ŢIVLJENJE V TIŠINIorgani, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne sluţbe. Gluha oseba ima pravico uporabljati znakovni jezik tudi v vseh drugih

ŢIVLJENJE V TIŠINI

Sociologija

Raziskovalna naloga

Avtorici: Nika Tomše in Brina Minca Herlec, 7.a

Mentorica: Mateja Kriţan, prof.

Ljubljana, 2011

Osnovna šola Kašelj

2

KAZALO:

SEZNAM SLIK, GRAFOV, TABEL 3

ZAHVALA 5

POVZETEK 6

ABSTRACT 6

1. UVOD 7

2. DOMNEVA 7

3. TEORETIČNA IZHODIŠČA 8

3.1. ZAKONI O GLUHIH 8

3.1.1 Definicija diskriminacije pri invalidih 8

3.1.2. Zakon o izenačevanju moţnosti invalidov (ZIMI) 8

3.1.3. ZUSZJ 9

3.2. PRAVICE 10

3.3. O GLUHIH 11

3.4. ZVOK IN PRIZADETOST SLUHA 12

3.4.1. Lastnosti zvoka 12

3.4.2. Kdaj je naglušnost nevarna? 12

3.4.3. Konduktivne (prevodne) slušne motnje 14

3.4.4. Senzorinevralne izgube sluha 15

3.4.5. Teţave naglušnih 15

3.5. UHO 16

3.5.1. Zunanje uho 16

3.5.2 .Srednje uho 16

3.5.3 Notranje uho 17

3.5.4. Evstahijeva cev 17

3.6. ZNAKOVNI JEZIK 19

4. EMPIRIČNI DEL 20

4.1. HIPOTEZE 20

4.2. RAZISKOVALNA METODA DELA 20

4.3. VZOREC 20

4.4. POSTOPEK OBDELAVE 21

4.5. REZULTATI RAZISKAVE IN ANALIZA 22

3

4.6. RAZISKAVA 39

5. ZAKLJUČEK 40

6. PRILOGE 41

7. VIRI 43

4

SEZNAM SLIK, TABEL IN GRAFOV:

Slika 1; Slika ušesa

Slika 2; Znakovni jezik

Graf 1; Prikaz anketirancev po razredih

Graf 2; Grafični prikaz anketirancev, ki poznajo popolnoma gluho osebo

Graf 3; Grafični prikaz anketirancev od kod poznajo popolnoma gluho osebo

Graf 4; Grafični prikaz anketirancev, če poznajo osebo z okvaro sluha

Graf 5; Grafični prikaz anketirancev od kod poznajo osebo z okvaro sluha;

Graf 6; Grafični prikaz anketirancev , če so ţe obiskali šolo za gluhe oz. ZGNL

Graf 7; Grafični prikaz anketirancev, če so se ţe kdaj poskušali pogovarjati z gluho

osebo;

Graf 8; Grafični prikaz anketirancev v katerem jeziku se gluhi pogovarjajo med seboj;

Graf 9; Grafični prikaz anketirancev, ali je znakovni jezik enak v vseh drţavah

Graf 10; Grafični prikaz anketirancev, kako se počutijo, ko kje vidijo gluhe pri

Komuniciranju

Graf 11; Grafični prikaz anketirancev, če se ţelijo naučiti enoročne abecede

Graf 12; Grafični prikaz anketirancev ali bi obiskovali brezplačni tečaj slo. znakovnega jezika

Graf 13; Grafični prikaz anketirancev, kakšne se jim zdijo gluhe osebe

Graf 14; Grafični prikaz anketirancev, ali imajo gluhi pravico hoditi v našo šolo

Graf 15; Grafični prikaz anketirancev, ali bi gluhemu sošolcu pomagal pri učenju;

Graf 16; Grafični prikaz anketirancev, ali je prav, da gluhi lahko spremljajo slovenske oddaje na televiziji opremljene s podnapisi ali tolmačem

Graf 17; Grafični prikaz anketirancev, kaj dela tolmač za gluhe

Graf 18; Grafični prikaz anketirancev, ali ţelijo obiskati šolo za gluhe

Tabela 1; Prikaz anketirancev, ki poznajo popolnoma gluho osebo

Tabela 2; Prikaz anketirancev od kod poznajo popolnoma gluho osebo

Tabela 3; Prikaz anketirancev, če poznajo osebo z okvaro sluha

Tabela 4; Prikaz anketirancev od kod poznajo osebo z okvaro sluha

Tabela 5; Prikaz anketirancev , če so ţe obiskali šolo za gluhe oz. ZGNL

Tabela 6; Prikaz anketirancev, če so se ţe kdaj poskušali pogovarjati z gluho osebo

Tabela 7; Prikaz anketirancev v katerem jeziku se gluhi pogovarjajo med seboj;

5

Tabela 8; Prikaz anketirancev ali je znakovni jezik enak v vseh drţavah

Tabela 9; Prikaz anketirancev, kako se počutijo, ko kje vidijo gluhe pri

komuniciranju

Tabela 10; Prikaz anketirancev, če se ţelijo naučiti enoročne abecede

Tabela 11; Prikaz anketirancev ali bi obiskovali brezplačni tečaj slo.

znakovnega jezika

Tabela 12; Prikaz anketirancev, kakšne se jim zdijo gluhe osebe

Tabela 13; Prikaz anketirancev, ali imajo gluhi pravico hoditi v našo šolo

Tabela 14; Prikaz anketirancev, ali bi gluhemu sošolcu pomagal pri učenju

Tabela 15; Prikaz anketirancev, ali je prav, da gluhi lahko spremljajo slovenske

oddaje na televiziji opremljene s podnapisi ali tolmačem

Tabela 16; Prikaz anketirancev, kaj dela tolmač za gluhe

Tabela 17; Prikaz anketirancev, ali ţelijo obiskati šolo za gluhe

6

ZAHVALA

Zahvaljujeva se mentorici Mateji Kriţan za pomoč pri pripravi raziskovalne naloge in

Andreji T. Herlec za prevod povzetka v angleški jezik.

Prav tako se zahvaljujeva učencem 6.a, 6.b, 7.a, 7.b, 8.a, 8.b, 9.a in 9.b z OŠ Kašelj,

za reševanje vprašalnikov.

7

POVZETEK

Z raziskovalno nalogo sva ţeleli ugotoviti, ali so najini vrstniki pripravljeni sprejeti

gluhe, koliko jih poznajo in kaj so pripravljeni zanje storiti.

Anketo so izpolnjevali učenci od 6. do 9. razreda OŠ Kašelj.

Zanimalo naju je, če bi bili najini anketiranci - vrstniki pripravljeni kaj svojega prostega

časa ţrtvovati za to, da bi se seznanili in naučili kaj novega o svetu gluhih, enoročno

abecedo ali osnove znakovnega jezika.

