prihodek od prodaje in vrednosti zalog v industriji. Pri zadnjem že več kot 80 % opazovanih enot sporoča podatke prek spletne aplikacije eSTAT25; to je znatna razbremenitev. Usmeritev SURS-a je, da pri komuniciranju s poročevalskimi enotami uporablja elektronski način, kadar je to mogoče. V letu 2013 je SURS pripravljal aktivnosti za prehod ne e-poročanje še za kratkoročna raziskovanja: Poslovne in druge storitvene dejavnosti, Trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil ter Trgovina na debelo.

V letu 2013 je SURS opravil analizo stroškov in možnosti prehoda na e-poročanje pri mesečnih raziskovanjih o poslovnih tendencah, ki zajema štiri raziskovanja. Za ta raziskovanja smo vprašalnike združili v en modularni vprašalnik, ki se bo krmilil glede na glavno dejavnost podjetja in mesec sporočanja podatkov. Administrativna opravila za eno raziskovanje so bistveno enostavnejša kot za več raziskovanj, že zaradi pošiljanja vseh gradiv, ki jih je treba poslati poročevalski enoti. Predvideno je, da bomo enote, ki se ne bodo pravočasno registrirale v aplikacijo eSTAT, anketirali po telefonu (CATI). Izpolnjevanje podatkov na tiskanih vprašalnikih ne bo več mogoče. Predvidevamo, da bo ob prehodu vprašalnik izpolnilo prek spletne aplikacije od 30 do 40 % opazovanih enot, druge enote pa bomo anketirali po telefonu. Glede na stroške izvedbe v letu 2013, ko so enote izpolnjevale vprašalnike v tiskani oblike, to za SURS pomeni približno 5-krat nižje stroške za zbiranje podatkov na terenu (med te stroške štejemo stroške tiska vprašalnikov, poštnine za pošiljanje in vračanje vprašalnikov in stroške za telefonsko anketiranje).

Stalno spremljanje in proučevanje okolja za zagotovitev novih (alternativnih) virov podatkov

SURS nadaljuje aktivnosti za pridobivanje podatkov iz administrativnih virov. Redno spremlja in dopolnjuje evidence o administrativnih in sekundarnih virih na intranetnem portalu Surs.net in evidence o sklenjenih dogovorih z upravljavci administrativnih virov (glej prilogo B. Dogovori in tehnični protokoli, ki jih je SURS sklenil v letu 2013).

Ob naraščajočih podatkovnih potrebah se je SURS v letu 2013 posvetil potencialno pomembnemu viru vhodnih podatkov, t. i. masivnim podatkom (big data). Proučil je možne vire masivnih podatkov in statistična področja, kjer bi se ti podatki lahko uporabljali, in opravil ustrezne pogovore z Informacijskim pooblaščencem in nekaterimi lastniki masivnih podatkov. Iz evropskih sredstev smo pridobili sredstva za pilotno raziskovanje za enega od podatkovnih virov. Natančno spremljamo razvoj na tem področji v mednarodnem okolju.

Projektni način dela

SURS uporablja projektni način dela ob izvedbah zahtevnejših raziskovanj z daljšo periodiko izvajanja (npr. različni popisi), ob večjih revizijah raziskovanj ali za vpeljavo novih postopkov in načinov dela na infrastrukturnih področjih. Izvajanje projektov poteka skladno s pravilnikom o projektni organizaciji in metodi dela na SURS-u .

25 Glej http://www.stat.si/estat/ (prevzeto 3. 3. 2014).

http://www.stat.si/estat/


18

V letu 2013 je SURS končal dva večletna projekta: vzpostavitev elektronskega poročanja v SURS – eSTAT in prenova Ankete o porabi v gospodinjstvih. Trenutno pa potekajo na SURS naslednji projekti: postavitev in vzdrževanje večnamenskega registra S_PRS, standardizacija procesov statističnega urejanja in vstavljanja podatkov, prenova spletne strani SURS, vzpostavitev celovitega sistema za izkazovanje geostatistik na SURS ter hramba končnih mikropodatkov.

Razvoj tekočih projektov je mogoče spremljati na posebni strani na intranetnem portalu Surs.net, o napredku pri izvajanju posameznega projekta pa vodje projektnih svetov mesečno poročajo na sestanku kolegija generalne direktorice.

Dobro usposobljen kader ključen

SURS se zaveda, da je za kvalitetno izvajanje dejavnosti treba zagotoviti dobro usposobljen kader, zato je tudi v letu 2013 skrbel za pridobivanje ustreznih znanj z internim izobraževanjem. Pripravil je Program internih izobraževanj in določil izobraževanja, ki so obvezna za vse zaposlene na SURS in za posamezne skupine zaposlenih (za novo zaposlene, za statistike ...), ter časovni okvir, v katerem bodo morali vsi pridobiti ustrezna znanja in veščine. Pri tem je upošteval tiste potrebe zaposlenih, ki so nujno potrebne za nadaljnje uspešno delo SURS (komunikacija, računalniška znanja, statistične metode idr).

SURS se je tudi v letu 2013 aktivno vključeval v nacionalne in mednarodne projekte ter sodeloval v ESS in mednarodnem okolju. Vključevanje uslužbencev v projekte in mednarodno okolje se je izvajalo načrtno, in sicer z dvojnim ciljem: kot priložnost, da uslužbenci in s tem SURS pridobijo nova znanja in izkušnje, in kot motivacija za najboljše in najuspešnejše uslužbence in njihov osebni razvoj.

Četrtletna poročila o delu – mehanizem za spremljanje porabljenih sredstev in merjenje uspešnosti poslovanja SURS

Ker so se četrtletna poročila o poslovanju SURS uveljavila kot dobra praksa, jih je SURS pripravljal tudi v letu 2013. Ta poročila vsebujejo podatke o kadrovskih spremembah, o udeležbah na izobraževanjih, pregled mednarodnega sodelovanja, ključne podatke o uspešnosti zbiranja podatkov, pregled porabe delovnih ur, pregled finančnega stanja in podatke o komuniciranju z javnostjo. Četrtletna poročila so ključni mehanizem za spremljanje porabljenih virov in merjenje uspešnosti poslovanja organizacije. Na svojih sejah jih obravnava kolegij generalne direktorice, zaposleni pa se z njimi seznanjajo prek intranetnega portala Surs.net.

Stalna kontrola učinkovitosti porabe finančnih virov

Vse leto 2013 sta Ministrstvo za finance in Vlada RS postavljala omejitve pri porabi sredstev, zato je SURS neprestano spremljal porabo sredstev in vodil takšno politiko, da so bile kljub temu izpeljane vse naloge, ki so bile predvidene v letu 2013.

SURS je neposredni proračunski porabnik. V letu 2013 je SURS porabil 12.046.735 EUR ali 8 % manj kot v letu 2012. Pretežni del je bil financiran iz slovenskega proračuna: 11.382.600 EUR. Iz evropskih sredstev je bilo porabljenih 653.861 EUR, iz lastne dejavnosti pa 10.275 EUR.

Tudi v letu 2013 si je SURS še naprej prizadeval pridobiti sredstev z razpisov, ki jih je objavljal Eurostat. Poleg tekočih pogodb (posamezna pogodba ima tudi več raziskovanj) je bilo v letu 2013 podpisanih 12 novih grantov.


19

Konec leta 2013 je bilo na SURS zaposlenih 323 javnih uslužbencev

SURS je organiziran v osem sektorjev in štiri službe26. SURS je tudi v letu 2013 dosledno izvajal kadrovsko politiko v skladu s sprejetimi sklepi Vlade RS, veljavno zakonodajo in v okviru svojih finančnih možnosti. Z zaposlenimi, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev, ni sklepal dogovorov o nadaljevanju delovnega razmerja, ampak je pravočasno poskrbel za prenos znanj in razporeditev nalog med preostale zaposlene. V letu 2013 je na SURS prenehalo delovno razmerje 12 javnim uslužbencem. Na dan 31. 12. 2013 je bilo na SURS zaposlenih 313 javnih uslužbencev za nedoločen čas in 10 uslužbencev za določen čas – za čas trajanja projekta. Glede na sprejeti Skupni kadrovski načrt organov državne uprave, ki SURS dovoljuje 319 zaposlitev konec leta 2013, je to 6 zaposlitev manj od dovoljenega števila zaposlenih. Na znižanje števila zaposlenih je vplivalo upokojevanje javnih uslužbencev ter omejitev zaposlovanja javnih uslužbencev. Zaradi odhodov javnih uslužbencev je SURS izvedel spremembe notranje organizacije in sistemizacije, pregledal in dodatno racionaliziral procese ter naloge prerazporedil med preostale zaposlene. Kljub skrajni racionalizaciji pa je SURS za nemoteno, zakonito, pravočasno in učinkovito poslovanje in doseganje zastavljenih ciljev za redno izvajanje zakonsko določenih nalog potreboval 6 nadomestnih zaposlitev, za katere je tudi dobil soglasje Vlade RS.

Zaposleni na SURS so najbolj zadovoljni s sodelavci, najmanj pa s plačo

SURS je izvedel Anketo o zadovoljstvu zaposlenih – z namenom, da bi ugotovil, kakšno je ozračje na SURS, in izmeril zadovoljstvo zaposlenih, da bi tako lažje načrtoval izboljšave. Anketni vprašalnik je izpolnilo 207 zaposlenih. Zaposleni na SURS so najbolj zadovoljni s sodelavci, s poslovnimi prostori ter z vsebino svojega dela, najmanj pa s plačo in z možnostjo za napredovanje. Povprečna ocena zadovoljstva (3,38) je bila malo višja kot v letu 2009 (3,19), ko je bila nazadnje izvedena taka anketa. Na podlagi rezultatov ankete in predlogov zaposlenih je SURS sprejel ukrepe za izboljšanje delovnega okolja.

26 Glej: http://www.stat.si/katalog2.asp (prevzeto 21. 2. 2014).

http://www.stat.si/katalog2.asp


20

2 Dosežki državne statistike v letu 2013 po vsebinskih področjih

V tem poglavju so predstavljeni dosežki državne statistike v letu 2013 po posameznih statističnih področjih. Sledi strukturi, določeni v Srednjeročnem programu statističnih raziskovanj 2013–2017.

2.1 Kazalniki

V letu 2013 vzpostavitev okvirjev za kazalnike blaginje in kazalnike zelene rasti

V letu 2013 so bili objavljeni posodobljeni kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo27, tudi za statistične regije, kjer so bili na voljo. V letu 2013 je SURS začel vzpostavljati tudi kazalnike zelene rasti, ki jih bo v naslednjem letu objavil v obliki brošure. Potekalo je tudi razvojno delo na področju kazalnikov blaginje, ki je skupen projekt štirih institucij – UMAR, NIJZ, ARSO in SURS.

Nekateri kazalniki trajnostnega razvoja: 27

Delež kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi se je v 2012 povečal in je znašal 3,6 %.

V 2012 se je realna rast BDP na prebivalca ponovno znižala, in sicer glede na preteklo leto za 2,7 %.

Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti se je povečala in je v letu 2012 znašala 12 % ali za 0,2 odstotni točki več kot leta 2011.

Končna poraba energije na prebivalca se je v letu 2012 (glede na preteklo leto) zmanjšala za 13 %, hkrati pa se je povečal delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije, in to za 0,6 odstotnih točk (z 12,2 % na 12,8 %). Naravni prirast je bil v letu 2012 pozitiven, in sicer je znašal 1,3 prebivalca na 1.000 prebivalcev.

Intenzivnost poseka lesa se je v letu 2012 zmanjšala na 46,5 % ali za 0,6 odstotne točke, glede na preteklo leto.

V letu 2012 se je koeficient starostne odvisnosti povečal za 2 % glede na leto 2011.

Kazalniki zdravja in zdravstvenega varstva

Kazalniki zdravja in zdravstvenega varstva sestavljajo širok nabor kazalnikov, ki so jih strokovne skupine v okviru EU razvijale v okviru različnih projektov. Za zdaj je natančno definiranih 88 kazalnikov; v letu 2013 smo pripravili definicije teh kazalnikov v slovenskem jeziku, za nekatere med njimi je bil pripravljen tudi izračun. Poseben poudarek je bil namenjen tudi analizi možnosti objave teh kazalnikov na ravni statističnih regij.

Kazalnik zdrava leta življenja je edini strukturni kazalnik s področja zdravja in pogosto uporabljen podatek pri projekcijah potreb po zdravljenju, zato nenaden upad vrednosti kazalnika v letih 2010 in 2011 vzbuja skrb. Kazalnik je kompozitna mera, sestavljena iz objektivnih podatkov (pričakovano trajanje življenja) in subjektivnih podatkov (samoocena oviranosti anketirancev oseb iz podatkov, pridobljenih v anketi EU-SILC). V letu 2013 so bili analizirani vsi mogoči vzroki za upad vrednosti kazalnika: ekonomska kriza, vpliv spremenjene ubeseditve vprašanja, vpliv načina anketiranja in vpliv nadomestnih (proxy) anketirancev. Analiza je objavljena na spletnih straneh NIJZ28.

27 Glej Kazalniki trajnostnega razvoja, Slovenija, 2012 – končni podatki, 19. december 2013, Prva objava. Dostopni na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5962 (prevzeto 20. 2. 2014). 28 Glej: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=78&pi=6&_6_id=2277&_6_PageIndex=0&_6_groupId=-2&_6_newsCategory=IVZ+kategorija&_6_action=ShowNewsFull&pl=78-6.0 (prevzeto 4. 3. 2014).


http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=78&pi=6&_6_id=2277&_6_PageIndex=0&_6_groupId=-2&_6_newsCategory=IVZ+kategorija&_6_action=ShowNewsFull&pl=78-6.0

http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=78&pi=6&_6_id=2277&_6_PageIndex=0&_6_groupId=-2&_6_newsCategory=IVZ+kategorija&_6_action=ShowNewsFull&pl=78-6.0


21

Umrljivost dojenčkov je eden pomembnejših kazalnikov kakovosti in dostopnosti sistema zdravstvenega varstva, odraža pa tudi socialne, ekonomske in družbene okoliščine ter njihov vpliv na življenjski slog in zdravje nosečnic ter dojenčkov. V Sloveniji je v letu 2010 umrlo 2,5 dojenčka (otrok do enega leta starosti) na 1.000 živorojenih otrok, kar Slovenijo uvršča med najuspešnejše države EU (povprečje EU v letu 2010 je 4,04).

Svetovna zdravstvena organizacija je gripo prepoznala kot pomemben javno zdravstveni problem, zato je v resoluciji o preprečevanju in obvladovanju letnih epidemij in pandemije influence, državam članicam postavila cilj – doseči vsaj 75 % precepljenost rizične populacije (starejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji) do leta 2010. Slovenija na tem področju močno zaostaja, saj je bilo v letu 2010 cepljenih le 18 % prebivalcev, starejših od 65 let. Precepljenost je v obdobju 2000–2010 upadla skoraj za polovico, saj je leta 2000 znašala 35%.29

Kazalniki s področja ekonomskega upravljanja

Ministrstvo za finance, Banka Slovenije in SURS so na področju ekonomskega upravljanja sodelovali pri pripravi poročila o primanjkljaju in dolgu države, Ministrstvo za finance in SURS pa pri pripravi statističnega raziskovanja Lastni viri proračuna EU (poročilo o DDV). Vsi podatki so bili objavljeni tudi na spletnih straneh ministrstva in SURS.

SURS prvič objavil izbrane kazalnike globalizacije

V letu 2013 je SURS prvič objavil izbrane kazalnike globalizacije in na ta način prvič na enem mestu zbral podatke o ključnih čezmejnih aktivnostih, o mednarodni menjavi blaga in storitev, o mednarodnih neposrednih naložbah ter o tujih podjetjih. Poudarek je torej na ekonomskem vidiku globalizacije, dodan pa je bil tudi širši sestavljen kazalnik globalizacije t. i. KOF-indeks, ki ga sicer izračunava švicarski inštitut. Izbrani kazalniki so bili objavljeni za obdobje 2007–2012 za Slovenijo, za druge članice EU-27 in Hrvaško.

V okviru statističnega registra skupin podjetij (RSP) je SURS v letu 2013 sodeloval v dveh projektih za implementacijo Evropskega registra skupin (EGR) v RSP. Slednji je bil tako nadgrajen z avtomatizacijo prevzema administrativnih virov, omogočen pa bo tudi prevzem iz EGR IS identifikacijskega sistema za dodeljevanje t. i. številke LEID.

Podatki o mednarodni menjavi in zlasti o tujih neposrednih naložbah kažejo, da v slovenski globalizaciji prevladujeta tradicionalna mednarodna menjava in regionalno povezovanje.30

2.2 Sistemi računov

2.2.1 Ekonomski in socialni razvoj

Izvajanje rednih raziskovanj in metodološke novosti na področju nacionalnih računov

Avgusta 2013 je SURS objavil redno letno revizijo BDP, temeljnih agregatov nacionalnih računov in zaposlenosti za obdobje 2008–2012. Upoštevane so bile spremembe pri prikazu podatkov o davku na dodano vrednost; ti se po reviziji prikazujejo po denarnem toku in z enomesečnim odlogom, prej so bili podatki zajeti po obračunskem načelu. SURS je v letu 2013 dodatno podrobno analiziral podatke o izvoznih in uvoznih blagovnih tokovih, ki so jih po vstopu Slovenije v EU na ozemlju Slovenije opravila

29 Glej OECD Health at a Glance 2013. Dostopno na:http://www.oecd.org/els/health-systems/Health-at-a-Glance-2013.pdf (prevzeto 25. 2. 2014). 30 Glej Kazalniki globalizacije, Slovenija, 2007–2012 – začasni podatki, 27. december 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5961 (prevzeto 14. 2. 2014).

http://www.oecd.org/els/health-systems/Health-at-a-Glance-2013.pdf



22

tuja (nerezidenčna) podjetja, in na osnovi rezultatov te analize še nekoliko dopolnil metodologijo statističnega zajetja v statistiki zunanje trgovine; v reviziji BDP je bilo to upoštevano.

