Kazalniki Energetika Spremljanje statistike S Dr ~avna · 2005-06-09 · Slovenska državna statistika v letu 2004 Statistični urad RS in pooblaščeni izvajalci 4 Statistični svet

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE

DRŽAVNA STATISTIKA v letu 2004

Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za leto 2004

Ljubljana, 2005

Izdal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 ‐ Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman – Urednika mag. Bojana Jemec Zalar, Nina Stražišar – Besedilo jezikovno uredila Joža Lakovič – Grafično oblikovanje Nina Stražišar.

ISSN 1854‐2387 Uporaba in objava podatkov dovoljena le z navedbo vira

Slovenska državna statistika v letu 2004

Statistični urad RS in pooblaščeni izvajalci

4

Statistični svet Republike Slovenije

je na svoji 15. redni seji dne 6. maja 2005

obravnaval Poročilo o izvajanju letnega programa statističnih

raziskovanj za leto 2004

in sprejel naslednji

SKLEP

»Statistični svet Republike Slovenije se je seznanil s Poročilom o izvajanju letnega programa statističnih raziskovanj za leto 2004 in predlaga generalni direktorici Statističnega urada Republike Slovenije, da ga, upoštevajoč pripombe članov Sveta, sprejme.« RUDOLF MOGE p r e d s e d n i k



5

Uvodna beseda

Republika Slovenija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. V predpristopnem obdobju statistika ni bila predmet pogajanj, temveč pogoj za pogajanja. Statistični urad RS je bil med 31 delovnimi skupinami, ki so usklajevale slovenski pravni red, nosilec samostojne delovne skupine. Slovenska statistika je podpirala institucije, odgovorne za izvajanje posameznih politik, pri spremljanju in odločanju na nacionalni in na mednarodni ravni ter vlogo nadaljuje pri naslednji pomembni nalogi – prevzemu evropske valute v letu 2007.

Leto 2004 je zaznamovala tudi 60‐letnica slovenske uradne statistike, saj je 19. avgusta 1944 Slovenski narodnoosvobodilni svet ustanovil Statistični urad. Prehojeno pot in temeljne značilnosti razvoja statistične stroke smo zapisali v publikaciji z naslovom 60 let slovenske statistike. Praznovanja v počastitev tega jubileja, ki je bilo 10. septembra 2004, so se udeležili zaposleni in upokojenci SURS‐a, predsednik Vlade RS, direktorji statističnih uradov Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, predsednik Statističnega sveta RS in predsednik Statističnega društva Slovenije, predstavniki pooblaščenih izvajalcev statističnih raziskovanj, ministrstev in drugih vladnih ustanov, univerz, fakultet in inštitutov. Okrogla miza, pripravljena v okviru praznovanja, je bila namenjena predvsem razpravi o izmenjavi statističnih podatkov med obmejnimi državami.

Vsakoletno mednarodno statistično posvetovanje, ki ga organizirata SURS in Statistično društvo Slovenije, obravnava vsebino, ki je v tekočem letu aktualna tudi v svetovnem merilu. Glavna vsebina posvetovanja v letu 2004 je bila tako namenjena statistiki globalizacije, statistiki storitev in učinkovitosti države.

Racionalizaciji delovanja institucij, odgovornih za državno statistiko, ki se kaže v razbremenjevanju poročevalskih enot, zmanjševanju potrebnih človeških in finančnih virov pri zbiranju in obdelovanju podatkov, je bilo namenjenih veliko aktivnosti. Sklenjeni so bili dogovori o medsebojnem sodelovanju med izvajalci državne statistike in drugimi institucijami, v katerih so dogovorjena statistična raziskovanja, naloge, viri podatkov, čas izvedbe raziskovanja ter odgovornosti za posamezno fazo izvedbe in za poročanje. Na predlog SURS‐a so se začeli dogovori s posameznimi ministrstvi o določanju in pomoči pri vzpostavljanju lastnih, t. i. resornih statistik. Nadaljevalo se je sodelovanje pri gradnji in razvoju administrativnih evidenc, ki jih potrebujejo institucije za izvajanje svoje lastne dejavnosti in so lahko obenem vir za državno statistiko.

V preteklem letu je bil na SURSu kot posvetovalni organ predstojnika ustanovljen Odbor za varstvo podatkov. Ustanovitev je posledica vse večjega povpraševanja po mikropodatkih za raziskovalne in analitične namene. Ob posredovanju statistično zaščitenih mikropodatkov je bistvenega pomena ohraniti zaupanje javnosti do institucij, ki izvajajo državno statistiko. Odbor je razvil sistem dobrih praks, ki so sestavljene iz pravil in postopkov o posredovanju statistično zaščitenih mikropodatkov upravičenim uporabnikom. Svoje izkušnje člani Odbora na pripravljenih delovnih srečanjih prenašajo na pooblaščene izvajalce državne statistike, člane statističnih sosvetov in drugo zainteresirano javnost.

SURS je z Banko Slovenije, Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve, Ministrstvom za finance, Zavodom RS za zaposlovanje, Inštitutom RS za varovanje zdravja, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki so pooblaščeni izvajalci državne statistike, pripravil obsežno poročilo o opravljenem delu v letu 2004 in njegovo skrajšano različico. Za uspešno sodelovanje se iskreno zahvaljujemo vsem našim partnerjem v sistemu državne statistike in tudi članom Statističnega sveta RS in statističnih sosvetov, Statističnemu društvu Slovenije ter akademskemu in raziskovalnemu okolju, dajalcem podatkov ter predstavnikom medijev, ki so nam pomagali posredovati statistične podatke uporabnikom in skupaj z nami gradili zaupanja vredno in uporabniško usmerjeno statistiko. Mag. IRENA KRIŽMAN, generalna direktorica Statističnega urada RS



6

Vsebina Kakovostna državna statistika pogoj uspešnih pogajanj za vstop v EU 8 I. INFRASTRUKTURA 9

• Upravljanje KAKOVOSTI v statistiki in usmerjenost k uporabniku 9

• MEDNARODNO SODELOVANJE 10

• VARSTVO PODATKOV in statistična zaupnost 11

• REGISTRSKO usmerjena državna statistika in doseganje večje racionalizacije zbiranja statističnih podatkov 12

• Nacionalne in mednarodne standardne KLASIFIKACIJE – skrb za enotno razumevanje in uporabo 12

• Uporabniku prijazen DOSTOP do statističnih podatkov in informacij 13

• Statistični urad RS – na ZNANJU temelječa institucija 14

II. DEMOGRAFSKE IN SOCIALNE STATISTIKE 15

• PREBIVALSTVO 15

• TRG DELA – delovno aktivno prebivalstvo, plače in stroški dela 15

• Začetno in nadaljnje IZOBRAŽEVANJE in USPOSABLJANJE 17

• KULTURA 17

• ZDRAVJE – zdravstveno stanje in varstvo 17

• ŽIVLJENJSKA RAVEN – dohodek, revščina in socialna vključenost 17

• SOCIALNA ZAŠČITA – statistika socialnega varstva, pokojninsko in invalidsko zavarovanje 18

• DRUGE SOCIALNE STATISTIKE – statistika spolov, invalidov, kriminalitete 19

• Razvoj podatkovne BAZE SOCIALNIH STATISTIK 19 III. GOSPODARSKE STATISTIKE 20

III.1 MAKROEKONOMSKE STATISTIKE 20

• NACIONALNI RAČUNI – spremljanje računov, ki zajemajo celotno gospodarstvo 20

• FINANČNI RAČUNI – računi transakcij in računi stanj 21

• Spremljanje LASTNIH VIROV – bruto nacionalni proizvod in davek na dodano vrednost 21

• CENE 22

• Razvoj kazalnikov ekonomske GLOBALIZACIJE 22 III.2 POSLOVNE STATISTIKE 23

• POSLOVNI SUBJEKTI 23

• ENERGETIKA in SUROVINE 24

• KRATKOROČNE storitvene dejavnosti 25

• TRGOVINA 26

• TRANSPORT 26

• INFORMACIJSKA DRUŽBA 26

• TURIZEM 27



7

• Ankete o POSLOVNIH TENDENCAH 27 III.3 DENARNE, FINANČNE, TRGOVINSKE IN PLAČILNOBILANČNE STATISTIKE 28

• DENAR in FINANCE 28

• MENJAVA BLAGA – izvoz in uvoz blaga 29

• MENJAVA STORITEV in PLAČILNA BILANCA 30 IV. KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 31

• KMETIJSKE STATISTIKE in uporaba administrativnih virov podatkov 31

• RIBIŠTVO 31

• SATELITSKI RAČUNI za kmetijstvo 31

• EKONOMSKI RAČUNI za kmetijstvo 31

• VARNA HRANA 32 V. MEDPODROČNE STATISTIKE 32

• STATISTIKA OKOLJA in KAZALNIKI – statistika odpadkov in recikliranja, redkih in nevarnih materialov, emisij itd. 32

• REGIONALIZACIJA in pogajanja za teritorialno členitev Slovenije na ravni NUTS 2 33

• RAZISKOVALNO‐RAZVOJNA DEJAVNOST in INOVACIJE 34



8

Kakovostna državna statistika pogoj uspešnih pogajanj za vstop v EU

»Širitev Evropske unije, velika dinamičnost sprememb v svetovnem gospodarstvu, svetovne mreže z obilico informacij, spremembe v pogledih na varstvo podatkov po 11. septembru v ZDA in širše, vplivi družbe na področje zbiranja in izkazovanja podatkov in potencialno konkurenčno okolje monopolnim institucijam državnih statistik, uporaba podatkov za podporo politikam tudi pri operativnih in ne le strateških odločitvah – vse to bo vplivalo na naloge državne statistike v naslednjem obdobju.« (Srednjeročni program statističnih raziskovanj2003–2007, str. 2).

Republika Slovenija je od sredine leta 2004 članica Evropske unije in s tem Statistični urad RS kot glavni izvajalec slovenske državne statistike v najpomembnejših statističnih organih Evropske komisije ni le opazovalec, temveč polnopravni član z glasovalno pravico. Statistika je bila v celotnem pogajalskem procesu pomemben člen podpore za razumevanje lastnega položaja na vseh pogajalskih področjih, in sicer tako za razumevanje pogajalskih izhodišč, za preračunavanja in za določanje strategij in taktik. Njena pomembna vloga se nadaljuje pri dokazovanju izpolnjevanja pogojev, potrebnih za prevzem skupne evropske valute. V pristopnem obdobju so se izostrile naloge in pristojnosti institucij v državni upravi. Z dopolnjevanjem pravnih predpisov in s sprejemanjem novih se je slovenska zakonodaja uskladila z evropsko. Povečalo se je poznavanje vsebin, za katere so odgovorne posamezne institucije, in v prid racionalizacije dela pri uresničevanju vedno novih nalog izjasnila potreba po medsebojnem sodelovanju. SURS, Ministrstvo za finance in Banka Slovenije so sklenili medsebojni dogovor o sodelovanju na področju makroekonomskih in finančnih statistik glede delitve odgovornosti in dela, da bi na kar najučinkovitejši in najgospodarnejši način uresničili predvidene naloge. Za racionalnejše zbiranje podatkov, katerega posledica so razbremenjevanje poročevalskih enot, zmanjšanje stroškov in večja kakovost podatkov, je SURS sklenil dogovore o sodelovanju še s Telekomom Slovenije, Davčno upravo RS, Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve, Kmetijskim inštitutom Slovenije, Carinsko upravo RS ter Upravo RS za javna plačila. Za nadaljnji razvoj boljšega evidenčnega okolja je treba ohraniti enolične identifikatorje in mednarodno primerljive klasifikacije, izboljšati kakovost in nadgraditi evidenčno okolje države z resornimi statistikami. Proučiti je treba potrebo za sprejem zakona o povezovanju evidenc. Izvajalci državne statistike so svoje opravljeno delo v preteklem letu ter načrtovano delo v letu 2005 ocenili in oblikovali s pomočjo strokovne javnosti, ki deluje v Statističnem svetu RS kot najvišjem njenem predstavniku, ter v 26 statističnih sosvetih, v katere je vključenih čez 500 članov, od tega več kot 400 iz zunanjih institucij.



9

I. INFRASTRUKTURA Sodelovanje, odprtost v domače in mednarodno okolje ter nadaljnja organizacijska, metodološka in tehnološka modernizacija statističnega sistema je bila ena glavnih značilnosti delovanja SURS‐a v letu 2004. SURS je glede na svoja zakonska pooblastila nadaljeval prizadevanja državne statistike pri nadaljnji vsebinski, tehnični in organizacijski standardizaciji tako v okviru državne uprave kot tudi širše.

V letu 2004 je bila posebna pozornost namenjena zagotavljanju statistične kakovosti, iskanju sinergije med dajalci in uporabniki statističnih podatkov in informacij, predvsem na podlagi izobraževanja ter tudi z dodatno širitvijo mehanizmov vplivanja uporabnikov in dajalcev podatkov na izdelke in storitve SURS‐a prek Statističnega sveta, področnih statističnih sosvetov in z neposrednimi dvostranskimi stiki s posameznimi večjimi uporabniki.

Upravljanje KAKOVOSTI v statistiki in usmerjenost k uporabniku

SURS kot glavni koordinator sistema slovenske državne statistike je pri celostnem obravnavanju kakovosti podvržen dvema, delno prekrivajočima se sistemoma. Prvi je nastal kot posledica dejstva, da SURS kot neodvisna vladna služba upošteva standarde, ki veljajo za slovensko državno upravo, in modele za upravljanje

kakovosti. Z institucionalno in strokovno neodvisnostjo pa izpolnjuje tudi standarde statistične zakonodaje in sledi dobrim praksam drugih razvitih evropskih držav.

SURS je uspešno nadaljeval prizadevanja za celostno obvladovanje kakovosti, kakor jih je določil v Srednjeročnem programu statističnih raziskovanj 2003–20071 in v prednostnih nalogah za leto 2004. Pri tem je upošteval tako standarde, ki veljajo za slovensko državno upravo in v tem okviru predlagani model CAF, kot tudi standarde, ki veljajo za druge (zlasti evropske) statistične urade. Standardna poročila o kakovosti

Na področju priprave Standardnih poročil o kakovosti (SPK) so se nadaljevale priprave za metodologijo poročanja z opredeljenimi kazalniki kot tudi za vzpostavitev primernega računalniškega okolja, ki bo omogočal enostavno pripravo poročil. Poročilo zaradi standardnih delov omogoča mednarodno primerljivost kakovosti slovenske statistike, priložnost, da statistiki skozi proces ocenjevanja in samoocenjevanja zaznajo slabosti in pomanjkljivosti ter si izdelajo smernice za izboljšave pri delu, uporabnikom podatkov pa daje preglednost nad kakovostjo statističnih proizvodov.

SURS sodeluje v Pharovem projektu Kakovost v statistiki, katerega glavni koordinator je Eurostat, in je bil uveljavljen v letu 2004. Projekt je za SURS priložnost za nov korak v razvoju pristopov in konceptov na področju ocenjevanja kakovosti, katerih osnova je bila postavljena v preteklih letih. Spremljanje zadovoljstva uporabnikov

SURS je v maju 2004 izvedel obsežno pilotno raziskavo, namenjeno ugotavljanju zadovoljstva uporabnikov. Glavni cilji raziskave so bili merjenje zadovoljstva uporabnikov s statističnimi izdelki in storitvami ter ugotavljanje uporabniških navad različnih uporabniških skupin.

Poleg tega je bila opravljena tudi študija javne podobe SURS‐a. Mnenje o zadovoljstvu uporabnikov pa je SURS pridobil tudi na podlagi anketiranja tistih zaposlenih, ki posredno ali neposredno z njimi sodelujejo.

Z vidika uteženih indeksov zadovoljstva so kakovosti namenili najvišje ocene anketirani iz skupine »pravosodje« in »javni sektor«. Sledili so anketirani iz skupine »gospodarski subjekti« in »splošna javnost« ter nato skupini »znanost, raziskovanje in izobraževanje« ter »mediji«2.

Priprava Akcijskega načrta kot odgovor na predloge in želje uporabnikov

Kot odgovor na rezultate in predloge sodelujočih v raziskavi je bil pripravljen poseben akcijski načrt, katerega izpolnjevanje je namenjeno temu, da se bo SURS v okviru danih možnosti še bolj približal željam in potrebam svojih uporabnikov.

1 Glej Uradni list RS, št. 10/2003. 2 Glej Statistični urad RS (2005): Predstavitev glavnih rezultatov Ankete o zadovoljstvu uporabnikov na http://www.stat.si/drz_stat_kakovost.asp.