Ugotavljava, da bi bilo učencem zanimivo v pošolsko dejavnost (kroţek) sprejeti oz.

vključiti gluho osebo in skupaj pripraviti kakšno zanimivo predstavo, igro… S tem bi

bolje spoznali ţivljenje gluhih in jih sprejeli v svojo vsakdanjo druţbo.

ABSTRACT

The research project aimed at finding out whether our peers are willing to accept the

deaf, how much they know about them and what they are prepared to do for them.

The questionnaires were applied to the pupils attending the primary school Kašelj,

Slovenia.

The authors wanted to find out whether the respondents are willing to dedicate their

spare time to the deaf, whether they are eager to learn about them and to get

acquainted with the lives of the deaf, with a manual alphabet or the basics of sign

language.

The authors conclude that it would be interesting to include a deaf person in extra-

curricular activities or clubs, and together produce some exciting performances or

plays...

Thus the primary school pupils would better understand the lives of the deaf and

accept them in their everyday social groups.

8

1. UVOD

Okoli nas je veliko gluhih in naglušnih oseb, mi pa včasih sploh ne vemo, kako se

počutijo, ko jih ostali ljudje diskriminiramo. Ali se zavedamo, da so gluhi čisto navadni

ljudje? Nama pa se zdijo zelo zanimivi, zato sva se odločili raziskovati o njih.

Raziskovali bova, kako sprejemamo gluhe in kaj vemo o njih.

2. DOMNEVA

Pričakujeva, da bova odkrili veliko novega o tej temi, ki naju zares zanima. V to temo

se bova poskušali čim bolj poglobiti.

Raziskovali sva gluhe na splošno, njihov jezik in sporazumevanje ter kako mi

obravnavamo ljudi z okvaro sluha.

Zanima naju, kako bi se oziroma so se vrstniki odzvali na gluho osebo.

Predvidevava, da ostali ljudje gluhe jemljemo za sebi manjvredne in da jih v ţivljenju

velikokrat diskriminiramo.

Zdi pa se nama tudi, da najini vrstniki in drugi ljudje niso informirani o gluhoti,

naglušnosti in sluhu, ter nimajo nobenih stikov z ljudmi, ki imajo okvaro sluha.

Zdi se nama, da je bilo ţe veliko oseb spregledanih, imeli so manj moţnosti zaradi te

teţave pri zaposlitvi, komunikaciji,…

Gluhi in naglušni so nam enakopravni, zato bi si ljudje morali vzeti več časa, da bi se

poučili o tej zelo zanimivi temi - gluhoti in prenehali diskriminirati ljudi, saj smo si vsi

različni.

9

3. TEORETIČNA IZHODIŠČA

3.1. ZAKONI O GLUHIH

3.1.1. Definicija diskriminacije pri invalidih Diskriminacija zaradi invalidnosti je posredna ali neposredna in pomeni vsako

razlikovanje, izključevanje ali omejevanje zaradi invalidnosti, katerega namen ali

posledica je zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uţivanja ali

uresničevanja vseh pravic in obveznosti na vseh ključnih področjih ţivljenja.

Neposredna diskriminacija na podlagi invalidnosti obstaja, če je bil, je ali bi lahko bil

invalid zaradi invalidnosti v enakih ali podobnih situacijah obravnavan manj ugodno

kot kdo drug. Posredna diskriminacija na podlagi invalidnosti pa obstaja, kadar je bil,

je ali bi lahko bil invalid zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v

enakih ali podobnih situacijah v manj ugodnem poloţaju kot kdo drug, razen če te

določbe, merila ali ravnanja objektivno upravičujejo zakonit cilj in če so sredstva za

dosego tega cilja ustrezna in potrebna.

Nadlegovanje zaradi invalidnosti je lahko nezaţeleno verbalno, fizično ali drugo

neverbalno vedenje, katerega posledica ali namen je prizadeti dostojanstvo invalida

ali ustvariti zastraševalno, sovraţno, poniţujoče, sramotilno okolje.

Med pravicami in zakoni o gluhih osebah sta najbolj izpostavljena dva zakona.

To sta Zakon o izenačevanju moţnosti invalidov in Zakon o uporabi slovenskega

znakovnega jezika.

3.1.2. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI)

Namen tega zakona je preprečevanje in odpravljanje diskriminacije invalidk in

invalidov, ki je na ţalost, še zelo pogosta.

Cilj tega zakona je za invalide ustvarjati enake moţnosti na vseh področjih ţivljenja.

Temeljna načela tega zakona pa so:

– spoštovanje in zagotavljanje človekovih pravic invalidov in njihovega

dostojanstva,

– zagotavljanje enakih moţnosti za invalide in njihova nediskriminacija ter

10

– spoštovanje in sprejemanje različnosti zaradi invalidnosti.

Prepovedana je vsakršna diskriminacija zaradi invalidnosti v postopkih pred

drţavnimi organi, organi drţavne in samoupravne lokalne skupnosti, izvajalci javnih

pooblastil in izvajalci javne sluţbe.

Prepovedano je kakršnokoli oteţevanje vodenja postopka invalidov kot strank s strani

javnih usluţbencev, kar onemogoča ali zelo ovira uresničevanje pravic invalidov:

– nespoštovanje in neupoštevanje pravic invalidov ter prikrajšanje zanje

oziroma njihova odtegnitev, če so te pravice pod enakimi pogoji priznane

tistim, ki niso invalidi,

– oteţevanje vodenja postopka invalidov kot strank s strani javnih usluţbencev,

kar onemogoča ali zelo ovira uresničevanje pravic invalidov.

3.1.3. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (zuszj)

Ta zakon določa pravico gluhih oseb uporabljati slovenski znakovni jezik in pravico

gluhih oseb do informiranja v njim prilagojenih tehnikah ter obseg in način

uveljavljanja pravice do tolmača za znakovni jezik pri enakopravnem vključevanju

gluhih oseb v ţivljenjsko in delovno okolje ter vse oblike druţbenega ţivljenja ob

enakih pravicah in pogojih ter z enakimi moţnostmi, kot jih imajo osebe brez okvare

sluha.

Znakovni jezik je jezik sporazumevanja gluhih oseb oziroma naravno sredstvo za

sporazumevanje gluhih oseb.

Pravica do tolmača / tolmač

Tolmač za znakovni jezik je oseba, ki gluhim osebam tolmači slovenski govorni jezik

v znakovni jezik in slišečim osebam tolmači znakovni jezik v slovenski govorni jezik.

Pravice po tem zakonu lahko uveljavlja gluha oseba za tolmačenje slovenskega

govornega jezika v znakovni jezik in znakovnega jezika v slovenski govorni jezik.