Uvajanje sistema nacionalnih računov po ESR 2010

Uvajanje nove evropske zakonodaje na področju nacionalnega računovodstva (ESR 2010) zahteva številne metodološke spremembe. V letu 2013 je SURS pripravil potrebne podatke za kapitalizacijo izdatkov za raziskave in razvoj, kapitalizacijo izdatkov za oborožitev in za prikaz izvoza in uvoza blaga, namenjenega za oplemenitenje, za obdobje od leta 1995–2012. Posledično je bilo potrebno zaradi teh sprememb pripraviti tudi nove podatke za stanje osnovnih sredstev in porabo stalnega kapitala. Delo je potekalo v skladu z načrtom, kar bo omogočilo pravočasno objavo podatkov v skladu z ESR 2010 v letu 2014.

Revizija ESR vsebuje tudi revizijo klasifikacije institucionalnih sektorjev, zato je SURS v letu 2013 izvedel postopek spremembe Uredbe o standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev (SKIS), ki je pričela veljati s 1. 1. 2014 (Ur. l. RS št. 107/2013) Glavne spremembe klasifikacije se nanašajo na podsektorje sektorja finančne družbe ter na klasifikacijo subjektov z dejavnostjo holdingov in uprave podjetij.

Novosti s področja nacionalnih računov

Največji dosežek razvojnega dela v letu 2013 je bil začetek objavljanja četrtletnih nefinančnih sektorskih računov za nefinančne družbe, finančne družbe in gospodinjstva skupaj z nepridobitnimi institucijami, ki opravljajo storitve za gospodinjstva. Marca 2013 je bila objavljena serija od 1. četrtletja 2005 do 4. četrtletja 201231, temu pa je sledila redna objava vsako četrtletje. Tako SURS redno objavlja četrtletne in letne nefinančne sektorske račune za vse institucionalne sektorje.

SURS je v letu 2013 prvič objavil podatke o stroških dela in zaposlenosti glede na spol, starost, doseženo izobrazbo in dejavnost za zaposlene in samozaposlene, in sicer za obdobje 2000–201032, novost pa je bila tudi objava stanja vrednosti zalog, in sicer za obdobje 2000–201233. Obe vsebini se bosta v prihodnje redno letno objavljali.

Redno objavo podatkov o obremenitvah z davki in prispevki za socialno varnost je SURS nadgradil z objavo implicitnih davčnih stopenj, ki merijo dejansko povprečno davčno obremenitev za posamezno ekonomsko funkcijo (delo, potrošnjo in kapital).

SURS je končal delo v okviru projekta z OECD in Eurostatom na temo merjenja disparitet potrošnje in dohodka gospodinjstev ob upoštevanju okvira nacionalnih računov. Rezultati prvih eksperimentalnih izračunov bodo objavljeni v začetku leta 2014, izboljševanje uporabljenih virov in metod pa se bo nadaljevalo kot del novega mednarodnega projekta tudi v prihodnje.

Največje razlike v povprečnih stroških dela med moškimi in ženskami v obdobju 2000–2010 so se pojavljale v srednji generaciji (30–49 let), z višjo ali visoko izobrazbo. Med dejavnostmi lahko izpostavimo tiste, v katerih so stroški dela za moške presegali stroške dela za ženske za okoli 30 % ali več. To so dejavnosti rudarstva (med 33 % in 47 %), gradbeništva (med 27 % in 40 %) prometa in skladiščenja (med 36 % in 52 %), finančnih in zavarovalniških dejavnosti (med 36 % in 45 %) in dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (med 38 % in 50 %).32

31 Glej Četrtletni nefinančni sektorski računi, Slovenija, 4. četrtletje 2012, 29. marec 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5405 (prevzeto 18. 2. 2014). 32 Glej Stroški dela po socioekonomskih značilnostih zaposlenih in samozaposlenih, Slovenija, 2000–2010, 30. april 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5444 (prevzeto 18. 2. 2014). 33 Glej Stanje zalog, Slovenija, 2000–2012, 3. april 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5414 (prevzeto 18. 2. 2014).





23

Statistika finančnih računov

Banka Slovenije (BS) je v letu 2013 uspešno sestavila četrtletne in letne finančne račune in vse podatke posredovala vsem uradnim in drugim zainteresiranim prejemnikom.

Statistika finančnih posrednikov

V letu 2013 je uspešno potekala tudi obsežna produkcija monetarnih in finančnih statistik na mesečni, četrtletni in letni ravni na podlagi predpisanih metodoloških zahtev Evropske centralne banke (ECB) ter lastnih potreb BS. To zajema podatke iz bilance stanja in obrestnih mer monetarnih finančnih institucij (MFI), vrednostnih papirjev, plačilnih sistemov, strukturnih podatkov bančnega sistema in nedenarnih finančnih posrednikov. Potrebe uporabnikov po podatkih so se glede na aktualne razmere v letih 2012 in 2013 intenzivirale.

Konec leta 2012 uvedeno večnamensko poročanje družb, ki se ukvarjajo z lizingom, se je v letu 2013 stabiliziralo in ustalilo.

Poleg tega so bila v letu 2013 v skladu z dopolnjenimi in prenovljenimi uredbami ECB iz naslova uvedbe ESR 2010 in drugih zahtev ECB dopolnjena navodila BS za kreditne institucije, investicijske sklade in lizinške družbe. S temi spremembami (predvsem sektorjev) je bila dopolnjena že tudi programska oprema za sprejem in obdelavo spremenjenih podatkov v letu 2014.

ECB je v letu 2013 pripravljala uredbo o poročanju zavarovalnic in se pri tem usklajevala z evropskim zavarovalnim nadzornikom (EIOPA34), vendar je prišlo do zakasnitve zaradi zamude direktive Solvency II oz. Omnibus II, ki urejata to področje.

V letu 2013 je bil vzpostavljen enoten Register institucij in podatkovna baza sredstev evrskega območja, dostopen vsem članicam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) za podporo na področju finančnih družb.

Statistika ekonomskih odnosov s tujino

BS je v letu 2013 (ob redni produkciji podatkov plačilne bilance in bilance stanja mednarodnih naložb, vključno z zunanjim dolgom in neposrednimi tujimi naložbami ter mednarodnimi denarnimi rezervami) začela prilagajati vire podatkov statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb novim zahtevam šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco in ESR 2010.

Z Združenjem bank Slovenije35 je bil dogovorjen nov način poročanja plačilnega prometa bank s tujino, ki bo potekal od maja 2014 dalje. Dogovor omogoča, da BS ohrani nabor transakcij s tujino ne glede na velikost zneska, hkrati pa to poročanje ne bo zahtevalo dodatnih predelav podatkov pri bankah, saj temelji na podatkih, ki obstajajo v plačilnih nalogih. Na ta način BS ohrani dragocen vir podatkov, ki se uporablja za kontrolo kvalitete podatkov plačilne bilance, poročanje pa je skladno z uredbo EU36.

Ob reviziji podatkov plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb je bil opravljen ponovni izračun za obdobje 2006–2012. Tako obsežna revizija je bila potrebna predvsem zaradi revizije blagovne menjave, ki jo je opravil SURS.

Druge spremembe podatkov ob reviziji plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb so poleg rednega osveževanja virov podatkov vključevale še: spremenjeno beleženje transakcij emisijskih kuponov, osvežitev podatkov o odlivih nakazil zdomcev (predvsem Srbija), ter prvič posredovani podatki o prilivih nakazil zdomcev (Nemčija, Italija, Avstrija, Švica), prečiščene podatke iz registra nepremičnin o tujcih Geodetske uprave Republike Slovenije, ki imajo v Sloveniji v lasti nepremičnino,

34 Glej: https://eiopa.europa.eu/ (prevzeto 24. 2. 2014). 35 Glej: http://www.zbs-giz.si/ (prevzeto 24. 2. 2014). 36 Uredba (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001 (32009R0924).

https://eiopa.europa.eu/

http://www.zbs-giz.si/


24

država pa je začela mesečno poročati o transakcijah in stanjih finančnih derivativov s tujino, ki so povezani z zavarovanjem valutnega tveganja obveznic, izdanih v valuti USD.

Objava časovnih vrst statistike finančnih računov

BS je na svojih spletnih straneh redno izdajala mesečni statistični Bilten37, ki vsebuje podatke iz statistik finančnih institucij, ekonomskih odnosov s tujino ter statistike finančnih računov v lastni produkciji, kakor tudi osnovne ekonomske statistike SURS in MF. Objavam četrtletnih in letnih podatkov statistike finančnih računov ter četrtletnih informacij Finančni računi Slovenije se je pridružila objava časovnih vrst statistike finančnih računov.38 V oktobru 2013 pa je izšla letna publikacija Neposredne naložbe 201239 s podrobnimi podatki o izvoru tujih neposrednih naložb v Sloveniji in njihovi vključenosti v slovenski gospodarski prostor. Publikacija vsebuje tudi podatke in kratko analizo slovenskih neposrednih naložb v tujini ter podatke o poslovanju podjetij v tujini, v katerih imajo slovenski vlagatelji neposredni ali posredni kontrolni delež (Foreign Affiliates Statistics, FATS).

Bilance javnega financiranja

V letu 2013 je na Ministrstvu za finance (MF) potekala redna produkcija podatkov o javnofinančni statistiki: prve objave za mesečne podatke o realizaciji bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja. V letu 2013 je MF povečalo frekvenco pri prvi objavi stanja dolga državnega proračuna na mesečno poročanje in nadaljevalo objavljanje letnih podatkov o konsolidirani bilanci državnega proračuna, proračunov občin, ZPIZ in ZZZS v prvih objavah. Na spletnih straneh MF so na voljo tudi letni podatki za občinske proračune skupaj in za vsako občino posamezno po ekonomski klasifikaciji, programski klasifikaciji ter po funkcionalnih dejavnostih.

MF je na svojih spletnih straneh redno izdajalo Bilten javnih financ v slovenski in angleški različici, kjer so dostopne tudi časovne vrste podatkov od 1992 dalje.40 Podatki so bili objavljeni v načrtovanih rokih, skladno s standardi Mednarodnega denarnega sklada o izkazovanju podatkov.

2.2.2 Okoljska trajnost

V letu 2013 vzpostavljeni poleg obstoječih štirih še trije novi moduli okoljsko-ekonomskih računov

SURS je v letu 2013 nadaljeval delo na področju okoljsko-ekonomskih računov in v začetku leta zaključil projekta o računih okoljskega blaga in storitev ter o okoljskih davkih. V okviru projekta računov okoljskega blaga in storitev je bila izpopolnjena metodologija z zajemom podatkov tako po okoljskih namenih kot tudi ekonomskih dejavnostih, v okviru projekta okoljskih davkov pa sta bili zbrani, poenoteni in prikazani dinamika in višina davkov, ki jih morajo gospodarski sektor in gospodinjstva plačati zaradi onesnaževanja okolja.

Konec leta 2013 je SURS zaključil tudi enoletna projekta o računih izdatkov za varstvo okolja in o energetskih računih. Pri računih izdatkov za varstvo okolja je bil dopolnjen okvir za redno zbiranje statističnih podatkov v zvezi z izdatki za varstvo okolja, ki so usklajeni s priporočili Eurostata. Energetske račune pa je SURS šele začel vzpostavljati: razvita je bila metodologija in vzpostavljena osnovna shema energetskih računov s prikazom fizične ponudbe in porabe energetskih tokov.

37 Glej: http://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?MapaId=229 (prevzeto 25. 2. 2014). 38 Glej: http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=922 (prevzeto 25. 2. 2014). 39 Glej: http://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=5339 (prevzeto 25. 2. 2014). 40 Glej: http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/tekoca_gibanja_v_javnih_financah/bilten_javnih_financ (prevzeto 25. 2. 2014).

http://www.bsi.si/iskalniki/bilteni.asp?MapaId=229

http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=922

http://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=5339

http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/tekoca_gibanja_v_javnih_financah/bilten_javnih_financ


25

Razvoj se je nadaljeval tudi na področju gozdarskih računov, v okviru katerih sta bila v letu 2013 razvita dva nova računa: račun podjetniškega dohodka in račun kapitala.

V letu 2013 je SURS, skladno z Uredbo o okoljsko ekonomskih računih, tudi prvič uradno poročal o računih snovnih tokov, okoljskih davkih in računih emisij v zrak na Eurostat.

SURS je tudi v letu 2013 sodeloval v številnih ekspertnih skupinah (TF) na Eurostatu. Aktivno je sodeloval na naslednjih področjih:

- pri okoljskih transferjih (predstavljen je bil osnutek metodološkega priročnika, proučili so administrative vire podatkov in možnost njihove uporabe v okoljskih računih);

- pri računih rabe in upravljanja naravnih virov (ki jih bo SURS v letu 2014 v okviru pilotnega projekta podrobneje razvil in prilagodil nacionalnim potrebam);

- pri energetskih računih (oblikovale so se tabele za poročanje in dokončno se je vzpostavil okvir za izdelavo teh računov).

SURS je tudi v letu 2013 aktivno sodeloval z drugimi institucijami po Sloveniji in tako je prišlo do revizije Dogovora o sodelovanju med Agencijo RS za okolje in SURS na področju okolja in okoljskih računov. Revidiran dogovor je bil podpisan v začetku leta 2014.

Glede na zastavljene cilje v srednjeročnem programu statističnih raziskovanj 2013–2017 gre trend razvoja pri okoljsko-ekonomskih računih v pravo smer, saj SURS začne v vsakem letu vzpostavljati nove račune po vnaprej določenem načrtu. V letu 2013 je nadaljeval razvoj računov izdatkov za varstvo okolja (EPEA) in začel razvoj energetskih računov. Obe vrsti računov sta predvideni za naslednji sklop modulov, ki se bodo dodali k Uredbi o okoljsko-ekonomskih računih. V letu 2014 bo SURS začel tudi razvoj okoljsko-ekonomskega računa ReMEA – računov izdatkov za upravljanje naravnih virov.

Na 61. plenarnem zasedanju Konference evropskih statistikov je SURS organiziral in vodil seminar o sistemu ekonomskih računov za okolje

SURS je na 61. plenarnem zasedanju Konference evropskih statistikov (CES) organiziral in vodil seminar o sistemu ekonomskih računov za okolje. S članki so sodelovale Mehika, Nizozemska, OECD, Avstralija, Združeno kraljestvo ter Azerbajdžan, Švedska in Avstralija skupaj. V razpravi so bili v ospredju predvsem ključni izzivi pri uvedbi in uveljavitvi sistema ekonomskih računov za okolje ter tudi pobude za zeleno rast in zeleno ekonomijo. Med zaključki seminarja je bil tudi dogovor o nadaljevanju metodološkega dela pri merjenju globalne dimenzije in čezmejnega vpliva, povezanega s trajnostnim razvojem, s človeškim in socialnim kapitalom in z merjenjem trajnostnega razvoja na regionalni in podnacionalni ravni.

V Sloveniji je bilo v letu 2011 plačanih v proračun RS za približno 1.242 milijonov EUR okoljskih davkov ali za 3,5 % manj kot v letu 2010. Največji delež okoljskih davkov je bil pobran z davki na energijo, 82,0 %; z davki na promet je bilo pobranih 11,6 %, z davki na onesnaževanje in z davki na rabo naravnih virov pa skupaj 6,4 % okoljskih davkov. 41

V letu 2011 je bilo z raziskovanjem EGSS (računi okoljskega blaga in storitev) identificiranih (ugotovljenih) 30.254 zelenih zaposlitev.42

Zaradi višjih vrednosti hlodovine in lesa za kurjavo je vrednost proizvodnje gozdarske dejavnosti leta 2012 dosegla 366 mio. EUR, oz. 13 % več kot v 2011. Faktorski dohodek, vključuje tudi subvencije na proizvodnjo, se je v primerjavi s predhodnim letom v 2012 povečal za 12 % in dosegel 198 mio. EUR. 43

41 Glej Davki v zvezi z varstvom okolja, Slovenija, 2011 – končni podatki, 27. september 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5731 (prevzeto 20. 2. 2014). 42 Glej Računi sektorja okoljskega blaga in storitev, Slovenija, 2011, 10. december 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5936 (prevzeto 20. 2. 2014). 43 Glej Ekonomski računi za gozdarstvo, Slovenija, 2012 – končni podatki, 17. oktober 2013, Statistične informacije. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5829 (prevzeto 20. 2. 2014).





26

Izboljševanje kakovosti ERK, medinstitucionalno sodelovanje in metodološka pomoč v regiji

V letu 2013 je SURS izvedel redne izračune ekonomskih računov za kmetijstvo (ERK) in podatke objavil v napovedanih rokih. Poudarek je bil na izboljševanju kakovosti računov in usklajevanju podatkov v prevajalni tabeli (bridge table). Po uvedbi SKD 2008 se metodološka razlika med podatki nacionalnih računov in ekonomskih računov za kmetijstvo zmanjšuje. Pomembnost upoštevanja obračunskega principa pri subvencijah se je pokazala tudi v podatkih za leto 2012. Dodana vrednost v kmetijstvu za omenjeno leto je, med drugim, nižja tudi zaradi ukinitve subvencij na proizvodnjo oz. zaradi usmeritve kmetijske politike v novem programskem obdobju.

Medinstitucionalno sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje je potekalo v komisiji knjigovodstva na kmetijah (FADN) in na sestankih Nadzornega odbora za razvoj podeželja. SURS je sodeloval tudi na metodološkem področju dohodka kmečkih gospodinjstev in katastrskega dohodka. Znanje in izkušnje s področju agromonetarnih statistik je v obliki tehnične pomoči posredoval tudi BiH.

Ocenjujemo, da bo faktorski dohodek v kmetijstvu (ta obsega neto dodano vrednost, od katere so odšteti drugi davki na proizvodnjo in h kateri so prištete druge subvencije na proizvodnjo) v letu 2013 znašal 384 mio. EUR in bo za 3 % nižji kot pred enim letom. Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč naj bi bil nižji le za 1 %, in sicer zaradi manjše zaposlenosti v kmetijstvu (za 2 %). 44

Sodelovanje z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter s Kmetijskim inštitutom Slovenije pri izdelavi prehranskih bilanc se nadaljuje

V letu 2013 je SURS še naprej pridobival in objavljal podatke iz sklopa koledarskih in tržnih prehranskih bilanc. V okviru teh je objavil podatke o bilancah mesa, jajc, žit, krompirja, zelenjave, riža, sladkorja in vina. Vse bilance so bile izdelane v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje in Kmetijskim Inštitutom Slovenije.