10

Akcijski načrt SURS‐a za leto 20053 je sestavljen iz 7 ciljev:

• napraviti spletno stran SURS‐a čim preglednejšo in čim bolj prijazno do uporabnikov; • izboljšati pravočasnost objav statističnih informacij in s tem ponuditi več publikacij v elektronski obliki; • uporabnikom zagotoviti kakovostno orodje za delo s preglednicami in podatkovnimi bazami; • izobraževanje uporabnikov statističnih podatkov in informacij, da bodo ti informacije, ki jih objavijo SURS oz. drugi

pooblaščeni izvajalci državne statistike, bolje oz. pravilneje razumeli in zato tudi učinkoviteje uporabili (širša analitična uporaba statističnih informacij);

• izboljšati skladnost statističnih podatkov z drugimi podatki znotraj SURS‐a in s tem omogočiti uporabo podatkov za sekundarne namene;

• raziskovalnemu okolju je treba omogočiti dostop do ustrezno zaščitenih mikropodatkov, ki jih potrebuje za učinkovito raziskovalno delo;

• izboljšati ponudbo statističnih informacij, da bo ta vsebinsko čim bolj ustrezala potrebam in pričakovanjem uporabnikov.

Spletna anketa v letu 2005

V jeseni 2005 namerava SURS izvesti spletno anketo, ki bo namenjena merjenju zadovoljstva obiskovalcev spletne strani. Rezultati bodo pripomogli k izboljšanju spletne strani SURS‐a po meri uporabnikov.

MEDNARODNO SODELOVANJE

SURS je enakovreden član Evropskega statističnega sistema in aktivno sodeluje pri njegovem razvoju. Strokovnjaki SURS‐a so vključeni v Biro konference evropskih statistikov, ki je telo v okviru Združenih narodov, Ekonomske komisije za Evropo, v Mednarodni statistični inštitut, v Statistični programski odbor na

ravni EU, kjer se sprejema statistična zakonodaja, ter v druge odbore in delovne skupine. Vedno pogosteje nastopajo s svojimi prispevki dobrih praks, pridobljenih na določenem področju statističnega dela. Svoje znanje širijo v države nekdanje Jugoslavije in z nekaterimi od njih so že podpisani dogovori o dajanju strokovne pomoči. Tehnična pomoč SURS‐a državam nekdanje Jugoslavije

Leta 2003 je SURS prevzel nalogo t. i. vodje skupine zahodnobalkanskih držav (Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije ter Srbije in Črne gore) v pilotnem projektu Paritete kupne moči za zahodnobalkanske države. Namen tega projekta, ki organizacijsko poteka v okviru OECD‐ja, financira pa ga Komisija EU‐ja v sklopu projekta CARDS4, je vključiti navedene države v t. i. Evropski program primerjave. SURS v tem projektu usklajuje delo, daje metodološko pomoč pri zbiranju cen, izvaja kontrolo in validacijo zbranih podatkov ter izračunava paritete kupnih moči za posamezna raziskovanja. Zaključek projekta je načrtovan v letu 2006.

Pooblaščeni izvajalci državne statistike

Intenzivno mednarodno sodelovanje vzdržujejo tudi drugi izvajalci državne statistike

• Banka Slovenije z Evropsko centralno banko, Mednarodnim denarnim skladom, Eurostatom ter drugimi mednarodnimi institucijami. V okviru ljubljanskega »Center of Excellence in Finance« pa so se predstavniki Banke Slovenije udeležili predavanj o neposrednem poročanju za plačilno bilanco in poročanju storitev Mednarodnemu denarnemu skladu. V okviru centra je bila izvedena tudi posebna delavnica o trgovinski statistiki za države jugovzhodne Evrope.

• Ministrstvo za finance, vključno z Davčno in Carinsko upravo, ter SURS se od leta 2002 seznanjajo z viri podatkov, metodologijami oziroma načinom spremljanja lastnih virov proračuna EU‐ja prek tehnične pomoči Direktorata za proračun Evropske komisije.

• Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) se je aktivno vključil v zagotavljanje podatkov in informacij za področje javnega zdravja v EU‐ju tako za Eurostat kot tudi za DG SANCO5, izvedel obveznosti do WHO6 in do sistema državne statistike, katere del je. Z Eurostatom je posebej intenzivno sodeloval pri razvoju statističnega spremljanja poškodb pri delu, poklicnih bolezni in zdravstvenih računov.

• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je skupaj s predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Uradom za makroekonomske analize in razvoj v letu 2004

3 Glej Statistični urad RS (2005): Akcijski načrt Statističnega urada RS za leto 2005 kot odgovor na predloge in želje uporabnikov na http://www.stat.si/drz_stat_kakovost.asp. 4 CARDS – Community Assistance for Reconstruction, Development and Stabilization Programme. 5 DG SANCO – European Public Health Alliance. 6 WHO – World health organization.



11

vključil v mednarodno sodelovanje pri Evropski komisiji pri pripravi Poročila o nacionalni strategiji obveznega in dodatnega pokojninskega zavarovanja (skupina SPC), kamor je posredoval tudi podatke.

VARSTVO PODATKOV in statistična zaupnost

V družbi, ki vedno bolj temelji na odločitvah, osnovanih na objektivnih informacijah, statistični uradi ne morejo več opraviti vseh obdelav podatkov, ki so potrebne za sprejemanje odločitev, temelječih na objektivnih informacijah. Zato se v svetovnem merilu vedno pogosteje uveljavlja t. i. sekundarna analiza statističnih

podatkov, znotraj katere znanstvenoraziskovalne institucije in organi državne uprave na statistično zaščitenih mikropodatkih opravljajo dodatne analize.

Po definiciji je mikropodatek podatek, ki je spremenjen tako, da iz njega ni mogoče določiti enote, na katero se nanaša. Ob tem pa vsebuje spremenljivke, na podlagi katerih je mogoče izvajati statistično analizo na enak način, kot je to mogoče z individualnim podatkom.

Posredovanje statistično zaščitenih mikropodatkov zunaj sistema državne statistike ima več prednosti. Enkrat zbrani podatki se lahko večkrat uporabijo, kar predstavlja finančno razbremenitev družbe in zmanjšanje bremena poročanja za prebivalce in podjetja, izboljšanje kakovosti podatkov, saj analize kažejo, da pride pri posredovanju statistično zaščitenih mikropodatkov do izboljšanja kakovosti in izboljšanja dokumentacije oziroma metapodatkov.

Ob nespornih prednostih pa posredovanje statistično zaščitenih mikropodatkov zunaj sistema državne statistike predstavlja tudi precejšnja tveganja, in sicer na eni strani za razkritje informacijske zasebnosti posameznika in poslovnega interesa poslovnega subjekta, na drugi strani pa za napačno razumevanje metodoloških značilnosti podatkov s strani sekundarnega analitika.

Vsako posredovanje statistično zaščitenih mikropodatkov zunaj statističnega sistema predstavlja tveganje z vidika informacijske zasebnosti in poslovnega interesa in je tehtanje med pravico do zaščite informacijske zasebnosti posameznika in poslovnega interesa poslovnega subjekta ter pravico do informiranosti. V Sloveniji imajo pravico pridobiti statistično zaščitene mikropodatke registrirane raziskovalne institucije, registrirani raziskovalci in institucije državne uprave. Pravica pa ni absolutna, ampak lahko te tri skupine uporabnikov pridobijo statistično zaščitene mikropodatke samo ob zmožnosti zagotovitve varstva podatkov. Namen, za katerega je mogoče pridobiti statistično zaščitene mikropodatke, je statističnoanalitičen in znanstvenoraziskovalen, ob tem, da analiza pomeni družbeno dobro oziroma nekaj pozitivnega za prebivalce države.

Statistično zaščitenih mikropodatkov v nobenem primeru ni mogoče pridobiti za nestatistični namen. Med nestatistične namene štejemo administrativni namen, ko bi posredovanje podatkov pomenilo neposredno administrativno posledico za prebivalca ali podjetje, davčni namen, sodni namen in poslovni namen. Ob posredovanju statistično zaščitenih mikropodatkov je bistvenega pomena ohraniti zaupanje javnosti do institucij, ki izvajajo državno statistiko. Odbor za varstvo podatkov

SURS je z delovanjem Odbora za varstvo podatkov, ki je sestavljen iz strokovnjakov pravne, statistične in diseminacijske stroke v letu 2004 zagotovil enotnost obravnavanja problematike varstva podatkov na celotnem delovnem področju SURS‐a.

Poleg svetovanja predstojniku SURS‐a v konkretnih primerih je Odbor za varstvo podatkov analiziral in predlagal izboljšanje operativnih rešitev pri aktivnostih SURS‐a pri varstvu podatkov na področju tehnične zaščite mikropodatkov, avtoriziranih dostopov do mikropodatkov, logistiki posredovanja statistično zaščitenih mikropodatkov, internem aktu varstva podatkov, sodeloval pa je tudi pri razvoju področja varstva podatkov na mednarodni ravni.

Mednarodno sodelovanje

Odbor za Varstvo podatkov je v letu 2005 sodeloval pri pripravi priporočil za varstvo podatkov na mednarodni ravni. V okviru Konference evropskih statistikov je bila ustanovljena delovna skupina za statistično zaščito in statistično zaščitene mikropodatke. Njena naloga je pripraviti priporočila na področju varstva in posredovanja mikropodatkov. Priporočila bodo služila kot reference pri vzpostavljanju sistema varstva podatkov v okviru državnih statistik.

Izkušnje SURS‐a v pomoč tudi pooblaščenim izvajalcem državne statistike

Na podlagi zahtevkov po podatkih, poznavanja organizacije dela na SURS‐u in ob upoštevanju pravnih, etičnih in strokovno‐statističnih meril je Odbor za varstvo podatkov razvil sistem dobrih praks, ki so sestavljene iz pravil in postopkov o posredovanju statistično zaščitenih mikropodatkov upravičenim uporabnikom. Sistem je objavljen na intranetu SURS‐a. Omogoča centralizirano vodenje in transparentnost na področju varstva podatkov na SURS‐u. Svoje izkušnje člani Odbora prenašajo na pooblaščene izvajalce državne statistike, člane statističnih sosvetov in drugo zainteresirano javnost.



12

REGISTRSKO usmerjena državna statistika in doseganje večje racionalizacije zbiranja statističnih podatkov

SURS nastopa danes kot eden najstarejših in tudi največjih uporabnikov registrskih podatkov. S prenosom upravljanja je prešel od upravljavske funkcije administrativnih registrov v uporabniško ter s tem obdržal vlogo koordinatorja, ki administrativne podatke uporablja kot vir in možnost za racionalizacijo postopkov in

izboljšanje kakovosti statističnih podatkov. Na podlagi administrativnih virov in podatkov, zbranih s programom statističnih raziskovanj, vzpostavlja statistične registre za statistični namen – v letu 2004 Statistični poslovni register. Statistični poslovni register

Iz registra je mogoče izpeljati pravne enote, aktivna podjetja in lokalne enote aktivnih podjetij ter predpisane spremenljivke zanje za določeno referenčno leto. Baza se posodablja dvakrat na leto v pretežni meri z:

• administrativnimi viri – Poslovni register Slovenije, Zaključni računi, Napoved za odmero davka od dohodka;

• statističnimi viri – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva in rezultati nekaterih statističnih raziskovanj.

Predvideva se sprememba uredbe Sveta Evrope o koordinaciji Skupnosti pri vzpostavljanju poslovnih registrov v statistične namene št. 2186/93, po kateri bodo statistični uradi v svojih statističnih registrih dolžni voditi podatke za skupine podjetij, vključno z večnacionalnimi skupinami podjetij.

Demografija podjetij Pomemben projekt je demografija podjetij, s katerim se zbirajo temeljni podatki o dinamiki in strukturi slovenskega podjetništva na področju ustanavljanja, ukinjanja in preživetja ter vplivih demografskih dogodkov na gospodarstvo in trg delovne sile. Prvi rezultati so bili objavljeni novembra 2004.

V letu 2004 je SURS še okrepil sodelovanje z ministrstvi in drugimi institucijami javnega sektorja pri gradnji evidenc in razvoju njihove statistične nadgradnje (resornih statistik), ki je bilo podprto z ustrezno izmenjavo znanja in izkušenj v izobraževanju in praktičnih delavnicah.

Nacionalne in mednarodne standardne KLASIFIKACIJE – skrb za enotno razumevanje in uporabo

Klasifikacije na področju ekonomskih statistik

• V letu 2007 so v mednarodnem merilu predvidene večje spremembe klasifikacij dejavnosti.

Namen revizije je posodobiti klasifikacije glede na dejansko gospodarsko stanje ter jih čimbolj uskladiti. Sprememba mednarodne klasifikacije ISIC, evropske NACE, ameriške NAICS in slovenske SKD7 bo imela daljnosežne posledice na razvrščanje podjetij, izkazovanje podatkov, primerljivost časovnih vrst podatkov itd. SKD se namreč vsebinsko in strukturno skoraj povsem ujema z NACE Rev. 1.1, dodano pa je še peto mesto v šifri za delitev razredov v nacionalne podrazrede.

• Ministrstvo za finance je v letu 2004 dopolnilo Ekonomsko klasifikacijo javnofinančnih prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb, zadolževanja in odplačil dolga z novimi skupinami kontov za izkazovanje tokov v odnosu do Evropske unije in pripravilo popravke in dopolnitve kontov na podlagi novo sprejete davčne zakonodaje. Poleg tega se dopolnjuje programska klasifikacija izdatkov državnega proračuna in pripravlja programska klasifikacija tudi za lokalno raven države.

Klasifikacije na področju socialnih statistik

V letu 2004 se je nadaljevalo delo pri pripravi predloga Uredbe o standardni klasifikaciji izobraževanja. Pri pripravi predloga sodeluje SURS z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport (zdaj Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za visoko šolstvo in znanost). V delovnem programu Vlade RS za leto 2005 je sprejem klasifikacije načrtovan v zadnjem četrtletju 2005. Sicer pa je SURS statistična raziskovanja, izkazovanja in posredovanja mednarodno primerljivih podatkov s področja izobraževanja izvajal s pomočjo delno posodobljenih šifrantov in prevajalnikov za opredeljevanje ravni in vrste dosežene javnoveljavne izobrazbe.

7 SKD – Standardna klasifikacija dejavnosti.



13

V letu 2004 je SURS sodeloval z različnimi uporabniki Standardne klasifikacije poklicev, dajal metodološka pojasnila, tekoče razreševal nejasne primere razvrščanja dela v poklice, sprejemal pobude za spremembe ter dopolnitve in se s predlagatelji dogovarjal o možnih rešitvah. Komisija za spremembe, dopolnitve in razlago SKP‐ja je v oktobru ugotovila, da bi bilo smotrno začeti priprave na posodobitev SKP‐ja. Začetek intenzivnejšega dela na teh nalogah je bil, skladno z razpoložljivimi viri SURS‐a, prestavljen na leto 2005.

Standardna klasifikacija teritorialnih enot

Standardna klasifikacija teritorialnih enot je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju podatkov o teritorialni razdelitvi Slovenije. Klasifikacija je bila na predlog SURS‐a sprejeta leta 2000 in objavljena v 28. številki Uradnega lista RS. Politično se odbor regij EU‐ja zavzema za decentralizacijo in čim večjo regionalizacijo in iz tega izhajajočo demokratizacijo. To bi Slovenija lahko izkoristila za uvedbo treh regij in si tako zagotovila finančna sredstva EU‐ja, s čimer bi lahko dosegla uravnoteženo medregijsko izravnavo. V tem primeru bo SURS predlagal spremembo SKTE‐ja. Posledice bodo pri načinu zbiranja podatkov – prehod na polna zajetja namesto anket. Pri delitvi Slovenije na več regij na ravni SKTE 2 bi to pomenilo zvišanje stroškov raziskovanj od 75 milijonov do 185 milijonov tolarjev, odvisno od števila regij.

SURS aktivno sodeluje pri pripravi aneksa k evropski uredbi o skupni klasifikaciji teritorialnih enot za statistiko, imenovani NUTS (glej poglavje V tega poročila Medpodročne statistike, v katerem so podrobneje predstavljena regionalizacija in pogajanja za teritorialno členitev Slovenije na NUTS 2).