Plačilo stroškov tolmača za znakovni jezik zagotovijo drţavni organi, organi lokalne

samouprave, izvajalci javnih pooblastil in izvajalci javne sluţbe v letnih finančnih

načrtih oziroma ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.

11

3.2. PRAVICE

Pri gluhih osebah seveda veljajo tudi osnovne pravice, ki jih imamo vsi ljudje, a imajo

gluhi še nekaj dodatnih.

Gluha oseba ima pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred drţavnimi

organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne

sluţbe.

Gluha oseba ima pravico uporabljati znakovni jezik tudi v vseh drugih ţivljenjskih

situacijah, v katerih bi ji gluhota pomenila oviro pri zadovoljevanju njenih potreb.

Gluhi imajo tudi pravico biti informirani v prilagojenih tehnikah. Nekatere te pravice

uresničujejo z pomočjo tolmača.

12

3.3. O GLUHIH Pri moških so teţave s sluhom pogostejše kot pri ţenskah.

Pri prvih ima teţave s sluhom 19,3% ljudi, pri ţenskah pa 13,6%.

V svetu ima več kot 112.000 ljudi polţev vsadek.

93 odstotkov gluhih otrok se rodi v slišečih druţinah, torej samo 7% v gluhe druţine.

Od 1000 dojenčkov se pribliţno 2-3 rodijo gluhi ali naglušni.

20-30% izgube sluha pri otrocih se pojavi med otroštvom in zgodnjim otroštvom.

Le 30 odstotkov vseh izgovorjenih glasov je vidnih na ustnicah.

Nič čudnega ni, da je branje ustnic za gluhe tak izziv.

Pri mnogih mladostnikih se je sluh poslabšal zaradi poslušanja glasne glasbe na

predvajalnikih s slušalkami.

Slušne okvare pri otrocih oz. mladostnikih so lahko nastale pred rojstvom, med

rojstvom ali po njem. V zvezi s tem ločimo dve veliki skupini motenj: PRIROJENE in

PRIDOBLJENE. Med prirojene spadajo tiste pred in med rojstvom (vzroki so

predvsem dednost, nedonošenost, predporodne ali medporodne dihalne stiske,

virusna obolenja matere, rdečke matere, moţganske poškodbe otroka, porodna

zlatenica…).

Med pridobljene pa sodijo tiste po rojstvu (vzroki pa so: vnetje srednjega ušesa,

vnetje moţganskih ovojnic, oslovski kašelj, škrlatinka, vnetje ob ušesni slinavki…).

Spodnjo mejo slišnosti ali slišni prag ugotavljamo z avdiometrom. S tasterjem

izbiramo zvoke različnih frekvenc, z drugim gumbom pa spreminjamo jakost tona.

Otrok posluša zvoke s slušalkami. Nato ugotovimo, koliko decibelov sliši in kakšno je

stanje njegovega sluha:

DECIBELI

SITUACIJA

0-20 zaznavamo zvok (to je normalen slišni prag) 30 šepetanje 40 tih govor 60 normalen govor 80 kričanje

110 avtomobilska hupa, kričanje ob ušesu 120 zvok teţkega motorja 150 zvok reativca (čutimo močno bolečino)

13

Če ne slišimo zvoka jakosti 80 decibelov, smo gluhi.

3.4. ZVOK in PRIZADETOST SLUHA

3.4.1. Lastnosti zvoka

Zvok nastane zaradi vibracij predmetov. Zračne molekule se zgoščujejo in

razredčujejo, kar se kot valovanje širi od zvočila. Slišimo frekvence zvoka med 16 in

20000 herci, za razumevanje govora so najpomembnejše med 500 in 4000 herci.

Intenziteto zvoka merimo v decibelih (dB). Intenziteta šepeta je 25 dB, glasnega

govora 40 dB, kričanja v uho z razdalje 30 cm pa 80 dB.

Normalno uho zazna zvočne draţljaje jakosti od 0 do 20 dB. Naglušni ne morejo

zaznavati zvočnih jakosti, niţjih od 20 dB. Gluha oseba ne more razumeti ali ponoviti

govora in ne zazna zvočnih jakosti pod 90 dB.

Enkratna ali kratkotrajna izpostavitev intenzivnemu zvoku lahko povzroči akustično

travmo. Bolnik pri njej opiše šum v ušesu in hitro ter boleče poslabšanje sluha.

Prizadeto je lahko le eno uho. Kronična akustična travma je posledica dolgotrajne

izpostavljenosti preglasnim zvokom, npr. na hrupnem delovnem mestu. Če

izpostavitev hrupu preneha, se naglušnost v nekaj dneh popravi, sicer se sluh

poslabšuje. Simetrično sta prizadeti obe ušesi. Bolniki so nezbrani, utrujeni in

nervozni. Sluh se najbolj poslabša v prvih 10–15 letih. Pozneje se slabšanje ustavi,

vendar je takrat sluh ţe močno prizadet.

3.4.2. Kdaj je naglušnost nevarna:

– nenadna naglušnost ali gluhost,

– enostranska prizadetost sluha,

– poslabšanje sluha z bolečinami, zvišano telesno temperaturo, izcedkom iz ušesa,

– gluhost otrok pred razvojem govora,

– poslabšanje sluha ob dodatnih teţavah: glavobol, vrtoglavica, zanašanje,

bruhanje, dvojne slike, motnje poţiranja, hripavost, asimetrija obraza, izguba

čutenja bolečine.

Od 25 do 50 odstotkov starostnikov ima zaradi slabega sluha zmanjšano

kakovost ţivljenja. Kot v starosti popuščajo drugi organi, pri starostni naglušnosti

14

popuščajo ušesa. Naglušnost nastopi po 50. letu, prizadene obe ušesi, spremlja

jo šumenje. V nasprotju s kronično akustično travmo se starostna naglušnost z leti

poslabšuje.

Zdravimo lahko le akutno travmo, in sicer z zdravili za izboljšanje prekrvavitve

notranjega ušesa. Pri kronični travmi in starostni naglušnosti se lahko odločimo za

slušni aparat, ki okrepi in modificira zvočne draţljaje.

Sestavljen je iz:

– mikrofona, ki zvočne draţljaje pretvori v električne,

– ojačevalca, ki okrepi električne signale,

– zvočnika, ki električne signale pretvori nazaj v zvočne.

Po obliki jih delimo na zauheljne, ušesne in sluhovodne.

