Politični akcijski načrt št. 1

Splošna nadgradnja železniške infrastrukture, ki povezuje vozlišča kombiniranega transporta z glavnimi transportnimi koridorji s posebnim poudarkom na ustreznih priključnih progah

Splošna priporočila V skladu z belo knjigo EU 2011 ('Načrt za enotni evropski prometni prostor'), bi bilo treba 30 % ce-

stnega prometa (pri razdaljah nad 300 km) preusmeriti na železniški ali vodni prevoz do 2030, do

leta 2050 pa več kot 50 %. Zato je treba razviti povezovalno infrastrukturo, vključno z glavnimi kori-

dorji in priključnimi progami (t.i. tistimi deli proge, ki povezujejo vozlišča kombiniranega transpor-

ta z glavnimi koridorji).1 Poudarek bi moral biti na odpravljanju preostalih vrzeli v reduntantnem

omrežju železniških tovornih koridorjev EU.

Priključne proge z ustreznimi KT terminali je treba nadgraditi z:

A neprekinjeno elektrifi kacijo B najmanj 4 m nakladalnim profi lom P400) C omogočanjem vodenja 740 m vlakovnih kompozicijD izogibališči za potrebe prehitevanja vlakov

Za tovorni promet je pomembna tudi regionalna železniška infrastruktura. Pri tovrstni infra-

strukturi namreč pogosto primanjkuje opreme, kot so sodobne elektronske signalno varnostne

naprave, elektrifi cirani tiri ali evropski sistem za vodenje vlakov (ETCS). Zraven tega je še vedno

problematično pomanjkanje izogibališč . Ponovna vzpostavitev in izgradnja novih izogibališč je

ključnega pomena, saj le celovita harmonizacija infrastrukture (vključno s predori, železniškimi

tiri in terminali) na glavnih pa tudi na priključnih progah, zagotavlja nemoteno delovanje. Za-

gotavljati je treba mednarodno sodelovanje pri trajnostnih infrastrukturnih projektih (zlasti z

vidika fi nanciranja).

Naslovljeni deležnikiČlanice alpskih držav EU s pristojnimi ministrstvi za promet / infrastrukturo, upravljavci infra-

strukture, upravljavci, zasebni železniški upravljavci, upravljavci terminalov.

Ovire/izzivi Financiranje in prepričevanje odločevalcev in investitorjev o vzpostavitvi in nadgradnji železniške

infrastrukture. Priključne proge (običajno) niso del koridorskih projektov TEN-T. Obstaja nevarnost

podcenjevanja želenih učinkov brez nadgradnje železniške infrastrukture na periferiji (kar je po-

goj za konkurenčen železniški tovorni promet).

Kratkoročni cilji Povečati ozaveščenost odločevalcev o potrebi po jasnih operativnih načrtih upra-

vljanja železniškega prometa iz enega samega mesta (zlasti v primeru incidentov v

omrežju) s poudarkom na povečanju zmogljivosti železniškega tovornega prometa.

Prepoznati najbolj obetavne priključne proge železniških prometnih koridorjev.

Politični akcijski načrt št. 1 37

Srednjeročni cilji Izvajanje konkretnih regionalnih infrastrukturnih projektov za priključne

proge, ki jih sprejmejo vsi vključeni deležniki in so v celoti fi nancirani.

Povečati največje dolžine in teže vlaka. Zgraditi železniška izogibališča (npr. na drugem železniškem tiru),

ki omogočajo ustavljanje ali prehitevanje s tovornimi vlaki.

Dolgoročni cilji Obnoviti obstoječo infrastrukturo (npr. elektrifi kacija železniških prog, odstranitev ozkih grl). Zgraditi in nadgraditi priključne proge.

Kratkoročni ukrepi Izkoristiti sinergije z akcijsko skupino EUSALP 4 (za spodbujanje intermo-

dalnosti in interoperabilnosti v potniškem in tovornem prometu).

Raziskati najbolj obetavne priključne proge in manjkajoče povezave redunantnih poti. Pričeti z izdelavo mednarodnih načrtov upravljanja železniškega prometa s poudarkom

na infrastrukturi, povečanju zmogljivosti, načrtovanju ukrepov na rezervnih progah,

izboljšanem upravljanju prometa in jasni odgovornosti upravljavcev infrastrukture.

