UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Magistrsko delo

PODJETNIŠKE PREVARE V MIKRO IN MALIH PODJETJIH

Corporate Fraud in Micro and Small Businesses

Kandidatka: Eva Čokelc, dipl. eko. Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Podjetništvo in inoviranje Mentor: izr. prof. dr. Karin Širec Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, januar 2016

ZAHVALA

Za pomoč, nasvete in podporo pri izdelavni magistrske naloge se zahvaljujem očetu, dr.

Stanku Čokelcu, ki me je ves čas študija spodbujal in usmerjal.

Posebna zahvala velja tudi mentorici izr. prof. dr. Karin Širec za vso strokovno pomoč.

ii

POVZETEK

Prevara je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljena kot dejanje, s katerim kdo z določenim namenom zavede koga v zmoto (2014, str. 268). Najbolj znano razvrščanje prevar je »drevo prevar«, ki ga je opredelilo Združenje preiskovalcev prevar (ACFE). Na takšno delitev prevar se sklicuje tudi večina slovenskih in tujih avtorjev. Prevare (drevo prevar) lahko razvrstimo v tri glavne skupine, in sicer korupcijo,

poneverbo sredstev in prikrojevanje računovodskih izkazov.

Cilj magistrske naloge je bil preučevanje podjetniškega okolja mikro in malih podjetij oziroma stanje prevar in korupcije pri mikro in malih podjetnikih v Sloveniji, v letu 2014, ter dejavnikov, ki vplivajo na njihov nastanek. Za preučevanje dejavnikov prevar in korupcije smo izvedli raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 467 podjetij, ki so samostojno izpolnjevala vprašalnik v pisni obliki ali preko spleta. Podatke smo nato obdelali s programom SPSS. Mikro in mala podjetja so zaznala prikrojevanje računovodskih izkazov pri konkurentih ali poslovnih partnerjih v 31 odstotkih, od tega so mikro podjetja statistično pomembno pogosteje kakor mala podjetja zasledila prikrojevanje računovodskih izkazov pri poslovnih partnerjih ali konkurentih. Deset odstotkov anketiranih je priznalo prikrojevanje računovodskih izkazov ter izkazovanje manjšega dobička, prav tako je deset odstotkov anketiranih priznalo prikrojevanje računovodskih izkazov zaradi posojil, razpisov ali konkuriranja. Podjetniške prevare je zasledilo 16 odstotkov vprašanih, sum prevare pa 7 odstotkov. Podjetja so v največjem odstotku odkrila krajo materiala, blaga, izdelkov in inventarja. Ob sklenitvi posla je pri poslovnem partnerju skoraj polovica vprašanih zaznala pričakovanja koristi. Največ vprašanih je zaznalo pričakovanja provizije, sledi pričakovanje daril in podkupnine. Med tistimi, ki so zase pričakovali ugodnost pred sklenitvijo posla ali po njej prevladujejo poslovni partnerji, sledijo državni uslužbenci, člani političnih strank in bančni uslužbenci. Ključne besede: mikro podjetja, mala podjetja, prevare, korupcija, prikrojevanje računovodskih izkazov, poneverba sredstev, podjetništvo v Sloveniji

ABSTRACT

Fraud in the Dictionary of Slovenian Literary Language is defined as the act whereby anyone with particular view to mislead someone into error (2014, p. 268). The most famous sort of fraud is the "tree of fraud", defined by the Association of Fraud Examiners (ACFE). Such a division of fraud refers to the majority of Slovenian and foreign authors. Fraud (tree of fraud) can be classified into three main groups, namely corruption, misappropriation of resources and manipulation of financial statements.

iii

The objective of the master's thesis was to study the business environment for micro and small enterprises and state fraud and corruption in the micro and small entrepreneurs in Slovenia in 2014, and the factors that affect their formation. To study the factors of fraud and corruption, we conducted a survey. The study involved 467 companies that are independent meet the questionnaire in writing or online. The data were then analyzed with SPSS. Micro and small enterprises are perceived manipulation of financial statements from competitors or business partners in 31 per cent of which are micro-enterprises significantly more likely than small firms registered any manipulation of financial statements from business partners or competitors. Ten percent of respondents acknowledged manipulation of financial statements and disclosure of profits, as well as ten per cent of respondents recognized the manipulation of financial statements due to loans, public procurement or to compete. Corporate fraud is seen by 16 percent of respondents, suspected fraud followed 7 percent. Companies have the greatest percentage of detected theft of materials, goods, products and inventory. At the conclusion of a transaction with a business partner, almost half of respondents perceived expectations of benefits. Most respondents perceived expectations of the commission, followed by the expectation of gifts and bribes. Among those who are expecting a benefit for himself prior to closing or after prevailing business partners, followed by civil servants, members of political parties and bank officials. Keywords: micro-enterprises, small businesses, fraud, corruption, manipulation of financial statements, misappropriation of resources, entrepreneurship in Slovenia

i

KAZALO

1 Uvod ..................................................................................................................1 1.1 Opis področja in opredelitev problema .................................................................................... 1

