Zimska sluţba na avtocestnem odseku Vrba Hrušica€¦ · Gorazd Grabec:Zimska služba na avtocestnem odseku Vrba-Hrušica 1 od 45 UVOD V časih, ko ţivljenje teče vsak dan hitreje

B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Promet Modul: cestni promet

Zimska sluţba na avtocestnem odseku

Vrba–Hrušica

Mentor: mag. Brane Lotrič Kandidat: Gorazd Grabec

Somentor: Pavle Hevka

Lektor: Andrija Hevka, prof.

Kranj, maj 2008

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Branetu Lotriču, in somentorju Pavlu Hevki za pomoč pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi lektorju Andriji Hevki, prof., ki je lektoriral mojo diplomsko nalogo.

IZJAVA

»Študent Gorazd Grabec izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem

ga napisal pod mentorstvom mag .Braneta Lotriča«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne 14.8.2008 Podpis: ______________

POVZETEK Za zagotavljanja čim večje varnosti na cestah je odgovoren njihov vzdrţevalec. V zimskem času se vzdrţevanje opravlja z zimsko sluţbo, ki zagotavlja prevoznost cest tudi ob pojavu sneţnih padavin, poledice, ledenega deţja in slane. Zimska sluţba obsega pripravljalna dela, posipanje in odstranjevanje snega in dela po koncu zimskega obdobja. Najobseţnejše aktivnosti izvaja v času med 15. novembrom in 15. marcem prihodnjega leta. Za učinkovito izvajanje zimske sluţbe je zelo pomembno prepoznavanje zimskih pojavov na cesti, pri čemer so v pomoč moderna tehnična oprema in vremenske postaje. Za odstranjevanje posledic zimskih pojavov na cestah se uporablja posebno opremo in različne materiale. Pri izvajanju zimske sluţbe je pomembno upoštevati tudi previdnost pri uporabi zaradi morebitnih škodljivih učinkov na okolje, cestne objekte in cestno opremo.

ABSTRACT The road mainteinance service is responsible for the upkeep of roads and the safety of their usage troughout the year. During the winter time, the maintenance is done on so called winter service regime, that ensures safe driving on the roads even in case of snow, frozen rain or frost downfall or ice covered surfaces. The winter maintenance service entails all necessary tasks such as removal of snow, scattering salt/sand and the tasks related to the after winter season (clean up ). The busiest time for the winter maintenance service is beetwen 15.11. and 15.3.-winter months. In order for the service to be efficient it is essential that the information from the weather stations is as exact as possible ,on time and that the tools to handle winter related difficulties( ie.snow ploughs, etc.) are modern and in top condition. Every situation on the roads requires specific equipment and specific materials to be used. When using any type of substances to remove the effects of winter weather on the roads, one should always take into consideration the effects these substances will have on the environment, road infrastructure and maintenance equipment.

KLJUČNE BESEDE :

Zimska sluţba, cesta, avtocesta, poledica, sneg

KEY WORDS:

Winter service, road, highway, slippery ice, snow

KAZALO

UVOD ............................................................................................................... 1

1.0. ZAKONSKE OSNOVE ....................................................................................... 2 1.1. ZAKON O JAVNIH CESTAH ......................................................................... 2 1.2. PRAVILNIK O VRSTAH VZDRŢEVALNIH DEL NA JAVNIH CESTAH IN

NIVOJU REDNEGA VZDRŢEVANJA JAVNIH CEST .................................... 2 1.3. PRAVILNIK O PROMETNI SIGNALIZACIJI IN OPREMI JAVNIH CEST ....... 2 1.4. ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ............................................ 2 1.5. ODREDBA O OMEJITVI PROMETA NA CESTAH V REPUBLIKI SLOVENIJI.

…………………………………………………………………………………….3 2.0. ZIMSKO VZDRŢEVANJE CEST ........................................................................ 4

2.1. CESTNI PROFILI .......................................................................................... 5 2.1.1. PREčNI PROFIL CESTE ........................................................................ 5 2.1.2. PROSTI IN PROMETNI PROFIL CESTE................................................ 5

2.2. ZIMSKI VREMENSKI POJAVI ....................................................................... 6 2.2.1. SNEG ..................................................................................................... 7 2.2.2. LED ........................................................................................................ 7 2.2.3. DEŢ ........................................................................................................ 8 2.2.4. LEDENE IGLICE ..................................................................................... 8 2.2.5. SODRA ................................................................................................... 8 2.2.6. ŢLED (LEDENI DEŢ) .............................................................................. 8 2.2.7. SLANA .................................................................................................. 10 2.2.8. MEGLA ................................................................................................. 10 2.2.9. VETER ................................................................................................. 11

2.3. NAVODILA ZA IZVAJANJE ZIMSKE SLUŢBE NA DRŢAVNIH CESTAH REPUBLIKE SLOVENIJE ................................................................................... 12 2.4. AKTIVNOSTI ZIMSKE SLUŢBE .................................................................. 12

2.4.1. POSIPANJE .......................................................................................... 13 2.4.2. ODSTRANJEVANJE SNEGA ............................................................... 13 2.4.3. UKREPI V IZREDNO SLABIH VREMENSKIH RAZMERAH ................. 14 2.4.4. OBVEščANJE JAVNOSTI ..................................................................... 14 2.4.5. DEţURNA SLUŢBA .............................................................................. 14

2.5. OPREMA IN MATERIAL .............................................................................. 15 2.5.1. VOZILA IN MEHANIZACIJA ................................................................. 15 2.5.2. SNEGOBRANI ...................................................................................... 15 2.5.3. SNEţNI KOLI ........................................................................................ 15

2.6. POSIPNI MATERIALI .................................................................................. 16 2.6.1. SOL (NATRIJEV KLORID) .................................................................... 16 2.6.2. DROBLJENEC...................................................................................... 16 2.6.3. KALCIJEV KLORID .............................................................................. 16 2.6.4. MAGNEZIJEV KLORID ......................................................................... 17

3.0. ORGANIZIRANJE ZIMSKEGA VZDRŢEVANJA CEST NA AVTOCESTNEM ODSEKU VRBA–HRUŠICA ................................................................................... 18

3.1. POSEBNOSTI AVTOCESTNEGA ODSEKA VRBA–HRUŠICA ................... 19 3.2. IZVAJANJE ZIMSKE SLUŢBE ..................................................................... 22

3.2.1. OPREMA .............................................................................................. 22 3.2.2. PRIPRAVLJALNA DELA ....................................................................... 25

Priprava deponij posipnih materialov .......................................................... 25 Postavitev sneţnih kolov ............................................................................. 25

Postavitev dopolnilne prometne signalizacije .............................................. 26 Priprava mehanizacije ................................................................................ 27 Čiščenje sistema odvodnjavanja ................................................................. 28

3.2.2. POSIPANJE IN ODSTRANJEVANJE SNEGA ...................................... 28 Posipanje vozišč ......................................................................................... 28 Odstranjevanje snega ................................................................................. 30 Ročno čiščenje ........................................................................................... 32

3.2.4. DELA PO KONCU ZIMSKEGA OBDOBJA ........................................... 33 Čiščenje cest .............................................................................................. 33 Odstranjevanje dopolnilne prometne signalizacije, opreme ter cestnih naprav in ureditev ................................................................................................... 34 Pospravilo deponije soli .............................................................................. 34 Popravilo in pospravilo mehanizacije .......................................................... 34 Popravilo stalne prometne signalizacije ob vozišču ..................................... 35

4.0. PREDLOGI IZBOLJŠAV ZIMSKE SLUŢBE ..................................................... 38 4.2. UPORABA SILOSOV ZA HRAMBO SOLI ................................................... 39 4.3. IZGRADNJA ODSTAVNEGA PASU ............................................................ 40 4.4. ZMANJŠANJE PORABE SOLI NA MINIMUM ............................................. 41 4.4. UPORABA KOMBINACIJE SNEŢNIH KOLOV IN SMERNIKOV .................. 42

