2. maj 2018

PRORAČUN EU ZA PRIHODNOST

PRORAČUN EU TER EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA

Okvir evropskega semestra za gospodarsko upravljanje

Evropski strukturni in investicijski skladi

Sklad InvestEUNa podlagi uspeha Junckerjevega načrta

Program za podporo reformamOrodje za izvajanje reform

Konvergenčni instrument

Instrument za tehnično podporo

Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe

PODPORA REFORMAM PODPORA NALOŽBAM STABILIZACIJA V PRIMERU ŠOKOV

Stabilno evrsko območje je predpogoj za delovna mesta, rast, naložbe in socialno pravičnost v Uniji. V skladu s Pogodbama je evro enotna valuta Evropske unije, gospodarska konvergenca in stabilnost pa sta cilja Unije kot celote. Po izstopu Združenega kraljestva iz EU bo bruto domači proizvod (BDP) evrskega območja predstavljal več kot 85 % skupnega BDP Unije. Orodja za krepitev ekonomske in monetarne unije zato ne smejo biti ločena, temveč nepogrešljiv sestavni del celotne finančne arhitekture Unije.

Komisija je decembra 2017 v okviru načrta za poglobitev evropske ekonomske in monetarne unije navedla, kako bi lahko v okviru javnih financ EU razvili nove proračunske instrumente, da bi podprli stabilnost in konvergenco znotraj evrskega območja kot tudi konvergenco k njemu v državah, zavezanih pristopu k evrskemu območju. Ti predlogi temeljijo na viziji, ki jo je pet predsednikov predstavilo v poročilu junija 2015, in na razmisleku Komisije iz maja 2017 ter izpolnjujejo zaveze, ki jih je predsednik Juncker podal v govoru o stanju v Uniji leta 2017.

V novem večletnem finančnem okviru se predlagata dva nova instrumenta: program za podporo reformam in evropska stabilizacijska funkcija za naložbe.

Ta nova instrumenta bosta pripomogla k podpori gospodarske in socialne konvergence ter ohranjanju makroekonomske stabilnosti z zagotavljanjem podpore reformam, ki spodbujajo odpornost na domačem trgu, ter podpore za ohranjanje ravni naložb v primeru obsežnih asimetričnih šokov.

Dopolnjevala bosta druge sklade EU, predvsem evropske strukturne in investicijske sklade ter novi sklad InvestEU, ki temelji na uspehu Junckerjevega načrta. Poleg tega bosta nova instrumenta okrepila povezavo med proračunom EU in evropskim semestrom v okviru usklajevanja ekonomskih politik v EU in evrskem območju.

Proračun EU ter ekonomska in monetarna unija

Izvajanje strukturnih reform je ključnega pomena za posodobitev evropskih gospodarstev, krepitev odpornosti in spodbujanje večje konvergence. Program za podporo reformam bo s skupnim proračunom v višini 25 milijard evrov zagotavljal finančno in tehnično podporo za izvajanje prednostnih reform na nacionalni ravni1. Vključeval bo naslednje:

> Orodje za izvajanje reform bo finančno podpiralo vse države članice pri izvajanju ključnih reform, opredeljenih v okviru evropskega semestra. Temeljilo bo na izkušnjah, pridobljenih v pilotni fazi, ki se je začela decembra 2017.

> Konvergenčni instrument bo zagotavljal podporo državam članicam, ki želijo uvesti evro. Ta podpora ne posega v sprejeta merila za uvedbo evra, temveč spodbuja praktično pripravo in konvergenco na podlagi posebnega procesa zavezanosti in partnerstva.

> Prilagojena tehnična podpora za države članice na njihovo zahtevo za pripravo in izvajanje reform. Temelji na izkušnjah podporne službe za strukturne reforme, ki je v zadnjih letih zagotovila podporo za več kot 440 projektov reform v 24 državah članicah.

PILOTNA FAZA ORODJA ZA IZVAJANJE REFORM

Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker in portugalski ministrski predsednik António Costa sta se 23. marca 2018 dogovorila o uvedbi prvega pilotnega projekta za novo orodje za izvajanje reform, ki bo odpravljal razkorak v znanjih in spretnostih na Portugalskem.

Namen projekta je znatno izboljšati sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja na Portugalskem z reševanjem izzivov, s katerimi se glede znanj in spretnosti srečuje znaten delež delovne sile, in izboljšanjem konkurenčnosti gospodarstva.

KAKO BI ORODJE ZA IZVAJANJE REFORM LAHKO DELOVALO

Države članice bodo reforme predlagale prek nacionalnih programov reform na podlagi izzivov, ugotovljenih v okviru evropskega semestra.

Sledil bo strukturiran dialog med Komisijo in zadevno državo članico, ki se bo končal s sprejetjem niza zavez k reformam, ki bo vključeval podroben sklop ukrepov, mejnike za izvajanje, časovni razpored za dokončanje in finančne vidike.

Države članice bodo o navedenih ukrepih poročale hkrati z nacionalnim programom reform ter bodo skupaj pregledale doseženi napredek v okviru evropskega semestra.

1 Te vključujejo reforme na proizvodnih trgih in trgih dela ter na področju izobraževanja, davčne reforme, razvoj kapitalskih trgov, reforme za izboljšanje poslovnega okolja, naložbe v človeški kapital in reforme javne uprave.

PODPORA REFORMAM ZA POSODOBITEV GOSPODARSTVA IN KREPITEV ODPORNOSTI

KREPITEV STABILNOSTI Z OHRANJANJEM RAVNI NALOŽB V PRIMERU ŠOKOV

Zadostne ravni naložb so nujne za zagotavljanje, da je naše gospodarstvo in družba pripravljena na izzive, ki jih prinaša prihodnost.