Srednjeročni ukrepi Razviti konkretne regionalne infrastrukturne projekte za priključne proge,

vključno z železniškimi postajami in izogibališči.

Priprava na infrastrukturno realizacijo.

Dolgoročni ukrepi Uveljaviti infrastrukturne ukrepe s prenovo obstoječe infrastrukture. Povezati projekte, ki se navezujejo na priključne proge z glavnimi železniškimi koridorji in

projekti.

Primeri dobre prakse Nemčija: 10. junija je bil podpisan sporazum med pristaniško mrežo uprave vzhodnega Jadra-na (Trst), avstrijsko železnico (ÖBB INFRA) in italijansko nacionalno železniško infrastrukturno

skupino – oddelek v Trstu (RFI S.p.A), ki bo znatno povečal železniško zmogljivost tržaškega

pristanišča.3

1 Glavni koridorji so že v izgradnji ali pa so načrtovani in tako niso del tega akcijskega načrta2 www.corridor‐rhine‐alpine.eu/3 https://portoftrieste300.com/wp-content/uploads/2019/03/201901_THE-PORT-OF-TRIESTE-SIGNS-TWO-MEMORANDUMS-OF-

UNDERSTANDING-FOR-DEVELOPING-RAIL-LINKS-TO-EAST-CENTRAL-EUROPE.pdf

Politični akcijski načrt št. 2

Izboljšave in širitev terminalske infrastrukture z novimi terminali, sodelovanjem in povezovanjemSplošna priporočila Uspešno sodelovanje in povezovanje med terminali v alpskem prostoru in zunaj njega sta ključ-

nega pomena. To je možno storiti z intermodalnimi terminali in pretovornimi vozlišči, ki so učin-

kovitejši in primernejši za upravljanje intermodalnih transportnih enot (ITE). Številni obstoječi

tovorni terminali niso prilagojeni trenutnim zahtevam ali novim standardom EU za kombinirani

transport (KT), kot so na primer vlakovne kompozicije dolžine 740 metrov, železniški tirni profi l

PC80 / P400 ali osna obremenitev 22.5 ton. Ti prav tako potrebujejo visoko stopnjo fl eksibilnosti

pri svojem delovanju (upravljanje železniških zamud in zagotovljen pravočasen odhod vlakov),

zato jih je treba nenehno izboljševati in prilagajati potrebam (npr. zagotoviti več skladiščnih

prostorov za transportne enote in zagotoviti infrastrukturno opremo za natovarjanje in razto-

varjanje vlakov). Poleg tega je treba v skladu s trajnostnimi merili zgraditi nove terminale, da

bi dosegli modalni prenos s ceste na železnico. To pomeni tudi širitev ali ustvarjanje ranžirnih

postaj pred terminali z enostavnim dostopom do železnice.

Naslovljeni deležniki 100 intermodalnih terminalov, ki se nahajajo v alpskem prostoru (Avstrija 18, Švica 11, Nemčija 37,

Francija 9, Italija 21, Slovenija 4). Vse alpske države in njihova pristojna ministrstva, upravljavci infra-

strukture, prevozniki, Rail Net Europe (RNE), deležniki iz koridorja TEN-T, pa tudi politične akterji iz EU.

Ovire/izzivi Na ravni koridorja TEN-T primanjkuje skupnih operativnih standardov v celotnem alpskem oz.

evropskem območju. Prostorsko omejena območja v alpskem prostoru ovirajo razvoj, širitev in

ustvarjanje novih terminalov. Poleg tega predstavlja izziv tudi pomanjkanje interesa po izme-

njavi informacij med upravljavci (zaradi poslovnih skrivnosti) in pomanjkanje skupne kontrolne

sobe za terminale in terminalske proge, zlasti na ravni koridorjev.

Kratkoročni cilji Izboljšati upravljanje terminalov s kratkoročnimi inovacijami v logističnih procesih z:

1. Boljšo uporabo IKT rešitev (informacijske in komunikacijske tehnologije) in avtomatizacije za

izboljšanje učinkovitosti pretovarjanja ter zmanjšanje čakalnih dob (npr. e-dokumentacija, sa-

modejna registracija preko foto vrat). 2. Uporabo rešitev za sodelovanje (npr. souporaba vagonov

in ravnanje s praznimi zabojniki). 3. Vzpostavitvijo celostnega načrta za razvoj terminalov. Ta bi

moral vključevati zemljevid obstoječih terminalov, tržno analizo za preverjanje infrastrukturnih

vrzeli in raziskavo novih prometnih potencialov.