Kombinirana nomenklatura za statistiko zunanje trgovine

Kombinirana nomenklatura (KN) je podrobna klasifikacija blaga oz. proizvodov (več kot 10.000 različnih postavk na 8‐mestni ravni šifrske oznake), ki sočasno zadovoljuje zahteve carinske tarife, zunanjetrgovinske statistike ter trgovinske, kmetijske in drugih politik, ki se nanašajo na izvoz ali uvoz blaga. KN temelji na mednarodnem Harmoniziranem sistemu nazivov in šifriranja blaga (HS). Skrbnik KN‐ja je Evropska komisija, v Sloveniji pa Ministrstvo za gospodarstvo. Posodobi se enkrat letno.

Uporabniku prijazen DOSTOP do statističnih podatkov in informacij

Enak dostop do rezultatov statističnih raziskovanj, dostop na internetu, strokovnost in preglednost metodoloških rešitev ter prijaznost do uporabnikov so pomembni cilji, ki jim je SURS skupaj s pooblaščenimi izvajalci statističnih raziskovanj sledil v letu 2004.

Prav pri storitvah za uporabnike je še veliko možnosti za izboljšave. Te se nanašajo tako na hitrost in preglednost ter prijaznost dostopanja do podatkov, predvsem prek spletne strani, kot tudi na vsebino podatkov in metodoloških pojasnil. Poseben izziv bo v naslednjih letih predstavljalo objavljanje podatkov pooblaščenih izvajalcev statističnih raziskovanj ter predstavitev podatkov nekaterih resornih statistik. SURS ima lahko po zgledu nekaterih razvitih statističnih uradov, kot sta avstralski ali novozelandski, povezovalno vlogo in skupaj s statističnimi sosveti tudi izbere in kakovostno podpre določena izkazovanja podatkov. Spletna stran

Spletna stran SURS‐a postaja iz leta v leto pomembnejši način za posredovanje statističnih podatkov in informacij uporabnikom, tako strokovni javnosti kot laični. V januarju 2004 je dobila novo podobo, s katero je bila olajšana pot do podatkov med letom čez milijon obiskovalcem.

• Spletne strani SURS‐a je v letu 2004 obiskalo čez milijon oseb, kar je v povprečju 2743

obiskovalcev na dan. • Vsak obiskovalec si je v povprečju ogledal 11 strani. • Največ ogledov je bilo v juliju in novembru, mesečno pa okrog petega dne v mesecu. • Največ obiskovalcev je dostopilo do spletnih strani SURS‐a prek spletnih iskalnikov: Najdi.si,

Google.com in Racunovodja.com.

Posodabljanje in vzdrževanje spletnega mesta se bo nadaljevalo tudi v letu 2005. Da bi spletno stran čim bolj prilagodili potrebam uporabnikov, bo jeseni 2005 izvedena tudi posebna spletna anketa, namenjena obiskovalcem spletne strani.

Nova podatkovna baza SI‐STAT

Dinamični dostop do podatkovnih baz prek spleta omogoča uporabnikom, da pridobivajo statistične podatke in informacije 24 ur na dan, tudi zunaj delovnega časa SURS‐a, zato je SURS v letu 2004 vzpostavil novo podatkovno bazo SI‐STAT, ki uporabniku omogoča sodoben način priprave in izvoza podatkov za izbrana statistična področja.



14

V letu 2004 je bila baza dopolnjena za 20 ožjih vsebinskih področij – skupno 130 različnih tabel, v slovenski in angleški različici. V letu 2005 bo dopolnjena z rezultati za večino področij statističnih raziskovanj.

Banka statističnih podatkov in nov vmesni strežnik

Banka statističnih podatkov, ki deluje že 30 let, vsebuje približno 2,1 milijarde statističnih podatkov v približno 300 standardnih tabelah iz različnih vsebinskih področij. Nov vmesni strežnik, postavljen v letu 2004, omogoča zanesljivejše povezave in hitrejši dostop ter nove funkcije (npr. grafični prikazi, izbira in tisk delnih tabel ipd.) in rešitve za poenostavitev iskanja statističnih podatkov tudi za posebne skupine prebivalstva, kot so slabovidni in invalidi.

Brezplačen dostop do elektronskih publikacij – novost v letu 2004

V letu 2004 se je zmanjšal obseg tiskanih publikacij, vendar se je ob tem povečalo število objav publikacij v elektronski obliki, ki so uporabnikom dostopne brezplačno in so tudi boljše kakovosti. SURS bo v letu 2005, da bi poenotil postopek objave statističnih informacij in skrajšal čas od priprave podatkov do objave, nadaljeval posodabljanje priprave statističnih publikacij in uvajanje tehnologije za digitalni tisk.

• V letu 2004 je SURS izdal skoraj 700 številk (ni primerljivo z metodologijo COBISS) v prek 10 vrstah publikacij v obsegu čez 10.000 strani.

• Največ naslovov je bilo izdanih v okviru izdaj Statistične informacije (385 naslovov) in Prva statistična objava (222 naslovov), ki so brezplačno na voljo tudi na spletni strani SURS‐a.

Statistični urad RS – na ZNANJU temelječa institucija

Uspešno sodelovanje SURS‐a s stroko, znanstvenoraziskovalnim okoljem in tudi z mediji pomembno vpliva na izboljšanje statistične pismenosti in uporabniške kulture. Izobraževanje študentov poteka s sodelovanjem s fakultetami (npr. Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Biotehniška fakulteta, Filozofska

fakulteta) in s srednjimi šolami. Od leta 2002 poteka univerzitetni podiplomski študij Statistika. SURS je sodeloval pri oblikovanju študijskega programa in pri vpeljavi posebnega modula uradna statistika, ki je namenjen tako izobraževanju zaposlenih na SURS‐u kot tudi zunanjemu okolju. Izobraževanje statistikov

V letu 2004 je SURS na področju izobraževanje sledil ciljem, zastavljenim v Srednjeročnem programu statističnih raziskovanj 2003–2007. Uslužbenci SURS‐a so se v okviru sheme internega izobraževanja usposabljali na različnih področjih: statistično, informacijsko‐tehnološko in upravljavsko. Pri slednjem je bila ciljna populacija srednji in visoki menedžment za pridobivanje znanja za boljše upravljanje in večjo kakovost dela na SURS‐u.

SURS je del izobraževanja za statistike organiziral tudi ob pomoči donacijskih sredstev (Phare Multi‐Beneficiary) in na ta način v Ljubljani organiziral nekaj tečajev s statistično vsebino8, kamor so bili poleg uslužbencev SURS‐a povabljeni tudi predstavniki pooblaščenih izvajalcev v okviru sistema državne statistike. Tečaji so bili zelo dobro sprejeti tako na SURS‐u kot tudi v drugih institucijah.

Izobraževanje uporabnikov podatkov in dajalcev podatkov

V statističnih sosvetih, ki delujejo na posameznih področjih državne statistike, je vključenih čez 400 zunanjih članov, ki vsebinsko vplivajo na delo državne statistike. Obenem se člani seznanjajo s povezljivostjo posameznih vsebin, z metodološkimi postopki, s statističnim pristopom do posameznih vsebin in s tem izboljšujejo svojo statistično pismenost – pravilno iskanje podatkov, razumevanje in pravilno interpretiranje.

V sklopu priprav na vzpostavitev sistema Intrastat je SURS v sodelovanju s Carinsko upravo RS in organizacijsko podporo Gospodarske zbornice Slovenije izvajal seminarje za poročevalske enote, na katerih je bil udeležencem podrobneje predstavljen način delovanja sistema Intrastat in dana natančna navodila za izpolnjevanje zlasti elektronskega obrazca za Intrastat, saj želi SURS delež poročevalskih enot, ki poročajo podatke po elektronski poti, v prihodnje še povečati.

8 Ang. In country training course.



15

II. DEMOGRAFSKE IN SOCIALNE STATISTIKE V letu 2004 so bile kot posledica dolgotrajnega upadanje števila rojstev in podaljševanja življenjske dobe v središču pozornosti tako strokovne kot tudi politične in laične javnosti spreminjajoče se demografske značilnosti prebivalstva. Globalizacijski vpliv na trgu dela je povzročil, da določen del prebivalstva s pridobljenimi znanji ni več konkurenčen, ob vsem tem se posledično povečuje tudi pritisk na socialno državo, saj naraščajo problemi ogroženih skupin.

Zaradi spremljanja statističnih pojavov na navedenih področjih je državna statistika v letu 2004 posebno pozornost namenila razvoju novih metod in orodij za zagotavljanje podatkovnih virov, ki temeljijo na mednarodnih standardih in so usklajeni z mednarodnimi institucijami.9

PREBIVALSTVO

Med rednimi nalogami v letu 2004 je SURS največ pozornosti namenil zagotavljanju podatkov iz Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji 2002 (Popis 2002) tako z vidika prebivalstvenih statistik kot tudi z vidika spremljanja stanja na področju stavb in stanovanj ter stanovanjskih pogojev v

povezavi z drugimi vidiki življenjske ravni prebivalstva ter prikaz rezultatov po različnih teritorialnih ravneh.

Popisi prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj

V letu 2004 so se že začele mednarodne aktivnosti, pri katerih sodeluje tudi SURS, povezane s pripravo mednarodnih priporočil za izvedbo popisa okrog leta 2010. SURS načrtuje izvedbo naslednjega popisa le iz administrativnih virov, pogoj za to pa so urejene in povezane evidence, ki bodo služile kot vir podatkov. Predvsem na področju nepremičninskih evidenc je nujno, da se nadaljujejo prizadevanja za nastavitve ustreznih virov, ki bodo še pravočasno omogočili nadomestitev tradicionalnega popisa.

Po končnih podatkih Popisa 2002 je v Sloveniji živelo 1.964.036 prebivalcev. Od Popisa 1991 se je število povečalo za 2,6 % (SURS, Popis 2002).

Baza rojstnih imen na spletni strani

Na spletni strani SURS‐a je bila med vsebinskimi novostmi najbolje sprejeta interaktivna baza rojstnih imen, s pomočjo katere si je lahko uporabnik ogledal, kako priljubljeno je njegovo ime in kakšna je porazdelitev imena v času in prostoru10. V začetku leta 2005 pa je bila baza dopolnjena še z bazo priimkov in omogoča tudi iskanje kombinacij imena in priimka.

Skoraj 8 % žensk se imenuje Marija, približno 4,7 % moških pa Franc. Marija je bilo najpogostejše ime v obdobju do leta 1970, Franc do leta 1960. V obdobju po letu 1991 ime Marija po pogostnosti najdemo na 92. mestu, ime Franc pa šele na 193., kar kaže na spremembe dodeljevanja imen. V zadnjih letih se najpogosteje pojavljajo kratka imena, med katerimi sta najštevilčnejša Luka in Anja (Vir: SURS, Baza rojstnih imen, 31. 12. 2003).

Projekcije prebivalstva

Priprava novih projekcij ima poseben pomen zlasti zaradi v zadnjih letih zaznanega in tudi v prihodnosti pričakovanega problema staranja prebivalstva Evrope. V okviru Eurostata so se nadaljevale aktivnosti pri izdelavi projekcij prebivalstva držav članic do leta 2050.

TRG DELA – delovno aktivno prebivalstvo, plače in stroški dela

Za merjenje uspešnosti nacionalne strategije razvoja trga dela, zaposlovanja in reševanja brezposelnosti je državna statistika načrtovalcem politik v letu 2004 redno zagotavljala podatke o plačah, stroških dela in aktivnem prebivalstvu iz anket gospodinjstev, raziskovanj v podjetjih in z uporabo obstoječih administrativnih

in statističnih podatkov. SURS je v letu 2004 pospešeno razvijal metodologijo in postopke, pri katerih bodo za število zaposlenih oseb uporabljeni izključno podatki Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva. Delovno aktivno prebivalstvo

Spremljanje delovno (ne)aktivnega prebivalstva izvaja Statistični urad RS z Zavodom RS za

9 Poleg Eurostata tudi ILO, UN, ECE, UNDP, OECD, ENESCO, WB, IMF ter drugi. 10 Glej http://www.stat.si/imena.asp .



16

zaposlovanje, ki je pooblaščeni izvajalec statističnih raziskovanj. Zavod je poleg posredovanja podatkov iz evidenc, ki jih je sporočal SURS‐u ter drugim uporabnikom, v letu 2004 izvedel Anketo o letnih potrebah po delavcih in pripravnikih, medtem ko je SURS dodatno zagotavljal podatke o gibanju aktivnega prebivalstva in stopnji registrirane brezposelnosti tudi na najnižjih ravneh, ki jih z Anketo o delovni sili zaradi vzorčne raziskave ne more. Za leto 2004 so bili pripravljeni tudi prvi izračuni statistike prostih delovnih mest.

Stroški dela

Podatek o urah se lahko izkazuje kot samostojen kazalnik, ki dodatno pojasnjuje dogajanje v ekonomiji in na trgu dela, ali pa v izvedenih statistikah, kamor sodi produktivnost ali strošek dela na uro. Podatek o urah se uporablja pri izračunavanju stroškov dela na opravljeno uro in za zagotavljanje uredbe o kratkoročnih kazalnikih. V letu 2004 je SURS razvijal metode in izdelavo postopkov za statistiko dejansko opravljenih ur z uporabo obstoječih virov, iz mesečnega števila plačanih ur iz ZAP/M in četrtletnega podatka o dejansko opravljenih urah iz Ankete o delovni sili.

Januarja 2005 je bilo v Sloveniji 805.637 delovno aktivnih prebivalcev. Njihovo število se je glede na december 2004 povečalo za 0,1 %, glede na januar 2004 pa je ostalo nespremenjeno. (SURS, Aktivno prebivalstvo, januar 2005 – Prva objava).

Oblika in dolžina delovnega časa

S podatki ad hoc modela, izvedenega v letu 2004, o obliki in dolžini delovnega časa so bili zagotovljeni tudi mednarodno primerljivi podatki o organizaciji dela med državami EU‐ja. Zbrani podatki kažejo fleksibilnost delovnega časa glede na usklajevanje potreb: delojemalcev in delodajalcev.

Fleksibilnost trga delovne sile

V letu 2004 je SURS v okviru Ankete o mnenju potrošnikov izvedel anketo o fleksibilnosti trga delovne sile. Ta harmonizirana evropska anketa se izvaja na štiri do pet let, njeno vsebino pa predpisuje Evropska komisija11.

S podatki o višini in gibanju mesečnih povprečnih bruto in neto plač SURS zagotavlja načrtovalcem politik, partnerjem pri kolektivnih pogajanjih ter drugim domačim in tujim strokovnjakom podatkovno podporo za učinkovito vodenje politike plač in za računanje različnih socialnih transferov in pokojnin.

Za november in december so bila v letu 2004 dodatno izkazana tudi izplačila trinajstih plač. Uporabnikom so bili v letu 2004 dvakrat letno, za mesec marec in september dostopni tudi podatki o številu zaposlenih oseb po višini bruto plač. Od leta 2005 pa se bodo podatki za zaposlene osebe po velikosti plače zbirali le enkrat letno. Racionalizacija zbiranja podatkov o plačah

Analize zbiranja podatkov o plačah so pokazale, da več institucij v Sloveniji zbira podobne in v nekaterih primerih enake podatke. V letu 2004 sta SURS in AJPES pripravila konkretne organizacijske, vsebinske in pravne rešitve za racionalizacijo na tem področju. Na osnovi rezultatov analize se je predlagala rešitev v skupnem dogovoru med institucijama o oblikovanju enotnega obrazca, ki bi vseboval vse elemente oz. podatke, ki so za posamezno institucijo pomembni.

Z novim načinom mesečnega zbiranja podatkov o izplačanih plačah bodo podjetja zelo razbremenjena: podatke, večinoma na elektronski način, bo zbiral AJPES, Statistični urad bo še naprej odgovoren za metodologijo, izkazovanje in kakovost podatkov.

Plače in stroški dela V letu 2004 je SURS celo leto na vzorcu zajemal podatke o plačah tudi v zasebnih podjetjih z manj kot tremi zaposlenimi osebami in pri samostojnih podjetnikih posameznikih. Na ta način je skušal ugotoviti vpliv te populacije na gibanje mesečnih povprečnih plač v Sloveniji.

Poleg plač in ostalih prejemkov iz dela, ki so le ena od sestavin stroškov dela, ki jih ima delodajalec s svojimi zaposlenimi osebami, pa meri SURS še druge stroške dela12. V letu 2004 so bili prvič objavljeni četrtletni indeksi stroškov dela, in sicer od 1. četrtletja 1996 dalje. V bodoče bo objavljanje indeksa stroškov dela potekalo redno, približno 70 dni po koncu referenčnega obdobja. Za vmesna leta (leta, ko se anketa o stroških dela ne izvaja) SURS pripravlja letne ocene na osnovi obstoječih statističnih in administrativnih podatkov. Nazadnje so bili objavljeni podatki za leto 2003.