SKLEP............................................................................................................. 43 LITERATURA IN VIRI ...................................................................................... 44 KAZALO SLIK: Slika 1: Trajanje zimske sluţbe ................................................................................ 4 Slika 2: Vpliv vremena na spreminjanje razmer na vozišču ...................................... 6 Graf 1: Nastanek poledice ........................................................................................ 7 Graf 2: Nastanek ledenega deţja ............................................................................. 9 Graf 3: Napoved za ledeni deţ nad 800 m nadmorske višine ................................... 9 Slika 3: Razvoj megle ponoči (po Reynolds, 2004) ................................................. 10 Slika 4: Optimalna odločitev o vrsti soljenja ............................................................ 13 Slika 5:Avtocestni odsek Vrba-Hrušica ................................................................... 18 Slika 6:Trasa avtocestnega odseka Vrba–Hrušica ................................................. 19 Slika 7: Vremenska postaja .................................................................................... 20 Slika 8:Čelno odmetavanje na platoju z veliko količino snega ................................ 21 Slika 9:Delo na viaduktu ......................................................................................... 21 Slika 10:Stroj za posipanje in pluţenje z montiranim (odstranljivim) posipalnikom za

sol in kalcijev klorid in čelnim plugom ............................................................. 22 Slika 11:Na levi je čelni odmetalnik snega, na desni čelni plug ............................... 23 Slika 12:Specialno vozilo ........................................................................................ 23 Slika 13:Dve specialni vozili pri delu ....................................................................... 24 Slika 14:Laserski ročni merilnik temperature vozišča in njegova uporaba ............... 24 Slika 15:Merilnik slanosti in njegova uporaba ......................................................... 25 Slika 16:Sneţna kola označujeta odtok za vodo, ki se ga čisti ročno ...................... 26 Slika 17:Zimske opozorilne table – znak "spolzko vozišče" , dopolnilna tabla "v

zimskih razmerah", dopolnilna tabla "v dolţini" ............................................... 26 Slika 18:Table za izločanje tovornih vozil iz prometa .............................................. 27 Slika 19:Posipalnik s predpisanimi oznakami ......................................................... 27 Slika 20:Kanal, poln listja........................................................................................ 28

Slika 21:"Akcija": pluţenje in posipanje med sneţenjem ........................................ 28 Slika 22:Plug in posipalnik ...................................................................................... 29 Slika 23:Deponija soli (zunanjost) ........................................................................... 29 Slika 24:Deponija soli (notranjost) .......................................................................... 30 Slika 25:Skladišče kalcijevega klorida .................................................................... 30 Slika 26:Stranski odmetalnik .................................................................................. 31 Slika 27:Nakladanje in odvoz ................................................................................. 31 Slika 28:Pluţenje na fino po padavinah .................................................................. 32 Slika 29:Plato za klic v sili....................................................................................... 32 Slika 30:Sprejemna postaja klica v sili .................................................................... 33 Slika 31:Ročno očiščena signalizacija .................................................................... 33 Slika 32:Stroj za pometanje .................................................................................... 34 Slika 33:Pospravljena mehanizacija ....................................................................... 35 Slika 34:Poškodovana protihrupna ograja .............................................................. 35 Slika 35:Poškodovana odbojna ograja ................................................................... 36 Slika 36:Poškodovan obcestni smernik .................................................................. 36 Slika 37:Poškodovana obcestna signalizacija (tabla) .............................................. 37 Slika 38:Poškodovana obcestna signalizacija (tabla) .............................................. 37 Slika 39 in 40:Specialna sneţna freza za mesta med odbojno ograjo in ograjo

viadukta .......................................................................................................... 38 Slika 43: Silos za sol .............................................................................................. 40 Slika 44: Cestni smerniki s teleskopskim sneţnim kolom ....................................... 42

B&B Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Gorazd Grabec:Zimska služba na avtocestnem odseku Vrba-Hrušica 1 od 45

UVOD V časih, ko ţivljenje teče vsak dan hitreje in ko je na cestah vsak dan več vozil,

postajata varnost in kvaliteta voţnje izredno pomembni. Človek je skorajda na več mestih hkrati, pri čemer je prevoznost cest ključna. Avtoceste v Sloveniji povezujejo skrajne predele drţave, mnogo se jih še gradi. Nekdaj dolga potovanja v brezkončnih kolonah so se spremenila v kratke švige – pridem takoj. K temu v zimskem času veliko pripomore zimska sluţba, ki skrbi za to, da tudi ob sneţnih zametih nismo odrezani od sveta.

Diplomska naloga se ukvarja z zimsko sluţbo na avtocestnem odseku Vrba–Hrušica. To je 35 km dolg odsek, ki predstavlja pribliţno 7 % slovenskega avtocestnega omreţja.

V prvem poglavju predstavimo zakonske osnove – zakone, pravilnike in odredbe, ki so v neposredni zvezi z obravnavano problematiko.

V drugem poglavju govorimo o zimskem vzdrţevanju cest na splošno. Predstavimo zimske vremenske pojave. Nato opišemo navodila za izvajanje zimske sluţbe v Sloveniji, opredelimo aktivnosti zimske sluţbe ter opremo in material za izvajanje teh aktivnosti. Sledi tretje poglavje o zimskem vzdrţevanju cest na avtocestnem odseku Vrba–Hrušica. Opišemo specifike tega odseka in konkretno opredelimo izvajanje zimske sluţbe. Vse skupaj je podprto s slikovnim materialom. V zadnjem, četrtem poglavju pa opišemo izboljšave, ki bi pripomogle k boljšemu delovanju zimske sluţbe na avtocestnem odseku Vrba-Hrušica.



1.0 ZAKONSKE OSNOVE

1.1. ZAKON O JAVNIH CESTAH

Temeljni zakonski predpis, ki ureja področje vzdrţevanja cest je Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/1997 ,spremembe Ur.l. RS, št. 18/2002, 50/2002 Odl.US: U-I-224/00-15, 110/2002-ZGO-1, 131/2004 Odl.US: U-I-96/02-20, 92/2005, 33/2006-UPB1, 33/2006 Odl.US: U-I-325/04-8, 45/2008, 57/2008-ZLDUVCP). Ta zakon določa status in kategorizacijo javnih cest, določa enotna pravila in strokovno podlago za graditev in vzdrţevanje vseh javnih cest, kar zagotavlja čimbolj podobne pogoje za kakovosten in varen prevoz. Določa tudi obvezno gospodarsko javno sluţbo za zagotavljanje usposobljenosti cest za varen in neoviran promet.

1.2. PRAVILNIK O VRSTAH VZDRŢEVALNIH DEL NA JAVNIH CESTAH IN NIVOJU REDNEGA VZDRŢEVANJA JAVNIH CEST

Pravilnik o vrstah vzdrţevalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrţevanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/1998) določa vrste vzdrţevalnih del na javnih cestah in potrebni nivo vzdrţevanosti javnih cest. Vzdrţevanje cest organizira in vodi pristojna strokovna sluţba upravljalca cest. Ceste morajo biti vzdrţevane tako, da je omogočen varen promet, da se ohranjajo ali izboljšujejo njihove prometne, tehnične in varnostne lastnosti, da so ceste in okolje zaščiteni pred škodljivimi vplivi cestnega prometa ter da je ohranjen urejen videz cest. Pravilnik tudi podrobneje določa delovanje zimske sluţbe. Določa organiziranost in pripravljenost zimske sluţbe, obseg vzdrţevalnih del v zimskem času, zagotavljanje prevoznosti posameznih cest po prioritetah in podobno.

1.2. PRAVILNIK O PROMETNI SIGNALIZACIJI IN OPREMI JAVNIH CEST

Pravilnik o prometni signalizaciji in opremi javnih cest (Uradni list RS, št. 46/2000, spremembe Ur.l. RS, št. 110/2006, 49/2008),predpisuje vrsto, pomen, obliko, barvo, velikost in postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme na javnih cestah.

1.3. ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Z Zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/2004, spremembe Ur.l. RS, št. 35/2005, 51/2005-UPB1, 67/2005 Odl.US: U-I-32/05-13, 69/2005,

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200218&stevilka=717http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200250&stevilka=2455http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2002110&stevilka=5387http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004131&stevilka=5557http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200592&stevilka=3952http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200633&stevilka=1349http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200633&stevilka=1358http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200845&stevilka=1988http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200857&stevilka=2414http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006110&stevilka=4674http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200849&stevilka=2113http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200535&stevilka=1163http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200551&stevilka=2052http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200567&stevilka=2968http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200569&stevilka=3065



76/2005-ZDCOPMD, 97/2005-UPB2, 108/2005, 25/2006-UPB3, 70/2006-ZIKS-1B, 105/2006, 123/2006 Odl.US: P-72/05-17, U-I-327/05, 133/2006-UPB4, 139/2006-ZORed, 37/2008, 57/2008-ZLDUVCP), se urejajo pravila javnega cestnega prometa in pogoji za udeleţbo v cestnem prometu.