SURS je tudi v letu 2013 pripravil posebno objavo ob svetovnem dnevu hrane, v kateri je obravnaval predvsem ekološko pridelavo živil, dotaknil pa se je tudi perečega problema odpadne hrane.

Prebivalec Slovenije je v letu 2012 porabil za prehrano največ žit (115 kg) in zelenjave (95 kg). V Sloveniji smo porabili za prehrano tudi 88 kg mesa in 63 kg krompirja na prebivalca. Posebno nizko stopnjo samooskrbe sta v letu 2012 izkazovali bilanci zelenjave in krompirja; za zelenjavo je ta znašala 34 %, za krompir pa 55 %.45

44 Glej Realni dohodek iz kmetijstva – prva ocena, Slovenija, 2013, 6. december 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5920 (prevzeto 20. 2. 2014). 45 Glej Bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov, Slovenija, 2012 – končni podatki, 12. november 2013, E-objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5882 (prevzeto 20. 2. 2014).




27

2.3 Osnovne statistike

2.3.1 Poslovno področje

Strukturne poslovne statistike

V okviru razvoja strukturne statistike podjetij je SURS za spremljanje nabave energentov pripravil izračun spremenljivke nabava energetskih proizvodov. Metodologija za izračun poslovanja enot enovrstne dejavnosti se ni začela pripravljati, saj je bila omenjena statistika pri Eurostatu uvrščena med negativne prioritete.

SURS je pri letnem statističnem raziskovanju o investicijah v osnovna sredstva nekoliko razširil in prenovil vprašalnik; dodal je določene kategorije osnovnih sredstev in vprašalnik uskladil s slovenskimi računovodskimi standardi. Za objavo na podatkovnem portalu SI-STAT je podatke za področje investicij ustrezno prilagodil in dodal časovno vrsto za obdobje od leta 2008 dalje za vire financiranja.

Na področju tujih notranjih podjetij (FATS) so bili pripravljeni revidirani podatki za obdobje 2007–2010 (ter redna objava podatkov za referenčno leto 2011). Pri omenjeni statistiki se je izpopolnil zajem tujih podjetij z uporabo novih podatkovnih virov (kot vir so bili uporabljeni bazni podatki registra skupin ipodjetij). Hkrati je bil izpopolnjen zajem področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti.

52 % (2.489 milijonov EUR) investicijskih sredstev je bilo plačanih iz lastnih in združenih sredstev.46

Novi kazalniki na področju demografije podjetij

Pri raziskovanju demografije podjetij z zaposlenimi osebami je SURS na pobudo OECD pripravil in objavil izračune za kazalnike po spolu (za obdobje 2004–2010). V letu 2013 se je zaključil projekt, v katerem so bili izračunani podatki za regionalno demografijo podjetij, in sicer za demografijo podjetij, demografijo podjetij z vsaj eno zaposleno osebo ter hitrorastoča podjetja. Podatki za obdobje 2008–2010, pripravljeni po kohezijskih in statističnih regijah, so bili nadalje razčlenjeni še po dejavnosti podjetij in po velikosti podjetij (glede na število zaposlenih).

V letu 2013 so bili usklajeni na podatkovnem portalu SI-STAT objavljeni podatki o demografiji podjetij in demografiji podjetij z vsaj eno zaposleno osebo. Pri objavi regionalnih podatkov o demografije podjetij sta bila dodana dva nova kazalnika (število oseb, ki delajo, na podjetje v kohezijski/statistični regiji ter število oseb, ki delajo na podjetje v občini). Nov kazalnik (delež pet let preživelih podjetij med novonastalimi podjetji) je bil dodan tudi pri demografiji podjetij z vsaj eno zaposleno osebo.

Delež podjetij (fizičnih oseb) z vsaj eno zaposleno osebo, ki so jih v letih od 2004 do 2010 vodile podjetnice, je znašal od 27 % do 29 %.47

Objava novih kratkoročnih kazalnikov

Četrtletna objava kazalnikov poslovanja podjetij je bila v letu 2013 razširjena s tremi novimi kazalniki: koeficientom kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev, deležem dolgoročnih sredstvih v sredstvih ter izvozno usmerjenostjo. Kazalniki so bili preračunani za celotno razpoložljivo časovno vrsto podatkov (od leta 2011 dalje).

46 Glej Bruto investicije v osnovna sredstva, Slovenija, 2012, 24. December 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5963 (prevzeto 22. 1. 2014). 47 Glej Podjetja (fizične osebe) z vsaj eno osebo glede na to, ali so jih vodili podjetniki ali podjetnice, 2004–2010 – končni podatki. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5653 (prevzeto 22. 1. 2014).




28

Za kratkoročne kazalnike s področja industrije, gradbeništva, trgovine in storitev so bili izpeljani preračuni indeksov in indeksnih vrst na povprečje novega baznega leta (tj. leto 2010) ter še nekatere druge metodološke spremembe (prehod na letno spreminjanje uteži pri mesečnem raziskovanju o gradbeništvu ter revizija letnega raziskovanja o gradbeništvu). Preračunani indeksi za omenjena področja so objavljeni na podatkovnem portalu SI-STAT. V raziskovanja kratkoročnih kazalnikov je bil vpeljan tudi nov program za desezoniranje podatkov, imenovan Demetra+.

V februarju 2013 je SURS pripravil posebno objavo z naslovom Gospodarska gibanja v Sloveniji skozi prizmo poslovnih tendenc48, v kateri je na podlagi podatkov o poslovnih tendencah in mnenju potrošnikov prikazal gospodarska gibanja v Sloveniji. Ob Statističnem dnevu 2013 je pripravil še posebno publikacijo z naslovom Industrija v zrcalu gospodarske krize49, v kateri je objavil različne podatke s področja industrije v zadnjih letih.

Kazalnik izvozne usmerjenosti je bil v 1. četrtletju 2013 najvišji pri gospodarskih družbah, podružnicah tujih podjetij in zadrugah v predelovalnih dejavnostih, in sicer je znašal 0,7.50

Redno delo AJPES in medinstitucionalno sodelovanje

AJPES je izvedel vsa načrtovana raziskovanja o letnih računovodskih izkazih za različne poslovne segmente. Poleg administrativnega namena so ti podatki tudi pomemben vir podatkov za nadaljnjo uporabo v različnih statističnih raziskovanjih (npr. statistika nacionalnih računov, poslovne statistike).

AJPES je sodeloval s SURS-om pri izvedbi več statističnih raziskovanj, in sicer pri postopku zbiranja podatkov; to je potekalo elektronsko, prek spletnega portala AJPES (Mesečno poročilo o izplačanih plačah in regresu za letni dopust pri pravnih osebah, Raziskovanje o izplačanih kadrovskih štipendijah, Raziskovanje o izplačanih dividendah, Četrtletno raziskovanje o poslovanju poslovnih subjektov, Raziskovanje o poslovnih storitvah). V letu 2013 je AJPES v sodelovanju s SURS-om prvič izvajal štiriletno statistično raziskovanje o stroških dela in o strukturi delovnega časa (za leto 2012) na skupnem vprašalniku. AJPES je izvajal tudi mesečno raziskovanje o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov nad 5 dni neprekinjeno. Skupaj z BS je zbiral (četrtletno) tudi podatke za četrtletne finančne račune.

Medinstitucionalno sodelovanje je zelo pomembno zaradi racionalizacije postopkov, ker se tako sporočanje podatkov za poročevalske enote poenostavi in hkrati doseže tudi boljša kakovost zbranih podatkov. V letu 2013 so predstavniki AJPES sodelovali tudi v medinstitucionalni delovni skupini za pripravo e-poročanja v turizmu, z namenom, da bi zavezanci poročali elektronsko, samo enkrat, na enem mestu, za več uporabnikov. Predstavniki AJPES so aktivno sodelovali tudi v sosvetih s področja nalog, ki jih zajema delovno področje AJPES, to so poslovni subjekti.

Naloga AJPES kot organa, ki vodi in upravlja Poslovni register Slovenije (PRS), je tudi skrb za kakovost podatkov, vpisanih v register51. Spomladi in jeseni 2013 je AJPES na tem področju izvedel razvojne naloge v dveh delih: preveril je podatke o glavni dejavnosti in o drugih pomembnih dejavnostih, ki jih poslovni subjekti in njihove poslovne enote dejansko opravljajo, ter o delih poslovnih subjektov. Preverjanje je bilo izvedeno s t. i. strukturnim vprašalnikom, ki ga je AJPES poslal izbranim poslovnim subjektom. Poslovne subjekte, pri katerih so se med preverjanjem pokazala neskladja v podatkih, je AJPES pozval k uskladitvi podatkov.

48

Glej Gospodarska gibanja v Sloveniji skozi prizmo poslovnih tendenc, 7. februar 2013, Posebna objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5275 (prevzeto 24. 1. 2014). 49 Glej Industrija v zrcalu gospodarske krize, 15. november 2013, Posebna objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5890 (prevzeto 24. 1. 2014). 50 Glej Četrtletno poslovanje podjetij po dejavnosti, Slovenija, 2012 in 1. četrtletje 2013 – začasni podatki, 14. junij 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5514 (prevzeto 21 .1. 2014). 51 Uredba o vodenju in vzdrževanju PRS, Uradni list RS, št. 121/2006.





29

AJPES je redno objavljal na svojem spletnem portalu52 mesečne zbirne podatke o izplačanih bruto plačah pravnih oseb javnega in zasebnega sektorja in podatke o poslovnih subjektih z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno. Iz podatkovnih zbirk letnih poročil je AJPES pripravil in objavil Informacijo o poslovanju gospodarskih družb v RS v letu 2012, Informacijo o poslovanju samostojnih podjetnikov v RS v letu 2012, Informacijo o poslovanju nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava v RS v letu 2012 in Informacijo o poslovanju društev v RS v letu 2012. AJPES je posebej pripravil in objavil tudi informacije o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov za vsako statistično regijo.

V letu 2013 je bilo evidentiranih povprečno 7.032 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno ali 13,8 % več kot v povprečju leta 2012 ter povprečno 9.021 samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti ali 12,5 % več kot v povprečju preteklega leta.53

Raziskava Banke Slovenije o dostopu podjetij do financiranja

Banka Slovenije je tudi v 2013 izvedla anketo o dostopu podjetij do financiranja. Anketa omogoča vpogled v razpoložljivosti zunanjega financiranja z vidika podjetij. Rezultati anket v zadnjih treh letih so objavljeni na spletni strani BS.54

Elektronsko poročanje in druge posodobitve procesov pri kratkoročnih kazalnikih

Pri zbiranju mesečnih podatkov s področja industrije je SURS v začetku leta 2013 uspešno vpeljal možnost elektronskega poročanja. Ob koncu leta 2013 je tako že 82 % poročevalskih enot, ki so izpolnile vprašalnik, posredovalo podatke preko eSTAT aplikacije. Z uvedbo elektronskega poročanja so se znižali stroški na strani SURS ter predvsem bremena na strani poročevalskih enot. Elektronsko poročanje in s tem povezane posodobitve nekaterih faz raziskovanj je SURS začel vpeljevati tudi v mesečna raziskovanja s področja trgovine, storitev in poslovnih tendenc.

Zaradi zamika vzpostavitve novega administrativnega vira v okviru projekta e-gradnja sta bila prenovljena vprašalnika za raziskovanji o gradbenih dovoljenjih in rušitvah. Vprašalnika sta uporabniško prijaznejša, nekoliko krajša ter prilagojena tudi novemu načinu prevzema podatkov (skeniranju).

V letu 2013 so bila skladno z zahtevami Evropske komisije poenotena tudi nekatera vprašanja v vprašalniku, s katerim zbiramo podatke o poslovnih tendencah. Obenem so bile vsebinsko in tehnično prenovljene povratne informacije, ki jih sporočamo podjetjem, ki sodelujejo v raziskovanju.

Z gradbenimi dovoljenji, izdanimi v tretjem četrtletju 2013, je bilo načrtovanih največ stanovanj v osrednjeslovenski statistični regiji, najmanj pa v zasavski statistični regiji. 55

Projekt nadgradnje statističnega poslovnega registra

Statistični poslovni register (S_PRS) je razvojna naloga, ki jo SURS izvaja od leta 2011 kot projekt in ki bo predvidoma zaključen v prvih mesecih leta 2016. Cilj projekta je postaviti S_PRS, ki bo osnova za vse poslovne statistike, in to za vzorčenje, za pripravo podatkov za nekatera statistična raziskovanja,

52 Glej: http://www.ajpes.si/ (prevzeto 24. 2. 2014). 53 Glej: http://www.ajpes.si/Statistike/Statistike_placilnega_prometa/Neporavnane_obveznosti/O_raziskavi?id=627 (prevzeto 24. 2. 2014). 54 Glej: http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=223 (prevzeto 24. 2. 2014). 55 Glej Statistika gradbenih dovoljenj za stavbe, Slovenija, 3. četrtletje 2013 – začasni podatki, 20. november 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5897 (prevzeto 21. 1. 2014).

http://www.ajpes.si/

http://www.ajpes.si/Statistike/Statistike_placilnega_prometa/Neporavnane_obveznosti/O_raziskavi?id=627

http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=223



30

za naslavljanje poslovnih subjektov, omogočal pa bo tudi postavitev satelitskih registrov. Za postavitev S_PRS se bodo povezali podatki iz več kot 15 različnih administrativnih baz s podatki iz več kot 30 statističnih baz podatkov. S_PRS se bo pripravljal mesečno in letno. V letu 2013 so bila pripravljena vsa navodila, procesi, podprocesi in sheme za pripravo mesečnega S_PRS, programiranje pa bo predvidoma končano sredi leta 2014. Podatki S_PRS bodo pripravljeni za vse mesece od januarja 2012 dalje.

Mednarodna menjava blaga – intenziviranje priprav na prehod s sistema Intrastat na poenostavljen sistem SIMSTAT

SURS je bil v letu 2013 aktivno vključen v različne Eurostatove delovne in projektne skupine, v okviru katerih so bila pripravljena metodološka izhodišča za prehod z obstoječega sistema Intrastat na t. i. poenostavljen sistem SIMSTAT (Single Market Statistics)56 in je bil sprejet dogovor o tehnični rešitvi za izmenjavo mikropodatkov o odpremah blaga med državami članicami57.

SURS je v letu 2013 s sodelovanjem v Eurostatovem projektu MEETS 201258 za področje statistike zunanje trgovine analiziral smiselnost večje uporabe razpoložljivih administrativnih podatkov iz sistema DDV v Intrastatu. Opravil je tudi začetne analize vpliva predvidenega prehoda s sistema Intrastat na sistem SIMSTAT na kakovost podatkov o blagovni menjavi z državami članicami ter vzpostavil in v informacijski sistem za statistiko zunanje trgovine prenesel revidirano nacionalno metodologijo ocenjevanja manjkajočih podatkov o blagovni menjavi v Intrastatu. Rezultati opravljenih aktivnosti bodo poleg izboljšanja kakovosti podatkov ustrezna informacijska podlaga za sprejem odločitve o najprimernejšem načinu prehoda na sistem SIMSTAT v Sloveniji.

SURS se je v letu 2013 v okviru Eurostatovega projekta SIMSTAT za izmenjavo mikropodatkov o odpremah blaga med državami članicami prijavil za projekt IT, v okviru katerega bo do konca marca 2015 v sodelovanju z zunanjim izvajalcem na nacionalni ravni vzpostavil potrebno infrastrukturo za izmenjavo mikropodatkov o odpremah blaga z drugimi državami članicami.

Nadaljevanje aktivnosti za izboljšanje kakovosti podatkov v statistiki Intrastat

SURS je v letu 2013 s povezovanjem podatkov iz Intrastata in Ekstrastata s podatki iz drugih nacionalno razpoložljivih virov izvedel poglobljene analize povezanosti trgovanja podjetij, ki nimajo sedeža v Sloveniji, z ekonomsko aktivnostjo na slovenskem trgu, in na osnovi rezultatov opravljenih analiz nadgradil metodologijo določitve statističnega zajetja v Ekstrastatu za nacionalne potrebe ter dodatno revidiral zunanjetrgovinske podatke za obdobje 2006–2011.

SURS je za izboljšanje kakovosti rezultatov v letu 2013 okrepil izvajanje aktivnosti pri usklajevanju asimetrij v podatkih iz statistike Intrastat in nadgradil kontrole podatkov v okviru spremljanja trgovanja na nekaterih ožjih segmentih blagovne menjave Slovenije s tujino.

Uspešna izvedba aktivnosti, povezanih z vstopom Hrvaške v EU, in nekaterih drugih strateških aktivnosti v statistiki zunanje trgovine

SURS je v letu 2013 v sodelovanju s CURS uspešno izvedel vse načrtovane aktivnosti, povezane z vključitvijo novih podjetij v sistem Intrastat zaradi vstopa Hrvaške v EU v juliju 2013. SURS je vstop Hrvaške v EU obeležil tudi s posebno publikacijo iz zbirke Statistične informacije, v kateri je prikazal

56

V sistemu SIMSTAT naj bi prek izmenjave podatkov vse države članice podatke o prejemih blaga večinoma pridobile iz zrcalnih podatkov o odpremah blaga drugih držav članic; s tem naj bi se breme statističnega poročanja podjetij v primerjavi z obstoječim sistemom Intrastat bistveno zmanjšalo. 57 Tehnična rešitev bo implementirana v okviru projekta SIMSTAT za izmenjavo mikropodatkov o odpremah blaga med državami članicami, ki ga koordinira Eurostat. 58 Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/MEETS_programme#Modernisation_of_ international_trade_ statistics (prevzeto 20. 1. 2014).

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/MEETS_programme#Modernisation_of_�international_trade_ statistics

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/MEETS_programme#Modernisation_of_�international_trade_ statistics


31

razvoj blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško v obdobju 1992–2012 ter strukturo blagovne menjave v letu 2012 po glavnih značilnostih slovenskih podjetij.

SURS se je v letu 2013 v sodelovanju s CURS odločil, da se sporočanje podatkov za Intrastat na papirnih obrazcih ukine; od leta 2014 bodo podjetja sporočala podatke za Intrastatu samo prek enega od elektronskih načinov sporočanja podatkov, tj. sistema za izmenjavo elektronskih sporočil ali spletnega obrazca.