Srednjeročni cilji Zmanjšanje časa skladiščenja v skladiščih (zlasti za prikolice). Pripraviti načrte za nove terminale, ki jih bodo sprejeli vsi deležniki (gospodarstvo,

politični odločevalci, civilna družba).

Uspešno sodelovanje terminalov z uporabo mrežnih sinergij regionalnih vozlišč

Politični akcijski načrt št. 2 39

Dolgoročni cilji Vzpostaviti učinkovito mrežo terminalov v alpskem prostoru in širše. Olajšati upravljanje terminalov, ki delujejo učinkovito v skladu z najsodobnejšimi postopki. Zgraditi nove terminale v okviru trajnostnih vidikov, ki so sprejeti s strani vseh deležnikov

Kratkoročni ukrepi Vzpostaviti sinergije z akcijsko skupino EUSALP 4 (podskupina, ki spodbuja

intermodalnost in interoperabilnost v potniškem in tovornem prometu) ter seznamom

projektov za TEN-T koridorje ter drugimi akcijskimi načrti za koridorje.

Razviti načrt kratkoročnih inovacij logističnih procesov (boljša uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij, avtomatizacija, sodelovanje – »freight matching«).

Razviti načrt za razvoj terminalov v alpskem prostoru (in širše), vključno z novimi terminali. Uresničiti razvojni načrt terminalov v alpskem prostoru.

Srednjeročni ukrepi Razviti inovativne rešitve za skrajšanje časa skladiščenja, kot so bonus-malus sistemi1. Sestaviti sporazum o sodelovanju med upravljavci termina-

lov (npr. vzpostavitev integriranih informacijskih platform).

Vzpostaviti partnerski sporazum med pristaniškimi organi in upravljavci kopenskih terminalov za krepitev usklajenega prostorskega in infrastrukturnega načrtovanja na

regionalni, nacionalni in transnacionalni ravni (npr. Sodelovanje pri kapitalskih deležih).

Izvedba študij upravičenosti (kot so analize stroškov in koristi itd.) za nove terminale.

Dolgoročni ukrepi Ustvariti učinkovito terminalsko omrežje s stalnim pregledovanjem ukrepov,

ki so bili izvedeni v kratkoročnih in srednjeročnih aktivnostih.

Izvedba načrtov za gradnjo novih terminalov, vključno s ranžirnimi območji..

Primeri dobre prakseNemčija: Kontejnerski terminal TriCon v Nurnbergu za stranke uporablja portal LogOn, ki je osrednji vmesnik med operaterji, podjetji za železniško infrastrukturo, ponudniki

logističnih storitev in špediterji. Ta portal ponuja najnovejše in posodobljene informacije

o vlakih in polnilnih enotah2.

Italija: Koncept souporabe vagonov je bil vključen v 1. pilotni primer projekta AlpInnoCT v Veroni QE3.; Cilj projekta ̀ Verona 750` je izboljšati Verona Quadrante Europa z možnostjo

sprejetja 740 m dolge vlakovne kompozicije v terminalu 4.

Avstrija: Cilj projekta `Terminal 4.0` je povečati avtomatizirane procese in pospešiti komunikacijo med tovorom6.

1 Primer tega predstavlja koncept souporabe vagonov v pilotnem primeru 1 projekta AlpInnoCT. 2 www.tricon-terminal.de/ 3 www.quadranteeuropa.it/en/news-qe/384-premio-logistico-dell-anno-2018.html 4 www.ship2shore.it/en/logistics/new-investments-to-upgrade-infrastructures-at-interporto-verona_63973.htm 5 www.hafen-wien.com/de/home/aktuell/news/142/Hafen-Wien-Tochter-WienCont-staerkt-sich-in-der-LKW-Abfertigung 6 https://projekte.ffg.at/projekt/1828239

Splošno priporočilo Prednost železniškega tovornega prometa v času izven prometnih konic in na transnaci-onalnih povezavah lahko pomembno poveča kapaciteto železniškega tovornega prometa z minimalnimi vplivi na potniški promet (npr. z izgradnjo izogibališč , ki so namenjena za prehitevanje vlakov).