Oseba je po definiciji slušno prizadeta, če ne more več tako dobro poslušati, kot

mlada oseba, ki nima teţav s sluhom. Najpogostejši znak slušne prizadetosti je

problem pri poslušanju šibkih zvokov. Mnogi slušno prizadeti imajo nekaj problemov

z zaznavo zvoka, bogatega po nizkih frekvencah, kot npr. govor ali glasba, medtem

ko imajo zelo resne probleme, ko zvoki vsebujejo samo visoke frekvence, kot npr.

petje ptic. Nekatere slušne prizadetosti zdravnik lahko pozdravi. Nekatere ublaţimo s

slušnim aparatom, za nekatere pa ni mogoče nič storiti. Zato je zelo vaţno, da

otorinolaringolog razišče slušno prizadetost in postavi diagnozo, ki določa, ali lahko

pomaga slušni aparat, ali pa je treba napraviti še druge meritve.

Slušna prizadetost obstaja na različnih delih slušne poti. Če se nahaja v sluhovodu

ali v srednjem ušesu, ji pravimo konduktivna (prevodna) izguba. Izgubo pa

imenujemo senzorinevralno (zaznavno), ko obstajajo problemi v čutnih celicah ali pa

v ţivčnih vlaknih ţivčnih poti. Konduktivne izgube lahko čisto pozdravi

otorinolaringolog, ali pa se celo pozdravijo same.

15

3.4.3. Konduktivne (prevodne) slušne prizadetosti

Zadelan sluhovod

Ţleze v sluhovodu stalno proizvajajo ušesno maslo. Včasih se ušesno maslo zbere v

sluhovodu in ga lahko celo zapre. To se posebej rado dogaja, če uporabljamo slušni

aparat, ki odriva ušesno maslo v sluhovod. Tak čep ušesnega masla lahko znatno

zaduši zvok in predstavlja veliko nadlogo. Ker obstaja riziko poškodbe bobniča po

nerodnosti, ko odstranjujemo čep masla, je bolje, da tega ne dela neizkušena oseba,

ampak zdravnik.

Vnetje srednjega ušesa

Vnetje srednjega ušesa je zelo pogosta bolezen, posebno pri otrocih. Vnetje je lahko

akutno ali kronično. Akutno vnetje zelo boli in ga mora nemudoma zdraviti specialist.

Kronično vnetje pa lahko traja leta, prav tako pa potrebuje medicinsko oskrbo.

Kronično vnetje je lahko brez bolečin, povzroči pa lahko resne izgube občutljivosti

sluha.

Otoskleroza

To pogosto bolezen označuje prekomerna rast kostnega materiala v srednjem ušesu.

Otoskleroza lahko povsem blokira ploščo stremenca in ga napravi nepremičnega.

Obstaja moţnost kirurškega posega ali pa uporabe slušnega aparata.

16

3.4.4. Senzorinevralne izgube sluha

Kadar se slušna prizadetost nahaja v notranjem ušesu ali ţivčnih poteh, tega

običajno ni mogoče pozdraviti, ne s kirurškim, ne z medicinskim posegom.

Starostna izguba

Najbolj pogosta okvara notranjega ušesa se imenuje presbyacusis ali starostna

izguba sluha. Postopno propadanje lasnih celic napreduje pri vseh odraslih preprosto

zaradi staranja. Nekateri zaznavajo občutno izgubo občutljivosti sluha pri petdesetih,

medtem ko imajo drugi le nezaznavno izgubo pri osemdesetih. Slušne probleme

povezane s presbyacusis lahko bistveno zmanjšamo z uporabo slušnega aparata.

3.4.5. Težave naglušnih

Ušesni čep: zaradi izločanja ušesnega masla v sluhovodu, maslo se strdi in tako

nastane čep. Ker maslo draţi bobnič, lahko pride do občasne naglušnosti ali omotice.

Maslo zdravniki odstranijo z izpiranjem.

Vnetja: vnetni procesi se pogosto prenesejo iz ţrela v srednje uho, vnetja v

srednjem ušesu so zelo boleča. Pogosto se pojavljajo pri otrocih.

Poškodba bobniča: Poškodbe bobniča povzročajo npr. udarci v glavo, zelo

glasni poki, slaba prekrvavljenost. Vzrokov za poškodbo bobniča je več, npr. pok

petarde, zaušnica, kričanje, glasna glasba, promet itd.

Naglušnost je okvara v zaznavanju zvoka, lahko nastopi s starostjo, ker stik med

stremencem in membrano poapni, lahko pa je ţe prirojena. Hrup negativno vplivan

na ţivčni sistem, lahko pride do neugodnega počutja, slabe koncentracije. Hrup med

90-120 decibelov povzroči začasno naglušnost.

Oglušelost nastane, če si dolgo izpostavljen hrupu. 85 decibelov je dovoljena

jakost zvoka. Tako oglušeli ljudje navadno uporabljajo slušne aparate.

Motnje v ravnotežju so posledica poškodbe notranjega ušesa. Znaki so: vrtenje

v glavi, slabost...

17

3.5. UHO

SLIKA1: Slika ušesa

3.5.1. Zunanje uho

Zunanje uho sestavljata uhelj in zunanji sluhovod do bobniča. Uhelj je s koţo prekrit

hrustanec in sluţi kot zbiratelj zvočnega valovanja, sluhovod pa je pribliţno 2,5 cm

dolga cevčica, ki deluje kot resonator, ki ojača valove na frekvenčnem pasu med 3 in

12 kHz. Ker sta uhelj in sluhovod prosto povezana z okoljem v njiju ni potrebno

izenačevati pritiska, paziti je potrebno le, da si ušesa med potapljanjem od zunaj ne

prekrijemo ali zamašimo s kakšnimi čepi. To bi namreč ujelo zrak med bobničem in

zamaškom, ki bi se med potapljanjem skrčil in povzročil poškodbo.

3.5.2. Srednje uho

Srednje uho sestavljajo bobnič in tri slušne koščice: kladivce, nakovalce in

stremence. Nahaja se v votlinici v notranjosti senčnice in je od zunanjega ušesa

hermetično ločeno z bobničem. Bobnič je opna iz proţnega tkiva, je prosojen in

boleč na dotik. Preko slušnih koščic, ki skrbijo za prenos zvočnega valovanja, je

18

bobnič povezan z notranjim ušesom. Spredaj srednje uho z ţrelom povezuje

Evstahijeva cev. Ker je srednje uho zaprto z vseh strani, prehod pa omogoča le

tanka Evstahijeva cev, je za izenačitev pritiska potreben poseben manever.

3.5.3. Notranje uho

Notranje uho sestavljajo organ za ravnoteţje, polţ in slušni ţivec v koščenem

labirintu senčnice. Tukaj se fizični prenos zvočnih vibracij spremeni v ţivčne impulze,

ki jih slušni center v moţganih interpretira kot zvok. Kljub temu da je ravnoteţni organ

odmaknjen od vplivov okolice, ga hladna voda lahko vzdraţi, kar lahko povzroči

slabost in vrtoglavice, občutek brezteţnosti in valovanje pa to še poslabšata.