V letu 2011 je majhno število velikih podjetij (1,2 % vseh podjetij pri izvozu in 0,7 % vseh podjetij pri uvozu) prispevalo zelo velik delež vrednosti izvoza in uvoza; izvoz velikih podjetij je predstavljal skoraj polovico (48,6 %) vrednosti celotnega izvoza in več kot tretjino (33,9 %) vrednosti celotnega uvoza.

Med izvozniki in uvozniki so bila najštevilnejša mikropodjetja (72,3 % vseh podjetij pri izvozu in 67,6 % vseh podjetij pri uvozu), za temi pa mala podjetja. Mikro- in mala podjetja so skupaj prispevala več kot petino vrednosti celotnega izvoza in več kot tretjino vrednosti celotnega uvoza.59

Razvojne dejavnosti v statistiki cen

Pri indeksih cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, indeksu uvoznih cen in indeksih cen storitev pri proizvajalcih je SURS v letu 2013 uspešno izvedel prehod na novo bazno leto 2010 in objavil preračune za pretekla leta na podatkovnem portalu SI-STAT.

SURS je v glavnem že pripravil podatke in postopke za vzpostavitev redne produkcije in pripravo časovnih vrst podatkov, ki jih predvideva uredba Komisije za področje indeksa cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki, v okviru harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin. SURS se je tudi vključil v razvoj metodoloških osnov za vzpostavitev indeksa cen poslovnih nepremičnin. Začel je z analizo stanja na tem področju, prav tako je že analiziral možnosti za pridobivanje podatkov.

V okviru strategije za vzpostavitev večnamenske statistike drobnoprodajnih cen je SURS začel preučevati, raziskovati in analizirati različne možnosti za modernizacijo postopkov za zbiranje podatkov. Intenzivno je dopolnjeval dokumentacije in popisoval vire in metode za področji harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin in indeksa cen stanovanjskih nepremičnin. Pripravljal pa je tudi podatke na ravni podrobnejše, 5-mestne klasifikacije COICOP v izračunih indeksov cen življenjskih potrebščin ter postopke za preračun podatkov po novi klasifikaciji za predhodna obdobja.

Statistika raziskovalno-razvojne dejavnosti in inovacij je vse pomembnejša

SURS je izvedel redna letna raziskovanja o raziskovalno-razvojni dejavnosti (RRD) po sektorjih izvajanja za referenčno leto 2012 in o državnih proračunskih sredstvih za RRD za leto 2012 (končni proračun) in leto 2013 (začasni proračun); v tem raziskovanju se zberejo tudi podatki o finančnih prispevkih države za nadnacionalne javne izvajalce RR in podatki o sredstvih iz strukturnih skladov EU za RR. Izsledke tega raziskovanja je tudi objavil. Začel je tudi drugo izvedbo raziskovanja o karieri in mobilnosti doktorjev in doktoric znanosti, v katerem sodelujeta OECD in Unesco-UIS. Podatki so bili pridobljeni s kombinacijo podatkov iz obstoječih virov in na podlagi anketiranja (anketiranje po spletu/po telefonu/po pošti); objavljeni bodo predvidoma spomladi 2014. SURS je kot usklajevalec sodeloval tudi pri pripravi podatkov za publikacijo She Figures 2012; ta vsebuje statistiko človeških virov in kazalnikov s področja RR ter s področja enakih možnosti spolov v znanosti.

V letu 2013 so se v skladu s sprejetim Akcijskim načrtom nadaljevale aktivnosti za izboljšanje kakovosti in racionalizacijo obsega zbiranja podatkov o raziskovalno-razvojni dejavnosti. Aktivnosti so potekale v

59 Glej Blagovna menjava po značilnostih podjetij, Slovenija, 2011 – končni podatki, 26. april 2012, Prva objava. Dostopno na http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5441 (prevzeto 20. 1. 2014).



32

sodelovanju z medresorsko delovno skupino, v katero so vključeni predstavniki glavnih uporabnikov RRD podatkov (MIZŠ, UMAR, MGRT, FDV, ARRS).

Ker se zaradi političnih zahtev in ukrepov, povezanih s spremljanjem Evropskega raziskovalnega prostora, in ciljev Evropa 2020 povečuje potreba po nenehnem spremljanju in dopolnjevanju statistike znanosti, tehnologije in inovacij, se je v letu 2013 nadaljeval metodološki razvoj znanstveno-tehnološke in inovacijske statistike na ravni EU. Ta se je med drugim nanašal na merjenje evropske raziskovalne infrastrukture in na novo členitev državnih proračunskih sredstev za RRD na »institucionalno financiranje« in »projektno financiranje«, na revizijo fraskatskega priročnika, na študije o združljivosti in primerljivosti nekaterih statistik (raziskovalno-razvojne, inovacijske in informacijsko komunikacijske tehnologije) ipd.

V letu 2013 je začela veljati spremenjena izvedbena uredba EU60, ki določa zahteve v zvezi s pripravo evropske statistike znanosti in tehnologije. V skladu s tem je bilo izvedeno dveletno raziskovanje o inovacijski dejavnosti za obdobje 2010–2012, v katero je bil vključen tudi modul vprašanj, povezanih z rastjo v podjetjih. Izsledki raziskovanja bodo objavljeni v aprilu 2014.

Po začasnih podatkih smo v letu 2012 v Sloveniji porabili za raziskovalno-razvojno dejavnost 988,7 milijona EUR bruto domačih izdatkov ali 2,80 % slovenskega bruto domačega proizvoda.61

V letu 2012 je bilo v Sloveniji za raziskovalno-razvojno dejavnost namenjenih 190 milijona EUR državnih proračunskih sredstev.62

V obdobju 2008–2010 se je z inovacijsko dejavnostjo ukvarjalo 49,4 % podjetij. V predelovalni dejavnosti v Sloveniji je bilo v obdobju 2008–2010 inovacijsko aktivnih 54,4 % podjetij, v storitveni dejavnosti pa je bilo takih podjetij 44,7 %.63

Temi posebnih sklopov raziskovanj IKT v letu 2013 sta bili uporaba družabnih medijev v podjetjih in uporaba spletnih strani javnih ustanov v gospodinjstvih

Posebna tema pri raziskovanju o obsegu uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v podjetjih je bila uporaba družabnih medijev. Pri raziskovanju o obsegu uporabe IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih je bila posebna tema mobilna uporaba interneta. V letu 2013 je SURS objavil po tri novice z vsakega področja, s čimer je lahko podrobneje analiziral posamezne vidike uporabe IKT. Poleg tega pa je objavil še posebno novico Stroški nabav za IKT in investicije v IKT v podjetjih s podatki iz posebnega sklopa o stroških nabav stojne in programske opreme, storitev za IKT in investicij v IKT.

V letu 2013 je SURS sodeloval še v zadnji (3.) izvedbi projekta ESSnet – Vpliv uporabe IKT s povezovanjem mikropodatkov. Cilj projekta je bil povezovati podatke iz različnih virov (raziskovanje Uporaba IKT v podjetjih, podatki strukturne statistike podjetij, podatki o inovacijskih dejavnostih, podatki iz statističnega poslovnega registra) in s tem omogočiti izdelavo novih kazalnikov in novih analiz za podporo Digitalni agendi ter drugim primerjalnim okvirom.

V letu 2012 je prodajalo izdelke ali storitve ali prejemalo naročila zanje prek spletnih strani 11 % podjetij.64

60 Uredba komisije (EU) št. 995/2012 o izvajanju Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1608/2003/ES o pripravi in razvoju statistike Skupnosti o znanosti in tehnologiji (32012R0995) 61 Glej Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2012 – začasni podatki, 7. november 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5873 (prevzeto 17. 1. 2014). 62

Glej Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, končni proračun 2012 in začetni proračun 2013, Slovenija, 2013, 23. september 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5761 (prevzeto 17. 1. 2014). 63 Glej Inovacijska dejavnost v predelovalnih in izbranih storitvenih dejavnostih, Slovenija, 2008-2010 - začasni podatki, 15. maj 2012, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4692 (prevzeto 17. 1. 2014). 64 Glej Spletna prodaja, Slovenija, 2012 - končni podatki, 5. november 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5859 (prevzeto 31. 1. 2014).






33

Objava rezultatov raziskovanja o tujih turistih

Poleg rednih objav s področja turizma je SURS objavil tudi rezultate iz triletnega raziskovanja o tujih turistih, ki je bila izvedena v aprilu, juliju in avgustu 2012. V letu 2013 je bilo izvedeno statistično raziskovanje Anketa o tujih potnikih, ki ga SURS izvaja vsako tretje leto. Namen raziskovanja je pridobiti podatke o porabi tujih potnikov, ki v Sloveniji niso prenočili, temveč so prišli v našo državo le na enodnevni obisk (enodnevni obiskovalci) ali pa so prečkali Slovenijo na poti v drugo državo (tranzitni potniki). Spremljali smo potnike na mejnih prehodih z Republiko Hrvaško, na pomembnejših turističnih točkah in poskusno tudi na cestnih postajališčih. Anketiranje je potekalo v aprilu, juliju in avgustu ter v oktobru.

V letu 2013 so bili na Eurostat prvič poslani tudi letni podatki v skladu z novo evropsko uredbo na področju statistike turizma. Poleg agregiranih podatkov so bili poslani tudi mikropodatki iz raziskovanja o turističnih potovanjih domačega prebivalstva. Z objavo letnih in četrtletnih tabel na podatkovnem portalu SI-STAT smo dokončno prenovili tudi objave podatkov iz tega raziskovanja na SURS.

V letu 2013 je bilo v turističnih nastanitvenih objektih, ki razpolagajo z najmanj 10 stalnimi ležišči, evidentiranih okoli 3.320.000 prihodov turistov, to je 2 % več kot v prejšnjem letu. Ti so skupaj ustvarili okoli 9.388.000 prenočitev ali približno enako kot prejšnje leto v tem obdobju.65

Klasifikacije s področja poslovnih statistik

SURS je v letu 2013 nudil podporo AJPES in drugim uporabnikom pri razvrščanju po SKD in pri razlagi klasifikacije, sodeloval je v Eurostatovi delovni skupini pri nadaljnjem razvoju klasifikacije NACE in na forumu CIRCA ter aktivno sodeloval pri izmenjavi in tvorbi dobrih praks pri razlagi klasifikacije. Za ta namen je bilo za referente izpostav AJPES pripravljeno tudi kratko izobraževanje o SKD 2008 in pravilih razvrščanja oz. določanja glavne dejavnosti.

V letu 2013 so bile sproti vzdrževane vse klasifikacije za izkazovanje javnofinančnih tokov, ki opredeljujejo javnofinančna sredstva glede na ekonomski in funkcionalni namen.

2.3.2 Ljudje in družba

Publikacija Ljudje, družine, stanovanja s podatki iz registrskega popisa 2011 – prva elektronska knjiga SURS

V letu 2013 je izšla publikacija Ljudje, družine, stanovanja66, ki prinaša zanimive podatke iz registrskega popisa 2011, predstavljene na poljuden način, s številnimi grafičnimi prikazi v privlačni vizualni podobi. Hkrati je to prva elektronska knjiga SURS, namenjena tistim, ki uporabljajo tablične računalnike, pametne telefone ali e-bralnike. SURS je svoje izkušnje z izvedbo registrskega popisa 2011 predstavil tudi širši mednarodni strokovni javnosti, poleg tega pa dejavno sodeluje tudi v dveh delovnih skupinah za pripravo novih priporočil za popise prebivalstva in stanovanj okoli leta 2020.

Moški, star 30 let, je večinsko živel z vsaj enim od staršev, medtem ko je več kot polovica žensk, starih 27 let, že živela v svoji družini ali sama. Povprečna uporabna površina na osebo se povečuje s starostjo stanovalcev.66

65 Glej Prihodi in prenočitve turistov, podrobni podatki, Slovenija, december 2013 – končni podatki, E-objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6076 (prevzeto 25. 2. 2014). 66 Glej Ljudje, družine, stanovanja: registrski popis 2011, april 2013. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/pub/Ljudje_druzine_stanovanja.pdf (prevzeto 31. 1. 2014).


http://www.stat.si/doc/pub/Ljudje_druzine_stanovanja.pdf


34

Več novih objav o aktivnem prebivalstvu

V sklopu Ankete o delovni sili je SURS skladno z uredbo EU izvedel priložnostni modul o nezgodah pri delu in drugih z delom povezanimi zdravstvenimi težavami67; rezultati bodo objavljeni konec marca 2014.

Redne mesečne objave podatkov o aktivnem prebivalstvu so bile v začetku leta 2013 dopolnjene s časovno vrsto podatkov o stopnjah dolgotrajne in zelo dolgotrajne registrirane brezposelnosti ter s podatki o stopnjah registrirane brezposelnosti po starostnih skupinah.

Podatki o delovnih migracijah za leto 2012 so bili enako kot tudi predhodne leto objavljeni po spremenjeni metodologiji, in sicer se pri določanju bivališča osebe upošteva najprej začasno prebivališče in šele nato stalno prebivališče v Sloveniji. V sklopu objave podatkov o delovnih migracijah so bili prikazani tudi podatki o tujih dnevnih migrantih iz sosednjih držav, ki delajo v Sloveniji.

Ob koncu 2012 je bilo v Sloveniji skoraj 384.000 medobčinskih delovnih migrantov ali nekaj več kot polovica delovno aktivnega prebivalstva. Iz sosednjih držav je dnevno prihajalo na delo v Slovenijo okoli 2.000 tujcev. Glede na leto 2011 se je število medobčinskih delovnih migrantov zmanjšalo za 10.000, vendar se je v enakem obdobju zmanjšalo tudi število delovno aktivnega prebivalstva, in sicer za 24.000. Delovno aktivnih prebivalcev, ki imajo delovno mesto v občini, v kateri imajo tudi prebivališče, je iz leta v leto manjše.68

Spremembe pri raziskovanju o prostih delovnih mestih

Aprila 2013 je začela veljati novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki odpravlja obvezno prijavo prostega delovnega mesta na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ). V 7. členu tega zakona se ohranja obvezna prijava prostega delovnega mesta samo za javni sektor in gospodarske družbe v večinski lasti države. Delodajalci sicer lahko koristijo storitve zavoda tudi za še vedno obvezno javno objavo prostega delovnega mesta, vendar tako zbrani podatki v administrativni evidenci niso popolni oz. reprezentativni glede na področja dejavnosti. V letu 2013 je SURS tudi v sklopu »granta« Job Vacancy Statistics za leto 2012 proučil več možnosti modeliranja števila prostih delovnih mest, vendar rezultati za zdaj niso ponudili ustrezne alternative, zato bo SURS tudi v letu 2014 svoje aktivnosti usmeril v iskanje trajne rešitve, da bo lahko zadostil zahtevam uredbe EU s tega področja.

V obdobju od januarja do aprila 2013 so delodajalci na ZRSZ prijavili 49.962 prostih delovnih mest, kar je 15,1 % manj kot v enakem obdobju leta 2012, od maja do decembra 2013 pa je Zavod prejel sporočilo o 61.339 prostih delovnih mestih, kar je 44,7 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2012, ko je bila prijava prostega delovnega mesta še obvezna. V tem času se je spremenila tudi struktura prostih delovnih mest. Med prostimi delovnimi mesti so se po uveljavitvi zakonske spremembe zmanjšali predvsem deleži prostih delovnih mest delodajalcev iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, iz predelovalnih dejavnosti in trgovine, povečali pa deleži prostih delovnih mest s področja izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, gradbeništva ter dejavnosti javne uprave in obrambe.69

Brezposelnost in spremljanje ukrepov politike trga dela v Sloveniji

V letu 2013 je ZRSZ izvedel vsa raziskovanja, načrtovana z Letnim programom statističnih raziskovanj za 2013, v skladu z natančnim koledarjem objav, ki ga je kot novost začel objavljati v juniju 2013. Skupaj s SURS je izvedel razvojno nalogo Napovednik zaposlovanja (NAP-ZAP). Napovednik zaposlovanja je bil zastavljen in izveden testno. Z njim smo preizkusili vprašalnik in vzorčni okvir za

67 Dogovor ESS o priložnostnem modulu, ki se izvaja v okviru ADS, o nezgodah pri delu in z delom povezanimi zdravstvenimi težavami. 68 Glej Delovne migracije, Slovenija, 2012 – končni podatki, 25. april 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5459 (prevzeto 17. 1. 2014). 69 Vir: Zavod RS za zaposlovanje. Dostopno na: http://www.ess.gov.si/trg_dela (prevzeto 24. 2. 2014).


http://www.ess.gov.si/trg_dela


35

zanesljivo ugotavljanje kratkoročnih napovedi o gibanju zaposlovanja na ravni glavnih dejavnosti po SKD in na ravni območnih služb ZRSZ. V testno izvedbo je bilo vključeno tudi posebno vprašanje SURS, s katerim je SURS želel dobiti dodatni vir podatkov za kvalitetnejšo oceno četrtletnih podatkov o prostih delovnih mestih za potrebe poročanja Eurostatu. Strokovni sodelavci ZRSZ in SURS so pri pripravi testnega anketiranja dobro sodelovali. Kljub prizadevanjem, da bi bila stopnja odgovorov zadovoljiva, odziv respondentov, ki bi omogočil uporabne rezultate, ni bil zagotovljen (stopnja odgovora je bila nekaj manj kot 27-odstotna). Na osnovi analize prvega testnega anketiranja sta se ZRSZ in SURS dogovorila, da se navedena razvojna naloga vključi tudi v razvojni del letnega programa za 2014 z namenom, da se postavi nov vzorčni okvir z manjšim številom enot ter s spremenjenim vprašalnikom, ki bo izboljšan glede na pridobljene izkušnje.

ZRSZ je v letu 2013 zagotovil obsežne in zahtevne priprave na zamenjavo Šifranta poklicne in strokovne izobrazbe s standardno klasifikacijo KLASIUS (SRV, P) v svojih evidencah, podatkovnih skladiščih in za ta namen prilagodil računalniške namenske aplikacije. Pri tem je strokovno in operativno dobro sodeloval s SURS. Prehod na novo klasifikacijo je bil opravljen 1. januarja 2014.