1.4. ODREDBA O OMEJITVI PROMETA NA CESTAH V REPUBLIKI SLOVENIJI

Z Odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 63/2006 , spremembe Ur.l. RS, št. 73/2006, 5/2007, 57/2007, 95/2007, 20/2008, 53/2008 ) se na odsekih cest omejuje promet tovornih vozil s priklopniki ob sneţenju, poledici ali močnem vetru in v zimskem času popolnoma prepreči promet motornih vozil s priklopniki ter vozil, ki prevaţajo nevarne snovi ali tovore prevelikih dimenzij.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200576&stevilka=3387http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200597&stevilka=4248http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005108&stevilka=4687http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200625&stevilka=1019http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200670&stevilka=3000http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006105&stevilka=4489http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006123&stevilka=5271http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006133&stevilka=5573http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006139&stevilka=6040http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200837&stevilka=1525http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200857&stevilka=2414http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200663&stevilka=2723http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200673&stevilka=3147http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20075&stevilka=176http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200757&stevilka=3047http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200795&stevilka=4756http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200820&stevilka=681http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200853&stevilka=2256



2.0. ZIMSKO VZDRŢEVANJE CEST Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeleţbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega vozila, za kar morajo udeleţenci v prometu pravočasno poskrbeti. Za tovorna vozila s priklopniki in vozila, ki prevaţajo nevarne snovi, veljajo v zimskem času še posebni pogoji in omejitve, ob sneţenju pa izločanje iz prometa (Drţavne ceste, informativni bilten, str. 3). Za varnost na cestah pa skrbijo cestna podjetja – v zimskem času z zimsko sluţbo. Cilj vzdrţevalnih ukrepov in aktivnosti je stalna prevoznost cest ter zagotavljanje varnosti, udobnosti in ekonomičnosti voţnje za vse udeleţence v prometu. Trajanje zimske sluţbe je odvisno tudi od vremenskih razmer (Izvedbeni program zimske sluţbe 2007/2008, DARS).

Slika 1: Trajanje zimske sluţbe

Zimska sluţba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnosti cestnega prometa v zimskih razmerah. Te nastopijo, ko je zaradi zimskih pojavov kot so sneg, poledica, ţled, normalno odvijanje prometa lahko ogroţeno (Izvedbeni program zimske sluţbe 2007/2008, DARS). Redno vzdrţevanje cest v zimskem času je odvisno od geografskega poloţaja, reliefa in nadmorske višine, klimatskih značilnosti, poseljenosti, velikosti in strukture prometa, zakonov in predpisov, ki urejajo področje rednega vzdrţevanja cest in prometno varnost, ter od organiziranosti in opremljenosti sluţb za vzdrţevanje.



2.1. CESTNI PROFILI 2.1.1. PREČNI PROFIL CESTE

Prečni profil cestišča sestavljajo: širina vozišča s koritnico in bermo, enostranska ali obojestranska bankina, srednji in stranski ločilni pasovi, robovi podporne ali nosilne konstrukcije cestnega objekta, elementi za odvodnjavanje ceste, na vozišču označeni pas za kolesarje, pločnik in površine za parkiranje ob vozišču ter ostale ureditve ceste, ki so vključene v prosti profil ceste.

2.1.2. PROSTI IN PROMETNI PROFIL CESTE

Prosti profil ceste je profil, ki ga tvorijo prometni profil, varnostna širina in varnostna višina; vanj ne smejo posegati stalne fizične ovire. Dimenzije prostega profila ceste določajo: višina prometnega profila, povečana za najmanj 0,5 m, in obojestranska razširitev prometnega profila za varnostno širino glede na hitrost (ta širina za hitrost, večjo od 70 km/h, znaša 1,5 m). Na cesti v naselju je dopustno prekrivanje prostega profila vozišča s prostim profilom kolesarja in pešca. Minimalna višina prostega profila ceste je 4,5 m nad najvišjo točko vozišča. Prometni profil je profil, ki ga tvorijo prečni prerez merodajnega vozila in prostor, potreben za premikanje vozila ter varnostna širina med vozili. Dimenzijo prometnega profila ceste določajo: širina in število voznih in dodatnih pasov, robni in ločilni pasovi ter višina merodajnega vozila. Prekrivanje prometnih profilov ni dopustno. Svetlobni prometni profil predstavljajo semaforji, svetlobno spremenljivi znaki in osvetljeni znaki za urejanje motornega, kolesarskega in peš prometa na kriţišču, priključku, na označenem prehodu ceste, ţelezniške proge, proge mestnega javnega prevoza, omejitve na cesti, izvoza intervencijskih vozil in podobno. Drevesa, ki rastejo ob cesti, ob posebnih vremenskih pogojih predstavljajo nevarnost za cesto in promet. Drevo se lahko namreč podre ob močnem vetru, pod teţo mokrega snega, najbolj nevaren pa je ţled. To je razlog, da drevesa ne smejo rasti tik ob cestišču, pač pa je potrebno upoštevati to nevarnost.



2.2. ZIMSKI VREMENSKI POJAVI Za ohranitev prometne varnosti na cestah tudi v zimskem času je potrebna hitra in učinkovita odstranitev ovir in nevarnosti, ki v prometu nastanejo zaradi snega, gladkosti površine vozišča, slabe vidljivosti zaradi megle in močnega vetra, kar je vse značilno za zimsko obdobje. Glavne posledice zimskih vremenskih pojavov so slaba vidljivost, zmanjšanje oprijemljivosti (posledično drsenje vozil), redkeje, posebej ponoči, tudi zaslepitev zaradi odboja svetlobe od mokre površine vozišča. Voţnja po mokrem vozišču je ob sočasnem delovanju močnega vetra še teţja. Tudi pršenje, ki ga z voţnjo povzročajo vozila, bistveno zmanjša vidljivost.

Slika 2: Vpliv vremena na spreminjanje razmer na vozišču

temperatura vozišča

>0 ºC



2.2.1. SNEG Nastaja iz ledenih kristalov, ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C. Vodna para preide v trdno stanje (sublimira). Če je sublimacija postopna, ledeni kristali dobivajo precej pravilno obliko, pri padanju se spajajo in tako nastanejo sneţinke različnih oblik. Kadar je temperatura višja od 10 °C, gre običajno za oblike kosmov (Pučnik, 1980, str. 237). Sneţne padavine je teţko napovedati, predvsem kratka obdobja intenzivnega sneţenja. Ţe sprememba temperature za eno stopinjo Celzija lahko povzroči spreminjanje cestno-vremenskih razmer (na primer iz mokrega vozišča v poledico), motnje pa povzroči ţe 2 cm debela plast snega na vozišču. Sneţni zameti lahko nastanejo ţe med sneţenjem ali zaradi prelaganja snega z delovanjem vetra po sneţenju.

2.2.2. LED

Poledica nastane zaradi podhladitve vozišča, nenadne vlage pri nizkih temperaturah, slane, sneţne plohe ali ledenega deţja (ţled). Najpogosteje poledica nastane, ko je podnevi toplo in se sneg tali, ponoči pa zmrzuje. Vlaga na cesti kondenzira in zmrzne.

Graf 1: Nastanek poledice

Predstavlja največji strošek zimske sluţbe. Deţurne ekipe morajo opravljati stalni nadzor nad stanjem vozišč, posebej na kritičnih odsekih, ki so ţe znani kot taki. To so predvsem ostre krivine, večje strmine, mostovi, senčni odseki v gozdovih in vodotokih, cestni prehodi preko ţeleznice, cestna kriţišča in podobno (Izvedbeni program zimske sluţbe 2007/2008, DARS).



2.2.3. DEŢ Deţ je pri nas najpogostejša padavina. To so vodne kaplje velikosti od 0,5 do 4 mm. Če so drobnejše, pravimo, da prši (Petkovšek, 1976). Kaplja zapusti oblak, ko postane dovolj velika, da je njena hitrost padanja večja od vzgornika (Reynolds, 2004, str. 85). 2.2.4. LEDENE IGLICE

Gre za zelo majhne ledene kristale, ki imajo obliko ploščic, palčic ali iglic. Ker skorajda nimajo teţnosti, so videti, kot bi lebdeli v zraku. Ta vrsta kristalov nastaja v stabilnem vremenu pri zelo nizkih temperaturah (Pučnik, 1980, str. 237).

2.2.5. SODRA

Sodra ima obliko belih neprozornih kroglic s premerom 2–5 mm. Ko pade na podlago, se odbija in pri tem tudi razbija. Pada pri temperaturi nekoliko pod 0 °C, včasih je pomešana s sneţnimi kristali. Običajno pada v plohah (Pučnik, 1980, str. 237).