Naslovljeni deležnikiEvropska unija, alpske države in njuna pristojna ministrstva, železniški operaterji in upravljavci infrastrukture. Ovire/izzivi Zaradi omejene kapacitete železniške infrastrukture na čezalpskih železniških tovornih koridor-

jih prihaja v določenih terminih do konfl ikta med potniškim in železniškim tovornim prometom.

Čeprav so mednarodni tovorni vlaki upravičeni do prednostnih terminov na glavnih koridorjih,

pa to v praksi ni dovolj. Poleg tega se je treba v prihodnje skupaj dogovoriti glede koničnih ur

v vseh alpskih državah (ali v vseh evropskih državah), ob upoštevanju razlik med mestnimi in

podeželskimi območji.

Kratkoročni cilji

Razviti skupno razumevanje omejitev zmogljivosti železniškega to-vornega in potniškega prometa med vsemi deležniki.

Določiti skupno defi nicijo časa koničnih ur, ki je sprejeta s strani vseh deležnikov.

Srednjeročni cilji Na glavnih koridorjih, v določenih časih izven konic, prednostno obravnavati

železniški tovorni promet namesto potniškega.

Dolgoročni cilji Uvesti nemoteno izvajanje potniškega in tovornega prometa, ki bo zadovoljiv

vsem potrebam deležnikov.

Kratkoročni ukrepi Združiti vse pomembne deležnike, kot so železniški prevozniki, upravljavci železniške

infrastrukture in nacionalna ministrstva, da bi dosegli dogovor o možnostih in omejitvah

železniške infrastrukture.

Virtualno testirati omejitve zmogljivosti vzdolž glavnih koridorjev. Sprejeti dogovor o pomenu konične ure, ki je usklajena s pričakovanji vseh deležnikov.

Politični akcijski načrt št. 3

Višja prioriteta železniškega tovornega prometa

Politični akcijski načrt št. 3 41

Srednjeročni ukrepi Lobiranje za prioritetna časovna okna železniškega tovornega prometa

na evropski in alpski ravni.

Določiti časovna okna za železniški tovorni promet izven koničnih ur. Uskladiti časovne vozne rede evropskih železniških prevoznikov za področje

tovornega prometa.

Nadzirati in ocenjevati operativne procese tovornega in potniškega železniškega prometa.

Dolgoročni ukrepi Prilagoditev voznega reda na osnovi stalnega spremljanja in evalvacije.

Primeri dobre prakse EU: Uredba (EU) št. 913/2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet zahteva, da države članice vzpostavijo mednarodne tržno-usmerjene železniške transportne

koridorje (RFC)1.

1 https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2010:276:0022:0032:EN:PDF

Splošna priporočila Obstoječi podporni mehanizmi za kombinirani transport (KT) se v alpskem prostoru1 trenutno

razlikujejo. Pregled smernic Skupnosti o državnih pomočeh za prevoznike v železniškem pro-

metu (2008/C 184/07) bi spodbudil fl eksibilen okvir za modalni prenos v alpskem prostoru. Novi

pristop bi moral vključevati:

A Kratkoročne in srednjeročne predloge, ki naslavljajo potrebo po prilagoditvah na ravni EU in lobiranje s ciljem omogočiti njihovo uvedbo (npr. potencial uvedbe mehanizma

eksternih stroškov, postopki obveščanja).

B Sklicevanje na spremljevalne ukrepe, ki omogočajo skladen nabor politik (npr. glede uveljavljanja tehnoloških in delovnih standardov cestnega tovornega prometa).

C Zagotoviti fi nančno podporo na nacionalni in EU ravni za izboljšanje konkurenčnosti KT. V alpskem prostoru je za zagotovitev idealnega razvoja potrebno dodeliti subvencije celostnim

rešitvam, ki vključujejo inovacije prometne infrastrukture (kot so železniška in terminalna

infrastruktura), vozila, tehnološke sisteme, opremo, upravljanje ter storitve KT.