Razmere na trgu dela so bile zaradi poglabljanja gospodarske krize v letu 2013 še vedno neugodne. V tem letu se je zaradi pomanjkanja novih delovnih mest zaostrila predvsem problematika zaposlovanja mladih. Brezposelnost se je kljub večmesečnemu zmanjševanju, ki pa je imelo le sezonski značaj, povečala in ostala na podobni ravni, kot smo jo beležili v letu 1999. Povprečno število registriranih brezposelnih je bilo v letu 2013 glede na predhodno leto višje za 8,8 %, število ob koncu leta pa za 5,0 %. Ob koncu leta 2013 je bilo registriranih brezposelnih oseb 124.015 in v povprečju leta 119.827.69

SURS in ZRSZ sta sodelovala pri pripravi kvalitativnih informacij in kvantitativnih podatkov o udeležencih in izdatkih za vsak posamezni ukrep politike trga dela za leto 2012. Naloga izhaja iz obveznosti Republike Slovenije, da zagotavlja podatke, ki so potrebni za spremljanje uresničevanja evropskih zaposlitvenih smernic. Letno poročanje zajema podatke o vrstah in značilnostih ukrepov na trgu dela, skladno s klasifikacijo ukrepov, ki je opredeljena v Eurostatovi metodologiji LMP (Labour Market Policy)70.

SURS je tudi v letu 2013 pripravil za OECD podatke o davčno-socialnem sistemu v Sloveniji (Tax-Benefit System in Slovenia), na podlagi katerih se izračunavajo različni kazalniki71. SURS je z upoštevanjem metodologije OECD objavil lastne izračune nekaterih kazalnikov spodbud za delo72 za leto 2012 (davčna obremenitev stroškov dela, past brezposelnosti in past nizkih plač).

Podatki o plačah so najbolj iskani podatki iz statistike trga dela

SURS je zbrane podatke iz statistike plač objavil v načrtovanih rokih. Poleg končnih podatkov iz statističnega raziskovanja Strukturna statistika plač za leto 2011 in začasnih za leto 2012 so bili objavljeni tudi končni podatki za leto 2008.

Razlika med bruto plačami moških in bruto plačami žensk v odstotkih je bila še vedno največja v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, in sicer so imele ženske v teh dejavnostih v povprečju za 26,5 % nižjo plačo kot v teh dejavnostih zaposleni moški. Nekoliko manj, za 24,9 %, so plače žensk zaostajale za plačami moških v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Razloga za razlike sta bila različna zastopanost spolov v teh dejavnostih in opravljanje različnih poklicev. Med zaposlenimi v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo je bilo namreč več kot štiri petine žensk in le manj kot petina moških, v finančnih in zavarovalniških dejavnostih pa je

70 Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/labour_market/labour_market_policy (prevzeto 31. 1. 2014). 71 Glej: http://www.oecd.org/document/3/0,3746,en_2649_34637_39617987_1_1_1_1,00.html (prevzeto 30. 1. 2014). 72 Glej Kazalniki spodbud za delo, Slovenija, 2012 – končni podatki, 30. maj 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5519 (prevzeto 30. 1. 2014).

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/labour_market/labour_market_policy

http://www.oecd.org/document/3/0,3746,en_2649_34637_39617987_1_1_1_1,00.html



36

bilo skoraj dve tretjini žensk in le nekoliko več kot tretjina moških. Tako je večje število žensk na manj plačanih delovnih mestih znižalo povprečje njihovih plač in povečalo razliko v primerjavi s plačami moških.73

V letu 2013 je SURS objavil končne podatke iz Raziskovanja o strukturi plače za 2010, ki je osnova za izračun uradnega kazalnika o razlikah v plačah med zaposlenimi moškimi in ženskami.74

SURS je tudi v letu 2013 redno objavljal podatke o povprečnih mesečnih plačah na podlagi raziskovanja o izplačanih plačah zaposlenih pri pravnih osebah, ki ga že vrsto let izvaja v sodelovanju z AJPES. SURS je v letu 2013 nadaljeval v letu 2011 začeto redno objavljanje podatkov o povprečnih plačah oseb, ki so zaposlene pri registriranih fizičnih osebah. Vir podatkov je obrazec REK–1, ki ga registrirane fizične osebe predložijo Davčni upravi RS.

Racionalizacija pri izvedbi raziskovanj o plačah, strukturi delovnega časa in stroških dela

SURS je v letu 2013 izvedel Raziskovanje o stroških dela in Raziskovanje o strukturi delovnega časa, obe za leto 2012. Zaradi razbremenitve poročevalskih enot in stroškovne racionalizacije sta se raziskovanji izvedli sočasno na skupnem vprašalniku. Podatki so se zbirali z elektronskim vprašalnikom prek spletnega portala AJPES, od maja do septembra 2013.

Ustanovljena je bila medresorska delovna skupina, ki naj bi uredila vse potrebno, da se odpravi večkratno sporočanja podatkov o plačah; v to skupino je bil vključen tudi SURS. Ena od nalog te skupine je tudi prilagoditev Informacijskega sistema za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju (ISPAP) tako, da bo baza vključevala tudi podatke, ki jih SURS potrebuje za spremljanje gibanja plač in zaposlenih oseb v javnem sektorju. SURS naj bi od leta 2015 pridobival podatke za raziskovanja o plačah za pravne osebe javnega sektorja izključno iz baze ISPAP, in ne več z vprašalniki.

V letu 2013 je SURS redno četrtletno objavljal podatke o opravljenih delovnih urah in izvajal dodatne aktivnosti za metodološke izboljšave ter iskal dodatne vire podatkov. S podatki za 1. četrtletje 2013 je bil v redno izračunavanje opravljenih delovnih ur vključen nov, boljši podatkovni vir za oceno komponente bolniških odsotnosti – Evidenca začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, nege, spremstva in drugih vzrokov (IVZ3).

SURS je na podlagi obstoječih podatkov ocenil in objavil začasne podatke o stroških dela75 za leto 2012. SURS redno četrtletno izračunava in objavlja tudi indeks stroškov dela, prav tako na podlagi že zbranih virov podatkov.

V letu 2013 je SURS na Eurostat posredoval preračune o gibanju osebnih prejemkov javnih uslužbencev centralne države, na podlagi katerih se pripravi posebni kazalnik za merjenje sprememb kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev. V letu 2013 je bila sprejeta reforma Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, ki bo začela veljati 1. 1. 2014. Zaradi prilagoditve omejevanju proračuna in izkazovanja solidarnosti evropske javne uprave s strogimi ukrepi držav članic zaradi gospodarske krize je bila sprejeta tudi dveletna zamrznitev prilagajanja plač prek plačne metode.

73 Glej Strukturna statistika plač, Slovenija, 2012 – začasni podatki, 25. september 2012, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5772 (prevzeto 31. 1. 2014). 74 Glej Plače (po Raziskovanju o strukturi plače), Slovenija, 2010 – končni podatki, 17. julij 2013, Statistične informacije. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/statinf/si-3placeporaziskovanjuostrukturiplace2010.pdf (prevzeto 30. 1. 2014). 75 Glej Stroški dela, Slovenija, 2012 – začasni podatki, 24. oktober 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5830 (prevzeto 30. 1. 2014).


http://www.stat.si/doc/statinf/si-3placeporaziskovanjuostrukturiplace2010.pdf



37

Pridobivanje razpoložljivih administrativnih podatkov o izobraževanju je rezultat uspešnega medinstitucionalnega sodelovanja

V letu 2013 sta SURS in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) podpisala dogovor s tehničnim protokolom o posredovanju podatkov o študentih in diplomantih visokošolskega študija iz novega Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva (eVŠ), ki je bil vzpostavljen na MIZŠ. SURS je tako podatke za študente, vpisane v študijskem letu 2012/13, in diplomante v koledarskem letu 2013 prvič pridobil iz tega informacijskega sistema.

V letu 2013 je SURS v sodelovanju z MIZŠ začel pripravljati dogovor o posredovanju podatkov tudi za študente in diplomante višjega strokovnega izobraževanja. Ta bo predvidoma pripravljen in podpisan v letu 2014, podatke pa naj bi iz njihove centralne evidence udeležencev v vzgoji in izobraževanju (CEUVIZ) prvič pridobili že konec leta 2014 (podatke o študentih, vpisanih v študijskem letu 2014/15, in, predvidoma, tudi diplomantih v koledarskem letu 2014). SURS načrtuje, da bo z MIZŠ sodeloval pri prevzemanju podatkov iz omenjene evidence tudi za druge ravni izobraževanja.

V šolskem letu 2012/13 je v vrtce vključenih skoraj 77 % otrok ustrezne starosti.76

V študijskem letu 2012/13 je v programe višjega strokovnega in visokošolskega študija vpisanih 97.706 študentov.77

V koledarskem letu 2012 je na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih diplomiralo 20.596 študentov.78

Javni izdatki za formalno izobraževanje v Sloveniji v letu 2011 presegli 2 milijardi EUR (5,7 % BDP).79

Izvajalci nadaljnjega izobraževanja so v šolskem letu 2011/12 izvedli več kot 20.000 različnih izobraževalnih programov, te pa je obiskovalo več kot 300.000 odraslih in odraščajočih.80

Projekt Merjenje učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje usposobljenosti izobraževalcev odraslih

SURS je kot konzorcijski partner sodeloval z Andragoškim centrom Slovenije kot vodilnim partnerjem konzorcija pri izvajanju projekta Merjenje učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje usposobljenosti izobraževalcev odraslih. Sodelovanje SURS je v letu 2013 vključevalo sodelovanje pri pregledu oz. pripravi osnovnega mednarodno poenotenega vprašalnika o kompetencah odraslih, starih 16–64 let (t. i. PIAAC), pri pripravi in izvedbi pilotne ankete, pri izdelavi vzorca in tisku gradiv za pilotno anketo. Projekt bo sicer potekal do junija 2015.

Mednarodno sodelovanje, povezano z uvajanjem revidirane klasifikacije ravni izobraževanja/izobrazbe ISCED 2011 in novimi zahtevami politike

Razvojne aktivnosti v letu 2013 so se nanašale predvsem na uvedbo prenovljene mednarodne klasifikacije ravni izobraževanja/izobrazbe ISCED 2011 v mednarodno sporočanje podatkov (v letu 2014). Izdelane so bile povezovalne tabele med ISCED 2011 in KLASIUS_SRV (več o tem še v poglavju Klasifikacije pri socialnih statistikah) in poslane v pregled mednarodnim organizacijam (OECD-ju, Eurostat-u, UNESC-u). V povezavi z uvedbo ISCED 2011 v ankete oseb oz. gospodinjstev sta bili

76 Glej: Predšolska vzgoja in izobraževanje v vrtcih, Slovenija, šolsko leto 2012/2013-končni podatki, 26. marec 2013, Prva objava, dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5386 77 Glej Vpis študentov v višješolsko in visokošolsko izobraževanje v študijskem letu 2012/13, Slovenija – končni podatki, 30. avgust 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5706 (prevzeto 19. 2. 2014). 78 Glej Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, Slovenija, 2012 – končni podatki, 30. avgust 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5700 (prevzeto 19. 2. 2014). 79 Glej Izdatki za formalno izobraževanje, Slovenija, 2011 – začasni podatki, 24. julij 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5566 (prevzeto 19. 2. 2014). 80 Glej Nadaljnje izobraževanje, Slovenija, 2011/12 – končni podatki, 16. julij 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5577 (prevzeto 19. 2. 2014).






38

izvedeni pilotna anketa, katere namen je bila priprava predloga za najprimernejši način spraševanja oz. zbiranja podatkov o izobrazbi/izobraževanju v skladu z ISCED 2011, in analiza vpliva zbiranja podatkov glede na ISCED 2011 na izračun strukturnih kazalnikov. Aktivnosti, ki so sicer sofinancirane iz sredstev Evropske komisije, se bodo nadaljevale tudi v letu 2014. Na prihodnje mednarodno poročanje oziroma pripravo podatkov bo vplival tudi sprejem revidirane mednarodne klasifikacije področij izobraževanja/izobrazbe ISCED-F, ki je bila sprejeta na Generalni skupščini Unesca v novembru 2013, oziroma njena uvedba v mednarodno poročanje (s šolskim/študijskim letom 2014/15).

V povezavi z novimi političnimi potrebami, povezanimi z zastavljenimi cilji strategije Evropa 2020, se je SURS lotil aktivnosti za izvedbo pilotnega zbiranja podatkov o učni mobilnosti v začetnem poklicnem izobraževanju oz. mobilnosti mladih nasploh prek modula vprašanj v ADS, ter o kratkoročni mobilnosti diplomantov terciarnega izobraževanja na podlagi administrativnih virov. Tudi te aktivnosti bodo sofinancirane iz sredstev Evropske komisije.

V okviru rednega mednarodnega sodelovanja oz. posredovanja podatkov in metapodatkov (Eurostatu, OECD-ju) je SURS v letu 2013, skladno z določili uredbe EU81 iz leta 2011, prvič pripravil Poročilo o kakovosti podatkov o formalnem izobraževanju, ki jih sporoča na združenem vprašalniku UOE (UNESCO, OECD, Eurostat).

SURS je sodeloval tudi z Evropsko agencijo za razvoj izobraževanja otrok s posebnimi potrebami pri pripravi podatkov in kazalnikov o inkluzivnem izobraževanju.

Med rednimi raziskovanji s področja kulture tudi raziskovanje o dejavnosti šolskih knjižnic

V okviru izvajanja rednih statističnih raziskovanj s področja kulture je SURS v letu 2013 med drugimi raziskovanji o izvajalcih kulturne dejavnosti z različnih področij kulture izvedel tudi 3-letno statistično raziskovanje o dejavnosti šolskih knjižnic.82

V mednarodnem merilu so bili podatki posredovani UNESC-u.

Aktivnosti v povezavi s posredovanjem podatkov iz poročil javnih zavodov, ki jih (so)financira Ministrstvo za kulturo, iz Ministrstva za kulturo na SURS oz. s sklenitvijo dogovora/tehničnega protokola v zvezi s tem, so zaradi reorganizacije Ministrstva za kulturo in preusmeritve resursov v zadnjih letih zastale.

V Sloveniji je v letu 2012 delovalo 966 šolskih knjižnic in njihovih enot, in te so svojim članom izposodile nekaj več kot 5,1 milijona enot knjižničnega gradiva.82

V Sloveniji je v letu 2012 delovalo 167 muzejev, muzejskih zbirk, galerij in likovnih razstavišč. Njihove razstave si je v tem letu ogledalo čez 2,7 milijona obiskovalcev83.

Kulturni domovi so v letu 2012 skupaj s projektom Evropska prestolnice kulture organizirali 17.473 prireditev; vseh se je udeležilo kar 9 milijonov obiskovalcev.84

81 Uredba Komisije (EU) št. 263/2011 z dne 17. 3. 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 458/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o pripravi in razvoju statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju glede statističnih podatkov o sistemih izobraževanja in usposabljanja (32011R008). 82 Glej Dejavnost šolskih knjižnic, Slovenija, 2012 – končni podatki, 15. januar 2014, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6009 (prevzeto 19. 2. 2014). 83 Glej Dejavnost muzejev, muzejskih zbirk, galerij in likovnih razstavišč, Slovenija, 2012 – končni podatki, 9. oktober 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5807 (prevzeto 19. 2. 2014). 84 Glej: Dejavnost kulturnih domov, Slovenija, 2012 – končni podatki, 9. oktober 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5813 (prevzeto 19. 2. 2014).





39

Priprave na izvedbo dveh evropsko primerljivih anket s področja statistike zdravja

V letu 2007 je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izvedel prvo Anketo o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS), ki je bila evropsko primerljiva in hkrati izvedena v vseh državah članicah EU, naslednja pa bo v skladu z izvedbeno uredbo85 izvedena v letu 2014. NIJZ je v preteklih letih sodeloval pri pripravi izvedbene uredbe, v letu 2013 pa je pripravil osnovne dokumente za izvedbo ankete v Sloveniji. Anketni vprašalnik je v primerjavi s tistim iz leta 2007 posodobljen, kljub temu pa zagotavlja časovno primerljivost osnovnih kazalnikov, ki so rezultat ankete.

V letu 2014 se bo že četrtič izvedla anketa Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), v kateri sprašujemo 11-, 13- in 15-letnike po njihovem življenjskem slogu, povezanem z zdravjem. V letu 2013 so potekale priprave na omenjeno anketo (priprava metodologije in metodoloških dokumentov, izbor vzorca itd.).

Pri izvedbi obeh anket bodo zelo pomembne izkušnje, ki jih je NIJZ pridobil z izvedbami anket v letih 2011–2012 z uporabo kombiniranih načinov anketiranja in z uvajanjem spletnega anketiranja. V letu 2013 smo analizirali parapodatke izvedenih anket in določili optimalne načine uteževanja podatkov. Izvedba spletnih anket s pomočjo orodja 1ka je postala standard za vsa anketiranja oseb na NIJZ.

Poraba čistega alkohola na prebivalca nad 15 let v letu 2011 je v Sloveniji znašala 10,6 litra, medtem ko je povprečje OECD v istem letu znašalo 9,4 litra na prebivalca nad 15 let. V letu 2010 je povprečen Slovenec popil 91,8 litrov piva, 44,0 litrov vina in 2,2 litra žgane pijače.86 Pri tem velja izpostaviti, da se vzorci tveganega pitja prenašajo tudi na mladostnike: 26,7 % 15-letnikov pije alkohol tedensko, 40,7 % pa jih je bilo v življenju dva- ali večkrat opitih. Fantje se v primerjavi z dekleti opijajo pogosteje, med njimi je tudi več tedenskih pivcev alkohola.87

Metodološka in tehnična prenova zbiranja podatkov na NIJZ

NIJZ je v letu 2013 metodološko in tehnično prenovil zbiranje podatkov o bolnišničnih obravnavah, kar vključuje poleg obravnav v splošnih, specialnih in terciarnih bolnišnicah tudi perinatalne obravnave (porode in rojstva), fetalne smrti in sterilizacije, opravljene v bolnišnicah. Pri metodološki prenovi so bile upoštevane mednarodne klasifikacije in šifranti ter enotni informacijski model v zdravstvu (razvit skupaj z ZZZS in MZ), hkrati pa je zagotovljena časovna primerljivost s podatki prejšnjih let. Tehnološka prenova omogoča poenostavitev poročanja bolnišnic (enotna XML shema poročanja za vse podatke, ki nastajajo v bolnišnicah), hkrati pa poenostavlja delo NIJZ s pomočjo elektronskega zajema podatkov in sprotnih kontrol.