2.2.6. ŢLED (LEDENI DEŢ) Ţled ali ledeni deţ je amorfna, prozorna ledena obloga, ki se tvori na predmetih, ki pridejo v stik s podhlajenimi vodnimi kapljicami. Lahko je bele barve, če je v njej veliko zračnih mehurčkov. Poledica je ena od oblik ţledu (Zadnik, 2006, str. 15). Nastane, kadar je ob deţju temperatura podlage niţja od 0 ºC. Gostejši ko je promet in večji ko je naklon, hitreje zmrzne podlaga na cesti. Optimalno ukrepanje ob ledenem deţju je posipanje z vlaţno soljo.



Graf 2: Nastanek ledenega deţja

V krajih nad 800 m se temperatura zraka lahko dvigne ali pade v zelo kratkem času. Optimalen čas za akcije izvajanja zimske sluţbe je mogoče določiti s pomočjo sistema napovedovanja padavin in temperaturne karte. Če je temperatura podlage pod 0 ºC, pride v krajih nad 800 m do močnega ledenega deţja.

Graf 3: Napoved za ledeni deţ nad 800 m nadmorske višine



2.2.7. SLANA

Slana nastaja v hladnih večernih urah, ponoči in zjutraj ob jasnem in mirnem vremenu, ko je temperatura podlage dalj časa niţja od rosišča (to je temperatura, pri kateri je zrak popolnoma zasičen z vodno paro in pri kateri vodna para preide v tekoče stanje). Dlje ko je temperatura podlage niţja od rosišča in večja ko je razlika med temperaturo podlage in rosiščem, debelejša je slana. Optimalno ukrepanje za splošno slano je posipanje s suho soljo. Preden se pojavi suha slana, ni primerno posipati, moţno pa je izbirati optimalen čas za posipanje konkretnega odseka pred nastankom slane. 2.2.8. MEGLA

Po definiciji je megla pojav, ko je horizontalna vidljivost zaradi oblačnih vodnih kapljic manjša od 1000 m, gosta megla pa, ko je vidljivost manjša od 200 m. Če pa je vidljivost večja od 1000 m in manjša od 10 km, jo imenujemo meglica (Reynolds, 2004, str. 96).

Ohlajanje z dolgovalovnim Čez nekaj ur se pri tleh Megleni sloj se odebeli z sevanjem pojavi megla nadaljevanjem ohlajanja

Slika 3: Razvoj megle ponoči (po Reynolds, 2004)



2.2.9. VETER

Neenakomerna razporeditev zračnega pritiska, tako horizontalno kot vertikalno, povzroča gibanje zraka v ozračju. To gibanje imenujemo veter. Zračni tokovi nastajajo zaradi teţnje zraka, da v prostem ozračju ustvari ravnoteţno stanje. Kakor teče voda iz višjih leg v niţje, tako se giblje tudi zrak z območij visokega zračnega pritiska (anticiklona) na območja nizkega zračnega pritiska (ciklona). Zračna gibanja lahko razdelimo na horizontalna, ascendentna ali konvektivna; gre za dvigovanje v vertikalni smeri od zemeljske površine, ter descendentna, t. j. spuščanje proti njej. Veter določimo glede na njegovo smer (smer neba, iz katere piha), jakost (učinek, ki ga povzroča na predmetih) in hitrost (pot, ki jo premeri veter v časovni enoti). Vetrove delimo na stalne (pasati), periodične (monsuni), krajevne (fen, jugo, burja, maestral ...) in dnevne (dolnik, gornik, nočnik, burnica, kopnik) (Pučnik, 1980). Veter predstavlja v prometu problem predvsem na izpostavljenih območjih. Sočasna sunek vetra in vrtinčenje zraka spremenljive hitrosti povzročita razmere, ki predstavljajo veliko nevarnost predvsem za visoka in sestavljena vozila ter vozila s prikolicami.



2.3. NAVODILA ZA IZVAJANJE ZIMSKE SLUŢBE NA DRŢAVNIH CESTAH REPUBLIKE SLOVENIJE

Navodila vsako leto izdaja Ministrstvo za promet, natančneje Direkcija Republike Slovenije za ceste. Elemente izvajanja del ta navodila zapovedujejo, kot sledi. Pogodba o rednem vzdrţevanju ter varstvu cest se podpiše med naročnikom in izvajalcem, glede zimske sluţbe pa se podpiše aneks k tej pogodbi. V tem delu je poudarjen predvsem nadzor nad porabo sredstev. Izvedbeni program zimske sluţbe pripravi izvajalec rednega vzdrţevanja in ga predloţi strokovni sluţbi v sprejem. Vse podpisane izjave je potrebno spoštovati, naprave pa morajo biti umerjene, da lahko prispevajo k optimalni porabi. Obvezno deţurstvo ob posebnih razmerah mora biti organizirano pri izvajalcu. Način izvajanja zimske sluţbe je natančno določen, med drugim določa, da se sme uporabljati le tehnično brezhibne stroje, da je potrebno pripravljati poročila in sezname zastojev, da je potrebno izvajanje preventivnega soljenja, da je potrebno dosledno voditi deţurno knjigo. Predvideva tudi izobraţevanje delavcev o učinkih posipavanja na okolje in ekonomičnost porabe sredstev. Obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti cest predvideva natančnost in zanesljivost informacij. Ne sme se zgoditi, da bi bile informacije o zaporah, izločanju iz prometa in poledici stare, pomemben pa je tudi preklic informacije. Odjuga povzroči izredne razmere, ker se v tem času zmanjša nosilnost cest. V tem času se zato zmanjša dovoljena osna obremenitev vozil, ker se tako prepreči nastanek večje škode. Analiza zimske sluţbe je ocena opravljenega dela v pretekli zimi, ki jo mora napraviti izvajalec. Varnostni načrt je dokument, ki ga Direkcija RS za ceste dostavi izvajalcem, ti pa ga morajo pri izvajanju del upoštevati in s tem zmanjšati tveganje za nastanek nezgod (Navodila za izvajanje zimske sluţbe na drţavnih cestah Republike Slovenije v sezoni 2004/05). 2.4. AKTIVNOSTI ZIMSKE SLUŢBE Pred začetkom zimske sluţbe se izvajajo »predhodne aktivnosti« (od 1. 10). To so pripravljalna dela, ki obsegajo izdelavo izvedbenega programa zimske sluţbe, postavitev zimske signalizacije in sneţnih kolov, pripravo deponij za posipne materiale, pripravo cestnih baz za bivanje osebja, pripravo zimske mehanizacije, postavitev snegobranov in izobraţevanje delavcev. V času zimske sluţbe se izvajajo akcije ob posebnih razmerah, sicer pa dela, kot so čiščenje koritnic, muld in kanalet, jarkov, propustov, jaškov, smernikov, prometnih znakov, »šlicev«, krpanje udarnih jam s hladno maso, pregledi cest in intervencije. Po končani zimski sluţbi se izvajajo »kasnejše aktivnosti«. To so odstranjevanje zimske signalizacije in sneţnih kolov, pospravljanje in čiščenje deponij in cestnih baz, čiščenje, remonti in konzerviranje zimske mehanizacije in odpiranje zaprtih cest (Izvedbeni program zimske sluţbe 2005/2006, DARS). Najpomembnejši ukrepi zimskega vzdrţevanja so pluţenje in odstranjevanje snega, preprečevanje nastajanja zimskih pojavov na cesti (slana, ledeni deţ, poledica) oziroma njihovo odstranjevanje, preprečevanje nastajanja sneţnih zametov in opozarjanje.



2.4.1. POSIPANJE

Posipanje se začne izvajati takoj, ko se na cestišču zazna pojav poledice. Na kritičnih odsekih je potrebno postaviti dodatne prometne znake, ki opozarjajo udeleţence v prometu, tam se izvaja tudi preventivno posipavanje. Iz ekoloških razlogov je potrebno količino porabe posipnih materialov optimizirati. Poraba je omejena na najmanjšo moţno količino, ki še zagotavlja učinkovito odpravo poledice (Izvedbeni program zimske sluţbe 2007/2008, DARS).

Slika 4: Optimalna odločitev o vrsti soljenja

Pri posipanju je zaradi izmetavanja posipnih sredstev pomembna hitrost vozila. Višja hitrost povzroči močnejšo turbulenco zraka za vozilom, zaradi česar se material neustrezno razpihuje. Hitrost vozila naj ne bi presegla 40 km/h. 2.4.2. ODSTRANJEVANJE SNEGA

Odstranjevanje snega z vozišča določa Pravilnik o vrsti vzdrţevalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrţevanja (Uradni list RS, št. 62/98). Izvajalec zimske sluţbe mora pred pričetkom zimskega obdobja izdelati načrt pluţenja in predvideti mesta odvaţanja in odlaganja snega. Odstranjevanje snega z voznih površin se prične, ko višina snega na cestah doseţe 10 cm, promet pa je mogoč z uporabo zimske opreme. Odstranjevanje snega se lahko vrši z odrivanjem in odmetavanjem, z izmetavanjem v velikem loku in z nakladanjem na vozilo in odvaţanjem. Pluţenje snega ovirajo zoţenja na cestah, dvignjeni pokrovi jaškov in druge neravnine ter ovire na vozišču. Posamezni cestni odseki so v slabšem stanju (kolesnice, posedi ...); tam je pluţenje manj učinkovito. Pred vsako zimo je potrebno čimbolj sanirati kritična mesta, ki ovirajo delo in povzročajo škodo na mehanizaciji.