1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze raziskave ..................................................................................... 6

1.2.1 Cilji raziskave ..................................................................................................................... 6

1.2.2 Raziskovalne hipoteze ....................................................................................................... 6

1.3 Predpostavke in omejitve ...................................................................................................... 12

1.3.1 Predpostavke ................................................................................................................... 12

1.3.2 Omejitve .......................................................................................................................... 14

1.4 Predvidene metode raziskovanja ........................................................................................... 14

1.4.1 Metode raziskovanja ....................................................................................................... 14

1.4.2 Potek raziskave ................................................................................................................ 16

2 PODJETNIŠKO OKOLJE ...................................................................................... 17 2.1 Podjetniško okolje v Sloveniji................................................................................................. 17

2.2 Stanje korupcije v Sloveniji .................................................................................................... 19

3 PODJETNIŠKE PREVARE V MIKRO IN MAlIH PODJETJIH ...................................... 22 3.1 Opredelitev prevar ................................................................................................................. 22

3.1.1 Etični vidik prevar ............................................................................................................ 25

3.1.2 Opredelitev »kriminala belih ovratnikov« ....................................................................... 27

3.2 Vrste prevar ........................................................................................................................... 30

3.2.1 Davčne prevare ................................................................................................................ 31

3.2.2 Prevarantsko računovodsko poročanje ........................................................................... 36

3.2.3 Kraje in prevare zaposlenih ............................................................................................. 41

3.2.4 Korupcija .......................................................................................................................... 43

3.2.4.1 Korupcija v Evropskih državah in njeno merjenje ....................................................... 46 3.2.4.2 Problemi pri merjenju korupcije ................................................................................. 49

3.3 Vzroki prevar ......................................................................................................................... 50

3.3.1 Kritika trikotnika prevar ................................................................................................... 51

3.3.2 Raziskave vzrokov prevar ................................................................................................. 52

3.3.3 Lestvica prevar ................................................................................................................. 56

3.3.4 Model MICE ..................................................................................................................... 57

3.4 Raziskave prevar .................................................................................................................... 58

3.4.1 Raziskava ACFE ................................................................................................................ 58

3.4.2 Raziskava PwC .................................................................................................................. 68

4 ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE PREVAR V MIKRO IN MAlih PODJETJIH .......... 70 4.1 Organi odkrivanja prevar ....................................................................................................... 70

4.2 Postopki odkrivanja prevar .................................................................................................... 73

4.3 Preprečevanje prevar ............................................................................................................. 76

5 KAZNOVANJE PODJETNIŠKIH PREVAR ............................................................... 80

6 RAZISKAVA: PODJETNIŠKE PREVARE V MIKRO IN MAJHNIH PODJETJIH ............. 85 6.1 Opis vzorca raziskave ............................................................................................................. 85

6.2 Ugotovitve raziskave .............................................................................................................. 86

6.3 Hipoteze............................................................................................................................... 120

ii

7 Sklep .............................................................................................................. 129