3.5.4. Evstahijeva cev

Evstahijeva cev ali ušesna troblja je povezava med srednjim ušesom in ţrelom, brez

katere se ne bi mogli potapljati. Pri odraslem obsega njena celotna dolţina med 46 in

52 milimetrov, od česar je 10 do 12 milimetrov v zgornjem kostnem delu, ki vodi do

srednjega ušesa. Spodnji del je v mehkem nebu v zadnjem delu nosne votline. Med

zgornjim in spodnjim delom je upognjena pod kotom 160 st., kjer je tudi najoţji del s

premerom okrog dveh milimetrov.

Evstahijeva cev ima tri funkcije:

Funkcijo zračenja in izenačevanja pritiska

Ta funkcija je izrednega pomena za potapljanje, saj lahko skozi Evstahijevo cev

prehaja zrak. V pogojih povišanega pritiska bo torej skozi to cevčico v srednje uho

lahko vstopal stisnjen zrak in tako izenačil pritisk. Če to ne bi bilo mogoče, bi nas

zaradi razlike v pritisku zelo hitro ustavila bolečina v srednjem ušesu ali pa bi celo

predrli bobnič.

Funkcijo drenaže

19

Evstahijeva cev omogoča izločanje odvečne sluzi, v primeru infekcije pa tudi gnoja iz

srednjega ušesa v ustno votlino.

Funkcijo varovanja

Ker je Evstahijeva cev ozka in postavljena pokončno, je prehod raznih nevarnih

organizmov, kemikalij ali fizičnih delcev oteţen. V prekrivajoči sluzi so protitelesa, ki

uničujejo bakterije in viruse ter tako ščitijo srednje in notranje uho pred okuţbami in

poškodbami.

Evstahijeva cev je običajno stisnjena. Odpre se, ko poţiramo slino, ţvečimo, zehamo

in podobno ter seveda tudi pri izenačevanju pritiska.

Odprtje običajno zaznamo z nekakšnim “klikom” oziroma z rahlim “pokom” v ušesih.

Odpiranje je pri večini oseb le pasivno, nekateri pa imajo prirojen nadzor nad

mišicami, ki obdajajo Evstahijevo cev in jo lahko odpirajo tudi aktivno. To vsekakor

omogoča veliko laţje izenačevanje, celo do te mere, da si ob potopu v globino ni

potrebno zatiskati nosu. Evstahijeva cev je lahko bolj ali manj fleksibilna, obenem pa

postavljena pokončno, upognjena in široka le 2 mm. To seveda oteţuje izenačevanje

in marsikomu povzroča preglavice. Kljub temu se lahko vsakdo nauči izenačevanja.

20

3.6. ZNAKOVNI JEZIK

Gluhi se sporazumevajo z znakovnim jezikom. Znakovni jezik je jezik, ki ga vidimo in

zaznamo z očmi. Je ţiv jezik, saj se pojavljajo nove besede, ki izpodrivajo stare ali si

izmislijo nove dogovorjene za potrebe današnjega časa, kot npr. internet. Pri tem

jeziku se ne uporabljajo samo roke, ampak se vključuje celo telo, obrazna mimika,

telesno gibanje.

Vsaka drţava ima svoj znakovni jezik, katerega so razvili gluhi ljudje v tej drţavi in

vsebuje poleg naravnih kretenj še dogovorjene kretnje.

S premikanjem prstov lahko pokaţemo 25 ali celo več poloţajev prstov, pri čemer

vsak poloţaj pomeni eno črko abecede. Črkuje se le imena oseb, krajev, drţav. Za

vse drugo uporabljamo kretnje.

Bistvo znakovnega jezika, ki ga gluhi uporabljajo med seboj, je, da ima svojstvene

slovnične zakonitost, npr. drugačen besedni red kot slovenščina

SLIKA 2:Znakovni jezik

21

4. EMPIRIČNI DEL NALOGE

4.1. HIPOTEZE Postavili sva naslednje hipoteze:

1. Večina učencev ne pozna osebe oz. oseb z okvaro sluha.

2. Večina učencev še ni bilo na zavodu za gluhe in naglušne in tudi ni še

komunicirala z gluho oz. naglušno osebo.

3. Zdi se nama,da so učenci ţe slišali za znakovni jezik, vendar o njem ne vedo

veliko.

4. Zdi se nama, da bi v naši šoli večina otrok z veseljem sprejela gluhe učence in

jim po potrebi tudi pomagala.

5. Interes za obisk ZGNL bo tudi velik.

4.2. RAZISKOVALNA METODA DELA Raziskovalna metoda dela je analiza podatkov, ki sva jih pridobili s pomočjo

anonimnega anketnega vprašalnika v pisni obliki.

4.3. VZOREC Anketni vprašalnik je bil namenjen najstnikom, ki obiskujejo osnovno šolo Kašelj.

Izpolnjevali so ga učenci predmetne stopnje 6.a, 6.b, 7.a, 7.b, 8.a, 8.b, 9.a ter 9.b, ki

so bili tisti dan prisotni pri pouku (9.3.2011).

22

št.učencev

25%

30%

20%

25%

6. razred

7.razred

8.razred

9.razred

Graf 1: Prikaz anketirancev po razredu

4.4. POSTOPEK OBDELAVE Pri obdelavi podatkov sva si pomagali s programom Microsoft Office Excel 2003.

23

4.5. REZULTATI RAZISKAVE IN ANALIZA

1. vprašanje

Ali osebno poznaš kakšno osebo z okvaro sluha, ki je popolnoma gluha?

6.razred 7.razred 8.razred 9.razred Skupaj

DA 6 6 2 7 21

NE 26 33 24 26 109

Tabela 1: Prikaz anketirancev, ki poznajo popolnoma gluho osebo

0

20

40

60

80

100

120


DA

NE

Graf 2: Grafični prikaz anketirancev, ki poznajo popolnoma gluho osebo

Kot sva predvidevali s hipotezo 1, zelo malo učencev (samo 21 od 130 anketirancev)

pozna popolnoma gluho osebo.

24

2. vprašanje

Če je tvoj odgovor da (navezuje se na 1. vprašanje), od kod poznaš to osebo?


oţji druţ.član 0 2 0 1 3

prijatelj/znanec 0 1 1 2 4

sorodnik 2 1 1 1 5

drugo 1 2 0 3 6

ni navedel 3 0 0 0 3

Tabela 2: Prikaz anketirancev od kod poznajo popolnoma gluho osebo

0

1

2

3

4

5

6


oţji druţ.član

prijatelj/znanec

sorodnik

drugo

ni navedel

Graf 3: ; Grafični prikaz anketirancev od kod poznajo popolnoma gluho osebo

Učenci, ki so odgovorili z odgovorom drugo, so bili najštevilčnejša skupina, njihovi

odgovori pa se glasijo:

– sosed/a

– moji bivši sošolci

– bivši sosed/a

– mamini sodelavci

– …

25

3. vprašanje Ali osebno poznaš kakšno osebo z okvaro sluha, ki je naglušna?