11 Vprašanja se osredotočajo na različne dolžine delovnega časa, pogostost nočnega dela, nadurnega dela, dela v izmenah ter ob praznikih, pripravljenost zaposlenih za delo v različnih pogojih ter ob različnih načinih plačila ter vprašanja o pretekli brezposelnosti ter o izobraževanju. 12 Drugi stroški dela: delodajalčevi prispevki za socialno varnost, stroški izobraževanja ter drugi stroški dela in davki, povezani s plačami.



17

Začetno in nadaljnje IZOBRAŽEVANJE in USPOSABLJANJE

Področje izobraževanja in usposabljanja pridobiva v zadnjih letih ob zastavljenih političnih in gospodarskih ciljih tako na ravni države kot EU‐ja strateški pomen. V letu 2004 je SURS v sodelovanju z drugimi institucijami z rednimi raziskovanji zbral podatke o predšolski vzgoji, formalnem stopenjskem izobraževanju mladine13 in

odraslih na vseh ravneh formalnega sodelovanja ter nadaljnje izobraževanje. Izdatki za izobraževanje

Med nove razvojne naloge, ki so povezane s pravnim redom Evropskih skupnosti, se uvršča izračun izdatkov za izobraževanje po virih sredstev in vrsti porabe v skladu z mednarodno metodologijo. V letu 2004 so bile izračunane prve ocene o javnih, zasebnih in mednarodnih izdatkih.

Mobilnost študentov

Zaradi potreb EU‐ja po spremljanju študentske mobilnosti je bil dopolnjen vpisni list za študente višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov v študijskem letu 2004/05.

V študijskem letu 2004/05 je po prvih podatkih (stanje 15. 10. 2004) vpisanih na visokošolski dodiplomski študij 89.272 študentov (vključno z absolventi), kar je za 2,4 % več kot v preteklem študijskem letu. Na višješolski strokovni študij je v tem študijskem letu vpisanih 13.451 študentov ali za 21,2 % več kot leto prej. (Vir: SURS, Statistične informacije, 31. 12. 2004).

Vseživljenjsko učenje

V letu 2004 so bili objavljeni rezultati o vseživljenjskem učenju14, ki je omogočilo pridobitev mednarodno primerljivih podatkov o vključenosti prebivalstva v različne oblike formalnega in neformalnega izobraževanja in prvič podatke o vključenosti v neformalno (priložnostno) učenje, v povezavi z socialnoekonomskimi značilnostmi prebivalstva.

V letu 2004 so na ravni EU‐ja že potekale priprave na izvajanje mednarodno poenotene ankete o izobraževanju odraslih. Izvedba pilotne ankete v Sloveniji je predvidena za leto 2006, na podlagi rezultatov pa bo v letu 2007 izvedena glavna anketa. Poleg tega so potekale priprave na izvajanje tretjega mednarodno poenotenega petletnega raziskovanja o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih z izvedbo pilotnih raziskav v letu 2005 in glavnega raziskovanja v letu 2006.

KULTURA

V sodelovanju z Ministrstvom za kulturo so potekale aktivnosti, povezane s pripravo revizije statistike kulture. Od leta 2005 je predvideno zbiranje kratkoročnih kazalnikov na letni ravni in strukturnih kazalnikov za daljše časovno obdobje, pri čemer bo zelo pomemben razvoj resornih statistik na področju kulture, ki bo pomenil

bistveno spremembo v državnem sistemu statističnega spremljanja kulture.

ZDRAVJE – zdravstveno stanje in varstvo

Povpraševanje po zdravstvenih storitvah se povečuje ob hkratnem zmanjševanju deleža prebivalstva, ki v aktivni delovni dobi prispeva v javno zdravstveno blagajno. Ti problemi zahtevajo prilagajanje oz. reformiraje zdravstvenih sistemov na nove razmere. Zdravstvena politika in analitiki potrebujejo ustrezne statistike, še

posebej mednarodno primerljive podatke o financiranju in izdatkih za zdravstvo, zato je državna statistika v letu 2004 že začela pripravljati metodološke osnove, namenjene spremljanju nacionalnih zdravstvenih računov. Pripravljavci teh računov pričakujejo, da bodo imeli težave pri zbiranju podatkov, pri povezovanju podatkov iz različnih administrativnih baz in s področij, za katera ni nikakršnih podatkov. Za optimalni pristop k nadaljnjemu razvoju zdravstvene statistike je bil v letu 2004 ustanovljen Sosvet za zdravje, ki združuje strokovnjake različnih institucij. Z njihovo pomočjo bo dosežen napredek pri spremljanju zdravstvenih računov, poklicnih boleznih, nesrečah pri delu, varni hrani, prehrambnih navadah prebivalstva in drugih pomembnih področjih zdravja prebivalstva.

ŽIVLJENJSKA RAVEN – dohodek, revščina in socialna vključenost

V okviru statistike življenjske ravni zbira SURS podatke predvsem na podlagi različnih anket v gospodinjstvih

13 O. p. – Vključno z mladino s posebnimi potrebami. 14 V 2. četrtletju 2003 je bil v okviru Ankete o delovni sili izveden mednarodno usklajen ad hoc modul vprašanj o vseživljenjskem učenju.



18

in jih uporablja za izračun raznovrstnih kazalnikov. Analiza revščine

Na podatkih Ankete o porabi v gospodinjstvih, kjer se zbirajo podatki o strukturi porabe in dohodkov v gospodinjstvih, stanovanjskih pogojih, trajnih potrošnih dobrinah ter nekaterih drugih elementih življenjske ravni, še vedno temelji tudi analiza revščine slovenskih gospodinjstev. V letu 2004 je SURS izračunal kazalnike na podlagi dohodkov in mediane, kot narekujejo priporočila Eurostata, in jih nadgradil s kazalniki po spolu in starosti: stopnja tveganja revščine glede na stanovanjsko razmerje, razpršenost okrog praga tveganja revščine, stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji, relativna vrzel tveganja revščine. Na seznam kazalnikov so bile dodane še nekatere kategorije pri statusu aktivnosti in tipu gospodinjstva.

Zaradi pomanjkanja longitudinalnih podatkov SURS zaenkrat še ne more izračunati stopnje dolgotrajne revščine. Ta kazalnik se bo začel izračunavati po uvedbi panelne ankete o življenjskih pogojih, ko bo imel SURS časovno vrsto podatkov več zaporednih let.

Stopnja tveganja revščine se je v obdobju od leta 1997 do leta 2002 zmanjšala za približno 2 odstotni točki in je tako v letu 2002 znašala 11,9 %; če poleg denarnega dohodka upoštevamo tudi dohodek v naravi, pa je znašala 9,9 %. (Vir: SURS, Kazalniki socialne povezanosti, 1997–2002 – Prva objava)

Anketa o življenjskih pogojih

V naslednjih letih bo referenčen vir za izračunavanje kazalnikov socialne povezanosti postala Anketa o življenjskih pogojih oz. EU‐SILC, kot jo poimenujemo krajše15.

Panelno raziskovanje bo omogočilo spremljanje posameznikov skozi čas (4 leta). Anketa zajema različne vidike življenjske ravni prebivalstva – dohodke, stanovanjske pogoje, zdravje, aktivnost in izobrazbo. Omogočila bo izračun vrste denarnih in nedenarnih kazalnikov revščine in socialne vključenosti. Za pridobitev končnih rezultatov bomo povezali statistične in administrativne vire.

Ta anketa je na SURS‐u eden večjih projektov zadnjih let, saj je zahtevna tako z metodološkega kot organizacijskega vidika. Redno jo bo začel izvajati februarja 2005.

SOCIALNA ZAŠČITA – statistika socialnega varstva, pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Socialna zaščita je celovit sistem, znotraj katerega so posamezniki zavarovani pred izgubo dohodka zaradi bolezni, starosti, smrti hranitelja družine in brezposelnosti, zagotovljeno jim je zdravstveno varstvo, olajšana vzgoja otrok, zagotovljena osnovna eksistenca in predvideni ukrepi za druge primere socialne izključenosti. Za

državo predstavlja zagotavljanje socialne zaščite pomembne izdatke za različne denarne in nedenarne pravice ter druge ukrepe, kot so pokojnine, nadomestila, socialnovarstvene dajatve, zdravstveno varstvo itd. V Sloveniji se socialna zaščita zagotavlja z različnimi programi, ki pokrivajo različna tveganja.

SURS zbira, pripravlja in objavlja podatke o prihodkih in odhodkih programov socialne zaščite po metodologiji evropskega sistema statistike socialne zaščite (ESSPROS) ter izboljšuje popolnost zajema in kakovosti teh podatkov. Statistika socialnega varstva

SURS je v letu 2004 predvidoma zadnjič izvedel raziskovanje o uporabnikih socialno‐ varstvenih storitev in denarnih dajatev centrov za socialno delo. V letu 2005 (za leto 2004) bodo podatke iz raziskovanja, v dogovoru z MDDSZ‐jem, nadomestili podatki iz baze socialnega varstva, ki jo vodi Inštitut za socialno varstvo.

Največ otrok in mladostnikov, ki so bili v letu 2003 uporabniki socialnovarstvenih storitev in denarne socialne pomoči, je bilo iz materialno ogroženih družin (52,0 %). To velja tudi za odrasle (73,0 %). (Vir: SURS, Statistične informacije, Centri za socialno delo, podjetja za strokovno usposabljanje in zaposlovanje invalidov, 31. 12. 2003)

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Razlog za spremembe na področju spremljanja invalidskega zavarovanja je nova definicija invalidnosti, ki vpliva na spremembe pri odmerah pravic do denarnih nadomestil delovnim invalidom. Zaradi tega so se v poslovne in statistične namene vzpostavile nove evidence, ki se nadgrajujejo, zlasti v povezavi z novim zakonom, sprejetim v letu 2004, o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, katerega cilj je povečati zaposljivost invalidov. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je v letu 2004 aktivno sodeloval kot

15 EU‐SILC – EU Statistics on Income and Living Conditions.



19

dajalec podatkov v medinstitucionalni delovni skupini za zagotavljanje statističnih podatkov o invalidih v Sloveniji, ki jo je organiziral SURS.

DRUGE SOCIALNE STATISTIKE – statistika spolov, invalidov, kriminalitete

Statistika spolov

V letu 2004 je SURS začel oblikovati idejne zasnove za svojo spletno stran v smislu prikazovanja statistike po spolu. SURS na tem področju sodeluje z vrsto ministrstev in drugih institucij, ki oblikujejo in uporabljajo podatke po spolu.

V šolskem letu 2003/2004 je bilo na dodiplomski in podiplomski študij vpisanih 59.367 žensk ali 56,9 % vseh vpisanih študentov, in vsaka druga se je vpisala na študij družbenih, poslovnih ved oz. prava. Leta 2003 je diplomiralo 8.494 žensk, to je 61 % vseh diplomantov, in dobili smo 152 doktoric znanosti, kar je bilo 41,4 % vseh, ki so leta 2003 doktorirali. Med srednješolskimi učitelji je bilo leta 2002 64,4 % žensk, med višješolskimi in visokošolskimi predavatelji pa je bila le vsaka 3. ženska. (SURS, Ženske v Sloveniji: izbrani statistični podatki)

Statistika invalidov

Na področju statistike invalidov je SURS sodeloval z različnimi institucijami ter skupaj z njimi obravnaval to področje z vidika obstoječih podatkovnih virov, s katerimi bi lahko pokrival potrebe po podatkih, načinih pridobitve drugih potrebnih podatkov, enotnem registru invalidov ter mednarodni klasifikaciji invalidnosti in zdravja.

Statistika kriminalitete

V letu 2004 je SURS izvedel vsa raziskovanja s področja statistike pravosodja, načrtovana v programu statističnih raziskovanj, s katerimi so bili zbrani podatki o mladoletnih in polnoletnih osebah ter o pravnih osebah od zaključka postopka in predhodnega postopka po kazenski ovadbi na tožilstvih do pravnomočnega zaključka postopka na sodiščih, po vrstah kaznivih dejanj. Aktivnosti na mednarodni ravni bodo zahtevale tudi izboljšanje in usklajevanje različnih administrativnih evidenc na nacionalni ravni ter njihovo prilagajanje mednarodnim zahtevam. Pri tem bo imel pomembno vlogo tudi projekt, katerega nosilec je Policija, z nazivom: Izdelava metodologije evidentiranja kriminalitete od odkritja do pravnomočne sodbe in povezava evidenc policije, tožilstev sodišč in zaporov v okviru nacionalne strategije boja proti gospodarski kriminaliteti.

V letu 2003 je bilo obsojenih 6769 polnoletnih oseb, ali za 11,5 % manj kot v letu 2002. Izrečene so jim bile različne glavne kazenske sankcije, najpogosteje zaporna kazen (95,7 %); med temi je bilo 76,7 % pogojnih obsodb. Denarne kazni so bile izrečene 150 osebam; med temi je bilo 17,3 % pogojnih obsodb.

Razvoj podatkovne BAZE SOCIALNIH STATISTIK

V letu 2004 je SURS začel pripravljati večnamensko podatkovno bazo socialnih statistik, ki bo sestavljena iz večjega števila podatkovnih baz različnih vsebinskih področij: prebivalstva, delovne aktivnosti, stanovanj, prejemkov, potrošnih dobrin, zdravja ipd. Uporabljeni bodo primarni in sekundarni viri podatkov, med katerimi so najpomembnejši:

• Centralni register prebivalstva – Ministrstvo za notranje zadeve; • Popis 2002, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, podatki Ankete o delovni sili, Ankete o porabi

gospodinjstev, Ankete o življenjskih pogojih – Statističnega urada RS; • Register brezposelnih oseb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje; • Baza o vpisu študentov v višje in visoke šole, evidence univerz in statistična raziskovanja o diplomantih višjih in

visokih šol, magistrih, doktorjih znanosti, štipendistih Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in šport; • Poslovni register prebivalstva Agencije RS za javnopravne evidence in storitve; • Evidence Klirinško‐depotne družbe; • Podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; • Razni podatki Ministrstva za delo družino in socialne zadeve.



20

III.GOSPODARSKE STATISTIKE Za Slovenijo je leto 2004 pomenilo predvsem polnopravno članstvo v EU‐ju in pripravo na vstop v območje evra (ERM 2). Slovenija je 1. maja 2004 postala članica EU‐ja, njena prihodnost pa je postala ena glavnih tem razprav tako na nacionalni kot mednarodni ravni, saj članstvo med ekonomsko in politično povezano skupino evropskih držav pomeni hkrati tudi pridobitev vseh pravic, možnosti in obveznosti, ki jih imajo države članice in njeni državljani. S tem so tudi statistični podatki in informacije slovenske državne statistike postali del statističnega agregata petindvajsetih držav, ki ponazarja položaj Slovenije v EU‐ju. Z vidika gospodarskega in socialnega razvoja je pomembna odločitev Slovenije, da prevzame skupno evropsko valuto do leta 2007, kar na področju monetarne politike pomeni popolni nadzor ECB‐ja. Sposobnost za prevzem bo morala dokazati z izpolnjevanjem konvergenčnih oziroma maastrichtskih kriterijev. Zahteve ECB‐ja, Eurostata in različnih direktoratov Evropske Komisije se povečujejo v smislu skrajševanja rokov objav podatkov in poglabljanja zahtev kakovosti, pravočasnosti in transparentnosti. Zahtevani podatki morajo biti dosledno pripravljeni po metodologiji evropskega sistema računov – ESR 1995, za kar je v odnosu do Evropske komisije in Eurostata odgovoren SURS.

III.1 MAKROEKONOMSKE STATISTIKE Makroekonomske in finančne statistike postajajo v Evropi osnova za odločanje na ravni skupne ekonomske politike. V Sloveniji so nacionalni računi vedno bolj predmet intenzivnega skupnega dela treh institucij: SURS‐a, BS‐ja in MF‐ja. V sprejetem medsebojnem dogovoru o sodelovanju na področju makroekonomskih in finančnih statistik je natančno opredeljena odgovornost posameznega podpisnika.

NACIONALNI RAČUNI – spremljanje računov, ki zajemajo celotno gospodarstvo16

Tako EU kot tudi Slovenija temu področju statistik vseskozi namenjata prednostni položaj. Zavedati se je namreč treba, da je prav na tem področju državna statistika morala v celoti spremeniti koncept, in sicer prehod na Evropski sistem računov (ESR95)17. V letu 2004 je SURS prednostno razvijal tiste naloge, ki so bile

kot prednostne opredeljene v Eurostatovem poročilu o usklajenosti statistike nacionalnih računov z ESR 95 in o tem pred vstopom Slovenije v EU oddal poročilo.