Odstranjevanje snega na dvosmernem vozišču se vrši od sredine proti desnemu robu vozišča glede na smer voţnje. Z enkratnim prehodom se očisti do 5,5 m širine. Na ozkih odsekih se lahko uporablja klinaste pluge, ki odrivajo sneg na oba robova ceste. Na večpasovnih cestah pluţenje praviloma opravlja več plugov hkrati. Posamezni plugi vozijo stopničasto eden za drugim na razdalji 100 m. Pri čiščenju snega je potrebno paziti, da se snega ne odlaga na kolesarske steze ali pešpoti. 2.4.3. UKREPI V IZREDNO SLABIH VREMENSKIH RAZMERAH Izredne razmere so izredne višine sneţnih padavin, okvare in izpad večjega števila pluţnih sredstev in podobno. Ob nastopu teh razmer se aktivira štab zimske sluţbe, ki odloča o ukrepih za zagotovitev prevoznosti v izrednih razmerah, poišče pomoč pri sorodnih organizacijah in je v stiku z občinskim štabom za civilno zaščito. Pri splošni poledici se v akcijo vključijo dodatne posipalne enote; delo se izvaja predvsem s posipalniki za mokro posipanje cest, ker je tak način hitrejši in učinkovitejši. Pri nenadni podhladitvi cest je postopek tak kot pri poledici, le da je lahko učinek takojšnjega posipanja negativen in se poledica še poveča. V tem primeru se namesti dodatno opozorilno prometno signalizacijo ali se v sodelovanju s prometno policijo dodatno opozarja voznike na previdno voţnjo. V skrajnem primeru pa se takšni cestni odseki za določen čas zaprejo za ves promet. V primeru močnega sneţenja, ki nastopi v sicer normalnih razmerah na cesti, se ukrepa kot v primeru prvega sneţenja. Če pa je napovedano daljše sneţenje, se cesta posuje zaradi preprečevanja nastanka »sneţnih desk« (Izvedbeni program zimske sluţbe 2007/2008, DARS). 2.4.4. OBVEŠČANJE JAVNOSTI Obveščanje javnosti o stanju cest in prometa na njih poteka predvsem preko radija. Zbrane podatke posreduje PIC ( prometni informacijski center ),ki je pooblaščen za tovrstno zbiranje podatkov. Podatke ji posredujejo cestna podjetja, podjetje za vzdrţevanje avtocest, policija, baze za pomoč in informiranje ter deţurna sluţba DARS. Uporabnikom cest se posredujejo informacije o zastojih zaradi prometnih nesreč, o stanju in prevoznosti cest (delne in popolne zapore), o zastojih zaradi vozil in kolon vozil, o moţnih obvozih, napotki za ravnanje v prometu in potrebna zimska oprema ter priporočila ob močnem sneţenju, ki jih spremlja nasvet, naj se ljudje ne odpravljajo na pot, če to ni nujno potrebno. 2.4.5. DEŢURNA SLUŢBA V Ljubljani je glavna deţurna sluţba. Na cestnih bazah je organizirana po predhodnem načrtu (Izvedbeni program zimske sluţbe 2007/2008, DARS).



2.5. OPREMA IN MATERIAL Mehanizacija in oprema za zimsko sluţbo morata biti ob pripravi programa zimske sluţbe pripravljeni in postavljeni na izhodiščna mesta. Okvare, ki nastanejo na vozilih, strojih in opremi, se odpravljajo na terenu, če ni mogoče, pa v delavnici. Okvare je potrebno odpraviti prioritetno, v najkrajšem moţnem času, tudi če to pomeni delo izven delovnega časa. Če to ni mogoče, je potrebno poskrbeti za ustrezno nadomestilo (Izvedbeni program zimske sluţbe 2007/2008, DARS). Vozila za opravljanje zimske sluţbe morajo biti zaradi zagotavljanja varnosti drugih udeleţencev v prometu ustrezno označena, to je v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa. To pomeni namestitev belih in rdečih luči na skrajne robove ter uporabo rumene utripajoče luči, ko je vozilo vključeno v promet. 2.5.1. VOZILA IN MEHANIZACIJA

Pri zimski sluţbi se uporabljajo različna tovorna vozila, sneţni plugi (klinasti, enostranski, bočni), krtače za suh sneg, nakladalni stroje, odmetalniki, posipalniki (vlečni, traktorski, pripeti posipalniki in posipalniki na tovornem vozilu), sneţni rezkar .... 2.5.2. SNEGOBRANI

Snegobrani so ograje proti sneţnim zametom. Nameščajo se tam, kjer prihaja do stalnih sneţnih zametov, da bi se preprečilo še večji nanos snega, saj bi zameti onemogočali odriv snega z običajnimi pluţnimi sredstvi. Praviloma se jih postavi jeseni in odstrani spomladi, v malo poseljenih krajih pa lahko ostanejo čez vse leto. Izdelani so iz lesa, kovine ali umetne snovi. Na ustrezen način morajo biti zasidrane ali pritrjene. Lahko pa kot snegobran sluţi tudi ţiva meja, nasad dreves ali ustrezen gradbeni ukrep (nasip, objekt). 2.5.3. SNEŢNI KOLI

Sneţni koli so koli iz obstojnega in elastičnega materiala, okroglega prereza s premerom najmanj 5 cm, dolgi morajo biti od 1 do 3 m, odvisno od sneţnih razmer in pobarvani v zaporednih pasovih rdeče in rumene barve, širokih 33 cm. Lahko so leseni ali plastični. Praviloma so na glavnih cestah postavljeni tako, da jih je v enem kilometru 40, zakoličeni pa so najmanj 50 cm od vozišča, ob smernikih, razen če je ovira, v katero bi lahko trčilo vozilo za odstranitev snega, bliţje robu vozišča.



2.6. POSIPNI MATERIALI Posipni materiali so ob pripravi programa zimske sluţne delno ţe na zalogi, manjkajoči pa morajo biti dostavljeni postopno, a pravočasno (Izvedbeni program zimske sluţbe 2007/2008, DARS). 2.6.1. SOL (NATRIJEV KLORID)

Uporablja se morska ali kamena sol (NaCl), ki mora zadoščati določenim pogojem glede granulometrijske sestave (granulacija 0–4 mm za posip z vlečnimi posipalniki, granulacija 0–2 mm za posip z avtomatskimi posipalniki), vsebnosti vlage in nečistoč. Uskladiščena je v stolpnih silosih in urejenih pokritih skladiščih v razsutem stanju ali v vrečah. Ker se rada strdi, ji je potrebno dodajati sredstva proti strjevanju. Uporablja se čista ali v mešanicah, in sicer z gramozom, CaCl2 in MgCl2 (Izvedbeni program zimske sluţbe 2007/2008, DARS). 2.6.2. DROBLJENEC Drobljenec je drobljeni material iz apnenčeve kamnine, ki se pridobiva v kamnolomih. Ustrezati mora zahtevanim atestom. Obstaja v frakcijah 4–8 mm (za asfaltna vozišča) in 8–16 mm (za makadamska vozišča). Uporablja se samega ali v mešanici s soljo. Skladišči se pokrit v deponijah na prostem (Izvedbeni program zimske sluţbe 2005/2006, DARS). Posipavanje z njim je namenjeno boljšemu oprijemu cestišča, saj s tem doseţemo večjo hrapavost, ko se pojavi led. Pomembno je, da ne vsebuje prašnih delcev. 2.6.3. KALCIJEV KLORID

Kalcijev klorid (CaCl2) je 20-odstotna raztopina kalcijevega klorida, ki se uporablja za posip asfaltnih vozišč v kombinaciji s suho soljo v različnih razmerjih mešanja glede na vremenske pogoje. Skladišči se v cisternah, suhi kalcijev klorid, pakiran v vrečah, pa v suhih pokritih skladiščih (Izvedbeni program zimske sluţbe 2005/2006, DARS). Prednosti kalcijevega klorida pred ostalimi topilnimi sredstvi sta hitro delovanje ter učinkovitost pri nizkih temperaturah. Z uporabo mešanice soli in kalcijevega klorida doseţemo boljšo oprijemljivost z voziščem in dober topilni učinek.