Hkrati sta se na NIJZ začela še dva projekta prenove zbiranja rednih podatkov – prenova zbiranja podatkov o zunajbolnišničnih obravnavah, ki vključujejo podatke o preventivnih in kurativnih obiskih na primarni in sekundarni ravni ter prenova zbiranja podatkov o izvajalcih zdravstvene dejavnosti.

Podpisan dogovor med NIJZ in ZZZS o izmenjavi podatkov

Za program statistike na področju zdravja in zdravstvenega varstva so čedalje pomembnejši tudi drugi viri podatkov. V letu 2013 je NIJZ podpisal dogovor z ZZZS o izmenjavi podatkov, ki zajema različne tehnične protokole za podatke o absentizmu, o izvajalcih zdravstvene dejavnosti, medicinskih

85 Uredba Komisije (EU) št. 141/2013 z dne 19. februarja 2013 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu glede Evropske ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) 86 Glej OECD Health at a Glance 2013. Dostopno na: http://www.oecd.org/els/health-systems/Health-at-a-Glance-2013.pdf (prevzeto 25. 2. 2014). 87 Jeriček-Klanšček H. in sod., 2012, Spremembe v vedenjih, povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji v obdobju 2002–2010. Dostopno na: http://www.nijz.si/Mp.aspx/?ni=0&pi=7&_7_Filename=attName.png&_7_MediaId=5550&_7_ AutoResize=false&pl=0-7.3 (prevzeto 25. 2. 2014).


http://www.nijz.si/Mp.aspx/?ni=0&pi=7&_7_Filename=attName.png&_7_MediaId=5550&_7_%0bAutoResize=false&pl=0-7.3

http://www.nijz.si/Mp.aspx/?ni=0&pi=7&_7_Filename=attName.png&_7_MediaId=5550&_7_%0bAutoResize=false&pl=0-7.3


40

pripomočkih, predpisanih zdravilih, cepljenih osebah itd. S podpisom tega dogovora smo zagotovili trajnost in preglednost posredovanja podatkov v skladu z zakonskimi podlagami.

NIJZ je v programu dela načrtoval pridobitev nekaterih novih virov podatkov, zlasti podatkov iz Športnovzgojnih kartonov in Registra oseb, ogroženih zaradi kardiovaskularnih bolezni. Teh podatkov v letu 2013 ni bilo mogoče pridobiti (zaradi različnih razlogov).

Pilotni projekt e-potrdil o smrti (financiran iz evropskih sredstev)

NIJZ se je v letu 2013 prijavil na Eurostatov razpis za evropska sredstva na področju e-certifikatov za umrle osebe. Pri razpisu je bila Slovenija uspešna in je pridobila sredstva kot ena izmed štirih držav članic EU. Cilj projekta je analiza obstoječega stanja, izvedba pilotnega projekta e-potrdil o smrti in priprava akcijskega načrta. V okviru projekta načrtujemo sodelovanje z Inštitutom za sodno medicino ter MNZ.

Zbiranje podatkov o poškodbah pri delu in drugo tekoče delo NIJZ

Pri zbirki ESAW (European Statistics on Accidents at Work) – zbirki podatkov o poškodbah pri delu – NIJZ sodeluje z Eurostatom pri usklajevanju definicij podatkov in razvijanju ukrepov za izboljševanje kakovosti zbirke. V letu 2013 je začel uporabljati nova metodološka navodila, v katera so zajete vse dogovorjene spremembe prejšnjih navodil iz leta 2001. Spremembe nacionalne zakonodaje na področju definicije poškodb pri delu na to poročanje ne vplivajo, saj zbirka ESAW ne vključuje poškodb na poti na delo in z dela. Vendar pa se neodvisno od tega v Sloveniji vsako leto zmanjšuje število prijavljenih poškodb pri delu. NIJZ je tudi v letu 2013 izvajal redne delovne naloge, povezane z raziskovanjem vzrokov smrti, z zdravstvenim stanjem in determinantami zdravja, zdravstvenim varstvom prebivalcev, lekarniško dejavnostjo, izvajalci zdravstvene dejavnosti in odsotnostjo z dela; vse našteto je namreč vir podatkov za državno statistiko in prav tako tudi za poročanje mednarodnim organizacijam (Eurostat, OECD, WHO …).

Delež carskih rezov, opravljenih pri porodih v slovenskih porodnišnicah, je bil v letu 2011 19,4 %, povprečje OECD pa je v istem letu znašalo 26,9 %. Manjši delež carskih rezov od Slovenije so imele le Islandija, Švedska, Finska, Norveška in Nizozemska. V letu 2000 je bilo v Sloveniji opravljenih le okrog 11 % carskih rezov med vsemi porodi.

Število diplomantov medicinskih fakultet na 1.000 zdravnikov je bilo v Sloveniji v letu 2011 40,2; OECD povprečje v istem letu znaša 33,7 diplomantov na 1.000 zdravnikov. Zelo visoko nad OECD povprečje se Slovenija uvršča po številu diplomiranih medicinskih sester: v Sloveniji je v letu 2011 diplomiralo 98,1 diplomantov zdravstvene nege na 1.000 medicinskih sester, kar nas uvršča na tretje mesto med državami članicami OECD za Korejo in Turčijo. OECD povprečje znaša 53,7 diplomantov na 1.000 medicinskih sester.88

Razmeroma velika razlika v stopnji tveganja revščine med vzhodno in zahodno Slovenijo

Pri raziskovanju o dohodkih in življenjskih pogojih (EU-SILC) je SURS razširil nabor podatkov in njihov prikaz na podatkovnem portalu SI-STAT. Nekateri najpomembnejši kazalniki na ravni kohezijske regije (NUTS2) so na voljo od leta 2008. Podatki o prejeti denarni in/ali materialni pomoči humanitarnih organizacij ter subjektivna ocena splošnega zadovoljstva z življenjem po različnih lastnostih oseb oz. gospodinjstev so bili prvič objavljeni za leto 2012. Poleg rednih objav podatkov so bili objavljeni tudi podrobni podatki iz priložnostnega modula o stanovanjskih razmerah.

88 Glej OECD Health at a Glance 2013. Dostopno na: http://www.oecd.org/els/health-systems/Health-at-a-Glance-2013.pdf (prevzeto 25. 2. 2014).



41

V letu 2013 je SURS aktivno sodeloval v delovni skupini za prenovo pravne podlage raziskovanja EU-SILC in sodeloval z mednarodnimi organizacijami (UNECE, OECD) na področju merjenja revščine.

V letu 2011 je v vzhodni Sloveniji 167.000 oseb živelo v gospodinjstvih, ki so razpolagala z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, v zahodni Sloveniji je bilo takih oseb 106.000.89

Objava podatkov o porabi gospodinjstev iz prenovljenega raziskovanja

Vprašalnik o porabi gospodinjstev je bil vsebinsko razširjen z novimi vprašanji o izdatkih, medtem ko so bili podatki o dohodkih gospodinjstva prvič pridobljeni iz administrativnih in registrskih podatkov. Potrošni izdatki so razvrščeni po novejši, poenoteni različici klasifikacije COICOP, ki zagotavlja primerljivost podatkov med različnimi uporabniki do 5-mestne šifre. SURS je objavil tudi podatke o količinah porabljenih živil in pijač na člana gospodinjstva.90 Objava podatkov v letu 2013 (za leto 2012) pomeni tudi prekinitev časovne vrste podatkov od 1997 do 2010, pripravljenih po prejšnji metodologiji, ko so se objavljali združeni podatki treh let, preračunani na srednje leto.

Izdatki za transport, hrano, pijače, tobak in stanovanje so pomenili skoraj polovico vseh izdatkov gospodinjstev v letu 2012.90

Raziskava o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev

Potekale so priprave na izvedbo raziskave, ki se izvaja v vseh državah evroobmočja v letu 2014. Banka Slovenije je konec leta 2013 začela pripravljati ustrezen javni razpis za izvedbo ankete.

96,4% gospodinjstev ima vloge (na vpogled ali varčevalne račune) v bankah (Slovenija 93,6%), medtem ko v prostovoljni pokojninski sistem/življenjsko zavarovanje nalaga 33% gospodinjstev (Slovenija 18,3%); vseh ostalih finančnih naložb ima tako v evro območju kot v Sloveniji manj kot 15% gospodinjstev.91

Metodološko delo za razvoj statistike nepremičnin

SURS redno četrtletno prevzema podatke iz Registra nepremičnin (REN). Za spremljanje kakovosti podatkov ter spremljanje zajetja je bil vzpostavljen sistem, ki za ključne vsebine za stavbe, dele stavb (predvsem stanovanja) ter parcele omogoča analizo sprememb ključnih spremenljivk med posamezni stanji ter podatkov o lastništvu in vrednosti nepremičnin. SURS je v letu 2013 tvorno sodeloval tudi z drugimi deležniki, ki se ukvarjajo s to problematiko (Banka Slovenije, Vrhovno sodišče, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor).

Delovna skupina za dolgotrajno oskrbo je predstavila rezultate na novinarski konferenci

Delovna skupina za dolgotrajno oskrbo je nadaljevala aktivno delo in julija 2013 objavila in na novinarski konferenci predstavila izdatke za storitve dolgotrajne oskrbe po virih financiranja za

89 Glej Kazalniki dohodka in revščine po kohezijskih regijah, Slovenija, 2008-2011 - končni podatki, 11. julij 2013, Prva objava. Dostopno na http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5609 (prevzeto 31. 1. 2014). 90 Glej Poraba v gospodinjstvih, Slovenija, 2012, 28. oktober 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5832 (prevzeto 31. 1. 2014). 91 Glej Rezultati prve raziskave Evrosistema o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev. Dostopno na: http://www.bsi.si/financni-podatki.asp?MapaId=1377 (prevzeto 25. 2. 2014).



http://www.bsi.si/financni-podatki.asp?MapaId=1377


42

obdobje 2003–2010.92 Nadaljevala je tudi pripravo podatkov o številu prejemnikov dolgotrajne oskrbe, kar je nekoliko večji izziv, saj obstajajo določene metodološke zapovedi (npr. izključitev dvojnega štetja, spolna in ustrezna starostna struktura), ki jih je težko dosledno upoštevati zaradi pomanjkanja ustreznih virov podatkov in administrativnih baz.

Celotni izdatki za dolgotrajno oskrbo so leta 2010 v Sloveniji znašali 477 mio EUR oz. 1,3 % BDP.92

Novosti in tekoče delo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

S 1. 1. 2013 je začel veljati novi ZPIZ-2 – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/2012 in 39/2013), ki je pomembno vplival na delo statistike na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Novemu zakonu je bilo treba prilagoditi vse obstoječe obdelave, prav tako objavo podatkov ter metodološka pojasnila.

V sodelovanju z ISG (Indicators Subgroup – podskupina za kazalnike), ki deluje v okviru SPC (Social Protection Committee – odbor za socialno zaščito) pri Evropski komisiji, je ZPIZ v letu 2013 nadaljeval pripravo metodologije za izračun mednarodno primerljive nadomestitvene stopnje (razmerja med plačo in pokojnino).

Med ZPIZ in SURS so v letu 2013 potekali dogovori o metodologiji objave podatkov o uživalcih pokojnin na ravni občin v aplikaciji KASPeR na spletni strani SURS.

Pokojnino v višini do 500 evrov je v decembru 2013 prejelo 28,5 % uživalcev starostnih pokojnin, nad 500 do 1000 evrov 59,6 % uživalcev, nad 1.000 do 1.500 evrov 8,8 % uživalcev, 3 % uživalcev pa je prejelo pokojnino v višini nad 1.500 evrov. Vseh uživalcev starostnih pokojnin, ki ne prejemajo pokojnine v sorazmernem delu, je bilo 362.294.93

Statistika kriminalitete – mednarodno posredovanje podatkov in medinstitucionalno sodelovanje

SURS je podatke s področja statistike kazenskega pravosodja (o registriranih kaznivih dejanjih, o delu tožilstev in sodišč, podatke s področja trgovine z ljudmi) posredoval Eurostatu in agencijam pri Združenih narodih; te podatke je deloma zbral sam, deloma jih je pridobil od drugih institucij (npr. od Policije, od Urada za izvrševanje kazenskih sankcij pri Ministrstvu za pravosodje, od medresorske delovne skupine za bolj proti trgovini z ljudmi). Eurostat je podatke o trgovini z ljudmi za referenčno obdobje 2008–2010 objavil v letu 201394. V letu 2013 je potekalo tudi zbiranje podatkov o trgovini z ljudmi za novo referenčno obdobje 2011–2012.

SURS je sodeloval z Vrhovnim sodiščem v povezavi z elektronskim pošiljanjem podatkov. Razpis projekta nadgradnje informacijskega sistema sodstva, katerega del bo tudi modul za e-poročanje statističnih podatkov, je na Vrhovnem sodišču RS načrtovan v začetku leta 2014. Z Vrhovnim državnim tožilstvom je bil dosežen dogovor, da se bodo podatki iz njihove pristojnosti pošiljali na SURS iz novega informacijskega sistema (predvidoma od leta 2016).

V letu 2012 so na sodiščih končali kazenske postopke zoper 15.412 polnoletnih in 613 mladoletnih oseb. Obsodili

so 8.427 polnoletnih oseb, 398 mladoletnikom pa so izrekli vzgojni ukrep ali kazen. Med pravnimi osebami je bilo

ovadenih 891, obtoženih 102, spoznanih za odgovorne pa 1395.

92

Glej Izdatki in viri financiranja zdravstvenega varstva, Slovenija, 2003 - 2010, 20. junij 2013, Prva objava. Dostopno na http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4776 (prevzeto 31. 1. 2014). 93 Glej Mesečni statistični pregled, december 2013. Dostopno na: http://www.zpiz.si/wps/wcm/connect/zpiz+internet/zpiz/prvastran/ozavarovanju/statisticnipodatki/statisticni+pregled+2013-12 (prevzeto 24. 2. 2014). 94 Glej: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-TC-13-007/EN/KS-TC-13-007-EN.PDF (prevzeto 17. 3. 2014). 95 Glej Polnoletne, mladoletne in pravne osebe, zoper katere je bil kazenski postopek pred senatom pravnomočno končan,


http://www.zpiz.si/wps/wcm/connect/zpiz+internet/zpiz/prvastran/ozavarovanju/statisticnipodatki/statisticni+pregled+2013-12

http://www.zpiz.si/wps/wcm/connect/zpiz+internet/zpiz/prvastran/ozavarovanju/statisticnipodatki/statisticni+pregled+2013-12

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-TC-13-007/EN/KS-TC-13-007-EN.PDF


43

Klasifikacije s področja socialnih statistik

V letu 2013 je na aktivnosti SURS-a, povezane s klasifikacijami na področju socialnih statistik, najbolj vplivala revizija Mednarodne standardne klasifikacije izobraževanja – ISCED. SURS je zastopal Slovenijo na globalnem posvetu Unesca o revidirani ISCED-F, na katerega je bila Slovenija povabljena. Na omenjenem posvetu je SURS usklajeval nacionalno razpravo, pripravil izhodiščna gradiva, uskladil in posredoval mnenja in pripombe Unescu. Po uskladitvi gradiv oz. mnenj pristojnih in zainteresiranih institucij glede umestitve kategorij slovenskega izobraževalnega sistema v kategorije po novi ISCED 2011 je SURS pripravil t. i. isced-mapping – zbir preglednic s podatki o značilnostih (nacionalnih) izobraževalnih programov in kvalifikacij in o njihovi umestitvi v kategorije po ISCED 2011.

V letu 2013 je intenzivno delovala tudi Delovna skupina za Standardno klasifikacijo poklicev 2008 (DS SKP-08), ki jo sestavljajo predstavnice SURS, ZRSZ in Centra RS za poklicno izobraževanje. V okviru razpoložljivih možnosti in virov je DS SKP-08 pripravila nabor novih enot (imen del/delovnih mest/poklicev) za vključitev v kodirni seznam SKP-08, ki je opredmeten kot statistična zbirka, na kateri deluje e-iskalnik SKP-08. Posodobljena vsebina bo uporabnikom dostopna od januarja 2014. E-iskalnik SKP-08 je ključni pripomoček za lažjo in bolj enotno uporabo SKP-08.

Vse leto je SURS dosledno sledil in še izboljševal prakso (razvito v projektih KLASIUS in SKP) vzpostavljanja in vzdrževanja komunikacijskih mehanizmov z različnimi uporabniki klasifikacij SKP-08 in KLASIUS. Evidenca vprašanj uporabnikov (e-sporočila, telefonski klici) se je izkazala za pomemben vir podatkov za posodabljanje kodirnega seznama SKP-08.

Konec leta 2011 je bila sprejeta Odredba o uporabi avstralske modifikacije mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB-10-AM) in klasifikacije terapevtskih in diagnostičnih posegov (KTDP), s katero je Ministrstvo za zdravje (MZ) določilo, da morajo vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti od 1. januarja 2013 v svojih zbirkah uporabljati novi verziji klasifikacij bolezni in posegov. Prenos novih klasifikacij v vse zbirke z zdravstvenimi podatki je potekal v letu 2012 za zbiranje podatkov za leto 2013. V letu 2013 je NIJZ organiziral dodatno izobraževanje v zvezi s kodiranjem po MKB-10-AM in KTDP, hkrati pa skupaj z MZ pripravljal spletno verzijo e-knjige z obema klasifikacijama ter standardi kodiranja.

NIJZ je v letu 2013 skupaj z MZ in ZZZS pripravil prvo verzijo šifranta vrst zdravstvenih storitev, ki je osnova za različne e-storitve v zdravstvenem sistemu (npr. e-naročanje) ter ključen za prenovo nekaterih zbirk podatkov (zunajbolnišnične obravnave).