Urejanje časovnih vrst za nazaj do leta 1995 je zakonsko predpisana obveznost. Hkrati je zaradi pridobivanja in urejanja novih virov podatkov potekala revizija že objavljenih podatkov. Dokončanje revizije BDP‐ja 1995–2002 in celovite letne ocene BDP‐ja za 2003

V rednem delu na nacionalnih računih je bila v začetku leta dokončana glavna revizija BDP‐ja za celotno obdobje 1995–2002 po proizvodni, dohodkovni in izdatkovni metodi v tekočih cenah ter v stalnih cenah 1995 (za obdobje 1995–2000) in v stalnih cenah 2000 (za obdobje 2000–2002). Prav tako je bila v avgustu dokončana prva celovita letna ocena BDP‐ja 2003, ki se v skladu s standardi EU‐ja pošilja Eurostatu v septembru.

Bruto domači proizvod se je v letu 2004 (po prvi oceni) realno povečal za 4,6 %, kar je najvišja gospodarska rast po letu 1999. Na visoko rast je vplivalo tudi pet delovnih dni več kot v letu 2003, kar je k rasti BDP‐ja prineslo 0,5 % (Vir: SURS, Bruto domači proizvod, 4. četrtletje 2004 – Prva objava).

Sredi leta so bile objavljene tabele ponudbe in povpraševanja ter simetrična input‐output tabela za leto 2001, ki so sestavni del nacionalnih računov. Tabele v sistemu nacionalnih računov pomenijo podrobnejšo razdelitev računa proizvodov in storitev, računa proizvodnje ter računa oblikovanja dohodkov. Tabele, ki se uporabljajo za analitične in

16 Nacionalne račune lahko z vidika časovnega obdobja, ki ga zajemajo, razdelimo na letne in četrtletne račune. Z vidika enot, ki jih zajemajo, jih lahko razdelimo na račune celotnega gospodarstva in sektorske račune, ki se nanašajo na posamezne sektorje gospodarstva (nefinančne in finančne korporacije, državo, neprofitne organizacije, gospodinjstva, tujina). Z vidika tokov, ki jih zajemajo, jih lahko razdelimo na nefinančne in finančne račune. Del sistema so tudi input‐output tabele, ki podrobneje razčlenjujejo transakcije po dejavnostih in proizvodih. 17 Metodologijo dela na področju nacionalnih računov določajo mednarodni standardi, ki zagotavljajo mednarodno primerljivost izračunanih podatkov. V svetovnem merilu je to SNA 93 (ang. »System of National Accounts«; Sistem nacionalnih računov). V evropskem merilu pa je to ESA 95 (ang. »European System of Accounts«; Evropski sistem računov), ki je obvezen standard za države članice EU‐ja in s tem tudi za Slovenijo. Določa vsebino ter roke za izdelavo in posredovanje podatkov nacionalnih računov Eurostatu.



21

statistične namene, prikazujejo strukturo proizvodnje, proizvodnih stroškov in dohodke, ustvarjene v proizvodnem procesu, tokove proizvodov in storitev, proizvedenih v okviru domačega gospodarstva, ter tokove proizvodov in storitev s tujino. Podatki o davkih in prispevkih za socialno varnost ter izpeljani kazalniki na podlagi teh podatkov so pomembno analitsko orodje pri proučevanju in zagotavljanju učinkovitega delovanja Ekonomske in monetarne unije. Na letni ravni so bili objavljeni podatki o davkih in socialnih prispevkih po institucionalnih sektorjih države za obdobje od leta 1992. Ti podatki se redno pošiljajo Eurostatu v predpisanih rokih.

Poročilo o DDV‐ju za leto 2002

Ministrstvo za finance, vključno z Davčno upravo RS in SURS‐om so v letu 2004 pripravili prvo redno Poročilo o davku na dodano vrednost, ki bo podlaga za vplačevanje prispevka Slovenije v proračun EU‐ja iz naslova davka na dodano vrednost. Pri pripravi poročila je bilo Ministrstvo za finance kot pooblaščeni izvajalec statističnih raziskovanj odgovorno za finančni del, statistični del pa je v celoti pripravil SURS.

Delo na nefinančnih računih za sektor S.13 Država

Glavno vlogo pri izdelavi nacionalnih računov v Sloveniji ima SURS, predvsem za nefinančne račune. Prednostno razvojno nalogo, namenjeno notifikaciji primanjkljaja in dolga države v skladu z ESR 9518 ter pripravi nefinančnih računov za sektor S.13 Država, je SURS pripravil v sodelovanju z Ministrstvom za finance.

Po podatkih Ministrstva za finance je bil tekoči primanjkljaj sektorja država v letu 2004 1,9 % BDP‐ja, dolg pa 29,4 % BDP‐ja. Napoved primanjkljaja za leto 2005 je prav tako 1,9 %, dolg sektorja država pa je napovedan v višini 30,1 % BDP‐ja (vir: MF, SURS, Poročilo o primanjkljaju in dolgu sektorja država, 2001–2005).

Objava kratkoročnih finančnih podatkov

Hkrati je SURS začel objavljati kratkoročne javnofinančne podatke, v prvem koraku kategorij računov proizvodnje in nekaterih primarnih dohodkov države, kategorije davkov in socialnih prispevkov ter socialnih transferjev v denarju in naravi na četrtletni ravni v 90 dneh po koncu obdobja. Na letni ravni so bili objavljeni podatki o davkih in socialnih prispevkih po institucionalnih sektorjih države za obdobje od 1992. leta. Ti podatki se redno pošiljajo Eurostatu v predpisanih rokih.

V sodelovanju z Banko Slovenije je SURS v letu 2004 pridobil podatke za obračun posrednih finančnih storitev bank za njihovo alokacijo po institucionalnih sektorjih v skladu z ESR 1995 kot podlago za revizijo BDP‐ja v letu 2005 za celotno obdobje od leta 1995.

FINANČNI RAČUNI – računi transakcij in računi stanj

Glavno vlogo pri izdelavi finančnih računov ima Banka Slovenije, ki je v letu 2004 na podlagi podatkov, ki jih prejema od Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, v skladu z metodologijo ESR 95 sestavila prve letne finančne račune Slovenije. V letu 2004 je začela tudi priprave na uvedbo četrtletnega poročanja za statistiko finančnih računov v skladu z zahtevami Uredbe Evropske centralne banke. Sprejem slovenskega navodila za četrtletno poročanje je predviden v prvi polovici, prvo poročanje četrtletnih podatkov pa v drugi polovici leta 2005.

Spremljanje LASTNIH VIROV – bruto nacionalni proizvod in davek na dodano vrednost

Ministrstvo za finance, vključno z Davčno in Carinsko upravo, ter SURS‐om, se od leta 2002 seznanjajo z viri podatkov, metodologijami oziroma načinom spremljanja lastnih virov proračuna EU‐ja s tehnično pomočjo Direktorata za proračun Evropske komisije. Oddelek za sodelovanje s proračunom EU‐ja v okviru Sektorja za proračun na Ministrstvu za finance je na osnovi modela Evropske komisije izpopolnjeval poznavanje metode izračunavanja prispevkov posameznih držav članic v evropski proračun.

18 O. p. – februarja in septembra za obdobje 2000–2003 in napoved 2004.



22

Razvojne naloge, ki se nanašajo na bruto nacionalni dohodek, ter agregate, potrebne za oceno ponderirane stopnje DDV‐ja za izračun usklajene osnove DDV‐ja za potrebe izračuna prispevkov v evropski proračun iz teh dveh virov izvaja SURS v okviru razvoja metodologij nacionalnih računov.

CENE

Storitvene dejavnosti ustvarjajo v današnji sodobni družbi, katere značilnost je tudi tehnološko razvito gospodarstvo, vedno večji prihodek in zaposlujejo vse več ljudi. Hkrati vplivajo na vsakdanje življenje, predvsem v smislu zadovoljevanja njihovih potreb, ki se posledično vedno bolj izraža tudi v indeksu cen

življenjskih potrebščin. Tu se delež storitev opazno povečuje in predstavlja že dobro tretjino potrošne košarice. Redne letne revizije indeksov cen

V letu 2004 je SURS na področju statistike cen poleg rednega zagotavljanja podatkov opravil tudi redne letne revizije indeksa cen življenjskih potrebščin19, harmoniziranega indeksa cen20 in indeksa cen na drobno21. Revizije pri vseh treh indeksih22 so obsegale posodobitev seznama prodajnih mest ter seznama ("košarice") proizvodov in storitev za opazovanje cen, pripravo novih uteži ter spremembo razporeditve časa zbiranja cen. SURS je podatke o cenah za izračun paritet kupnih moči23 zagotavljal v skladu s postavljenimi roki.

Cene storitev pri proizvajalcih

Dopolnitve uredbe o kratkoročnih statističnih kazalnikih uvajajo obveznost postavitve metodologije in zagotavljanja proizvajalčevih cen storitev za številne in raznovrstne storitvene dejavnosti. Največji problem pri izpolnitvi omenjene naloge, ki jo je SURS začel izvajati konec leta 2004, so nerealne časovne zahteve same uredbe, saj naj bi prvo referenčno in najpoznejše bazno leto predstavljalo leto 2006. Kompleksnost in težavnost spremljanja cen storitev nasploh ter pomanjkanje kadra z ustreznimi izkušnjami pa prav tako predstavljajo določene ovire.

Glede zagotavljanja potrebnih in ustreznih indeksov cen, ki sodijo med pomembne kratkoročne statistične kazalnike, bo predvsem zaradi dopolnitev navedene uredbe, ki so osredotočene predvsem na statistiko cen, treba pripraviti celovit program in možnosti razvoja teh statistik.

Razvoj kazalnikov ekonomske GLOBALIZACIJE

Vse večja vpetost nacionalnih ekonomij v svetovne globalizacijske tokove postavlja pred statistike nove zahteve o ustreznejšem merjenju gospodarskih aktivnosti v teh spremenjenih pogojih.

Statistično spremljanje ekonomske globalizacije je večrazsežnostno in vključuje različna statistična področja: statistiko tujih neposrednih naložb, statistiko tujih podružnic v povezavi s strukturno statistiko, statistiko zunanje trgovine, statistiko mednarodne menjave storitev, statistiko raziskovalno‐razvojne dejavnosti in statistični poslovni register kot infrastrukturno osnovo za določitev podjetij pod tujim nadzorom.

OECD je v sodelovanju z Eurostatom v letu 2004 pripravil metodološki priročnik o kazalnikih ekonomske globalizacije, ki se nanaša na statistiko tujih podružnic, kjer je SURS na podlagi pripomb aktivno sodeloval.

19 Indekse cen življenjskih potrebščin (ICŽP): z njim merimo spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev glede na strukturo izdatkov, ki jih domače prebivalstvo namenja za nakup izdelkov in storitev za končno porabo doma in v tujini. Z ICŽP tako dajemo informacije o inflacijskih pritiskih na potrošno "košaro" domačega prebivalstva. 20 Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP) je namenjen za primerjanje inflacije v državah oz. z državami EU‐ja. Je mednarodno usklajen indeks, s katerim merimo spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev glede na strukturo izdatkov, ki jih rezidenčna (stalna) in tudi nerezidenčna gospodinjstva namenjajo za nakup izdelkov in storitev za končno porabo na teritoriju Republike Slovenije. 21 Z indeksi cen na drobno (ICD) merimo spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev z vidika strukture njihove prodaje na domačem območju ne glede na namen njihovo nadaljnjo uporabo in ne glede na vrsto potrošnika. 22 Glej tudi Mišič E. (2004): Storitve z vidika indeksov cen v Statistično spremljanje pojavov globalizacije in storitev – izzivi in nujnost: zbornik, Ljubljana: Statistični urad RS, Radenci 2004. 23 Paritete kupne moči (PKM) za BDP, izražen po kupni moči: njegov namen je zbrati cene mednarodno primerljivih proizvodov in storitev, na podlagi katerih Eurostat izračunava paritete kupne moči ter bruto domači proizvod po kupni moči. Tako izračunan BDP daje informacije o relativni gospodarski moči in življenjski ravni v posameznih državah v primerjavi z drugimi državami ali skupinami držav.



23

III.2 POSLOVNE STATISTIKE Prilagoditev poslovnega registra za statistične potrebe

Po predaji Poslovnega registra Slovenije novemu upravljavcu AJPES‐u je SURS v letu 2004 vzpostavil Statistični poslovni register, prilagojen za statistične potrebe. V ta namen je bila opravljena prevedba in prilagoditev administrativnih enot registra v statistične enote, register pa je bil dopolnjen s podatki, ki so potrebni za izvajanje programa statističnih raziskovanj.

POSLOVNI SUBJEKTI

Potreba po primerljivih podatkih o demografiji podjetij za spremljanje in oblikovanje politike v Evropski uniji se je izraziteje pokazala leta 2000 s postavitvijo strateškega cilja na sestanku Sveta Evrope v Lizboni, da bo Evropska unija postala najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu, temelječe na znanju. Ta cilj

lahko dosežemo med drugim s podpiranjem podjetništva in s podjetniško dinamiko; prav to pa analiziramo s podatki o demografiji podjetij. Demografija podjetij

Projekt demografije podjetij so v državah EU‐ja začeli uvajati leta 2000, nove države članice so se pridružile pozneje. SURS je najprej izvedel študijo izvedljivosti, v letu 2004 pa so bili prvič zbrani podatki po harmonizirani metodologiji.

SURS je pridobil temeljne podatke o dinamiki in strukturi slovenskega podjetništva na področju ustanavljanja, ukinjanja in preživetja podjetij ter vplivih demografskih dogodkov na gospodarstvo in trg delovne sile. Prve rezultate projekta je SURS objavil v novembru 2004, podrobnejše rezultati pa bodo objavljeni v letu 2005, ko bo raziskovanje postalo redno.

Novonastala podjetja brez predhodnika so v letu 2000 sestavljala 6,4 % populacije aktivnih podjetij, v letu 2001 6,5 % in v letu 2002 7,1 %. Manj kot 5 zaposlenih oseb je imelo 96 % novonastalih podjetij brez predhodnika v letih 2000 in 2001 ter 97 % novo nastalih podjetij v letu 2002. (Vir: SURS, Demografija podjetij, 1999–2002 – Prva objava).

Za potrebe strukturne statistike podjetij in ostalih statistik, ki uporabljajo administrativne podatke o podjetjih, je SURS nadaljeval urejanje podatkovnih zbirk, ki se uporabljajo za analize različnih virov podatkov in izdelovanje ustreznih statistik. Diseminacija podatkov strukturne statistike podjetij

V letu 2004 je bilo vzpostavljeno redno letno objavljanje z evropsko uredbo usklajenih kazalnikov s področja strukturne statistike in tako zapolnjena vrzel na področju objavljanja panožnih ekonomskih kazalnikov.

Dobro sodelovanje z drugima državnima institucijama (AJPES‐om in DURS‐om) je pripomoglo k izboljšanju pravočasnosti izračunavanja podatkov o poslovanju podjetij in spoštovanju z uredbo določenih rokov poročanja Eurostatu.

V podatkovni bazi SI‐STAT so bili objavljeni podatki za obdobje 1995–2003.

Boljše razumevanje storitvenega sektorja postaja ključnega pomena v sodobnih gospodarstvih. V okviru strukturnih statistik podjetij je SURS skupaj z nekaterimi državami članicami EU‐ja v letu 2004 sodeloval v pilotnih projektih Poslovne storitve in Povpraševanja po storitvah, ki sta bila oblikovana v tesnem sodelovanju s članicami ter Evropsko komisijo. Statistično spremljanje storitvenih

S področja statistike poslovnih storitev je SURS na podlagi usklajene metodologije v letu 2004 pridobil podatke o celotnih čistih prihodkih od prodaje v letu 2003, razčlenjene tako glede na vrsto in



24

dejavnosti24

sedež stranke kot tudi glede na vrsto čistih prihodkov oz. strukturo storitev. Na vzorčni podlagi so bili vključeni poslovni subjekti, ki se ukvarjajo z dejavnostjo poslovnih storitev.