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 131

iii

KAZALO SLIK

SLIKA 1: RAZSEŽNOST PREVAR V EVROPI ..................................................................................................... 5 SLIKA 2: STATISTIKA PRIJAV KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE ...................................................... 7 SLIKA 3: POGOSTOST UKREPOV PROTI PREVARAM V MALIH IN VELIKIH PODJETJIH .................................. 9 SLIKA 4: PRIKAZ SREDNJE VREDNOSTI RANGOV RAZLOGOV POSLABŠANJA ODNOSA DO PLAČEVANJA DAVKOV ..................................................................................................................................................... 10 SLIKA 5: PRIKAZ DEJAVNIKOV, KI POSLABŠUJEJO DAVČNO MORALO ........................................................ 11 SLIKA 6: ŠTEVILO KAZNIVIH DEJANJ GOSPODARSKEGA KRIMINALA V SLOVENIJI ...................................... 12 SLIKA 7: POSLEDICE KAZNIVIH DEJANJ GOSPODARSKEGA KRIMINALA V SLOVENIJI ................................. 13 SLIKA 8: VRSTE KAZNIVIH DEJANJ GOSPODARSKE KRIMINALITETE V SLOVENIJI ....................................... 13 SLIKA 9: VRSTE PREVAR .............................................................................................................................. 30 SLIKA 10: SHEMA DAVČNEGA VRTILJAKA .................................................................................................. 32 SLIKA 11: PRIMER DAVČNEGA VRTILJAKA .................................................................................................. 35 SLIKA 12: DRŽAVE Z VISOKO STOPNJO KORUPCIJE .................................................................................... 48 SLIKA 13: DRŽAVE Z NIZKO STOPNJO KORUPCIJE ...................................................................................... 48 SLIKA 14: TREND GIBANJA KORUPCIJE V DRŽAVAH EU V LETIH OD 1984 DO 2007 ................................... 49 SLIKA 15: LESTVICA PREVAR ....................................................................................................................... 57 SLIKA 16: POKLICNE PREVARE GLEDE NA VRSTO IN POGOSTOST .............................................................. 58 SLIKA 17: POVPREČNA VREDNOST PREVAR GLEDE NA VRSTO .................................................................. 59 SLIKA 18: PRIMERI KORUPCIJE GLEDE NA GEOGRAFSKO LEGO ................................................................. 59 SLIKA 19: PRIKAZ POVEZAVE TRAJANJA PREVARE IN ŠKODO, KI JO JE LE-TA POVZROČILA ....................... 60 SLIKA 20: NAČIN ODKRITJA PREVARE......................................................................................................... 61 SLIKA 21: PRIKAZ VIRA ZA ODKRITJE PREVARE .......................................................................................... 61 SLIKA 22: METODA ODKRITJA PREVAR PO VELIKOSTI PODJETIJ ................................................................ 62 SLIKA 23: ŽRTVE PREVAR............................................................................................................................ 62 SLIKA 24: POVPREČNA VREDNOST PREVARE GLEDE NA VRSTO ORGANIZACIJE ........................................ 63 SLIKA 25: VRSTE PREVAR GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ ........................................................................... 63 SLIKA 26: POGOSTOST KONTROL GLEDE NA VELIKOST PODJETJA ............................................................. 64 SLIKA 27: POLOŽAJ POVZROČITELJA PREVARE V PODJETJU....................................................................... 64 SLIKA 28: POVPREČNA VREDNOST PREVARE GLEDE NA STATUS POVZROČITELJA PREVAR V PODJETJU .. 65 SLIKA 29: POGOSTOST PREVAR GLEDE NA STAROST POVZROČITELJA ...................................................... 65 SLIKA 30: POGOSTOST PREVAR GLEDE NA SPOL POVZROČITELJA ............................................................. 66 SLIKA 31: POVZROČITELJI PREVAR GLEDE NA SPOL IN GEOGRAFSKO LEGO .............................................. 66 SLIKA 32: SPOL POVZROČITELJEV PREVAR GLEDE NA POVPREČNO VREDNOST PREVARE ........................ 67 SLIKA 33: POVPREČNA VREDNOST PREVARE GLEDE NA STOPNJO IZOBRAZBE POVZROČITELJEV ............. 67 SLIKA 34: MOTIVI PREVAR ......................................................................................................................... 68 SLIKA 35: ZUNANJI POVZROČITELJI PREVAR .............................................................................................. 69 SLIKA 36: ŠTEVILO ODGOVOROV GLEDE NA VELIKOST PODJETJA ............................................................. 86 SLIKA 37: USTVARJANJE PRETEŽNEGA DELA PRIHODKOV ......................................................................... 87 SLIKA 38: POSLOVANJE Z GOTOVINO......................................................................................................... 88 SLIKA 39: SESTAVLJAVCI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ................................................................................ 89 SLIKA 40: ZAZNANO PRIKROJEVANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV PRI KONKURENTIH IN POSLOVNIH PARTNERJIH ............................................................................................................................................... 91 SLIKA 41: NAČINI ODKRIVANJA PRIKROJEVANJA PRI KONKURENTIH IN POSLOVNIH PARTNERJIH ........... 93 SLIKA 42: PRIKROJEVANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Z NAMENOM PRIKAZOVANJA VEČJEGA DOBIČKA ................................................................................................................................................................... 94 SLIKA 43: ZANESLJIVOST JAVNO OBJAVLJENIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ............................................. 95 SLIKA 44: PRIKROJEVANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Z NAMENOM MANJŠEGA IZKAZOVANJA DOBIČKA ................................................................................................................................................................... 97 SLIKA 45: ZAZNANE PREVARE V PODJETJIH ............................................................................................... 98 SLIKA 46: VRSTE ODKRITIH PREVAR V PODJETJU ....................................................................................... 99 SLIKA 47: ZNESKOVNI RAZREDI PREVAR .................................................................................................. 101 SLIKA 48: UKREPI PO ZAZNAVI PREVAR ................................................................................................... 102 SLIKA 49: PRIČAKOVANE UGODNOSTI ..................................................................................................... 105