Naslovljeni deležniki Evropska Unija, alpske države in njihova pristojna ministrstva, regionalne oblasti, iniciative za KT,

EUSALP AG4, omrežje iMONITRAF!, delovna skupina Alpske konvencije »Transport«.

Ovire/izzivi Alpske države in regije zaradi pomanjkanja skupnega razumevanja vloge KT pri spremljanem in

nespremljanem prevozu, le tega naslavljajo na različne načine. Številne alpske države zaenkrat

ne izkoriščajo vseh možnosti, ki jih ponuja EU. Zato je še vedno veliko potenciala za spodbujanje

tehnoloških inovacij v KT in za krepitev raziskav in razvoja, ki jih je treba organizirati na bolj skla-

den in integriran način.

Pomanjkanje transparentnega načina pridobivanja spodbud ali celo odsotnost subvencij v ne-

katerih primerih odvrača uporabo železniškega transporta. Le ta je že v osnovi oslabljen zaradi

neizvajanja politike internalizacije eksternih stroškov na področju cestnega tovornega prometa.

Politični akcijski načrt št. 4

Finančne podpore za kombinirani transport

Politični akcijski načrt št. 4 43

Kratkoročni cilji Razviti nov pristop v zvezi s podpornimi mehanizmi KT za alpski prostor. Vzpostaviti skupno razumevanje potrebnih podpornih elementov KT (npr. terminalske

infrastrukture, izvajanja storitev, tehnoloških inovacij, raziskovalnih in razvojnih projektov).

Podpirati razprave o potrebnih spremljevalnih ukrepih, ki so ključni za podporo učinkovitega modalnega prenosa (npr. uveljavitev tehnoloških in delovnih standardov

za cestni tovorni promet), ki se je že začel med vključenimi deležniki.

Srednjeročni ciljiUsklajevanje in razvoj podpornih mehanizmov KT s sodelovanjem vseh alpskih držav. Vključevati

mora:

Predlog ukrepov, ki delno temeljijo na trenutnih smernicah Skupnosti o državnih pomočeh za prevoznike v železniškem prometu (npr. dogovor o skupnem pristopu za

izračun fi nančne podpore za infrastrukturo in storitve KT, ob upoštevanju fi nančne

podpore za tehnološke inovacije, raziskave in razvoj).

Predlog za bodoče ukrepe, vključno s prilagoditvami ustreznega okvira EU z alpskega vidika (npr. glede višine državne pomoči za delovanje / storitve / naložbe na podlagi

izračunov eksternih stroškov in glede postopkov obveščanja).

Predlog za potrebne spremljevalne ukrepe ob upoštevanju posebnih državnih okoliščin.

Dolgoročni cilji Predstaviti predloge za prilagoditev okvira EU odločevalcem na ravni Evropske Unije

s skupnim lobiranjem.

Kratkoročni ukrepi Soglasno odločiti o podpornih mehanizmih, ki jih je treba vključiti v KT (infrastruktura,

procesi / storitve, uvajanje novih tehnologij, podpora raziskavam in razvoju).

Dogovor o potrebnih spremljevalnih ukrepih za podporo učinkovitih »Pull« ukrepov (npr. strožji izvršilni mehanizmi cestnega prometa).

Srednjeročni ukrepi Lobiranje za skupni pregled okvirov EU in večje fl eksibilnosti v alpskem prostoru.

Dolgoročni ukrepi Nenehno preverjanje učinkovitosti podpornih mehanizmov KT. Ugotovitev potreb za nadaljnje prilagoditve okvirov EU. Razpoznava racionaliziranih potreb z drugimi politikami EU (npr. cestninjenje / Eurovignette). Pregled tehnoloških inovacij za popolno rabo potencialov novih tehnologij v okviru KT

procesov v alpskem prostoru.

Primeri dobre prakse Nemčija:

V Zveznem načrtu prometne infrastrukture je za gradnjo državne železniške infrastrukture do leta 2030 namenjenih 114 milijard EUR. Načrt vključuje seznam najpomembnejših

železniških povezav in terminalov, ki imajo vpliv na čezalpski KT 2. V skladu z nemškimi

smernicami so sistemi kombiniranega in intermodalnega transporta (gradnja in razširitev

pretovornih terminalov) deležni 80 % so-fi nanciranja 3.