• Projekt povpraševanje po storitvah je namenjen proučevanju strani povpraševanja, zato je njegov glavni cilj izmeriti nabave storitev v številnih gospodarskih dejavnostih ter tako pridobiti podatke o povezavi med storitvenim sektorjem in ostalimi sektorji gospodarstva. V tem projektu poleg Slovenije sodeluje še 8 članic EU‐ja. To vzorčno raziskovanje poleg kvantitativnega dela vključuje tudi kvalitativnega in je namenjeno poslovnim subjektom iz predelovalnih dejavnosti, trgovine in dejavnosti poslovnih storitev.

S projektom se skušajo opredeliti naslednji glavni cilji: • boljše razumevanje odnosov med storitvenim sektorjem in ostalimi sektorji gospodarstva; • razumevanje dejavnikov rasti v storitvenem sektorju; • informacije o ovirah pri internacionalizaciji storitvenega sektorja; • možnosti razširitve statističnega pokritja storitvenega sektorja.

Statistika industrije in dopolnilo Nomenklature industrijskih proizvodov

Vzporedno z razvojem storitvenih dejavnosti ostaja zaradi svoje gospodarske pomembnosti eno izmed osrednjih področij tudi spremljanje stanja in sprememb v industriji. SURS je izboljšal podatke, predvsem z vidika pravočasnosti letnih statistik in pripravil dopolnilo k Nomenklaturi industrijskih proizvodov (NIP) iz leta 2003, na spletnih straneh SURS‐a pa je bil objavljen tudi NIP 2004.

Vrednost novih naročil, prejetih v januarju letos, se je glede na mesec prej realno povečala na domačem trgu za več kot 6 %, na tujem trgu pa za več kot 8 %. Glede na povprečje lani so se prejeta nova naročila s tujega trga v januarju povečala za dobrih 6 %, nova naročila z domačega trga pa so upadla skoraj za 10 %. (vir: SURS, Statistične informacije, Prihodek od prodaje in nova naročila v industriji, Slovenija, januar 2005).

ENERGETIKA in SUROVINE

Cilj energetske politike EU‐ja je zagotoviti blaginjo vseh svojih državljanov in pravilno delovanje gospodarstva ter neprekinjeno razpoložljivost energetskih virov po cenah, sprejemljivih za vse porabnike (zasebne in gospodarske) ob hkratnem upoštevanju okoljskih vidikov in potreb po doseganju trajnostnega razvoja.

Energetska politika se bo posvetila predvsem: varnosti oskrbe, konkurenčnosti energetskih trgov, varstvu okolja in širitvi. Eden od ciljev enotnega trga z energijo je spodbujanje konkurence med dobavitelji energetskih proizvodov in s tem znižanje proizvodnih stroškov. Zagovarja se pristop v stopnjah: večja preglednost cen zemeljskega plina in električne energije, ukrepi za tranzit plina in električne energije in odprava vrste omejitev glede enakopravnega dostopa pri dejavnostih iskanja ogljikovodikov.

Cene električne energije in zemeljskega plina

V letu 2004 je državna statistika prvič objavila zbrane podatke o cenah električne energije in zemeljskega plina za standardne porabniške skupine, kot to določa evropska direktiva o transparentnosti cen. Skupno s podatki o porabi energentov v predelovalnih dejavnostih ter gradbeništvu je tako uporabnikom dostopen popolnejši nabor podatkov o stanju slovenske energetike. S prenosom teh podatkov na internet in v spletno bazo podatkov so postale te statistike še bolj dostopne uporabnikom.

Zadnji mesec leta 2004 je bil dosežen rekord pri uvozu in izvozu električne energije. V oktobru 2004 je bil po doslej zbranih podatkih za leto 2004 največji uvoz petrolejskega goriva za reaktivne motorje; znašal je dobrih 3000 ton. V istem mesecu je bila največja v obravnavanem letu tudi poraba dizelskega goriva in ekstra lahkega kurilnega olja. (Vir: SURS, Energetika, oktober–december 2004).

24 Glej tudi Dremelj B. (2004): Spremljanje strukture in povpraševanja po storitvah v Statistično spremljanje pojavov globalizacije in storitev – izzivi in nujnost: zbornik, Ljubljana: Statistični urad RS, Radenci 2004, str. 238–244.



25

Raziskovanje o soproizvodnji in obnovljivi viri energije

EU že več let namenja posebno pozornost prijazni oskrbi z energijo v okolju. V okviru promocije soproizvodnje, ki omogoča učinkovitejše izkoriščanje tradicionalnih fosilnih goriv in posledično zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, je SURS v letu 2004 izvedel projekt o soproizvodnji električne in toplotne energije.

Podatki o obnovljivih virih energije se že zbirajo, vendar ne v celoti. Pri zagotavljanju podatkov s tega področja bi lahko v prihodnosti za državno statistiko predstavljale vir institucije, ki se ukvarjajo z dodeljevanjem finančnih spodbud za povečanje rabe obnovljivih virov.

Harmonizacija energetskih statistik

V letu 2004 je SURS uskladil poročanje o energetskih statistikah z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo25, ki so potrebne pri preračunu emisij toplogrednih plinov. Na osnovi Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in EU‐jeve odločbe o vzpostavitvi mehanizma monitoringa emisij TGP se te statistike poročajo na Evropsko okoljsko agencijo (EEA).

Kazalniki konkurenčnosti

SURS je v letu 2004 pričel z rednim letnim poročanjem kazalnikov, ki merijo konkurenčnost na področju proizvodnje, prenosa in oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom, na Eurostat.

KRATKOROČNE storitvene dejavnosti

Statistika kratkoročnih storitvenih dejavnosti26, kot jo izvaja SURS, v širšem smislu obsega kratkoročno statistiko trgovinske dejavnosti, gostinstva in drugih storitvenih dejavnosti. Te zajemajo poslovanje mnogih raznovrstnih storitev v ožjem smislu, in to: kopenski promet, cevovodni transport, vodni in zračni promet,

pomožne prometne dejavnosti, storitve potovalnih in turističnih organizacij, pošto in telekomunikacije, obdelavo podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti, poslovne dejavnosti (kamor med drugim štejemo tudi podjetniško in tehnično svetovanje ter oglaševanje) in druge storitvene dejavnosti. Ker je SURS začel izvajati raziskovanje v letu 2003, so časovne vrste indeksov storitvenih dejavnosti prekratke, da bi iz njih lahko ugotovili morebitne ponavljajoče se vzorce gibanja. Indeksi so objavljeni v originalni, tj. neobdelani obliki, saj je za odstranitev vpliva sezone in števila delovnih dni potrebna vsaj 3–5‐letna serija podatkov.

V letu 2004 je bil pripravljen in vložen v proceduro predlog amandmaja k Uredbi EU‐ja o kratkoročnih kazalnikih 1165/9827, ki naj bi bil aprila ali maja 2005 tudi sprejet.

Vsebina predloga amandmaja se nanaša na naslednje postavke: • olajšave za male države z deležem v skupni dodani vrednosti EU‐ja manjši kot 1 %, da lahko pošiljajo

podatke za nekatere spremenljivke in dejavnosti na višje agregiranih ravneh oz. totalih; • za nekaj spremenljivk imajo male države možnost podaljševanja obdobja posredovanja podatkov; za druge

spremenljivke pa se tudi za male države predpisuje skrajševanje rokov (npr. za prihodek v trgovini na drobno);

• izvajanje študije za uporabnost spremenljivke cene pri proizvajalcih v gradbeništvu namesto stroškov gradnje;

• izvajanje študije za uvedbo novih spremenljivk opravljene delovne ure in bruto plače v trgovini na drobno in drugih storitvenih dejavnostih;

• uvajanje nove spremenljivke na področju proizvajalčevih cen storitev (prodaja storitev podjetjem); • študija o možnosti prehoda s četrtletnega na mesečno posredovanje podatkov o gibanju prihodka od

storitev, kar pa SURS že izvaja in ne bo vplivalo na njegovo delo.

Vse druge na novo uvedene dopolnitve, razen olajšav za male države, bodo imele za SURS posledice predvsem v smislu potrebe po uvajanju novih raziskovanj ali po sodelovanju v navedenih študijah, zaradi česar se bo povečal obseg dela.

Razvoj na področju kratkoročnih statistik28 je v letu 2004 pomenil zlasti skrajšanje rokov objav in hkrati povečanje drugih razsežnosti kakovosti kratkoročnih kazalnikov.

SURS je začel redno objavljati mesečne podatke o prihodku od prodaje in novih naročilih v industrijskih dejavnostih. V sklopu projekta izboljšave kratkoročnih statistik so bili analizirani tudi podatki za obdobje od januarja 1998 do decembra 2003. Rezultati projekta bodo SURS‐u zagotovili tako dolgo časovno vrsto podatkov, kot je zahtevana v Uredbi o kratkoročnih kazalnikih29.

25 Sedaj Ministrstvo za okolje, področje energije pa je prešlo v Ministrstvo za gospodarstvo – Direktorat za energijo. 26 Glej tudi Rošker I. (2004): Statistika kratkoročnih storitvenih dejavnosti v Statistično spremljanje pojavov globalizacije in storitev – izzivi in nujnost: zbornik, Ljubljana: Statistični urad RS, Radenci 2004, str. 230–237. 27 Uredba o kratkoročnih kazalnikih (Council Regulation (EC) št. 1165/98 concerning short‐term statistics) in amandma k uredbi (Draft Amendment Council and Parliament Regulation).



26

Za zadovoljitev zahtev uredbe o kratkoročnih kazalnikih so bili izdelani postopki za redno pošiljanje mesečnih podatkov s področja proizvodnih dejavnosti, gradbeništva, trgovine in ostalih storitvenih dejavnostih od 1998 (če je to možno) na Eurostat v predpisanem formatu (GESMES). Skupaj s podatki so bili na Eurostat poslani tudi metapodatki.

TRGOVINA

Na področju statistike trgovine sta se na SURS‐u v skladu z načrti redno izvajali mesečno in četrtletno spremljanje gibanja poslovanja trgovinske dejavnosti.

Zaradi razbremenitve malih poročevalskih enot so bila iz četrtletnega poročanja trgovinske dejavnosti izvzeta mala podjetja. Podatki za mala podjetja se bodo od leta 2005 zbirali na letni ravni. Pri spremljanju povpraševanja uporabnikov je bila ugotovljena njihova želja po čim daljših časovnih vrstah podatkov. Zato je bila podatkovna baza SI‐STAT dopolnjena z večletnimi rezultati mesečnega raziskovanja o gibanju poslovanja trgovinske dejavnosti.

V decembru 2004 se je prihodek od prodaje v trgovini na drobno v primerjavi s prihodkom v novembru 2004 zvišal za 0,7 %, od prodaje in vzdrževanja motornih vozil in prodaje na drobno motornih goriv pa zmanjšal za 0,1 %. (Vir: Statistične informacije, Indeks prihodka v trgovini na drobno in prodaji motornih vozil, december 2004).

TRANSPORT

Na področju statistike transporta sta se v letu 2004 poleg rednih raziskovanj razvijali mednarodna zakonodaja in metodologija. Pomembno je nadaljnje usklajevanje klasifikacij blaga, transportnih sredstev, klasifikacij držav ter prilagajanja statistik razvoju številnih evropsko primerljivih statističnih kazalnikov (strukturnih,

okoljskih, regionalnih idr.).

Največ pozornosti je bilo namenjeno področjem, ki so zaradi vstopanja Slovenije v EU zahtevala večje prilagoditve evropski statistični zakonodaji. Izpostavljeni sta bili predvsem področje cestnega prevoza blaga s prilagoditvijo tedenskega raziskovanja in področje statistike železniškega transporta, kjer prilagajanje poteka v sodelovanju s Slovenskimi železnicami, kjer bodo potrebne nekatere spremembe in dopolnitve informacijskega sistema.

Prihodov potnikov čez mejne prehode v vseh transportnih panogah skupaj je bilo v decembru 2004 za 7,7 % več kot v novembru 2004 in za 7,5 % več kot v decembru 2003. (vir: Statistične informacije: Mejni prehodi, Slovenija, december 2004).

INFORMACIJSKA DRUŽBA

SURS je spomladi 2004 prvič izvajal raziskovanji o uporabi informacijsko‐komunikacijske tehnologije (IKT) v gospodinjstvih in podjetjih. To področje raziskovanja je za SURS novo30, vendar pa je bilo mnogo raziskovanj na tem področju že opravljenih v okviru projekta Raba interneta v Sloveniji (v nadaljevanju RIS), Fakultete za

družbene vede v Ljubljani. Bistvena razlika med obema raziskovanjema je v uporabljeni metodologiji. SURS namreč celotni raziskovanji izvaja v okviru Eurostatovih navodil in priporočil (vprašalnik, ciljna populacija, metoda anketiranja). Podatki so tako mednarodno primerljivi.

28 Kratkoročne statistike so namenjene spremljanju tekočih gospodarskih gibanj in pomagajo gospodarstvenikom, bančnikom in politikom pri poslovnih in finančnih odločitvah ter analizi stanja za posamezna področja. Zaradi kratkih rokov objav dajejo osnovo za morebitne ukrepe na večini gospodarskih področij. Področje kratkoročnih statistik omogoča primerjavo gibanj v vseh evropskih državah. 29 Uredba o kratkoročnih kazalnikih (Council Regulation (EC) št. 1165/98 concerning short‐term statistics) in amandma k uredbi (Draft Amendment Council and Parliament Regulation).



27

• Glavni namen raziskovanja IKT‐ja v gospodinjstvih je ugotoviti, kakšna je opremljenost gospodinjstev s telefoni, računalniki in ostalim IKT‐jem, ali imajo ta gospodinjstva dostop do interneta, koliko je uporabnikov interneta, kakšen je namen uporabe interneta in podobno.

• Z raziskovanjem v podjetjih pa ugotoviti, kako so podjetja opremljena z računalniki, ali uporabljajo internet, za katere namene ga uporabljajo in podobno.

SURS bo v prihodnosti aktivnosti na pilotnih projektih, namenjenih spremljanju statistike IKT‐ja v podjetjih, nadaljeval in razširil s posebnimi vprašalniki za finančni sektor. Pri posredovanju kazalnikov eEurope sodeluje SURS z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

V prvem četrtletju 2004 je internet uporabljalo 43 % prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 74 let. Dostop do interneta je imelo 93 % podjetij z 10 ali več zaposlenimi. (Vir: Uporaba interneta, 2004 –Prva objava).

Statistika komunikacij

Podatke o poštnih storitvah zbira SURS od Pošte Slovenije, podatke o fiksni telefoniji od ponudnikov fiksne telefonije, o mobilni telefoniji pa podatke posredujejo operaterji in ponudniki storitev mobilne telefonije.

TURIZEM

Nastanitvena statistika

Raziskovanja s področja statistike turizma so potekala v skladu s programom statističnih raziskovanj. Prvi podatki s področja nastanitvene statistike so bili objavljeni prej kot v predhodnih letih, in sicer vedno do 24. v mesecu za pretekli mesec. Poleg tega je bila v letu

2004 podatkovna baza SI–STAT dopolnjena z letnimi podatki nastanitvene statistike za leto 2003 glede na različne kriterije, po mesecih pa bodo podatki na voljo najpozneje marca 2005.

V letu 2004 je izšla publikacija z rezultati raziskovanja Anketa o tujih turistih v Republiki Sloveniji v poletni sezoni 2003. Poseben poudarek je namenjen primerjavi rezultatov ankete z rezultati anket, izvedenih v letih 1994, 1997 in 2000.

Poleti 2003 so tuji turisti, ki so bivali v hotelih, porabili povprečno dnevno 23.500 SIT, turisti, ki so bivali v kampih, pa le 9100 SIT. Turisti iz Italije so porabili povprečno dnevno skoraj 30 tisoč SIT, nizozemski turisti pa le dobrih 13 tisoč SIT (Vir: Statistični urad, 2004).

Ankete o POSLOVNIH TENDENCAH

Namen kvalitativnih anket o poslovnih tendencah, ki jih SURS izvaja na področjih predelovalne dejavnosti, trgovine na drobno, gradbeništva, storitvenih dejavnostih, je mesečno pridobivanje informacij o trenutnih stanjih glavnih ekonomskih kazalcev ter ocenitev njihovega gibanja v naslednjih mesecih. Rezultati anket so

osnova za izračun kazalca zaupanja na omenjenih področjih.

V februarju 2004 je bila uresničena prva objava novega kazalca gospodarske klime, ki je sestavljen iz kazalca zaupanja v predelovalnih dejavnostih, v trgovini na drobno in kazalca zaupanja potrošnikov. Vir statističnih podatkov, ki so potrebni za izračun kazalnikov zaupanja, so ankete, namenjene poslovnim subjektom in gospodinjstvom.