Iz preteklih kriz lahko sklepamo, da je možno, da obstoječi nacionalni stabilizacijski mehanizmi ne zadostujejo za ublažitev nekaterih makroekonomskih šokov in preprečitev, da bi se ti prelili v druge države, predvsem v evrskem območju, kar škodljivo vpliva zlasti na ravni naložb in realno gospodarstvo.

Medtem ko je bil v evrskem območju prek evropskega mehanizma za stabilizacijo vzpostavljen instrument za zagotavljanje finančne pomoči državam v finančnih težavah, še ni orodja za spodbujanje hitrega gospodarskega okrevanja v primeru šokov in preprečevanje, da bi se ti prelevili v destabilizirajoče krize.

Nova evropska stabilizacijska funkcija za naložbe bo uvedena v obliki vzajemnih posojil v višini do 30 milijard evrov iz proračuna EU, pri čemer bo povezana z elementom nepovratnih sredstev za kritje stroškov obresti, da bi stabilizirali ravni naložb v državah članicah v primeru obsežnih asimetričnih šokov.

Posojila bodo zagotovila dodatno finančno podporo v obdobjih, ko bodo javne finance preobremenjene in bi morale biti usmerjene k ohranjanju prednostnih naložb. Element nepovratnih sredstev pomembno prispeva k blažitvi učinka šoka in olajševanju odplačila posojil, ko zapadejo. Financiral bi se lahko s prispevki držav članic evrskega območja, ki bodo ustrezali deležu denarnega dohodka (prihodka od izdajanja denarja). Ti prispevki bi imeli obliko zunanjih namenskih prejemkov proračuna EU, ki se pobirajo prek namenskega finančnega nosilca.

Kot je bilo predvideno decembra 2017, bi to funkcijo sčasoma lahko dopolnili dodatni finančni viri zunaj proračuna EU, kot so možna vloga evropskega mehanizma za stabilnost, prihodnji Evropski denarni sklad in možen mehanizem prostovoljnega zavarovanja, ki naj bi ga vzpostavile države članice.

Zaradi posebnih značilnosti tega novega instrumenta je potreben jasen poudarek na državah članicah evrskega območja, vendar bi pri njem lahko sodelovale tudi druge države, če bi prispevale k njegovemu financiranju. To bi bilo lahko izvedljivo prek finančnega nosilca, ki bi bil vzpostavljen v podporo elementu nepovratnih sredstev.

Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe bo kot mehanizem za blaženje šokov dopolnjevala obstoječe instrumente na nacionalni in evropski ravni. Da bi bila učinkovita, bi se morala v primeru obsežnih asimetričnih šokov začeti izvajati samodejno na podlagi jasnih meril za upravičenost in sprožilnega mehanizma, ki bi bil določen vnaprej v skladu z načeli trdne finančne in makroekonomske politike.

Evropski denarni sklad

Mehanizem zavarovanja

PRORAČUN EU

DRŽAVE ČLANICE

Vzajemna posojila

Odp

lači

lo p

osoj

il

Nepovratna sredstva za kritje obresti posojil

Prednostne naložbe

Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe

Raven naložb

Ravni naložb v državi članici se zmanjšajo v primeru obsežnega asimetričnega šoka.

Nacionalni stabilizatorji le s težavo blažijo šoke.

Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe začne učinkovati in ohranja ravni naložb.

Čas

Ohranjanje ravni naložb v primeru šokov

1

2

3

STABILIZACIJSKA FUNKCIJA ZA NALOŽBE – KLJUČNE ZNAČILNOSTI

> Ločena od obstoječih instrumentov na ravni EU in držav članic.

> Prispeva k makroekonomski in finančni stabilnosti.

> Biti bi morala dovolj velika, da bi resnično zagotavljala stabilizacijo.

> Njena aktivacija je samodejna in hitra ter temelji na vnaprej opredeljenih parametrih.

> Prispeva k preudarni fiskalni politiki in zmanjšuje moralno tveganje prek vnaprej opredeljenih meril za dostop in upravičenost.

> Usmerjena je na države članice evrskega območja, vendar je odprta za države članice, ki niso del evrskega območja, če prispevajo k njenemu financiranju v skladu s ključem za vpis kapitala Evropske centralne banke.

Prin

t IS

BN 9

78-9

2-79

-848

04-9

do

i:10.

2775

/505

54

NA-

02-1

8-46

6-SL

-CPD

F IS

BN 9

78-9

2-79

-847

69-1

do

i:10.

2775

/939

898

NA-

02-1

8-46

6-SL

-N

DOSEDANJI DOGODKI IN NADALJNJI KORAKI

Sveženj o večletnem

finančnem okviru po letu 2020

Zakonodajni sektorski predlogi za programe za porabo sredstev

02/05 2018

22/06 2015

31/05 2018

12/09 2018

01/03 2017

31/05 2017

21/10 2015

28/06 2017

13/09 2017

15/12 2017

23/03 2018

09/05 2019

28-29/06 2018

21-22/03 2019

Poročilo petih predsednikov o dokončanju

evropske ekonomske in monetarne unije

2025

Bela knjiga o prihodnosti

Evrope

Razmislek o poglobitvi ekonomske

in monetarne unije

Sporočilo Komisije o korakih za poglobitev

ekonomske in monetarne unije

Razmislek o prihodnosti

financ EU

Govor predsednika Junckerja o stanju

v Uniji

Govor predsednika

Junckerja o stanju v Uniji

Evrski vrh Evrski vrh Srečanje v Sibiuu

Evropski svet

Evropski svet

18-19/10 2018

Evropski svet

13-14/12 2018

Evropski svet

Časovni načrt ter predlogi glede ekonomske in

monetarne unije

06/12 2017