Na Bavarskem obstajajo možnosti fi nanciranja pilotnih in demonstracijskih projektov, ki spodbujajo inovativne logistične koncepte za nove pogonske tehnologije in železniški

tovorni promet. Poleg tega so občine in upravni organi za gradnjo celinskih pristanišč

upravičeni do subvencije v višini 0,54 milijona EUR na leto.

Avstrija: Avstrijsko zvezno ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo (bmvit) letno dodeli naložbe

za fi nančno podporo KT v višini približno 80 milijonov EUR. V fi nančno podporo je vključena

podpora za vpeljavo nespremljanega KT, izvajanje inovativnih tehnologij in opreme za KT,

kot tudi fi nančna podpora pretovorni opremi za KT (cestni / železniški / ladijski ).4

Švica: Švicarsko ministrstvo za promet je v letu 2018 podprlo KT s 140 milijoni CHF (kar znaša približno

128,7 milijona EUR) z investicijami v terminale, proge in upravljanje KT po celotni Švici. 5

Politični akcijski načrt št. 4 44

Politični akcijski načrt št. 4 45

Italija: Državni zakon št. 208/2015 zagotavlja fi nančno podporo intermodalnim storitvam za nado-

mestilo višjih stroškov cestnega prevoza iz in do italijanskih prometnih vozlišč (preko t.i. Ferro

Bonusa6, ki znaša največ 2,5 EUR na vlak-km). To je skladno z veljavno zakonodajo EU, v kolikor

fi nančna podpora ne presega 30 % železniških stroškov. V obdobju 2016–2019 je bil tako na voljo

proračun v višini 20 milijonov EUR.

V avtonomni provinci Trenta6 in avtonomni provinci Bolzana7 je bil vzpostavljen podporni sistem za KT, ki je imel v obdobju 2016–2019 na voljo 9 milijonov EUR za vsako provinco.

Regionalna zakona št. 1/2003 in 7/2004 je uvedla avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina. Zakona zagotavljata fi nančno podporo intermodalnim prevoznim storitvam

do / iz regionalnih prometnih vozlišč (33 EUR /tovorno enoto) in razvoj intermodalnih

vozlišč za infrastrukturo in naložbe v tehnično opremo (v letu 2017 je bilo fi nanciranih

približno 2 milijona EUR)..

1 www.alpine-space.eu/projects/alpinnoct/outputs/alpinnoct_dt1.1.1.pdf2 www.bmvi.de/SharedDocs/EN/Documents/G/ftip-2030.pdf?__blob=publicationFile3 www.bmvi.de/SharedDocs/EN/Documents/G/guidelines-combined-transport.pdf?__blob=publicationFile 4 www.bmvit.gv.at/verkehr/eisenbahn/foerderung/sgv2018/index.html 5 https://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-4461_en.htm6 http://ec.europa.eu/competition/state_aid/cases/266882/266882_1931637_96_2.pdf7 https://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-5145_en.htm

Splošna priporočila V EU in širše je nujno potrebna uskladitev obstoječih standardov za izmenjavo podatkov v

kombiniranem transportu, kar zahteva sodelovanje številnih deležnikov, ki trenutno ne morejo

učinkovito in skladno čezmejno sodelovati. Popolnoma jasno je, da za pospešitev železniškega

tovornega prometa potrebujemo mrežne platforme in pametne tehnologije. To je mogoče

storiti z določitvijo nove najsodobnejše izmenjave podatkov med vsemi deležniki, zagotovitvijo

sredstev za razvoj novih tehnologij in vlaganjem v njihovo čezmejno usklajevanje.

Naslovljeni deležniki Evropska Unija, alpske države in njuna pristojna ministrstva, železniška podjetja, upravljavci va-

gonov, upravljavci infrastrukture, univerze (raziskovalne, podporne, svetovalne in izobraževalne

ustanove) ter drugi raziskovalni inštituti.