Marca 2005 je desezonirana vrednost kazalca gospodarske klime ostala enaka v vseh treh primerjavah, tj. glede na pretekli mesec, na lanski marec in na lansko povprečje. (Vir: SURS, Anketa o poslovnih tendencah, marec 2005 – Prva objava).

30 Glej tudi Kačič A. (2004): Uporaba informacijsko‐komunikacijske tehnologije v gospodinjstvih in podjetjih v Statistično spremljanje pojavov globalizacije in storitev – izzivi in nujnost: zbornik, Ljubljana: Statistični urad RS, Radenci 2004, str. 204–215.



28

III.3 DENARNE, FINANČNE, TRGOVINSKE IN PLAČILNOBILANČNE STATISTIKE Slovenija je z vstopom v EU postala tudi del carinske unije in enotnega trga, kar je povzročilo velike spremembe tudi v sistemu zbiranja podatkov o blagovni menjavi Slovenije.

Vzpostavljanje Intrastata, ki je nadomestil podatke s carinskih deklaracij za tisti del blagovne menjave, ki poteka med državami članicami EU‐ja, in prilagoditev Extrastata (statistike blagovne menjave s tretjimi državami) se navezujeta tudi na zagotovitev kratkoročnih statističnih kazalnikov za potrebe Banke Slovenije in Evropske centralne banke.

Statističnemu uradu RS je v sodelovanju s Carinsko upravo RS uspelo v letu 2004 med prvimi novo sprejetimi članicami EU‐ja uvesti Intrastat.

V letu 2004 je na plačilno bilanco vplivala vključitev Slovenije v EU, saj se je spremenil statistični zajem podatkov menjave, spremenilo pa se je tudi obnašanje ekonomskih subjektov ob odpravi carin s članicami EU‐ja. Zaradi potrebe po konsistentnosti plačilnobilančne statistike tudi v obdobju ERM 2 je Banka Slovenije, ki je pooblaščeni izvajalec slovenske državne statistike z bankami sklenila poseben dogovor o načinu poročanja.

DENAR in FINANCE – evro in statistika EMS‐ja, kratkoročni denarni in finančni kazalniki, statistika javnega

primanjkljaja in dolga, bilance javnega financiranja ipd.

Z vstopom v EU je začel za Banko Slovenije veljati statut Evropske centralne banke in Evropskega sistema centralnih bank, po katerem mora izvesti vse potrebne ukrepe za zbiranje statističnih podatkov, potrebnih za izpolnitev zahtev statističnega poročanja ECB‐ju, in pravočasne statistične priprave, da postane Slovenija

članica Evropske monetarne unije.

Banka Slovenije je sprejela julija 2004 sklep in navodilo za izvajanje sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij31, ki sta omogočila začetek izvedbe poročanja podatkov monetarnim finančnim institucijam za izračun agregiranih harmoniziranih denarnih in bančnih statistik v skladu s stopnjevanjem zahtev ECB‐ja do novih članic. V skladu z navodilom so začeli poročevalci novembra 2004 postopno poročati ustrezne podatke bilance stanja, mesec dni pozneje prevrednotenj, v maju 2005 pa bodo začeli poročati še obrestne mere.

Agregirani podatki poročevalcev bodo skupaj s podatki Banke Slovenije omogočili v letu 2005 zamenjavo statističnih podatkov, denarnih agregatov in njihovih bilančnih protipostavk, prilagojenih zahtevam harmonizirane denarne in bančne statistike ECB‐ja, ki so bili vzpostavljeni na podlagi delno prilagojenega poročevalskega sistema v letu 2003.

Bilance javnega financiranja

Ministrstvo za finance je v letu 2004 nadaljevalo svoje delo na področju rednega mesečnega zbiranja in objavljanja podatkov za področje javnofinančne statistike. Delo zajema predvsem zbiranje podatkov o realizaciji prejemkov in izdatkov po ekonomski klasifikaciji za državni proračun in občinske proračune ter za oba sklada socialnega zavarovanja32 na mesečni ravni.

Statistika javnega primanjkljaja in dolga

Z vstopom v Evropsko unijo je Slovenija, tako kot ostale države članice, zavezana predložiti Poročilo o primanjkljaju in dolgu države dvakrat letno, in sicer najpozneje do 1. marca in do 1. septembra tekočega leta.

Uporaba klasifikacij

Misija Eurostata, Evropske komisije in Evropske centralne banke je ob obisku Slovenije v začetku leta 2004 zahtevala uskladitev razvrstitve posameznih enot sektorja države v okviru Standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev (SKIS), ki jo uporablja SURS pri pripravi nacionalnih računov in ki jo uporablja MF pri pripravi Poročila, ter da se v institucionalni sektor države vključi Slovenska odškodninska družba v celoti in Kapitalska družba v delu, ki pokriva obveznosti do ZPIZ‐a.

V skladu z ESR 1995 se je v obdobju 2000–2003 tekoči primanjkljaj sektorja država postopoma zmanjšal od 3,4 % BDP‐ja leta 2000 na 2,0 % BDP‐ja leta 2003. V opazovanem obdobju so bili skupni izdatki države dokaj stabilni, povečali so se od 48,2 % BDP‐ja leta 2000 na 48,4 % BDP‐ja leta 2003. Izjema je bilo leto 2001, ko so bili ti izdatki 47,9 % BDP‐ja. Glavnino skupnih izdatkov sestavljajo tri kategorije: socialni transferji, sredstva za zaposlene in vmesna potrošnja (tekoči izdatki za blago in storitve). Ti trije izdatki predstavljajo okoli 80 % vseh izdatkov države. Glede na BDP so bili ti trije izdatki 38,2 % BDP‐ja leta 2000 in 38,8 % BDP‐ja leta 2003. (vir: SURS, Temeljni agregati sektorja država, 2000–2003 – Prva objava).

31 Uradni list RS št. 77/2004. 32 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.



29

Spremembe pri pripravi septembrskega Poročila

V okviru Dogovora o sodelovanju na področju makroekonomskih in finančnih statistik med BS‐jem, MF‐jem in SURS‐om, ki pokriva naloge, ki se pripravljajo v skladu z metodologijo ESA 95, je zapisan tudi način sodelovanja med Ministrstvom za finance in SURS‐a pri pripravi Poročila o primanjkljaju in dolgu države. Ministrstvo za finance ob prvem poročanju (marca tekočega leta) pripravlja podatke za preteklo in tekoče leto ter podatke o dolgu za celotno obdobje, ob drugem poročanju (septembra tekočega leta) pa poleg podatkov o dolgu le še podatke o primanjkljaju za tekoče leto. SURS, ki je odgovoren za metodologijo priprave celotnega Poročila, zagotavlja podatke o primanjkljaju za pretekla leta.

Ob drugem poročanju o primanjkljaju in dolgu države (septembra 2004) je tesnejše sodelovanje med obema institucijama že pokazalo rezultate. Uporabljena je bila enotna institucionalna klasifikacija z vključitvijo SOD‐a in KAD‐a v sektor države, SURS je pripravil podatke o primanjkljaju za pretekla leta in objavil tabelo 2 Temeljni agregati sektorja države, na kateri temelji prvi del Poročila. Podatke o primanjkljaju za tekoče leto in podatke o stanju dolga za celotno obdobje poročanja je pripravilo Ministrstvo za finance v sodelovanju s SURS‐om v delu, ki se nanaša na Slovensko odškodninsko družbo.

Bilance javnega financiranja

Funkcionalni prikaz razdelitve izdatkov se uporablja za državni proračun in proračune občin, zato je Ministrstvo za finance razvilo metodologijo za pretvorbo podatkov o realizaciji odhodkov obeh skladov socialnega zavarovanja iz ekonomske klasifikacije na funkcionalno klasifikacijo, v letu 2003 pa tudi za javne sklade in agencije ter javne zavode.

V letu 2003 je Ministrstvo za finance prvič pripravilo podatke po novi funkcionalni klasifikaciji za 2000–2002, leti 2004 in 2003. Ministrstvo je podatke poročalo Mednarodnemu denarnemu skladu, ki prikaze javnofinančnih izdatkov po COFOG‐u33 vsako leto objavi v letopisu Government Finance Statistics Yearbook.

MENJAVA BLAGA – izvoz in uvoz blaga

Sistem Intrastat v Sloveniji

Vstop Slovenije v EU je povzročil uvedbo in izvajanje novega statističnega raziskovanja Intrastat (blagovna menjava med državami članicami EU‐ja) in prilagoditev obstoječega raziskovanja Extrastat (blagovna menjava držav članic EU‐ja z državami nečlanicami EU‐

ja) skupni evropski trgovinski in kmetijski politiki z metodološkega in tehničnega vidika. Intrastat je mesečno statistično raziskovanje, pri katerem se podatki o blagovni menjavi med državami članicami EU‐ja zbirajo na statističnih obrazcih neposredno od poročevalskih enot. Intrastat je bil vzpostavljen leta 1993 z oblikovanjem skupnega evropskega trga. Slovenija je začela svojo obveznost poročanja izpolnjevati že julija 2004, ko so bili podatki posredovani Eurostatu. Slovenska podjetja pa so morala podatke za prvo poročevalsko obdobje (maj 2004) poročati že junija.

Začasni zunanjetrgovinski podatki za leto 2004 kažejo, da predstavlja blagovna menjava z državami članicami 66,1 % vrednosti celotne blagovne menjave pri izvozu in kar 82,2 % vrednosti celotne blagovne menjave pri uvozu (Vir: Statistični urad RS, 2004).

V skladu z Zakonom o državni statistiki ter Letnim in Srednjeročnim programom statističnih raziskovanj je v Sloveniji za Intrastat odgovoren SURS. Po vzoru organizacije Intrastata v nekaterih državah članicah je SURS s Carinsko upravo RS sklenil sporazum o sodelovanju in delitvi dela in stroškov pri izvajanju statističnega raziskovanja Intrastat v Sloveniji. V skladu s sporazumom je oddelek za Intrastat v okviru Carinskega urada v Novi Gorici odgovoren za zbiranje in kontrolo podatkov, sodelovanje s podjetji in odpravljanje morebitnih napak pri poročanju, SURS pa je odgovoren za nadzor sistema, statistično metodologijo, zajetje, ocene in diseminacijo podatkov. Sistem Intrastat temelji na številnih specifičnih rešitvah, med katerimi sta najpomembnejši uporaba statističnih pragov in povezava z davčnimi podatki, ki v osnovi zagotavljajo obstoj samega sistema. Elektronsko poročanje

V raziskovanje Intrastat je bilo decembra vključenih več kot 5500 podjetij, ki so poslala več kot 16 tisoč obrazcev, na katerih je bilo skoraj 200.000 zapisov. Podjetja lahko svoje podatke poročajo elektronsko prek spletnega obrazca ali z elektronskimi sporočili, kar pomeni izjemen časovni (in finančni) prihranek pri vnosu podatkov.

33 Funkcionalna klasifikacija (standardna klasifikacija funkcij države oz. občine, poznana pod nazivom COFOG – Classification of the Functions of Government.



30

V letu 2004 je na elektronski način poročalo več kot 80 % poročevalskih enot (Vir: SURS, 2004).

Pri obeh raziskovanjih (Intrastat in Extrastat) je bilo veliko pozornosti in časa namenjenega izboljšanju kakovosti podatkov, kajti izkušnje »starih« držav članic EU‐ja so pokazale, da kakovost podatkov zlasti pri Intrastatu še vedno ni povsem zadovoljiva.

Zaradi ločenih virov podatkov in ločenih obdelav so bili za potrebe prikazovanja in diseminiranja podatkov o blagovni menjavi s tujino Intra‐ in Extrastat podatki združeni in povezani v vsebinsko celoto. Revizija diseminacije podatkov se je v letu 2004 že začela in se bo nadaljevala v letu 2005.

Izvedena je bila prilagoditev izračuna indeksov povprečnih vrednosti na metodološke posebnosti Intrastata. Kombinirana nomenklatura

Zaradi prevzema skupne evropske trgovinske in kmetijske politike je bilo treba z vstopom v EU nujno prilagoditi šifrant KN, kajti na tarifne oznake so vezani ukrepi trgovinske politike oz. t. i. TARIC.

MENJAVA STORITEV in PLAČILNA BILANCA

Plačilnobilančna statistika je tako na ravni institucij EU‐ja kot v Sloveniji predmet dogovarjanja in usklajenega delovanja. V sporazumu je centralna banka ostala zavezana za statistiko storitev ne glede na razvoj sistemov neposrednega poročanja34.

Banka Slovenije je začela v letu 2004 pripravljati nov koncept neposrednega poročanja podatkov za plačilnobilančno statistiko s strani udeležencev v transakcijah z nerezidenti.

Poseben dogovor o načinu poročanja

Zaradi potrebe po konsistentnosti plačilnobilančne statistike tudi v obdobju ERM 2 je Banka Slovenije v vmesnem obdobju do prevzema evra z bankami sklenila poseben dogovor o načinu poročanja35.

Banka Slovenije in SURS sta se sporazumela, da se bosta izogibala morebitnemu podvajanju zahtev do poročevalcev. SURS bo po l. 2007 zagotovil vse potrebne podatke za novo opredeljen model potovanj. Ministrstvo za finance mora nujno zagotavljati podrobnejše in ažurnejše informacije glede transakcij s proračunom EU‐ja, saj so nekatere med njimi lahko razvrščene kot kapitalski in ne tekoči transferi.

Statistika tujih neposrednih investicij

Poleg vseh ostalih finančnih instrumentov Banka Slovenije pokriva tudi statistiko tujih neposrednih investicij. V tem sklopu se je v EU‐ju razvila potreba po dodatnih informacijah glede končnih uporabnikov oz. nadzornikov nad kapitalom. BS in SURS sta se dogovorila za skupno pripravo celovite statistike t. i. FATS (Foreign Affiliated Trade Statistics).

34 O. p. – podatkov po direktivi EU‐ja s prevzemom evra ne bo več dovoljeno pridobivati posredno – prek statistike plačilnega prometa s tujino. 35 Glej tudi Murn D. (2004): Statistične zahteve v okviru prenove bančnega poročevalskega sistema v Statistično spremljanje pojavov globalizacije in storitev – izzivi in nujnost: zbornik, Ljubljana: Statistični urad RS, Radenci 2004, str. 517–526.



31

IV.KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO Kmetijska statistika je med najobsežnejšimi ter metodološko in finančno najzahtevnejšimi statističnimi področji. Strukturna raziskovanja kmetijskih gospodarstev36 zagotavljajo osnovne podatke za vodenje skupne kmetijske politike v EU‐ju. Hkrati so vir mikropodatkov o socialnoekonomskih značilnostih družinskih kmetij, rabi kmetijskih zemljišč, živini in mehanizaciji ter predstavljajo statistično osnovo za izbor kmetijskih gospodarstev v vzorčna raziskovanja drugih kmetijskih statistik.

KMETIJSKE STATISTIKE in uporaba administrativnih virov podatkov

Zlasti pri izvedbi anketnih raziskovanj si je SURS prizadeval za čim večjo uporabo evidenčnih podatkov skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Glede na sprejete predpise na področju kmetijstva je SURS v letu 2004 izvedel raziskovanje o posejanih

površinah in številu živine. Podatkov o kmetijski proizvodnji (za družinske kmetije, izbrane z vzorcem) ni zbral na terenu, pač pa jih je prevzel iz administrativnega vira (ARSKTRP, MKGP).

Na ta način je SURS razbremenil poročevalske enote, saj je na terenu zbral le podatke tistih družinskih kmetij, ki v predhodnem letu niso oddale vloge za neposredna plačila37.

Da bi zmanjšali stroške za zbiranje podatkov, je SURS sodeloval z drugimi ustanovami na področju spremljanja razvoja registrov in evidenc ter prevzemanja in uporabe administrativnih podatkov. Najintenzivnejše sodelovanje je bilo z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Glavne aktivnosti na področju statistike kmetijstva je SURS v letu 2004 usmeril v čim večjo rabo administrativnih virov podatkov za potrebe statistike. Povezovanje z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izboljšanje kakovosti in povezljivosti podatkov in evidenc na tem področju je skupna dolgoročna naloga.

RIBIŠTVO

Predvideno je, da se naloge v zvezi s statistiko ribištva smiselno razdelijo med ustanovami, ki spremljajo to področje (SURS, MKGP in ARSKTRP ter Zavodom za ribištvo RS). Podlaga za takšno racionalnejšo razdelitev dela bo Dogovor o racionalizaciji zbiranja podatkov in zmanjšanju obremenitev poročevalskih enot na

področju statistike ribištva.