DA 18 21 9 22 70

NE 14 18 17 11 60

Tabela 3: Prikaz anketirancev, če poznajo osebo z okvaro sluha

0

10

20

30

40

50

60

70


DA

NE

Graf 4: Grafični prikaz anketirancev, če poznajo osebo z okvaro sluha

Ugotovili sva, da veliko učencev pozna naglušno osebo. Teh učencev je več kot

polovica. Meniva, da je poznavanje naglušne osebe večje tudi zato, ker našo šolo

obiskuje učenec z okvaro sluha.

26

4.vprašanje

Če je tvoj odgovor da (navezuje se na vprašanje 3), od kod poznaš to osebo?


oţji druţ.član 3 5 1 4 13

prijatelj/znanec 9 5 5 10 29

sorodnik 1 7 1 2 11

drugo 5 2 2 0 9

ni navedel 0 2 0 6 8

Tabela 4: Prikaz anketirancev od kod poznajo osebo z okvaro sluha

0

5

10

15

20

25

30


oţji druţ.član

prijatelj/znanec

sorodnik

drugo

ni navedel

Graf 5: Grafični prikaz anketirancev od kod poznajo osebo z okvaro sluha Učenci, ki so odgovorili z odgovorom drugo, tokrat niso bili najštevilčnejša skupina.

Njihovi odgovori pa se glasijo:

– sosed/a,

– moji bivši sošolci,

– jaz,

– mamini sodelavci,

– …

27

5.vprašanje Ali si že kdaj bil v šoli za gluhe oz. Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana

(ZGNL)?


Da na obisku 1 2 1 3 7

Ne 29 37 25 30 121

Drugo 2 0 0 0 2

Tabela 5: Prikaz anketirancev , če so ţe obiskali šolo za gluhe oz. ZGNL

0

20

40

60

80

100

120

140


Da na obisku

Ne

Drugo

Graf 6; Grafični prikaz anketirancev , če so ţe obiskali šolo za gluhe oz. ZGNL

Drugo:

– zdravstveni pregledi (ORL, fizioterapija)

– tam sem bil v šoli,

Večina anketirancev še ni bila na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana. S tem sva

potrdili del najine hipoteze 2.

28

6. vprašanje

Ali si se že kdaj poskušal pogovarjati z gluho osebo?


DA 8 6 3 8 25

NE 24 33 23 25 105

Tabela 6: Prikaz anketirancev, če so se ţe kdaj poskušali pogovarjati z gluho osebo

0

20

40

60

80

100

120


DA

NE

Graf 7:: Grafični prikaz anketirancev, če so se ţe kdaj poskušali pogovarjati z gluho

osebo

Večina učencev še ni komunicirala/ oziroma še ni poskušala komunicirati z gluho

osebo. S tem sva potrdili še drugi del hipoteze 2.

29

7. vprašanje V katerem jeziku se gluhi pogovarjajo med seboj?


V slovenščini 0 3 0 1 4

Se ne pogovarjajo 0 0 1 2 3

Pišejo na liste 0 0 1 1 2

V znakovnem jeziku 32 36 24 29 121

Tabela 7: Prikaz anketirancev v katerem jeziku se gluhi pogovarjajo med seboj

0

20

40

60

80

100

120

140


V slovenščini

Se ne pogovarjajo

Pišejo na liste

V znakovnem jeziku

Graf 8: Grafični prikaz anketirancev v katerem jeziku se gluhi pogovarjajo med seboj

Večina osnovnošolcev ve, da se gluhi ne pogovarjajo kot mi, ampak za komunikacijo

uporabljajo znakovni jezik. Tisti, ki so odgovorili z odgovorom a, imajo delno prav, saj

se v Sloveniji gluhi sporazumevajo s slovenskim znakovnim jezikom.

30

8. vprašanje Ali je znakovni jezik enak v vseh državah?


Da 15 29 13 17 74

Ne 9 10 12 15 46

Ne vem, kaj je znakovni jezik 8 0 1 1 10

Tabela 8. Prikaz anketirancev ali je znakovni jezik enak v vseh drţavah

0

10

20

30

40

50

60

70

80


Da

Ne

Nevem kaj je znakovni jezik

Graf 9 : Grafični prikaz anketirancev, ali je znakovni jezik enak v vseh drţavah

Učenci so pri tem vprašanju večinoma odgovorili napačno, saj je znakovni jezik

različen po različnih drţavah.

Obstaja pa tudi mednarodni znakovni jezik, ki ga uporabljajo na svetovnih kongresih,

mednarodnih športnih, kulturnih in drugih prireditvah za gluhe.

S tem vprašanjem sva potrdili najino hipotezo 3.

31

9. vprašanje Se ti zdi čudno, ko kje vidiš gluhe, ko komunicirajo?


Nisem jih še videl 6 11 10 3 30

Normalno 12 15 11 25 63

Malo neprijetno 14 13 3 5 35

Tabela 9: Prikaz anketirancev, kako se počutijo, ko kje vidijo gluhe pri komuniciranju

0

10

20

30

40

50

60

70


Nisem jih še videl

Normalno

Malo neprijetno

Graf 10: Grafični prikaz anketirancev, kako se počutijo, ko kje vidijo gluhe pri komuniciranju

Ugotovili sva, da se večina anketirancev počuti v bliţini oz. ob opazovanju gluhih, ko

komunicirajo, normalno.

Kar četrtina anketirancev, pa še ni videla gluhih oseb pri komunikaciji, kar pa je

presenetljivo velik odstotek.

32

10. vprašanje

Ali se želiš naučiti enoročno abecedo?


DA 18 23 14 19 74

NE 14 16 12 14 56

Tabela 10: Prikaz anketirancev, če se ţelijo naučiti enoročne abecede

0

10

20

30

40

50

60

70

80


DA

NE

Graf 11: Grafični prikaz anketirancev, če se ţelijo naučiti enoročne abecede

Kot sva pričakovali, se več kot polovica anketirancev ţeli naučiti enoročne abecede.

Največji deleţ zainteresiranih učencev je v 7. razredu. Zanimivo je, da se mladostniki

radi učimo oz. se zanimamo za tiste stvari, ki za nas niso obvezne.

33

11. vprašanje Ali bi obiskoval brezplačni tečaj slovenskega znakovnega jezika?