Ovire/izzivi Izmenjava podatkov med državami (tako v EU kot tudi širše) še ni usklajena. Različni tehnični

standardi v transportni verigi ovirajo brezplačno izmenjavo podatkov med deležniki (terminali,

špediterji itd.). Večina dokumentacije, zlasti v železniškem tovornem transportu, še vedno po-

teka v fi zični obliki (papirno). Pripravljenost za izmenjavo podatkov med različnimi deležniki je

razmeroma majhna. Trenutno ne obstaja nobena alpska platforma, ki bi deležnikom iz znanosti

in industrije omogočala odprto izmenjavo informacij in znanj.

Kratkoročni cilji

Izvajati usklajene standarde za izmenjavo podatkov in komunika-cijskih tokov v alpskem železniškem tovornem transportu.

Zagotoviti javna sredstva za vzpostavitev in uskladitev standardov. Organizirati čim več srečanj za lažjo povezavo z vsemi primernimi deležniki.

Srednjeročni cilji Preizkusiti IT rešitve za izmenjavo podatkov in komunikacijske tokove vzdolž

transportne verige.

Razviti skupno orodje za izmenjavo podatkov (vmesnik), ki bo sprejeto s strani vseh deležnikov.

Omogočiti enostaven dostop do orodij za mala in srednje velika podjetja (MSP) 1.

Politični akcijski načrt št. 5

Spodbujanje usklajevanja in izmenjave podatkov

Politični akcijski načrt št. 5 47

Dolgoročni cilji Uvesti standarde za IT rešitve in komunikacijske tokove vzdolž transportne verige,

ki temeljijo na trenutno aktualnih vmesnikih oziroma ima-

jo potencial za uspeh v alpskem prostoru.

Namestiti enotno tržno platformo z dobro osnovo in možnostjo prilagajanja posameznim potrebam.

Nadgradnja tehničnih rešitev za lažje ravnanje s postopki v KT.

Kratkoročni ukrepi Na podlagi obstoječih IT rešitev določiti standarde za izmenjavo podatkov. Spodbuditi javne organe za zagotovitev sredstev za razvoj logističnih procesov v KT

(usklajeni standardi, digitalizacija itd.).

Razviti rešitve za standardizacijo postopkov KT, kot so tehnologije pretovarjanja. Organizirati konference za mreženje in izmenjavo informacij (npr. v okviru EUSALP).

Srednjeročni ukrepi Izbor IT rešitev in komunikacijskih tokov, ki so se izkazali za najučinkovitejše. Testirati in zbirati izkušnje ter podatke v zaupnem okolju za izdelavo ustreznega pilotnega

orodja za izmenjavo podatkov, vključno z evalvacijo.

Upoštevati težave, s katerimi se srečujejo MSP pri dostopu in izmenjavi podatkov.

Dolgoročni ukrepi Finančna podpora izvedbe IT standardov. Vzpostavitev enotne tržne platforme s predstavniki industrije upoštevaje

njihovo politično podporo.

Uvajanje tehničnih rešitev npr. minimiziranje ali celo odpravljanje ranžiranja.

Primeri dobre prakse EU:

Na EU ravni obstaja spletna plaforma ‘Neptune’ podjetja Geodis2. Zbrana priporočila v poročilu Evropske železniške agencije ‘Spodbujanje kombiniranega

transporta’ (FCT) (2018)3 prav tako predstavljajo dobro osnovo.

Podatkovna baza AlpInnoCT ‘Analiza pobud in študij’ 4

Italija: Verona QE izvaja projekt 'Datex II Node' v okviru CEF Ursa Major Neo. Cilj projekta

je zagotoviti boljšo izmenjavo informacij med železniškim in cestnim transportom v

večji industrijski coni. Projekt se izvaja na stičišču dveh avtocest (A4 in A22) 5.

1 Posebni cilji za MSP so navedeni v tehničnem akcijskem načrtu »Spodbujanje dostopa do kombiniranega transporta za mala in srednje velika transportna podjetja«

2 https://geodis.com/fr/en/activity/overland-transport/transport-fl ow-management/digitized-services3 www.era.europa.eu/sites/default/fi les/events-news/docs/fct_overall_fi nal_report_en.pdf4 www.alpine-space.eu/projects/alpinnoct/outputs/output_ot2.1_21052019.pdf 5 https://datex2.eu/implementations/nodes_directory

Splošna priporočila Na alpskem nivoju je treba vzpostaviti tako imenovano ‘komunikacijsko središče’, da se poveča

ozaveščenost in pospeši komunikacija o potencialih kombiniranega transporta (KT) z odločeval-

ci v politiki, industriji in civilni družbi. Poleg tega je treba vzpostaviti partnerstva z več deležniki

na regionalni ravni, da bi analizirali posebne tehnične, operativne in organizacijske težave in se

zavezali k možnim rešitvam s pristopom od spodaj navzgor. Ta partnerstva bi morala zagotoviti

tudi pregled možnosti fi nanciranja na regionalni, nacionalni in transnacionalni ravni.