2.3.3 Okoljske, kmetijske in druge področne statistike

V letu 2013 so bili podatki o pitni vodi prvič prevzeti iz administrativnega vira

V letu 2013 je SURS izvajal redne naloge s področja statistike voda, odpadkov in investicij za varstvo okolja. Za podatke o pitni vodi je bil v letu 2013 prvič uporabljen administrativni vir podatkov statistično raziskovanje VOD-V pa je bilo zaradi tega ukinjeno. V letu 2013 je začela znova delovati delovna skupina za vode, ki je del Sosveta za statistiko naravnih virov in okolja. V delovni skupini sodeluje večina strokovnjakov s področja voda iz različnih institucij. Naloga delovne skupine bo pregled, posodobitev in poenotenje statistik voda v Sloveniji. V letu 2013 se je skupina osredinila na raziskovanje o namakanju: posodobljen je bil vprašalnik za zajem podatkov; vzpostavljeno je bilo dobro sodelovanje z Agencijo RS za okolje (ARSO), od katere bo SURS v prihodnjih letih lahko pridobil nekatere administrativne podatke s tega področja.

Za področje statistike voda je SURS v letu 2013 izvedel pilotni projekt z naslovom Pregled objavljanja podatkov glede na potrebe uporabnikov, v katerem so se analizirale potrebe uporabnikov ter

Slovenija, 2012 – končni podatki, 24. julij 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5607 (prevzeto 29. 1.2014).



44

pregledale nacionalne in mednarodne zahteve po poročanju. Na podlagi rezultatov analiz so bili posodobljeni vprašalniki in objave podatkov; te so se razširile tudi na statistične in kohezijski regiji.

V letu 2012 je bilo načrpane 168,9 milijona m3 vode. Več kot 50 % vode iz javnega vodovoda so porabila gospodinjstva.96

V letu 2012 je bilo v Sloveniji 58 % odpadne vode, odvedene iz javne kanalizacije, prečiščene.97

V letu 2012 je bilo namakanih 2.029 hektarjev zemljišč, za namakanje je bilo porabljenih 2,2 milijona m3.98

Pri statistiki odpadkov je SURS v letu 2013 začel uvajati avtomatsko urejanje podatkov. Izpeljal je vsa tri raziskovanja s področja industrijskih odpadkov in ravnanja z odpadki. Začel pa je tudi postopek za prevzemanje podatkov o zbiralcih in predelovalcih odpadkov iz baze IS-Odpadki, katere skrbnik je ARSO. V letu 2014 bo tako SURS prvič poskusno prevzel del podatkov o zbiralcih in predelovalcih odpadkov iz administrativnega vira.

V letu 2013 je SURS tudi pilotno zbral podatke o odpadni hrani, ki je v zadnjem času postala pereč problem v družbi. Zbrani podatki bodo prikazani na nacionalni in ravni EU.

V letu 2012 je prebivalec Slovenije v povprečju proizvedel 0,9 kg komunalnih odpadkov dnevno.

V letu 2012 je v Sloveniji nastalo 33 % manj odpadkov kot leta 2011. Občutno zmanjšanje je bilo predvsem pri gradbenih odpadkih.

V letu 2012 je bila količina odloženih odpadkov na odlagališčih za 31 % manjša kot leta 2011.99

Skladno z letnim programom je SURS izvedel vsa raziskovanja, v katerih se zberejo podatki o izdatkih za varstvo okolja: po različnih dejavnostih, po specializiranih izvajalcih in za sektor država.

Investicije za varstvo okolja so v letu 2011 znašale več kot 281 milijonov EUR, kar je glede na leto 2010 za 31 % manj, tekoči izdatki za varstvo okolja pa so bili v letu 2011 459 milijonov EUR, kar je skoraj za 9 % več kot v letu 2010.

Izdatki za investicije v varstvo okolja in tekoči izdatki v zvezi z okoljem so v letu 2011 predstavljali 0,95 % bruto domačega proizvoda; glede na predhodno leto so se zvišali za 5,2 %. 100

Na področju okoljskih statistik je SURS v letu 2013 pripravil objave vseh podatkov na ravni kohezijskih in statističnih regij. V letu 2013 je SURS v sodelovanju z ARSO pripravil nov, posodobljen in dopolnjen Dogovor o sodelovanju na področju okolja med ARSO in SURS, ki zajema vsa področja sodelovanja in formalnopravno ureja izmenjave posameznih podatkov. SURS je pripravil tudi Dogovor o sodelovanju na področju statistik voda in odpadkov med Ministrstvom za kmetijstvo in okolje in SURS, ki zajema izmenjave podatkov iz administrativnega vira – baze IJSVO (informacijski sistem javnih služb varstva okolja).

96 Glej Javni vodovod, Slovenija, 2012 - končni podatki, 23. oktober 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5828 (prevzeto 20. 2. 2014). 97 Glej Javna kanalizacija, Slovenija, 2012 - končni podatki, 12. avgust 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5656 (prevzeto 20. 2. 2014). 98 Glej Namakanje zemljišč, Slovenija, 2012 – končni podatki, 4. junij 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5515 (prevzeto 20. 2. 2014). 99 Glej Odpadki, Slovenija, 2012 – končni podatki, 8. oktober 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5809 (prevzeto 20. 2. 2014). 100 Glej Investicije in tekoči izdatki za varstvo okolja, Slovenija, 2011, 18. februar 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5293 8prevzeto 20. 2. 2014).







45

V letu 2013 je SURS objavil prispevek ob Svetovnem dnevu voda101, v katerem je opozarjal na pomembnost sladke vode in dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami. Konec leta 2013 je (v zbirki Brošure) izdal publikacijo z naslovom Voda – od izvira do izpusta102, v kateri so pregledno in nazorno prikazane informacije o vodnih virih v Sloveniji in o našem ravnanju z njimi ter rezultati, pridobljeni s statističnim zbiranjem podatkov o vodah.

Podatki o strukturi kmetijskih gospodarstev prvič zbrani tudi s telefonsko anketo

V letu 2013 je SURS izvedel redno vzorčno statistično raziskovanje o strukturi kmetijskih gospodarstev, v katerem je kombiniral različne vire podatkov: podatke je prvič zbral s telefonsko anketo, tem pa dodal vse razpoložljive administrativne podatke o kmetijskih gospodarstvih. Z izvedbo anketiranja po telefonu namesto na terenu je močno znižal stroške raziskovanja, pri tem pa si prizadeval ohraniti enako kakovost zbranih podatkov. Prvi začasni izsledki raziskovanja so bili objavljeni v septembru 2013, to je le 120 dni po referenčnem datumu raziskovanja.

SURS je bil aktiven tudi na mednarodnem področju, in sicer v povezavi s spremembo Uredbe o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje103; ta naj bi v letu 2016 določila dodatne vsebine, ki se bodo spremljale v tem raziskovanju. Pri sodelovanju z Eurostatom se je ves čas zavzemal za visoko kakovost podatkov in za zmerne obremenitve poročevalskih enot ter poudarjal potrebnost nadgradnje administrativnih virov podatkov in tudi predlagal rešitve.

Predstavnik SURS je sodeloval tudi na svetovni konferenci ICAS VI v Braziliji – s prispevkom o uporabi administrativnih virov podatkov v statistikah kmetijstva.104

Po začasnih podatkih iz statističnega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev je bilo 1. junija 2013 v Sloveniji 72.623 kmetijskih gospodarstev; vsa skupaj so gospodarila s 472.918 hektarji kmetijskih zemljišč v uporabi in redila 398.695 glav velike živine. V primerjavi z letom 2010 se je število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo za približno 3 %.105

Zagotovitev podrobnejših podatkov iz statistike rastlinske proizvodnje in hitrejše objavljanje mesečnih podatkov iz statistike mleka in mlečnih izdelkov

Pri statistiki kmetijske rastlinske pridelave se je SURS ob rednih nalogah začel pripravljati na prehod na e-poročanje pri spremljanju povprečnih pridelkov; na e-poročanje naj bi prešli v letu 2014. Izpeljal je tudi triletno statistično raziskovanje Popis tržnega vrtnarstva, katerega rezultati bodo objavljeni v letu 2014. SURS je zagotovil in prvič objavil tudi podrobnejše podatke o kmetijski rastlinski pridelavi, in sicer o povprečnih pridelkih pomembnejših kmetijskih kultur po statističnih regijah. Potekalo je tudi aktivno sodelovanje predstavnikov SURS v medresorski delovni skupini za pripravo izračunov katastrskega dohodka ter vrednotenja z zakonom predpisane metodologije izračuna.

V letu 2013 je z dobrim sodelovanjem z MKO zagotovil, da je objavljanje podatkov o ekološki kmetijski pridelavi in predelavi skladno z EU zakonodajo106 postalo redna naloga.

101 Glej Svetovni dan voda 2013, 20. marec 2013, Posebna objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5376 (prevzeto 20. 2. 2014). 102 Glej Voda – od izvira do izpusta, december 2013, zbirka Brošure. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/pub/vodaodizviradoizpusta.pdf (prevzeto 20. 2. 2014). 103 Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 (32008R1166). 104 S. Plešivčnik in A. Krajnc, Use of administrative sources in agricultural statistics; what we gain and what we lose. Dostopno na: http://www.fao.org/economic/ess/ess-events/ess-icas/icas-vi/en/ (prevzeto 20. 2. 2014). 105 Glej Pomembnejši podatki o strukturi kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2013 – začasni podatki, 27. september 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5760 (prevzeto 20. 2. 2014). 106 Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (32007R0834).


http://www.stat.si/doc/pub/vodaodizviradoizpusta.pdf

http://www.fao.org/economic/ess/ess-events/ess-icas/icas-vi/en/



46

Pri statistikah živinoreje, mleka in mlečnih izdelkov je izpeljal načrtovane redne naloge in rezultate raziskovanj objavil do napovedanih datumov. V letu 2012 je bil med državami članicami EU ter Eurostatom pri mesečnih podatkih statistike mleka in mlečnih proizvodov dosežen dogovor o skrajšanju časa med referenčnim obdobjem ter posredovanjem podatkov Eurostatu (namesto T+45 bo objava začasnih podatkov zagotovljena v T+30). SURS je hitrejšo objavo teh podatkov uspešno uvedel v letu 2013.

Ob dnevu slovenske hrane je SURS pripravil tudi posebno objavo, v kateri zbral in komentiral statistične podatke z različnih področij statistike, ki so zanimivi z vidika razprav o tradicionalnem slovenskem zajtrku ali povezani s pridelavo hrane v Sloveniji. 107 Konec leta 2013 pa je izdal publikacijo O kmetijstvu doma in drugje po EU108 (zbirka Brošure), v kateri primerjamo kmetijstvo v Sloveniji s kmetijstvom v celotni EU-27 in v posameznih drugih državah članicah EU (po obsegu kmetijske proizvodnje in tudi z vidika ekonomskega vrednotenja le-te).

Podatki o zakolu živine na družinskih kmetijah (zakol zunaj klavnic) kažejo, da je bilo v letu 2012 zaklane znatno več perutnine kot v letu 2011 (za približno 103 %); prašičev, ovc in koz pa je bilo znova zaklanih manj kot prejšnje leto (prašičev za približno 11 %, ovc za približno 8 % in koz za približno 1 %). Zakola govedi zunaj klavnic pa po naših podatkih v letu 2012 ni bilo.109

Statistike, povezane z merjenjem vplivov kmetijstva na okolje

Statistika porabe mineralnih gnojil v kmetijstvu: SURS je v letu 2013 izpeljal redno letno statistično raziskovanje in tudi dveletno vzorčno statistično raziskovanje o porabi mineralnih gnojil po kmetijskih kulturah in izsledke objavil skladno z napovedanimi datumi. Pomembnejše podatke je objavil razčlenjene do ravni NUTS2, poleg tega pa je na podlagi razpoložljivih podatkov iz obstoječih raziskovanj ocenil z ustreznim modelom tudi porabo mineralnih gnojil po kulturah za leto 2010, ko dveletno raziskovanje ni bilo izvedeno. Tako je bila v januarju 2014 uporabnikom na voljo celotna časovna vrsta podatkov o porabi mineralnih gnojil po kmetijskih kulturah 2006–2012.

V letu 2013 je SURS imenoval medresorsko delovno skupino za statistiko porabe mineralnih gnojil v kmetijstvu Slovenije. Omenjena delovna skupina deluje kot del statističnega Sosveta za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo V njej sodelujejo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem področjem, in sicer iz javne uprave (CURS, MKO, Urad RS za kemikalije) in strokovnih ustanov (KIS, KGZS, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Biotehniška fakulteta v Ljubljani) ter predstavnik podjetij, ki delujejo na tem področju.

Predstavnica SURS je predstavila statistično spremljanje porabe mineralnih gnojil v kmetijstvu na SURS110 tudi na mednarodni delavnici v Črni gori, ki so jo organizirali Združeni narodi.

V letu 2012 je bila kmetijska površina, pognojena z mineralnimi gnojili, za 4 % manjša kot v letu 2008, poraba dušika (N) je bila skoraj enaka.111

107 Glej Tradicionalni slovenski zajtrk 2013, 13. november 2013, Posebna objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5885 (prevzeto 20. 2. 2014). 108 Glej O kmetijstvu doma in drugje po EU, november 2013, zbirka Brošure. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/pub/kmetijstvo_EU.pdf (prevzeto 20. 2. 2014). 109

Glej Zakol živine, Slovenija, 2012 - končni podatki, 20. junij 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5572 (prevzeto 20. 2. 2014). 110 E.Lojović H., Statistical surveys on fertiliser consumption in Slovenia. Dostopno na: http://www.unece.org/fileadmin/DAM/stats/documents/ece/ces/ge.33/2013/mtg1/Slovenia_Fertiliser_EN.pdf (prevzeto 20. 2. 2014). 111 Glej Poraba mineralnih gnojil po kmetijskih kulturah, Slovenija, 2012 – končni podatki, 10. oktober 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5817 (prevzeto 20. 2. 2014).


http://www.stat.si/doc/pub/kmetijstvo_EU.pdf


http://www.unece.org/fileadmin/DAM/stats/documents/ece/ces/ge.33/2013/mtg1/Slovenia_Fertiliser_EN.pdf



47

SURS je pri zagotavljanju podatkov za izračun kmetijsko-okoljskih kazalnikov aktivno sodeloval z Eurostatom in tudi z MKO in KIS. Pri tem naj posebej omenimo pripravo metodološko usklajene časovne vrste podatkov o bruto bilanci dušika za obdobje 1992–2012, ki je bila objavljena januarja 2014. Za izračun podatkov je poskrbel KIS, in sicer na podlagi posodobljene usklajene OECD/EUROSTAT-ove metodologije. Poročanja držav članic EU Eurostatu so tako usklajena s poročanji Združenim narodom po Konvenciji ZN o spremembi podnebja in s poročanji Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo po Konvenciji o daljinskem transportu onesnaženega zraka.

Statistike pesticidov: SURS je v sodelovanju z Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) objavil letne podatke o prodaji pesticidov v Sloveniji, pripravljati pa je začel vse potrebno za petletno statistično raziskovanje, v katerem bo statistično spremljal porabo pesticidov v kmetijstvu; prvič naj bi to raziskovanje izvedel v letih 2014–2015. Za to nalogo je bila v letu 2013 uspešno podpisana pogodba za pridobitev evropskih sredstev, s pomočjo katerih bomo vzpostavili statistični proces, potreben za izvedbo te naloge, ter sistem za uporabo administrativnih virov podatkov v raziskovanju. Pri tem je najpomembnejše sodelovanje med SURS in UVHVVR.

SURS je začel razvijati statistike cen in zakupnin kmetijskih zemljišč po priporočeni Eurostatovi metodologiji

V statistiki kmetijskih cen – ta zajema spremljanje cen proizvodov in storitev za tekočo porabo in investicije v kmetijstvu, prodajo in odkup kmetijskih pridelkov in lesa – je SURS opravil načrtovane redne naloge in objavil vse predvidene podatke.

Za razvojno nalogo Cene in zakupnine kmetijskih zemljišč je v letu 2013 uspešno podpisal pogodbo za pridobitev evropskih sredstev, s pomočjo katerih bo v letih 2014 in 2015 preučil metodologijo za spremljanje cen in zakupnin kmetijskih zemljišč (za rabi njive in trajno travinje) v RS, analiziral razpoložljive sekundarne vire podatkov in izračunal povprečne cene in zakupnine njiv in trajnega travinja za leti 2013 in 2014 za raven kohezijskih regij.

Cene proizvodov in storitev za tekočo porabo in investicije v kmetijstvu (inputov) so se v letu 2012 zvišale v povprečju za 7,3 %, v primerjavi z letom 2011 pa so bile višje v povprečju za 4,2 %.112

Statistika gozdarstva: večja pozornost namenjena kakovosti podatkov

Statistično raziskovanje o gozdarski dejavnosti pri poslovnih subjektih je SURS v letu 2013 tehnično prenovil, in sicer tako, da je zdaj mogoče spremljati kakovost podatkov (po zadnjih standardih SURS) in podatke urejati kakovostnejše in preglednejše. Hkrati je bila opravljena tudi vsebinska revizija raziskovanja, predvsem podrobnejših podatkov, ki jih so potrebni za izračune ekonomskih računov za gozdarstvo.

Za vse aktivnosti v gozdarskih podjetjih je bilo v letu 2012 porabljenih približno 5,5 milijona litrov goriv (bencina in dizla), ali za okoli 5 % več kot v predhodnem letu. Za sečnjo, spravilo in izdelavo gozdnih lesnih sortimentov je bilo porabljenih okoli 2,0 milijona litrov goriv, ali okoli 36 % od skupne porabe goriv.113

112 Glej Indeksi cen inputov v kmetijstvu, Slovenija, 2012 – končni podatki, 27. februar 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5315 (prevzeto 20. 2. 2014). 113 Glej Gozdarska mehanizacija in poraba goriv v podjetjih, registriranih za gozdarsko dejavnost, Slovenija, 2012 – končni podatki, 12. september 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5714 (prevzeto 20. 2. 2014).




48

Statistika ribištva: v letu 2013 ni bilo večjih sprememb

SURS je opravil vse redne naloge in pri vseh je bilo pomembno dobro sodelovanje z MKO; ta je skrbnik večine podatkovnih virov za izvedbo statističnih raziskovanj s področja morskega gospodarskega ulova/iztovora ter vzreje vodnih organizmov.

V decembru 2013 je SURS pripravil delavnico o statističnem urejanju podatkov in zaščiti individualnih podatkov v statistiki ribištva; udeležili so se je predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Zavoda za ribištvo RS in SURS-a. Omenjena delavnica je bila tudi priložnost za izmenjavo dobrih izkušenj in praks, predvsem pa takšne oblike sodelovanja vodijo do dolgotrajnejše izboljšave kakovosti statističnih podatkov in kakovosti podatkov v administrativnih virih.