SATELITSKI RAČUNI za kmetijstvo

Z razvojem satelitskega računa za kmetijstvo, ki temelji na metodologiji nacionalnih računov (SNR 93 oz. ESR 95), vendar upošteva posebnosti kmetijstva (metodologija ERK 97), dobiva kmetijstvo celovitejšo podobo. Podatki kmetijskih statistik in podatki drugih statistik ter institucij so osnova za obračun proizvodnje ter

dohodkovnih kazalnikov, kot sta dodana vrednost in faktorski dohodek. Izračunana dodana vrednost omogoča mednarodno primerjavo slovenskega kmetijstva, izračun deleža kmetijstva v bruto domačem proizvodu Slovenije in primerjavo z ostalimi dejavnostmi. Celoten sistem računov, ki vsebuje proizvodni, dohodkovni, podjetniški ter račun akumulacije, omogoča tudi znotrajsektorsko analizo posameznih kategorij. V letu 2004 je bila končana revizija raziskovanja cen reprodukcijskega materiala, sredstev za delo in storitev v kmetijstvu, metodologija izračunov pa v celoti usklajena s priporočili EU‐ja.

Realni faktorski dohodek na polnovredno delovno moč se je v kmetijstvu v letu 2004 v primerjavi z 2003 povečal za 13 %. (Vir: Realni dohodek iz kmetijstva, 2004 – Prva objava).

EKONOMSKI RAČUNI za kmetijstvo

V zadnjih letih je SURS pospešil delo na Ekonomskih računih za kmetijstvo (ERK) in ekonomskih računih za gozdarstvo (ERG), ki so v EU‐ju dobili zakonsko podlago v letu 2003. V prihodnje bo celovit informacijski

36 O. p. – vsakih 10 let popis, med popisoma pa še tri vmesna vzorčna raziskovanja. 37 O. p – v vzorcu je bilo takih približno 36 % kmetij.



32

sistem, ki vsebuje prvo in drugo oceno realnega dohodka v kmetijstvu ter pripravo ekonomskih računov za kmetijstvo (v tekočih cenah in cenah predhodnega leta) na voljo za potrebe slovenske in evropske kmetijske politike.

V letu 2003 se je dodana vrednost v kmetijstvu (v tekočih cenah) v primerjavi s predhodnim letom znižala za 20,7 %. Delež kmetijstva v bruto domačem proizvodu (BDP) se je znižal na 1,6 %. (Vir: Ekonomski računi za kmetijstvo, 2000–2003 – Prva objava).

VARNA HRANA

V drugi polovici leta 2002 je bila v EU‐ju sprejeta odločitev o spremljanju statistike varne hrane na področju kmetijstva, zato je SURS v letu 2004 začel spremljati razvoj tega področja, predvsem z vidika zagotavljanja podatkov, ki so že na voljo iz različnih statističnih in drugih virov.

V.MEDPODROČNE STATISTIKE

STATISTIKA OKOLJA in KAZALNIKI – statistika odpadkov in recikliranja, redkih in nevarnih materialov, emisij itd.

Področje okolja je zaradi vse opaznejših sprememb v naši okolici vedno pomembnejše. V bogatem naboru tematik se kaže tudi pestrost tega področja. Najpogosteje se pojavlja področje statistike odpadkov, ki mu sledita statistično spremljanje voda in spremljanje izdatkov za varstvo okolja.

Industrijski in komunalni odpadki

Raziskovanja o industrijskih odpadkih je Statistični urad RS izvajal v sodelovanju z Agencijo RS za okolje (ARSO), medtem ko je raziskovanja o komunalnih odpadkih še vedno izvajal samostojno. Vsa obstoječa raziskovanja so bila v preteklem letu usklajena z zahtevami evropske uredbe o statistiki odpadkov. Za področje kmetijstva, gozdarstva in ribištva je bilo prvič izvedeno raziskovanje o vrstah in predelavi odpadkov, ki v teh dejavnostih nastajajo. Začela se je tudi analiza nastale odpadne embalaže v Sloveniji.

V letu 2003 je v proizvodnih in storitvenih dejavnostih nastalo 4.570.267 ton odpadkov, od tega 64. 180 ton nevarnih odpadkov. Največji delež odpadkov je nastal v oskrbi z elektriko, plinom in vodo (38,4 %), sledijo predelovalne dejavnosti (33,0 %), gradbeništvo (13,6 %) ter kmetijstvo (7,3 %) in rudarstvo (5,3 %). (Vir: SURS, Statistične informacije, Odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, Slovenija, 2003).

Pri zbiranju podatkov o vodah poteka usklajevanje zbiranja podatkov z drugimi institucijami (ARSO‐m, MKGP‐jem) ter prilagajanje pridobljenih podatkov novim definicijam v okoljskem vprašalniku Eurostata in Evropske okoljske agencije (EEA).

Med pomembne naloge s področja statistike okolja spadata tudi zagotavljanje podatkov za izračun in prikaz strukturnih kazalnikov ter sodelovanje v posvetovalnih procesih Evropske okoljske agencije na področju kazalnikov trajnostnega razvoja. Tudi na področju kazalnikov transporta, energetike in kmetijstva v povezavi z okoljem je SURS aktivno spremljal razvoj dogajanja in skušal zagotoviti potrebne podatke. Pri tem je bilo zelo pomembno predvsem medinstitucionalno povezovanje.

Sodelovanje z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo ter Agencijo RS za okolje je bilo zgledno in učinkovito, kar se kaže tudi v uporabi skupnih (kombiniranih) vprašalnikov.



33

Izdatki za varstvo okolja

Z raziskovanjem o izdatkih za varstvo okolja SURS zbira podatke o izdatkih, namenjenih za varstvo okolja po panogah dejavnosti investitorja in po namenu. Zbrani podatki omogočajo obračunavanje makroekonomskih agregatov in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti (JQ Eurostat/OECD in izpolnjevanje zahtev strukturnih statistik). Z raziskovanjem so bili zbrani tudi podatki predelovalnih dejavnosti o prihodkih, ki jih imajo poročevalske enote v zvezi z varstvom okolja. Metodologijo Statističnega urada RS za zbiranje podatkov o izdatkih za varstvo okolja uporabljajo tudi poročevalske enote pri uvajanju okoljskega računovodstva.

V letu 2001 so okoljski izdatki I38 predstavljali 0,65 % BDP‐ja, v letu 2002 pa 0,73 % BDP‐ja. V letu 2001 so okoljski izdatki II predstavljali 0,95 % BDP‐ja, v letu 2002 pa 1,03 % BDP‐ja. (Vir: SURS, Izdatki za varstvo okolja za sektor država, 2001–2002 – Prva objava).

Okoljski računi V letu 2004 je SURS nadaljeval zbiranje podatkov o emisijah v zrak v okviru metodologije NAMEA39 na osnovi najnovejših podatkov SURS‐a in Ministrstva za okolje in prostor, ki je dolžno zbirati podatke zaradi obveznosti do konvencij po metodologiji CORINAIR40 in IPCC41.

Na osnovi razpoložljivih pridobljenih podatkov je SURS preračunal podatke v okviru predpisanih tabel, ki prikazujejo podatke o emisijah v zrak, o proizvodnji, dodani vrednosti, vmesni potrošnji in zaposlenosti, o potrošnji v gospodinjstvih, o rabi energije v industriji in gospodinjstvih po SKD‐ju. Na usklajen način so okoljski podatki prikazani v povezavi z agregati nacionalnih računov.

Druga statistika okolja

Statistični urad je nadaljeval utečeno zbiranje podatkov o ocenjeni škodi, ki so jo povzročile elementarne nesreče po slovenskih občinah, o onesnaževanju zraka, voda in podnebnih spremembah. Prvič je v preteklem letu izdal tudi informacijo o radioaktivnosti v življenjskem okolju v sodelovanju z Upravo RS za jedrsko varnost. V letu 2003 so največ škode povzročili suša (83,3 %), požar (8,1 %), toča (3,8 %) in pozeba (1,9 %). (Vir: Statistične informacije, Ocenjena škoda, ki so jo povzročile elementarne nesreče, Slovenija, 2003).

REGIONALIZACIJA in pogajanja za teritorialno členitev Slovenije na ravni NUTS 2

Na področju regionalizacije, vključno s podporo pogajanjem o novi finančni perspektivi, slovenska državna statistika zadovoljuje vse potrebe po podatkih glede na veljavno teritorialno ureditev.

V letu 2004 se je nadaljevala podpora domačim in evropskim razpravam o prihodnji regionalizaciji Slovenije. Predstavljene so bile informacije o pogajanjih za teritorialno členitev Slovenije na ravni NUTS 2.

V pristopnih pogajanjih sta Slovenija in Evropska unija sprejeli dogovor, da bo do konca leta 2006 Slovenija začasno obravnavana kot ena regija na ravni NUTS 2. Skladno z dogovorom naj bi Slovenija kot članica Unije z Evropsko komisijo nadaljevala razpravo o ozemeljski razdelitvi, ki bi zagotavljala uravnotežen regionalni razvoj, da bi najpozneje do konca leta 2006 ponovno proučili razdelitev na ravni NUTS 2. Na podlagi tega dogovora je Slovenija pripravila posebno enostransko izjavo, priloženo k Sklepni listini k Pristopni pogodbi.

V skladu z navedenim je Slovenija v postopku sprejemanja sprememb k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) zaradi pristopa Češke republike, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji na delovni skupini za statistiko pri Svetu EU‐ja predlagala, da se začasni status teritorialne delitve Slovenije na ravni NUTS 2 v uredbi ustrezno zabeleži. Ker predlog Slovenije ni bil sprejet, je bila dana rezervacija na predlog dopolnitve uredbe.

Marca 2005 je bila na Odboru stalnih predstavnikov I (COREPER I) sprejeta deklaracija Komisije, s katero je dana osnova, ki omogoča razdelitev Slovenije na ravni NUTS 2 že pred letom 2008.

38 Okoljski izdatki I so seštevek investicij za varstvo okolja in tekočih izdatkov, zmanjšanih za prihodke, dobljene v zvezi s sekundarnimi proizvodi od aktivnosti v zvezi z varstvom okolja. Okoljski izdatki II so seštevek okoljskih izdatkov I ter pristojbin in nabav, zmanjšanih za prihodke, dobljene od drugega sektorja. 39 NAMEA – National Accounts Matrix including Environmental Accounts – model matrike nacionalnih računov z vključitvijo okoljskih računov. 40 CORINAIR metodologiji (CORe Inventory of AIR emissions). 41 IPCC – Intergovernmental Panel on Climate Change.



34

Druge regionalne in geografske informacije: SURS je v letu 2004 uporabnikom posredoval informacije o Standardni klasifikaciji teritorialnih enot v Sloveniji, o klasifikaciji teritorialnih enot za statistiko v EU‐ju, o teritorialnih spremembah na različnih ravneh od 70. let dalje in vzdrževal različne teritorialne šifrante na klasifikacijskem strežniku SURS‐a. Za različne uporabnike so bili rezultati statističnih raziskovanj prikazani tudi na tematskih kartah.

V Uredbi o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (SKTE), katere skrbnik je SURS, so pravne osnove veljavne teritorialne členitve Slovenije in služi tudi za izkazovanje mednarodno primerljivih statističnih podatkov. V Evropski uniji to področje ureja Uredba NUTS42.

V Registru prostorskih enot (RPE) je bilo 31. 12. 2004 evidentiranih 193 občin, 5998 naselij, 8275 statističnih okolišev, 17.026 prostorskih okolišev, 9845 ulic in 504.655 hišnih številk. (Vir: SURS, Statistične informacije, Teritorialne enote in hišne številke, Slovenija, 31. december 2004).

Projekt Urban Audit II

V letu 2004 so bili zbrani podatki za drugo fazo projekta Urban Audit II, katerega namen je izgradnja evropske podatkovne zbirke urbanih statistik za večja mesta v EU‐ju. Poleg podatkov za leto 2001 so bili zbrani tudi podatki za leti 1991 in 1996, in sicer za mestni občini Ljubljana, Maribor, četrtne in krajevne skupnosti v obeh občinah ter podravsko in osrednjeslovensko statistično regijo.

Diseminacijska baza izbranih regionalnih statističnih podatkov

Posredovanje regionalnih statističnih podatkov uporabnikom bo sledilo novemu konceptu centralizirane diseminacije prek spletnih strani v okviru baze SI‐STAT. Ker SURS prek te baze v letu 2004 uporabnikom še ni mogel poročati najpomembnejših regionalnih podatkov, je bila izdelana zgoščenka.

RAZISKOVALNO‐RAZVOJNA DEJAVNOST in INOVACIJE

Z izdelavo ločenih vprašalnikov o raziskovalno‐razvojni dejavnosti po institucionalnih sektorjih – poslovni, vladni, visokošolski ter zasebno nepridobitni sektor – in metodoloških navodil bo SURS dajalcem podatkov omogočil lažje poročanje podatkov in večjo kakovost podatkov. V letu 2005 bodo na ravni državne statistike

predstavljeni podatki o kadrovskem potencialu, ki deluje na raziskovalno‐razvojnem področju po poklicih, starostnih razredih, ravneh izobrazbe ter državljanstvu, vključno z mobilnostjo. Znani bodo tudi bruto izdatki za raziskovalno‐razvojno dejavnost glede na vire financiranja in namene porabe in še mnogi drugi statistični podatki in informacije s tega področja. Vsi ti podatki bodo uporabnikom na voljo za izračun osnovnih makroekonomskih kazalnikov in izdelavo poglobljenih primerjalnih analiz, ki so potrebne pri načrtovanju politik na državni ravni.

Potekalo je sodelovanje z Eurostatom pri pripravi harmoniziranih raziskovanj o inovacijski dejavnosti v državah EU‐ja, katerih namen je pridobivanje osnovnih, mednarodno primerljivih podatkov o inovacijski dejavnosti v predelovalni dejavnosti in izbranih storitvenih dejavnostih.

Da bi uresničevali načela enakih možnosti spolov v znanosti in raziskovanju, se je v letu 2004 nadaljevalo sodelovanje pri projektih EC Ženske v znanosti in Benchmarking nacionalnih raziskovalnih politik, ki bo omogočil vzpostavitev enotnih kazalnikov, s katerimi se bodo spremljale nacionalne raziskovalne politike držav članic in kandidatk za članstvo v EU‐ju.

Eurostat iz obstoječih raziskovanj (sekundarnih virov), kot so Anketa o delovni sili, Statistike izobraževanja, že izračunava za vse države EU‐ja kazalnike o človeškem potencialu v znanosti in tehnologiji na podlagi metodologije Canbera. Te kazalnike bo SURS v prihodnje predstavil tudi v svojih publikacijah. Statistiko patentov izvaja Urad za intelektualno lastnino, ki te podatke poroča tudi nekaterim mednarodnim institucijam, ki so prav tako vir omenjenih podatkov Eurostata. Nacionalna klasifikacija raziskovalnih področij

Že nekaj let je v pripravi Nacionalna klasifikacija raziskovalnih področij, za katero je bilo odgovorno Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (zdaj Ministrstvo za visoko šolstvo in znanost in tehnologijo). Za zaključek klasifikacije je potrebna še uskladitev med nekaterimi področji znanosti in njeno testiranje. Še v tem srednjeročnem obdobju bi bilo treba pospešiti pripravo klasifikacije, saj bi odpravila trenutno zmedo v razvrščanju znanosti v Sloveniji.

42 NUTS – The nomenclature of Territorial Units for Statistics v besedilu navedena kot NUTS je skupna evropska klasifikacija teritorialnih enot, ki jo je Eurostat vzpostavil, da bi zagotovil celovito in dosledno členitev teritorialnih enot, potrebno za zbiranje, razvoj in usklajevanje regionalnih statistik v EU‐ju.



35

Vsi statistični podatki in informacije, ki jih navajamo v besedilu, so dostopni na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije: www.stat.si.

Poročilo je pripravil Statistični urad RS v sodelovanju s pooblaščenimi izvajalci državne statistike ‐ Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve, Banko Slov

nije, Zavodom RS za zaposlovanje, Inštitum RS za varovanje zdravja, Ministrstvom za fin ance, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavodom za zdravstveno zavarovanje

Documents

Kazalniki Energetika Spremljanje statistike S Dr ~avna · 2005-06-09 · Slovenska državna statistika v letu 2004 Statistični urad RS in pooblaščeni izvajalci 4 Statistični svet