Naslovljeni deležniki Univerze, javne in zasebne raziskovalne ustanove, predstavniki industrije, strokovnjaki v KT, lo-

kalna in regionalna javna uprava, politični predstavniki in nevladne organizacije na lokalni ravni.

Ovire/izzivi Na regionalni, nacionalni in transnacionalni ravni primanjkuje ozaveščenosti, fi nanc za komuni-

kacijo in spodbujanje ozaveščenosti o prednostih KT rešitev. Zaenkrat še ne obstaja institucija ali

posameznik – skrbnik, ki bi spodbujal komunikacijo in osveščal o KT, vzpostavil komunikacijsko

središče, upravljal takšno komunikacijsko središče in pridobil strinjanje ter sprejemanje vseh

deležnikov.

Kratkoročni cilji

Vzpostaviti pilotno komunikacijsko središče na alpski ravni z osnovnimi instrumenti, kot so spletni portal, skupne strategije itd. (služijo kot krovna organizacija za partnerstva

z več deležniki).

Izvesti analizo obstoječih možnostih fi nanciranja, pomanjkljivostih in priložnostih na regionalni, nacionalni in transnacionalni ravni.

Srednjeročni cilji Iniciirati promocijske kampanje za socialne medije in druge komunikacijske kanale,

ki kažejo prednosti kombiniranega transporta za vse vključene deležnike in širšo javnost.

Vzpostaviti uradno partnerstvo z več deležniki na regionalni ravni, ki bi vključevalo prevoznike, lokalne javne organe in predstavnike civilne družbe.

Vključiti okvir KT v splošni izobraževalni program (npr. v šole in v logistične študijske programe na univerzah).

Politični akcijski načrt št. 6

Podpiranje komunikacije za osveščanje o KT in krepitev lokalne zmogljivosti za reševanje problemov v kombiniranem transportu

Politični akcijski načrt št. 6 49

Dolgoročni cilji Vzpostaviti usklajen študijski program KT na univerzah v alpskem prostoru.

Kratkoročni ukrepi Identifi cirati ustrezne deležnike, ki lahko vzpostavijo pilotno komunikacijsko

središče (npr. v okviru EUSALP).

Vzpostavitev pilotnega komunikacijskega središča na alpski ravni. Vpeljava osnovnih komunikacijskih kampanj (spletnih in fi zičnih). Pregled možnosti fi nanciranja na podlagi obstoječih dokumentov

(npr. rezultatov projekta AlpInnoCT).

Srednjeročni ukrepi Iniciirati promocijske kampanje, ki prikazujejo prednosti kombiniranega transporta. Spodbuditi vzpostavitev partnerstev z več deležniki na podlagi obstoječih struktur in mrež. Identifi ciranje univerz in šol, ki bi bile zainteresirane za študijski program KT in za

vzpostavitev znanstvenih mrež.

Dolgoročni ukrepi Razviti učni načrt za nov študijski program. Izvajati nov študijski program za KT.

Primeri dobre prakse Avstrija:

Univerza uporabnih znanosti v Welsu: poudarek na KT v univerzitetnem programu 1 s ciljem razvijanja ozaveščenosti o trajnostnih transportnih sistemih.

Italija:Verona Quadrante Europa se osredotoča na dva študijska programa logistike:

Prvi študijski program je namenjen dijakom, ki so končali tehniške srednje šole. Poudarek je na izvajalcih intermodalnega transporta.

Drugi študijski program se imenuje ‘Logimaster’ in je namenjen podiplomskim študentom 2.

1 www.logistikum.at/en/areas-of-expertise/transport-logistics-mobility-en/sustainable-transport-systems-en/overview-sustainable-transport-systems-en.html

2 www.logimaster.it