Skupna masa vseh v letu 2012 v slovenskih pristaniščih iztovorjenih morskih živali je bila v primerjavi z iztovorom v letu 2011 manjša za 54 %. Iztovor svežih rib je bil manjši za 58 %, iztovor svežih glavonožcev, rakov, školjk in polžev pa za 14 %. Zavod za ribištvo Slovenije ocenjuje, da je bila vrednost v letu 2012 iztovorjenih ribiških proizvodov glede na njihove odkupne cene okoli 1.470.000 EUR. To pomeni, da je bila vrednost odkupa za 28 % manjša od vrednosti odkupa v letu 2011.114

Statistika energetike: podatki o obnovljivih virih energije se še naprej dopolnjujejo

SURS je v statistiki energetike izvedel vsa načrtovana redna raziskovanja in v njih pridobil podatke o proizvodnji, porabi, uvozu, izvozu, zalogah in cenah elektrike, toplote, tekočih, plinastih in trdnih goriv ter o obnovljivih virih energije. Z modelskim izračunom je bila izračunana tudi poraba energije in goriv v gospodinjstvih.

V sodelovanju z drugimi institucijami (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Javna agencija RS za energijo, Inštitut Jožef Štefan in Geološki zavod) so se še naprej dopolnjevali podatki o obnovljivih virih energije in izboljševale metodologije za izračune in ocene podatkov, ki jih ni mogoče pridobiti. Za izboljšanje statistike zalog naftnih derivatov pa se je nadaljevalo sodelovanje z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in Zavodom RS za blagovne rezerve.

V letu 2013 je SURS končal delo v triletnem mednarodnem projektu CA-RES – projekt sodelovanja pri uveljavitvi direktive o obnovljivih virih energije. SURS je skupaj s Statističnim uradom Avstrije sopredsedoval delovni skupini za statistično metodologijo. Projekt se je končal uspešno: s priporočili za področja solarne energije, toplotnih črpalk in lesne biomase.

V letu 2013 je SURS kot partner v projektu ESSnet končal delo pri dvoletnem mednarodnem projektu, katerega rezultat je metodološki priročnik o statistiki porabe energije v gospodinjstvih.

V letu 2013 je SURS poleg rednih objav s področja statistike energetike pripravil tudi poseben zapis ob evropskem dnevu trajnostne energije. Osrednja tema prispevka so bili obnovljivi viri energije in doseganje predpisanih ciljev pri njihovi uporabi.115

Skupni delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v Sloveniji je v letu 2012 znašal 20,2 %, kar je za 0,8 odstotne točke več kot v letu 2011.116

114 Glej Morsko ribištvo, Slovenija, 2012 – končni podatki, 27. junij 2013, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5590 (prevzeto 20. 2. 2014). 115 Glej Evropski teden trajnostne energije 2013, 20. junij 2013, Posebna objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5548 8prevzeto 20. 2. 2014). 116 Glej Letna energetska statistika, podrobni podatki, Slovenija, 2012 – končni podatki, 20. november 2013, E-objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5899 (prevzeto 20. 2. 2014).





49

Prenova raziskovanj o potnikih v cestnem javnem linijskem prevozu

SURS že več desetletij objavlja podatke o prevozih v cestnem javnem linijskem prevozu; osnovni kazalniki mesečnega in letnega raziskovanja so število prepeljanih potnikov, število prevoženih kilometrov in število potniških kilometrov. V letu 2013 sta bili obe raziskovanji vsebinsko in procesno prenovljeni. Vsebinska prenova vprašalnika je zajemala pregled z vidika uporabniških zahtev in pričakovanj ter smiselnosti zbiranja podatkov glede na objave rezultatov in glede na obremenitve poročevalskih enot. Vse vsebinske spremembe so bile usklajene s poročevalskimi enotami in z najpomembnejšimi zunanjimi in notranjimi uporabniki podatkov. Prenova je zajela tudi objavljanje rezultatov na podatkovnem portalu SI-STAT. Po opisani procesni prenovi potekata obe raziskovanji v skladu z uveljavljenimi procesnimi standardi, uvedeni so bili tudi potrebni statistični postopki (vstavljanje podatkov, statusi podatkov ipd.). Prenovo raziskovanja je obravnaval tudi Metodološki svet.

Zaradi omenjene prenove in zaradi prehoda nekaterih prevoznikov na elektronske vozovnice je prišlo do več prelomov v časovni vrsti podatkov. Da bi se izognili večkratnim prelomom in uporabnikom zagotovili časovno primerljive podatke, smo za nazaj (od leta 2010 dalje) pripravili ocene in jih objavili v prvih mesecih leta 2014.

Razvoj statistike transporta na ravni EU

Zaradi racionalizacije dela in doseganja čim večje skladnosti se razvojno delo na SURS pri statistiki transporta močno naslanja na usmeritve in aktivnosti mednarodnih organizacij Eurostat, UNECE in ITF. Številne razvojne aktivnosti so v letu 2013 potekale predvsem na Eurostatu; med temi so bile najpomembnejše spremljanje intermodalnega transporta, merjenje mobilnosti in obsega cestnega potniškega prometa, razvoj kazalnikov modal split po razdaljah, s katerimi lahko ustrezno primerjamo obseg prevoza z različnimi vrstami transporta, ter merjenje izpustov (emisij), ki jih povzročajo posamezne vrste transporta.

Promet potnikov na največjem slovenskem letališču je v decembru 2013 obsegal nekaj več kot 77.500 potnikov ali za 22 % več kot v decembru 2012. 117

2.3.4 Statistike v prostoru (geostatistike)

Spletna kartografska aplikacija STAGE

Prav vsak statistični pojav je vezan na določen prostor ali lokacijo. Prikazovanje in posredovanje statistik v prostoru omogoča iskanje vzorcev razporeditve pojava in primerjave v prostoru, pa tudi iskanje medsebojnih odvisnosti med vsebinsko povezanimi pojavi in odpira široke možnosti analiziranja podatkov in pojavov. Številni registrski podatki omogočajo to v veliki meri, v zadnjih letih pa se nove možnosti odkrivajo s t. i. masivnimi podatki (big data). SURS je zato zaradi velike pomembnosti geostatistik in ob podpori dobrih podatkovnih virov zelo dejavno razvijal nove spletne kartografske aplikacije, imenovane STAGE (STatistics And GEography), in sicer kot del projekta Evropske komisije Merging statistics and geospatial information. S to aplikacijo bo SURS v letu 2014 nadomestil KASPeR. Poleg razvoja same aplikacije so se na SURS izvajale tudi številne druge aktivnosti, povezane z vzpostavitvijo celovitega sistema za izkazovanje geostatistik, zlasti priprava nabora kazalnikov in podatkov, primernih za različne oblike izkazovanja. Te podatke ponuja SURS na podatkovnem portalu SI-STAT tudi vsem uporabnikom. V letu 2013 je SURS kandidiral za nova

117 Glej Transport, Slovenija, december 2013 – končni podatki, 14. februar 2014, Prva objava. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6053 (prevzeto 20. 2. 2014).



50

evropska donacijska sredstva Evropske komisije za drugo fazo projekta Merging statistics and geospatial information 2014/2015 in jih uspešno pridobil. V tem delu omenjenega projekta bo SURS proučil možnost za vključitev podatkov operaterjev mobilne telefonije v statistični proces.

Sprememba uredbe NUTS

Decembra 2013 je bila objavljena Uredba (ES) št. 1319/2013 o spremembi prilog Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS). Z uporabo klasifikacije NUTS je sicer zagotovljena celovita in dosledna členitev teritorialnih enot, potrebnih za zbiranje, razvoj in usklajevanje regionalnih statistik v Evropski uniji. S spremenjeno uredbo Slovenija uveljavlja: preimenovanje dveh NUTS 3 regij, spremembo štirih NUTS 3 regij in spremembo obeh NUTS 2 regij. Uredba se bo pri pošiljanju statističnih podatkov Komisiji (Eurostatu) začela uporabljati od 1. januarja 2015 dalje.

Med uporabniki geostatističnih podatkov na spletnih straneh so bile tudi v letu 2013 zelo dobro obiskane spletne strani Slovenskih občin v številkah, z okoli 130.000 edinstvenimi ogledi katerekoli strani v publikaciji.

Spletne strani aplikacije Krajevnih imen so imele okoli 89.000 edinstvenih ogledov katerekoli strani; tematske karte okoli 9.700, Interaktivni statistični atlas Slovenije okoli 6.800, vstopna točka geostatističnega portala pa 6.400 edinstvenih ogledov.

Na vstopni strani Kartografske aplikacije statističnih podatkov e-razsežnosti (KASPeR) je bilo zabeleženih približno 1.300 edinstvenih ogledov.

Vir: Lastni izračuni SURS.

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2013:342:0001:0057:SL:PDF


51

Priloga A. V letu 2013 sprejeta statistična zakonodaja:

- Uredba (EU) št. 1071/2013 ECB z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (prenovitev) (ECB/2013/33).

- Uredba (EU) št. 1072/2013 ECB z dne 24. septembra 2013 o statistiki obrestnih mer, ki jih uporabljajo denarne finančne institucije (prenovitev) (ECB/2013/34).

- Uredba (EU) št. 1073/2013 ECB z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (prenovitev) (ECB/2013/38).

- Uredba (EU) št. 1075/2013 ECB z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (prenovitev) (ECB/2013/40).

- Uredba (EU) št. 1074/2013 ECB z dne 18. oktobra 2013 o zahtevah za statistično poročanje poštnih žiro institucij, ki sprejemajo vloge od rezidentov euroobmočja, ki niso denarne finančne institucije (prenovitev) (ECB/2013/39).

- Uredba Komisije (EU) št. 141/2013 z dne 19. februarja 2013 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu glede Evropske ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) (32013R0141).

- Uredba Komisije (EU) št. 859/20 13 z dne 5. septembra 2013 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 808/2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo Besedilo (32013R0859).

- Uredba Komisije (EU) št. 912/2013 z dne 23. septembra 2013 o izvajanju Uredbe (ES) št. 452/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o pripravi in razvoju statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju glede statističnih podatkov o sistemih izobraževanja in usposabljanja (32013R0912).

- Uredba Komisije (EU) št. 936/2013 z dne 12. septembra 2013 o določitvi »seznama Prodcom« industrijskih izdelkov za leto 2013 v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3924/91 (32013R0936).

- Uredba Komisije (EU) št. 1093/2013 z dne 4. novembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 638/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1982/2004 v zvezi s poenostavitvijo sistema Intrastat in zbiranjem podatkov v sistemu Intrastat (32013R1093).

- Uredba (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o evropski demografski statistiki (32013R1260).

- Uredba Komisije (EU) št. 1319/2013 z dne 9. decembra 2013 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (32013R1319).

- Dogovor ESS o priložnostnem modulu, ki se izvaja v okviru ADS, o položaju migrantov in njihovih neposrednih naslednikov na trgu dela.


52

B. Dogovori in tehnični protokoli, ki jih je SURS sklenil v letu 2013:

- Dogovor o sodelovanju pri izvedbi statističnega raziskovanja o stroških dela in statističnega raziskovanja o strukturi delovnega časa za leto 2012 z Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, 10. januar 2013.

- Dogovor o sodelovanju pri izvajanju statističnega četrtletnega raziskovanja o poslovanju poslovnih subjektov z Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in Banko Slovenije, 14. januar 2013.

- Tehnični protokol izmenjave podatkov četrtletnega statističnega raziskovanja o poslovanju poslovnih subjektov z Banko Slovenije, 15. januar 2013.

- Dogovor o posredovanju in uporabi podatkov za statistične namene, Tehnični protokol o posredovanju podatkov o ovadbah zoper neznane storilce za potrebe statističnega raziskovanja SK-TP, Tehnični protokol o posredovanju podatkov o prejetih ovadbah proti mladoletnikom, za potrebe statističnega raziskovanja SK-TM, Tehnični protokol o posredovanju podatkov o prejetih ovadbah zoper polnoletne osebe za potrebe statističnega raziskovanja SK-TP z Vrhovnim državnim tožilstvom Republike Slovenije, 7. marec 2013.

- Dogovor o posredovanju in uporabi podatkov iz podatkovnih zbirk letnih poročil poslovnih subjektov z Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, 21. marec 2013

- Dogovor o posredovanju in uporabi podatkov iz Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva v Republiki Sloveniji (eVŠ), Tehnični protokol o posredovanju podatkov iz Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva v Republiki Sloveniji (eVŠ) z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, 30. april 2013.

- Tehnični protokol izmenjave podatkov med SURS in AJPES za izvedbo statističnega raziskovanja o stroških dela in statističnega raziskovanja o strukturi delovnega časa za leto 2012 z Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, 6. maj 2013.

- Aneks k sporazumu o sodelovanju in delitvi dela in stroškov pri izvajanju statističnega raziskovanja Intrastat v Republiki Sloveniji s Carinsko upravo Republike Slovenije, 6. maj 2013.

- Dogovor o posredovanju in uporabi podatkov iz evidence o prometu fitofarmacevtskih sredstev in o sodelovanju pri izvedbi raziskovanja o porabi pesticidov v kmetijstvu, Tehnični protokol o posredovanju letnih podatkov iz Evidence o prometu s fitofarmacevtskimi sredstvi z Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, 5. junij 2013.

- Sporazum o posredovanju in dostopu do podatkov s Carinsko upravo Republike Slovenije, 23. julij 2013.

- Dogovor o posredovanju in uporabi podatkov za statistične namene, Tehnični protokol o posredovanju podatkov o upravičencih do denarnih prejemkov iz naslova brezposelnosti, Tehnični protokol o posredovanju podatkov o upravičencih do denarnih prejemkov iz naslova brezposelnosti, opredeljenimi z dodatnimi informacijami o vrsti prejemka, Tehnični protokol o posredovanju podatkov o prostih delovnih mestih oziroma vrstah dela, Tehnični protokol o posredovanju podatkov o registrirano brezposelnih osebah (za mesečna stanja in mesečni promet), Tehnični protokol o posredovanju podatkov o Zoisovih štipendistih, Tehnični protokol o posredovanju podatkov o številu veljavnih delovnih dovoljenj, Tehnični protokol o posredovanju podatkov o programih aktivne politike zaposlovanja (APZ), Tehnični protokol o posredovanju vzorca poslovnih subjektov za izvedbo raziskovanja NAP-ZAP ter določenih analiz vzorca, Tehnični protokol o posredovanju zbranih podatkov iz raziskovanja NAP-ZAP z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, 23. julij 2013.

- Dogovor o posredovanju podatkov za statistične namene z Ministrstvom za obrambo, 17. december 2013.


53

Seznam uporabljenih kratic

ADP Arhiv družboslovnih podatkov

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve

ARRS Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

BDP bruto domači proizvod

BiH Bosna in Hercegovina

BS Banka Slovenije

CIRCA Communication&Information Resource Centre Administrator (orodje za komuniciranje)

COICOP Classification of Individual Consumption According to Purpose – Klasifikacija individualne porabe sredstev

CURS Carinska uprava Republike Slovenije

DDV davek na dodano vrednost

ECB Evropska centralna banka

EHIS European Health Interview Survey – Anketa o zdravju in zdravstvenem varstvu

EGR EuroGroups Register – Evropski register skupin podjetij

EKC Enotni kontaktni center državne uprave ERK Ekonomski računi za kmetijstvo – Economic Accounts for Agriculture (EAA)

ESAW European Statistics on Accidents at Work – Evropska statistika poškodb pri delu

ESCB Evropski sistem centralnih bank

ESR Evropski sistem računovodstva (European System of Accounts – ESA)

ESS Evropski statistični sistem

ESSC European Statistical System Committe – Odbor za evropski statistični sistem

EU Evropska unija

eVŠ informacijski sistem visokega šolstva

FATS Foreign Affiliates Statistics

FADN Farm Accountancy Data Network – knjigovodski podatki na kmetijah

FDV Fakulteta za družbene vede

IKT informacijsko komunikacijska tehnologija

ISCED International Standard Classification of Education – Mednarodna klasifikacija izobraževanja

ISPAP Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju

ITF International Transport Forum – Mednarodna agencija za transport, ki deluje v okviru OECD

KASPeR Kartografska aplikacija statističnih podatkov e-razsežnosti

KGZS Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

KIS Kmetijski inštitut Slovenije

KLASIUS Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja

KTDP Klasifikacija terapevtskih in diagnostičnih posegov

LMP Labour Market Policy (Politika trga dela – Eurostatova metodologija)

LPSR Letni program statističnih raziskovanj

MEETS Modernisation of the European Enterprise and Trade Statistics (Posodobitev evropske

statistike podjetij in trgovine)

MF Ministrstvo za finance


54

MFI Monetarne finančne institucije

MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

MKB Mednarodna klasifikacija bolezni

MKO Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

MZ Ministrstvo za zdravje

NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje

NUTS Nomenclature des Unites Territorielle pour Statistique – Klasifikacija statističnih

teritorialnih enot

OECD Organisation for Economic Co-operation and Development – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

OSUVI Odbor za sistem upravljanja varovanja informacij (deluje na SURS-u)

OVP Odbor za varstvo podatkov (deluje na SURS-u)

RRD raziskovalno razvojna dejavnost

SILC Statistics on Income and Living Conditions – Raziskovanje o dohodkih in življenjskih pogojih

SIMSTAT Single Market Statistics

SI-STAT Podatkovni portal SURS-a

SKD Standardna klasifikacija dejavnosti

SKP Standardna klasifikacija poklicev

SPSR Srednjeročni program statističnih raziskovanj

SURS Statistični urad Republike Slovenije

UMAR Urad za makroekonomske analize in razvoj

UNECE The United Nations Economic Commission for Europe – Ekonomska komisija za Evropo pri Združenih narodih

UNESCO United Nations Educational, Scientific and Cultural Organizations – Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

UVHVVR Uprava Republika Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

WHO World Health Organization – Svetovna zdravstvena organizacija pri OZN

ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

http://en.wikipedia.org/wiki/United_Nations

http://en.wikipedia.org/wiki/Europe

Documents

Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za … · Državna statistika v letu 2013 4 Statistični svet Republike Slovenije je na svoji 46. redni seji dne 18