Da, z veseljem 11 9 8 9 37

Ne, me ne zanima 8 12 7 15 42

Pogledat bi šel 13 18 11 9 51

Tabela 11: Prikaz anketirancev ali bi obiskovali brezplačni tečaj slo. znakovnega jezika

0

10

20

30

40

50

60


Da, z veseljem

Ne, me ne zanima

Pogledat bi šel

Graf 12: Grafični prikaz anketirancev ali bi obiskovali brezplačni tečaj slo. znakovnega jezika

Preseneča naju, da je velik odstotek anketirancev odgovorilo, da jih tečaj slov.

znakovnega jezika ne zanima. Vendar bi jih kljub temu skoraj četrtina prišla pogledat,

kako tečaj poteka. Tečaj bi verjetno še marsikoga od teh, ki jih sedaj še ne zanima

oziroma, ki bi prišli pogledat, pritegnil in bi svoje mnenje spremenili.

34

12. vprašanje

Kakšne se ti zdijo gluhe osebe?


Normalne 29 37 26 28 120

Drugačne so, nočem imeti stikov 0 0 0 2 2

Drugo 3 2 0 3 8

Tabela 12: Prikaz anketirancev, kakšne se jim zdijo gluhe osebe

0

20

40

60

80

100

120


Normalne

Drugačne so, nočem imeti stikov

Drugo

Graf 13: Grafični prikaz anketirancev, kakšne se jim zdijo gluhe osebe Drugo:

a. smilijo se mi,

b. malo drugačni, ampak so super,

c. so neprijetne,

d. so zanimive,

e. zanimiva komunikacija in so nekaj posebnega

f. …

Na vprašanje, kakšne se ti zdijo gluhe osebe, je večina anketirancev odgovorila, da

so to normalne osebe. Z njihovim razmišljanjem se popolnoma strinjava in si ţeliva,

da bi gluhe ljudi v ţivljenju tako vsi obravnavali. Razočarani pa sva, da sta kljub temu

dva učenca odgovorila, da so gluhi drugačni in da z njimi nočeta imeti stikov.

35

13. vprašanje Ali imajo gluhi pravico hoditi v našo šolo?


Da, zakaj pa ne 24 32 20 21 97

Ne, ker bi pokvarili uspeh razreda 1 2 2 3 8

Drugo 7 5 4 9 25

Tabela 13: Prikaz anketirancev, ali imajo gluhi pravico hoditi v našo šolo

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100


Da, zakaj pa ne

Ne, ker bi pokvarilil uspeh razreda

Drugo

Graf 14: Grafični prikaz anketirancev, ali imajo gluhi pravico hoditi v našo šolo

Drugo:

– za njih mora biti poseben program,

– učitelji se morajo ukvarjati z manjšim številom otrok,

– ne, ker imajo svojo šolo,

– ne, ker bi bilo teţje za njih,

– …

Potrdili so del hipoteze 4, da bi v naši šoli večina otrok z veseljem sprejela gluhe

učence. S tem so potrdili, da se lahko tudi mi prilagodimo gluhim učencem in jim

mogoče s svojimi sposobnostmi na drug način pomagamo. Strinjava se z učenci, ki

so odgovorili drugo, da je za gluhe potreben poseben program učenja in za to

usposobljeni učitelji.

36

14. vprašanje Ali bi gluhemu sošolcu pomagal pri učenju?


Da 28 30 20 22 100

Ne, ker nisem uspešen 2 5 4 1 12

Drugo 2 4 2 10 18

Tabela 14: Prikaz anketirancev, ali bi gluhemu sošolcu pomagal pri učenju

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100


Da

Ne, ker nisem uspešen

Drugo

Graf 15: ; Grafični prikaz anketirancev, ali bi gluhemu sošolcu pomagal pri učenju

Drugo:

– z njim se ne bi znali sporazumevati

– ne, ker nimam časa,

– ne znam razlagati,

– ne bi vedela kako,

– nočem,

– …

Potrdili so del hipoteze 4, da bi po potrebi pomagali gluhim učencem pri delu v

navadni šoli, ki je za njih veliko bolj zahtevna, ker ne slišijo. S tem, ko bi jim

pomagali, bi jim potrdili, da so kljub svoji teţavi, potrebni in zaţeleni v naši druţbi.

37

15. vprašanje Ali je prav, da gluhi lahko spremljajo slovenske oddaje na televiziji opremljene s podnapisi ali tolmačem?


Da 29 33 25 30 117

Podnapisi/tolmač me motijo 3 6 1 3 13

Tabela 15: Prikaz anketirancev, ali je prav, da gluhi lahko spremljajo slovenske oddaje na televiziji opremljene s podnapisi ali tolmačem

0

20

40

60

80

100

120


Da

Podnapisi/tolmač me motijo

Graf 16: Grafični prikaz anketirancev, ali je prav, da gluhi lahko spremljajo slovenske

oddaje na televiziji opremljene s podnapisi ali tolmačem

Večina anketirancev je na vprašanje odgovorila pozitivno, kar se nama zdi pravilno.

Vendar pa odgovor 13-ih učencev, da jih podnapisi oziroma tolmač motijo, potrjuje

odgovor na 14. vprašanje, da jim pri učenju ne bi pomagali, kar je odgovorilo 12

učencev. Smatrava, da so negativno na ti dve vprašanji odgovorili isti učenci. Upava,

da bi ti anketiranci spremenili svoje mnenje, če bi pomislili na dejstvo, kako bi se oni

počutili, če bi bili gluhi in jim ne bi hotel nihče pomagati ali dati pravice do tolmača.

38

16. vprašanje

Kaj dela tolmač za gluhe?


Izdeluje slušne aparate 2 8 3 1 14

Prevaja iz znakovnega v slo. jezik 28 29 20 30 107

Je učitelj za gluhe 2 2 3 2 9

Tabela 16: Prikaz anketirancev, kaj dela tolmač za gluhe

0

20

40

60

80

100

120


Izdeluje slušne aparate

Prevaja iz znakovnega v slo. jezik

Je učitelj za gluhe

Graf 17: Grafični prikaz anketirancev, kaj dela tolmač za gluhe

Večina anketiranih učencev ve, kaj je tolmač za gluhe. Delno drţi tudi odgovor, da je

tolmač za gluhe tudi učitelj za gluhe, kajti dejstvo je, da učitelj mora znati znakovni

jezik za gluhe, da je pri poučevanju lahko uspešen.

39

17. vprašanje Ali želiš obiskati šolo za gluhe?