iv

SLIKA 50: OSEBE, KI SO ZAHTEVALE UGODNOSTI .................................................................................... 106 SLIKA 51: OCENA POSLOVNEGA OKOLJA Z VIDIKA PREVAR IN KORUPCIJE .............................................. 112 SLIKA 52: PRIČAKOVANJA GLEDE PREVAR IN KORUPCIJE POSLOVNEGA OKOLJA V PRIHODNOSTI ......... 115 SLIKA 53: ZANIMANJE ZA IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU PREVAR IN ZLORAB ...................................... 116 SLIKA 54: STOPNJA KORUPCIJE IN POVPREČNA RAST BDP NA PREBIVALCA V OBDOBJU OD 1990 DO 2008 ................................................................................................................................................................. 121 SLIKA 55: VPLIV NOTRANJIH KONTROL NA ZAZNAVO PREVARE V PODJETJU .......................................... 125

KAZALO TABEL

TABELA 1: OCENE OKVIRNIH POGOJEV ZA PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI, GEM 2014 ................................. 17 TABELA 2: OPREDELITEV PREVAR GLEDE NA GEOGRAFSKO LEGO............................................................. 25 TABELA 3: SEZNAM KRIMINALNIH DEJANJ »BELIH OVRATNIKOV« ............................................................ 28 TABELA 4: VRSTE PREVAR GLEDE NA GEOGRAFSKO LEGO ........................................................................ 31 TABELA 5: PRIMERI PREVARANTSKEGA POROČANJA PO SVETU................................................................ 37 TABELA 6: PONEVERBE ZAPOSLENIH ......................................................................................................... 43 TABELA 7: DEFINICIJE KORUPCIJE GLEDE NA GEOGRAFSKO LEGO ............................................................ 46 TABELA 8: PRIMERI PREVAR, MOTIVI ZANJE IN KAZNI ............................................................................... 53 TABELA 9: ŠTEVILO PODJETIJ V SLOVENIJI GLEDE NA VELIKOST ................................................................ 85 TABELA 10: IZBIRA VZORCA ZA PISNO OBLIKO VPRAŠALNIKA ................................................................... 85 TABELA 11: PRIMERJAVA USTVARJANJA PRIHODKOV GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ .............................. 87 TABELA 12: PRIMERJAVA POSLOVANJA Z GOTOVINO GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ .............................. 88 TABELA 13: PRIMERJAVA SESTAVLJAVCEV RAČUNOVODSKIH IZKAZOV GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ ... 89 TABELA 14: RANGIRANJE DEJAVNIKOV PRI IZBIRI RAČUNOVODSKIH STROKOVNJAKOV (T-TEST) ............ 90 TABELA 15: RANGIRANJE DEJAVNIKOV PRI IZBIRI RAČUNOVODSKIH STROKOVNJAKOV (U-TEST MANN-WHITNEYJA) ............................................................................................................................................... 91 TABELA 16: PRIMERJAVA ZAZNAVE PRIKROJEVANJA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV PRI KONKURENTIH IN POSLOVNIH PARTNERJIH GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ ........................................................................... 92 TABELA 17: STATISTIČNA POMEMBNOST PRIKROJEVANJA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV GLEDE NA VELIKOST PODJETJA ................................................................................................................................... 92 TABELA 18: PRIMERJAVA ODKRIVANJA PRIKROJEVANJA PRI KONKURENTIH IN POSLOVNIH PARTNERJIH GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ.................................................................................................................... 94 TABELA 19: PRIMERJAVA PRIKROJEVANJA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Z NAMENOM PRIKAZOVANJA VEČJEGA DOBIČKA GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ ..................................................................................... 95 TABELA 20: PRIMERJAVA ZANESLJIVOSTI JAVNO OBJAVLJENIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ ..................................................................................................................................... 96 TABELA 21: STATISTIČNA POMEMBNOST ZANESLJIVOSTI JAVNO OBJAVLJENIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ ..................................................................................................... 96 TABELA 22: PRIMERJAVA PRIKROJEVANJA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Z NAMENOM MANJŠEGA IZKAZOVANJA DOBIČKA GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ ............................................................................. 97 TABELA 23: PRIMERJAVA ZAZNANIH PREVAR PO VELIKOSTI PODJETIJ ...................................................... 98 TABELA 24: ZAZNANE PREVARE V PODJETJIH ............................................................................................ 98 TABELA 25: PRIMERJAVA ODKRITIH PREVAR GLEDE NA VRSTO IN VELIKOST PODJETIJ .......................... 100 TABELA 26: VREDNOSTI PREVAR .............................................................................................................. 100 TABELA 27: PRIMERJAVA USTVARJENIH PRIHODKOV GLEDE NA ZNESEK PREVARE ................................ 101 TABELA 28: PRIMERJAVA UKREPOV PO ODKRITJU PREVAR GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ .................... 103 TABELA 29: PRIMERJAVA UKREPOV PO ODKRITJU PREVAR GLEDE NA VRSTO PREVAR .......................... 103 TABELA 30: PRIMERJAVA PRIČAKOVANIH UGODNOSTI GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ .......................... 105 TABELA 31: PRIMERJAVA ODSTOTKOV OSEB, KI SO ZAHTEVALE UGODNOSTI GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ ................................................................................................................................................... 106 TABELA 32: PRIMERJAVA OSEB, KI SO ZAHTEVALE UGODNOSTI GLEDE NA VRSTO UGODNOSTI ........... 107 TABELA 33: DEJAVNIKI GLEDE NA TEŽO GROŽNJE ................................................................................... 108 TABELA 34: DEJAVNIKI POŠTENE PODJETNIŠKE KLIME ............................................................................ 108