2.6.4. MAGNEZIJEV KLORID

Magnezijev klorid (MgCl2) je raztopina z enakimi lastnostmi kot CaCl2. Je okolju prijazna snov, topna v vodi. Uskladiščena je v cisternah, v suhi obliki pa v vrečah na paletah priročnih skladišč posameznih cestnih baz (Izvedbeni program zimske sluţbe 2005/2006, DARS). V praksi se magnezijev klorid za posipanje cest v Sloveniji ne uporablja.



3.0. ORGANIZIRANJE ZIMSKEGA VZDRŢEVANJA CEST NA AVTOCESTNEM ODSEKU VRBA–HRUŠICA

Dolţina vseh avtocest vključno s priključki v Republiki Sloveniji je 512 km. Dolţina odseka Vrba–Hrušica je 35 km, kar predstavlja pribliţno 7 % deleţ vseh avtocest AC v Republiki Sloveniji.

Slika 5:Avtocestni odsek Vrba-Hrušica Avtoceste in hitre ceste morajo biti prevozne 24 ur na dan. Zaprte so lahko le v primeru hujše prometne nesreče (v tem primeru cesto zapre policija) ali zaradi hude poledice (v tem primeru cesto zaprejo vzdrţevalci ali inšpektor). Zakon o javnih cestah določa, da upravljanje in vzdrţevanje avtocest izvaja javno podjetje – Druţba za vzdrţevanje avtocest v Republiki Sloveniji (DARS). Ob sneţenju je potrebno zagotoviti prevoznost vozišč, pomembnejših kriţanj, dovozov k večjim parkiriščem in odstavnih pasov. Ob močnem sneţenju pa je potrebno zagotoviti prevoznost vsaj enega voznega pasu in dovozov k večjim parkiriščem. Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega ne presega 10 cm, promet pa je moţen z uporabo zimske opreme vozil (Izvedbeni program zimske sluţbe 2007/2008, DARS). Za pravočasno in učinkovito izvajanje zimskega vzdrţevanja cest je potrebno poznavanje lokalnih cestno-vremenskih razmer in njihovih vplivov na cestni promet. Tako je potrebno upoštevati tudi časovno in prostorsko spreminjanje temperature. Časovno spreminjanje temperature je odvisno predvsem od osončenosti pobočja.

HRUŠICA

POSTOJNA

NOVA GORICAVrtojba

KOPER

VRANSKOCELJE

KRANJ

MARIBOR

Šentilj

Dob

NOVO MESTO

MURSKA SOBOTA

KOZINA

Nanos

Videţ

Dane

Bazara

Torovo

Fernetiči

Obreţje

Naklo

Vrba

Ajdovšč ina

Log

Pesnica

Tepanje

LJUBLJANA



Prostorsko spreminjanje temperature je odvisno od nadmorske višine, topografije terena in konstrukcije ceste Na avtocestah so ekipe in mehanizacija dimenzionirane tako, da lahko ob vsakem času izvajajo dela odstranjevanja snega z vozišča in pri tem ne potrebujejo zunanje delovne sile in mehanizacije.

3.1. POSEBNOSTI AVTOCESTNEGA ODSEKA VRBA–HRUŠICA

Slika 6:Trasa avtocestnega odseka Vrba–Hrušica

Vremenske postaje so nameščene ob cestah, odčitavajo podatke in ti podatki se izpisujejo v bazi deţurne skupine. Merijo veter, njegovo smer in moč, vlago, temperaturo zraka in vozišča ter podtalno temperaturo. Na tem odseku so postavljene na treh pozicijah: na mostu čez Savo pri Hrušici, pod Meţakljo na viaduktu 3 in na viaduktu Moste. .



Slika 7: Vremenska postaja

Na cesti, ki pelje pod Meţakljo, v zimskem času več mesecev ni sonca, kar oteţuje ţe tako teţke vremenske pogoje. Sonce ne more topiti ledu, zato je na tem delu večja moţnost poledice oziroma je potrebno posvetiti večjo pozornost posipavanju, tudi preventivnemu. Tudi zaradi vpliva Save – visoke stopnje vlaţnosti – je cesta na tem odseku ves čas vlaţna. Na tem delu ceste tudi ni odstavnega pasu, le odstavne niše. Ob voznem pasu je postavljena betonska ograja, ki preprečuje zdrse s ceste. Ob Blejski Dobravi v smeri proti Ljubljani je tudi protihrupna ograja. V zimskem času so takšne ograje ovira pri pluţenju snega – odstranjevanje snega je zato na tem mestu potrebno prilagoditi. Uporabljata se bočni in čelni odmetalnik. Sneg se odmetava čez rob ceste oziroma nalaga na spremljajoča tovorna vozila in odvaţa. Značilnost tega odseka so tudi mostovi, viadukti in nadvozi, kar pomeni, da je precejšen deleţ ceste v zraku. Ti deli ceste so bolj občutljivi za veter in poledico. Mostova čez Savo sta dva, njuna skupna dolţina je 212,5 m. Nadvozov je na odseku precej, njihova skupna dolţina pa znaša 481 m. Viadukti pod Meţakljo so štirje, skupaj (v obe smeri voţnje) merijo 2450 m, eden pa je v Mostah,ta meri 440 m. V zraku je torej 3583,5 m ceste, kar je več kot desetina odseka. Nekaj je tudi podvozov (skupna dolţina 248,4 m) in Galerija Moste, ki meri 180 m. Na odseku Vrba–Hrušica sta tudi dve počivališči z gostinskim lokalom in dve počivališči z bencinskim servisom in velikim parkiriščem za tovornjake. Slednji zaradi svoje velikosti predstavljata precejšen zalogaj za pluţenje, saj gre za res velike površine – takšna situacija je tudi na platoju pred mejnim prehodom. Odsek zaključuje Karavanški predor z galerijo.



Slika 8:Čelno odmetavanje na platoju z veliko količino snega

Slika 9:Delo na viaduktu



3.2. IZVAJANJE ZIMSKE SLUŢBE Zimska sluţba obsega pripravljalna dela, ki se izvajajo med 15. oktobrom in 15. novembrom, posipanje in odstranjevanje snega med 15. novembrom in 15. marcem oziroma odvisno od vremenskih razmer in dela po koncu zimskega obdobja, do 15. aprila. V času zimske sluţbe se pripravlja naslednja tipa poročil o delu: poročilo voznika v zimski sluţbi in poročilo deţurne skupine. Na zelo prometnih cestah, med katere sodijo tudi avtoceste, naj bi zimsko vzdrţevanje zadostilo tudi nekaterim dodatnim zahtevam. Ţe ob nevarnih razmerah za nastanek poledice na površini vozišč morajo biti izvedeni preventivni ukrepi za preprečitev nastanka poledice. Kadar je le mogoče, je potrebno ukrepe za preprečevanje poledice izvajati izven časa nastanka prometnih konic. Čas izvajanja posameznih ukrepov naj bo čim krajši. Na površini vozišča ne sme biti sneţnih desk, debelejših od 5 cm. Čiščenje oziroma pluţenje snega mora biti izvedeno najkasneje 2–3 ure po prenehanju sneţenja, v okviru čiščenja snega pa mora biti s površine vozišča odstranjena sneţna brozga. Po pluţenju je potrebno z robov cest odstraniti nakopičeni sneg. Pri opravljanju zimske sluţbe se upošteva naslednja zakonodaja: Pravilnik o vrstah vzdrţevalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrţevanja javnih cest, TSC 04.931 (tehnična specifikacija za javne ceste), Zakon o druţbi za avtoceste v RS, Koncesijska pogodba za upravljanje in vzdrţevanje avtocest v RS, Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. 3.2.1. OPREMA Za zimsko sluţbo na odseku Vrba–Hrušica se uporabljajo nekateri splošno uporabljani in nekateri specialni stroji in naprave. V nadaljevanju so predstavljeni skozi slikovni material.

Slika 10:Stroj za posipanje in pluţenje z montiranim (odstranljivim) posipalnikom za sol in kalcijev klorid in čelnim plugom



Slika 11:Na levi je čelni odmetalnik snega, na desni čelni plug

Odmetalnik snega omogoča čiščenje snega z izmetavanjem v loku na mestih, kjer prihaja do kopičenja snega ob robu ceste, na premostitvenih objektih, nadvozih, ob breţinah, ob objektih in na podobnih mestih. V tem primeru se sneg lahko nalaga na spremljevalno tovorno vozilo za odvoz. Pri delu z odmetalnikom je potrebno zelo paziti na prometno signalizacijo in opremo ceste, ki je zlasti ob mokrem snegu zaradi hitrosti izmetanega snega izpostavljena nevarnosti poškodb. Posebna skrb pa je potrebna tudi zaradi objektov in oseb v neposredni bliţini ceste.