Da 7 13 5 7 32

Ne 16 12 10 16 54

Mogoče 9 14 11 10 44

Tabela 17:Prikaz anketirancev, ali ţelijo obiskati šolo za gluhe

0

10

20

30

40

50

60


Da

Ne

Mogoče

Graf 18: Grafični prikaz anketirancev, ali ţelijo obiskati šolo za gluhe

Pri hipotezi št. 5, sva razmišljali napačno. Presenečeni sva, da je manj kot polovica

učencev pripravljena obiskati šolo za gluhe. Ţeliva pa, da bi uspele z najino

predstavitvijo omenjene teme o gluhih prepričati tudi učence - anketirance, ki so

napisali odgovor mogoče, da bi obiskali in si ogledali šolo. Mnenja sva, da bi v okviru

šolske dejavnosti organizirali obisk te šole in bi s tem seznanili učence z načinom

ţivljenja v šoli za gluhe.

40

4.6. RAZPRAVA

Osnovni namen najine naloge je bil raziskati kako mi, slišeči ljudje razumemo svet

tišine oz. svet gluhih, ter kaj teoretično je gluhota in naglušnost ter kako nastane. S

pomočjo pisne in spletne literature sva teoretično predstavili stran gluhote, mnenja

sva pridobili z vprašalnikom, nad odgovori pa sva bili kar presenečeni. Raziskava je

kvantitativna, saj sva odgovore preštevali. Zelo naju je zanimalo, kako se različne

starosti(različni razredi) razlikujejo po razmišljanju, kar je vidno v grafih. Postavili sva

hipoteze, ki so vse preverjene, niso pa vse potrjene.

Dokazali sva, da bi učenci naše šole v večini otroke z okvaro sluha dobro sprejeli.

Veseli sva bili tega podatka, saj smo čisto vsi ljudje enakovredni in si zasluţimo

spoštovanja.

Ker pa večina učencev ne pozna oseb z okvaro sluha si velikokrat ne znamo in

zmoremo predstavljati kako je, če sveta ne slišiš.

41

5. ZAKLJUČEK

Duh ni nikoli gluh, kamor ţeli si, sega s prsti lomi besedni kruh, in glagol ţiveti sprega. Mahamo soncu z rokami, veţemo s prsti poved, in vemo, da svet je z nami manj naglušen, bolj lep. (Tone Pavček)

S to raziskovalno nalogo sva razširili svoje poznavanje te teme. vsak mladostnik ima

svoje mnenje o gluhih in naglušnih in nama ga je bilo zelo zanimivo spoznati. Vsak

mladostnik, ki ima okvaro sluha občuti svojo omejenost v svetu, če jim bomo dali

vseeno priloţnost ţiveti kot si ţelijo in zasluţijo, jim bomo pomagali in omogočili

običajen vsak dan. Naj bo vodilo druţbe enakost na vseh področjih, spoštovanje in

sprejemanje vsakega človeka tudi, če je drugačen.

42

6. PRILOGE PRILOGA 1: VPRAŠALNIK

1.* Ali osebno poznaš kakšno osebo z okvaro sluha, ki je popolnoma gluha? a) Da. b) Ne. 2.* Če je tvoj odgovor da, od kod poznaš to osebo? a) Oţji druţinski član: _____________________ b) Prijatelj ali znanec. _____________________ c) Sorodnik: _____________________ č) Drugo: _____________________

3.* Ali osebno poznaš kakšno osebo z okvaro sluha, ki je naglušna?

a) Da. b) Ne. 4.* Če je tvoj odgovor da, od kod poznaš to osebo? a) Oţji druţinski član: ______________________ b) Prijatelj ali znanec: _____________________ c) Sorodnik: _____________________ č) Drugo: _____________________ 5.* Ali si ţe kdaj bil v šoli za gluhe oz. Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL)? a) Da, na obisku. b) Ne. c) Drugo:________. 6.* Ali si se ţe kdaj poskušal pogovarjati z gluho osebo? a)Da. b)Ne. 7.* V katerem jeziku se gluhi pogovarjajo med sabo?

a) v slovenščini b) gluhi se ne pogovarjajo c) pišejo na liste, ki jih potem kaţejo drug-drugemu č) v znakovnem jeziku.

8.* Ali je znakovni jezik enak v vseh drţavah? a) Da. b) Ne. c) Ne vem, kaj je to znakovni jezik.

9.* Se ti zdi čudno, ko kje vidiš gluhe kako komunicirajo?

a) Nisem še videl gluhih, ko se pogovarjajo. b) Zdi se mi normalno.

43

c)Malo mi je neprijetno. 10* Ali se ţeliš naučiti enoročno abecedo?

a) Da. b) Ne.

11.* Ali bi obiskoval brezplačni tečaj slo. Znakovnega jezika? a) Da, z veseljem. b) Ne, me ne zanima. c) Pogledat bi šel, kako poteka.

12.* Kakšne se ti zdijo gluhe osebe? a) Normalne, take kot vsi mi drugi. b) Drugače so, čudne, zato ne ţelim imeti stikov z njimi.

c) Drugo._________________.

13.* Ali imajo gluhi pravico hoditi v našo šolo?

a) Da, zakaj pa ne. b) Ne, ker bi pokvarili uspeh razreda. c) Ne, ker_________________.

14.* Ali bi gluhemu sošolcu pomagal pri učenju? a) Da. b) Ne, ker nisem uspešen. c) Ne, ker______________. 15.* Ali je prav, da gluhi lahko spremljajo slo. Oddaje na televiziji opremljene s podnapisi ali tolmačem? a) Da. b) Ne, podnapisi ali tolmač me motijo.

16.* Kaj dela tolmač za gluhe? a) Izdeluje slušne aparate. b) Prevaja iz znakovnega v slovenski oz. iz slovenskega v znakovni jezik. c) Je učitelj za gluhe.

17.* Ali ţeliš obiskati šolo za gluhe? a) Da. b) Ne. c) Mogoče.

44

7. VIRI

– Uradni list o razglasitvi Zakona o izenačevanju moţnosti invalidov (ZIMI)

10.2.2011 (http://www.uradni-list.si/1/content?id=100876

– Uradni list o razglasitvi Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika

(ZUSZJ), 14.02.2011 (http://www.uradni-

list.si/1/content?id=39212&part=&highlight=zakon+o+uporabi+slovenskega+z

nakovnega+jezika)

– ZNAČILNOSTI RAZVRŠČENIH MLADOSTNIKOV Z MOTNJAMI SLUHA V

SLOVENIJI OD LETA 1966-1990/ Stane Košir/Pedagoška akademija

Ljubljana, 1991/

– http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=294 17.2.2011

– http://www.gimvic.org/projekti/timko/biologija/urska/timko/gluhost.html

18.02.2011

http://www.uradni-list.si/1/content?id=100876

Documents

ŢIVLJENJE V TIŠINIorgani, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne sluţbe. Gluha oseba ima pravico uporabljati znakovni jezik tudi v vseh drugih