Slika 12:Specialno vozilo



Slika 13:Dve specialni vozili pri delu

Specialno vozilo se uporablja samo za avtoceste. Ima preklopni čelni plug in stranski plug. Ima tudi fiksen posipalnik za sol in kalcijev klorid.

Slika 14:Laserski ročni merilnik temperature vozišča in njegova uporaba Temperaturo vozišča merijo vremenske postaje, nameščene na problematičnih odsekih, lokalno pa se meri z laserskim ročnim merilnikom. Ta podatek je pomemben zaradi napovedovanja poledice.



Slika 15:Merilnik slanosti in njegova uporaba

Merilnik slanosti je namenjen temu, da se na terenu določi potreba po posipanju s soljo. Če je soli na vozišču še dovolj, se je ne posipa več. Če je je premalo, se iz meritve vidi, koliko je potrebno še dosoliti. Deluje na principu prevodnosti električnega toka. Bolj ko je tekočina slana, boljšo električno prevodnost ima. Merilnik prevodnost pretvori v vrednost v gramih na kvadratni meter (g/m2) in jo prikaţe na zaslonu. Uporablja se posebna tekočina. Z merilnikom je potrebno rokovati zelo previdno, ker je sestavljen iz občutljivih delov, kot so elektrode, ventili, tipala, zaslon ... Treba je biti pozoren tudi na količino tekočine v merilniku, saj je njena poraba dokaj velika. Pomembno je tudi čiščenje in vzdrţevanje merilnika, kajti samo pravilno vzdrţevan, čiščen in shranjevan merilnik je zagotovilo za pravilno delovanje.

3.2.2. PRIPRAVLJALNA DELA Priprava deponij posipnih materialov Za posipanje se uporabljata natrijev (NaCl) in kalcijev klorid (CaCl2), pesek se na avtocestah ne uporablja. Postavitev sneţnih kolov Uporabljajo se leseni in plastični sneţni koli. Postavljajo se na desno stran vozišča, in sicer v razdalji 50 m, na priključkih na avtocesto pa v razdalji 25 m. .



Slika 16:Sneţna kola označujeta odtok za vodo, ki se ga čisti ročno Postavitev dopolnilne prometne signalizacije Dopolnilno signalizacijo sestavljajo prometni znaki in dopolnilne table, ki se v ostalem delu leta ne uporabljajo. To so na primer prometni znak »poledica«, »nevarnost na cesti«, »delo na cesti« in dopolnilna tabla »odstranjevanje snega«. V ta sklop sodi tudi prometna signalizacija za izločanje tovornih vozil v primeru močnega sneţenja.

Slika 17:Zimske opozorilne table – znak "spolzko vozišče" , dopolnilna tabla "v zimskih razmerah", dopolnilna tabla "v dolţini"



Slika 18:Table za izločanje tovornih vozil iz prometa

Priprava mehanizacije Potrebno je opraviti servis vozil, montirati opremo (pluge in posipalnike) na vozila ter testirati vozila z opremo.

Slika 19:Posipalnik s predpisanimi oznakami



Čiščenje sistema odvodnjavanja Predvsem je potrebno iz pretočnih odprtin in kanalov očistiti listje.

Slika 20:Kanal, poln listja 3.2.2. POSIPANJE IN ODSTRANJEVANJE SNEGA

Slika 21:"Akcija": pluţenje in posipanje med sneţenjem Posipanje vozišč Ločimo preventivno posipanje (ob nevarnosti sneţenja, ko pada deţ na podhlajeno vozišče, na mostovih in izpostavljenih mestih, kjer so stalni vetrovi) in operativno posipanje (med sneţenjem in po njem, ob ledenem deţju). O posipanju se vsakič pripravi poročilo o kontrolnem pregledu.



Slika 22:Plug in posipalnik

Slika 23:Deponija soli (zunanjost)



Slika 24:Deponija soli (notranjost)

Slika 25:Skladišče kalcijevega klorida Odstranjevanje snega Ob sneţenju ločimo I. in II. prioriteto. І. prioriteta obsega avtomobilske in druge ceste s povprečnim letnim dnevnim prometom nad 4000 vozil. Na teh cestah se stalno odvijajo dela za zagotavljanje prevoznosti, moţna je začasna ustavitev prometa do dveh ur, predvsem v nočnem času (med 22. in 5. uro zjutraj). Pri obilnem sneţenju je v času pluţenja in drugih del omogočeno stalno odvijanje prometa z uporabo sneţnih verig. V času pluţenja višina snega ne sme preseči 10 cm. ІІ. prioriteta obsega glavne, regionalne drţavne in lokalne ceste, po katerih



poteka javni linijski promet. Na teh cestah se izvajajo dela za zagotavljanje prevoznosti podnevi (med 5. in 22. uro), tudi ob dela prostih dneh. Stalno odvijanje prometa je omogočeno z uporabo sneţnih verig. V času pluţenja višina snega ne sme preseči 15 cm. Sneg je mogoče odstranjevati z odrivanjem, izmetavanjem v velikem loku ali nakladanjem na vozila (sledi odvoz).

Slika 26:Stranski odmetalnik

Slika 27:Nakladanje in odvoz



Slika 28:Pluţenje na fino po padavinah

Ročno čiščenje Platoji za klic v sili morajo biti vedno dostopni – čisti se jih ročno. Prav tako se ročno čisti prometno signalizacijo in odstranjuje ledene sveče.

Slika 29:Plato za klic v sili



Slika 30:Sprejemna postaja klica v sili

Slika 31:Ročno očiščena signalizacija

3.2.4. DELA PO KONCU ZIMSKEGA OBDOBJA

Čiščenje cest Avtoceste se po koncu zimskega obdobja očisti s strojnim pometanjem.



Slika 32:Stroj za pometanje

Odstranjevanje dopolnilne prometne signalizacije, opreme ter cestnih naprav in ureditev Prometno signalizacijo je potrebno odstraniti in jo, če je potrebno, popraviti; pobere, očisti in deponira se tudi sneţne kole. Pospravilo deponije soli Pospraviti je potrebno sol v skladišču in poskrbeti za okoliš. Popravilo in pospravilo mehanizacije Popravilo in pospravilo mehanizacije obsega pranje opreme, demontaţo opreme z vozil ter popravilo okvarjenih in polomljenih delov.



Slika 33:Pospravljena mehanizacija Popravilo stalne prometne signalizacije ob vozišču V zimskem času se lahko stalna prometna signalizacija poškoduje – potrebno je popravilo in ponovna namestitev. Med drugim je tudi prevelika hitrost plugov pogosto razlog za poškodbe opreme in prometne signalizacije ob vozišču.

Slika 34:Poškodovana protihrupna ograja



Slika 35:Poškodovana odbojna ograja

Slika 36:Poškodovan obcestni smernik



Slika 37:Poškodovana obcestna signalizacija (tabla)

Slika 1: Poškodovana obcestna signalizacija (tabla)



4.0. PREDLOGI IZBOLJŠAV ZIMSKE SLUŢBE

4.1. NAKUP NOVE MEHANIZACIJE V zimski sluţbi delujejo kamioni , ki so ţe dodobra dotrajani, zato vsako leto pred in po zimski sluţbi potrebujejo veliko pozornosti mehanika. Največji problem pri kamionih je, da so zaradi stalne prisotnosti soli zelo izpostavljeni rjavenju. Drugi problem je v nadgradnji (posipalec). Posipalci na nekaterih kamionih so fiksni, tako da se kamioni ne uporabljajo za nič drugega kot za zimsko sluţbo. Potrebna bi bila zamenjava teh kamionov z novimi, ki bi imel kiper keson in posipalca , ki bi se montiral po potrebi. Potrebna bi bila nabava posebnega sneţnega odmetača (sneţne freze) , ki bi lahko dosegel mesta med odbojno ograjo in ograjo viadukta oz. mosta. S tem nakupom odpade dolgotrajno ročno odmetavanje snega in številne teţave, ki so s tem povezane.

Slika 40

Slika 39 in 40:Specialna sneţna freza za mesta med odbojno ograjo in ograjo

viadukta

http://www.mulag.de/index.php?eID=tx_cms_showpic&file=uploads%2Fpics%2F060307001D_sfs600_einsatz_01.jpg&width=800m&height=600m&bodyTag=%3Cbody%20bgcolor%3D%22black%22%3E&wrap=%3Ca%20href%3D%22javascript%3Aclose%28%29%3B%22%3E%20%7C%20%3C%2Fa%3Ehttp://www.mulag.de/index.php?eID=tx_cms_showpic&file=uploads%2Fpics%2F060307001D_sfs600_einsatz_01.jpg&width=800m&height=600m&bodyTag=%3Cbody%20bgcolor%3D%22black%22%3E&wrap=%3Ca%20href%3D%22javascript%3Aclose%28%29%3B%22%3E%20%7C%20%3C%2Fa%3Ehttp://www.mulag.de/index.php?eID=tx_cms_showpic&file=uploads%2Fpics%2F060307001D_sfs600_einsatz_01.jpg&width=800m&height=600m&bodyTag=%3Cbody%20bgcolor%3D%22black%22%3E&wrap=%3Ca%20href%3D%22javascript%3Aclose%28%29%3B%22%3E%20%7C%20%3C%2Fa%3Ehttp://www.mulag.de/index.php?eID=tx_cms_showpic&file=uploads%2Fpics%2F060307001D_sfs600_einsatz_01.jpg&width=800m&height=600m&bodyTag=%3Cbody%20bgcolor%3D%22black%22%3E&wrap=%3Ca%20href%3D%22javascript%3Aclose%28%29%3B%22%3E%20%7C%20%3C%2Fa%3Ehttp://www.mulag.de/index.php?eID=tx_cms_showpic&file=uploads%2Fpics%2F060307001D_sfs600_einsatz_01.jpg&width=800m&height=600m&bodyTag=%3Cbody%20bgcolor%3D%22black%22%3E&wrap=%3Ca%20href%3D%22javascript%3Aclose%28%29%3B%22%3E%20%7C%20%3C%2Fa%3E



Sliki 41 in 42: Snemljiv in fiksni posipalec

4.2. UPORABA SILOSOV ZA HRAMBO SOLI Za hrambo soli v AC bazi Hrušica, se uporablja pokrita deponija soli. Problemi pri takšni hrambi soli so: - velika poraba prostora

- zahtevno manevriranje pri nakladanju soli - potrebna dodatna mehanizacija ( nakladač ) - stalno urejanje deponije - zaradi vlage se sol strjuje, kar povzroča probleme pri

posipanju Pri uporabi silosov pa imamo številne prednosti :

- majhna poraba prostora - enostavno nakladanje posipalcev - ne potrebujemo dodatne mehanizacije - sol v silosu ostane suha, ni problemov pri posipanju



Slika 43: Silos za sol

4.3. IZGRADNJA ODSTAVNEGA PASU Medtem ko so prejšnje izboljšave realne, je izgradnja odstavnega pasu malo verjetna. Avtocesta od predora Karavanke do Vrbe nima odstavnega pasu, zato se na avtocesti soočamo s številnimi problemi:

- v primerih okvare vozil je potrebna zapora voznega pasu ; - ko se opravljajo vzdrţevalna dela , je potrebna zapora pasu; - v primeru velike količine snega pri pluţenju ta sili nazaj na cesto; - v primerih nesreč zaradi kolone teţak dostop intervencijskih

vozil. Največji problem je, da ko zapremo enega od pasov, obstaja velika nevarnost naleta vozil na zaporo in na delavce v zapori.



4.4. ZMANJŠANJE PORABE SOLI NA MINIMUM Vpliv soli na okolje je zelo negativen, zato bi bilo potrebno zmanjšati količino posipa. To pa moramo storiti tako, da prometna varnost ni ogroţena. Potrebno bi bilo: - skrbno pregledati dobljeno vremensko napoved;

- merjenje slanosti vsakega odseka avtoceste posebej in tudi posipanje samo tistega odseka, kjer je to potrebno;

- preveriti podatke iz avtomatskih vremenskih postaj ( izkušnje kaţejo, da niso povsem zanesljive );

- vsako leto pred sezono nastaviti posipalce, da je posip enak prikazanemu na displeju;

- dati poudarek na posipanje s kalcijevim kloridom ( mokri posip ), ki je ekološko bolj sprejemljiv.



4.4. UPORABA KOMBINACIJE SNEŢNIH KOLOV IN SMERNIKOV Na trţišču se pojavljajo različni izdelki, ki olajšajo dela zimske sluţbe, eden izmed njih je tudi obcestni smernik, iz katerega izvlečemo sneţni kol. Tako se izognemo delu kot je špičenje kolov, postavljanje oz. odstranjevanje sneţnih kolov, odpadejo pa tudi teţave s skladiščenjem kolov.

Slika 44: Cestni smerniki s teleskopskim sneţnim kolom



SKLEP Dandanes ni vseeno, kdaj bomo prispeli na cilj, vedno se nam mudi. Redkokdo ţivi v takšnih okoliščinah, da ne bi prav vsak dan sodeloval v prometu kot voznik ali potnik. Večina tega prometa poteka po cestah, ki morajo biti vsak dan, ves čas primerne za uporabo. In ne le to – omogočati morajo tudi varno in udobno voţnjo. To pa najbolj ogroţajo zimske vremenske razmere, s posledicami katerih se od 15. oktobra, ko se začnejo pripravljalna dela, do 15. aprila, ko se končajo pospravljalna dela, ukvarja zimska sluţba. Zimska sluţba uporablja različno opremo in mehanizacijo,ter različne materiale za posipanje, da bi omogočila nemoteno uporabo cest tudi pozimi. Njihove akcije pa niso omejene le na zimski čas, ko je sneg ali poledica, pač pa začnejo z delom ţe veliko prej, saj je potrebno vso opremo pripraviti, končajo pa precej pozneje – s pospravljanjem in popravljanjem poškodovanega. V diplomski nalogi je obravnavan avtocestni odsek Vrba–Hrušica. Zanj veljajo nekatere posebnosti, predvsem to, da je velik del ceste v zraku, velik je tudi vpliv Save, torej vlage, odsek nima odstavnega pasu, le odstavne niše, velik del je zaščiten z betonsko ograjo, ki ovira pluţenje – tam je potrebno sneg odmetavati čez ograjo ali pa ga, če je pod ograjo naselje ali kakšna infrastruktura, odmetavati na spremljajoče tovorno vozilo in odpeljati. Na dveh počivališčih in na platoju pred mejnim prehodom so velike površine, ki so zelo zahtevne za pluţenje ravno zaradi svoje velikosti. Zimska sluţba ni le pluţenje in posipanje, kar večina ljudi opazi. Gre tudi za veliko bolj natančna opravila, kot so spremljanje vremenskih razmer, merjenje temperature in slanosti vozišča, pa tudi ročno čiščenje platojev za klic v sili in signalizacije. Po drugi strani je tu še postavljanje kolov in dodatne signalizacije, po koncu pa čiščenje in popravljanje poškodovanih strojev in opreme. Največji doseţek, ki se mu lahko zimska sluţba pribliţa, je neopaznost – če vozniki zimske sluţne ne pogrešajo in je tudi opazijo ne, pomeni, da dela odlično. Temu idealu pa se je ţal teţko zelo pribliţati, saj vreme pogosto preseneti, še sploh pa zadnje čase …



LITERATURA IN VIRI Avtoceste, http://www.dars.si , 13.6.2008 Cestna signalizacija, http://www.mit-grnjak.com , 10.6.2008 Drţavne ceste, informativni bilten, Direkcija, december 2002 Izvedbeni program zimske sluţbe 2006/2007, DARS, oktober 2006 Izvedbeni program zimske sluţbe 2007/2008, DARS, oktober 2007 Navodila za izvajanje zimske sluţbe na drţavnih cestah Republike Slovenije v sezoni 2004/05, Direkcija Republike Slovenije za ceste Petkovšek, dr. Zdravko. Kaj pa vreme? Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976 Pučnik, Janko: Velika knjiga o vremenu, Ljubljana, 1980 Reynolds, Ross. Vremenski vodnik, Ljubljana, 2004 Strojna mehanizacija, http://www.mulag.com , 10.6.2008 Zadnik, Branko. Fenomen ţleda in njegov vpliv na objekte za prenos električne energije, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 2006 Zakoni, uredbe, pravilniki, http://www.uradni-list.si,16.6.2008 Zapiski s predavanj Urbanizem in cestni promet, 2007

http://www.dars.si/http://www.mit-grnjak/http://www.mulag.com/http://www.uradni-list.si,16.6.2008/

Documents

Zimska sluţba na avtocestnem odseku Vrba Hrušica€¦ · Gorazd Grabec:Zimska služba na avtocestnem odseku Vrba-Hrušica 1 od 45 UVOD V časih, ko ţivljenje teče vsak dan hitreje