v

TABELA 35: NOTRANJE KONTROLE ZA PREPREČEVANJE PREVAR – NOTRANJI ALI ZUNANJI REVIZOR .... 109 TABELA 36: NOTRANJE KONTROLE ZA PREPREČEVANJE PREVAR – FORENZIČNI RAČUNOVODJA .......... 109 TABELA 37: PREPREČEVANJE PREVAR IN KODEKS POSLOVANJA ............................................................. 110 TABELA 38: PODPORNI SISTEM ZA ZAPOSLENE, SISTEM NAGRAJEVANJA INFORMATORJEV IN IZOBRAŽEVANJE O PREVARAH KOT SREDSTVO ZA NJIHOVO PREPREČEVANJE ....................................... 110 TABELA 39: NOTRANJI NADZORI POSLOVANJA LASTNIKA ALI MANAGEMENTA, VODJE ZA PREPREČEVANJE PREVAR ......................................................................................................................... 111 TABELA 40: PREGLED POMEMBNOSTI POSAMEZNIH METOD ZA PREPREČEVANJE PREVAR .................. 111 TABELA 41: SREDNJA VREDNOST OCENE POSLOVNEGA OKOLJA Z VIDIKA PREVAR IN KORUPCIJE......... 112 TABELA 42: PRIMERJAVA OCEN POSLOVNEGA OKOLJA Z VIDIKA PREVAR IN KORUPCIJE GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ .................................................................................................................................. 113 TABELA 43: SREDNJE VREDNOSTI OCEN POSLOVNEGA OKOLJA Z VIDIKA PREVAR IN KORUPCIJE GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ .................................................................................................................................. 114 TABELA 44: TEST STATISTIČNE POMEMBNOSTI GLEDE OCENE POSLOVNEGA OKOLJA Z VIDIKA PREVAR IN KORUPCIJE ............................................................................................................................................... 114 TABELA 45: PRIMERJAVA PRIČAKOVANJ GLEDE POSLOVNEGA OKOLJA V PRIHODNOSTI IN VELIKOSTI PODJETIJ ................................................................................................................................................... 115 TABELA 46: TEST STATISTIČNE POMEMBNOSTI GLEDE PRIČAKOVANJ POSLOVNEGA OKOLJA V PRIHODNOSTI .......................................................................................................................................... 116 TABELA 47: ZANIMANJE ZA IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU PREVAR IN ZLORAB .................................. 117 TABELA 48: POVEZANOST MED ZANIMANJEM ZA IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU PREVAR IN KORUPCIJE TER ZAZNANIMI PREVARAMI V PODJETJIH .............................................................................................. 117 TABELA 49: POVEZANOST MED ZANIMANJEM ZA IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU PREVAR IN KORUPCIJE TER ZAZNANIMI PREVARAMI V PODJETJIH (LEVENOVA STATISTIKA) ...................................................... 118 TABELA 50: POVEZANOST MED ZANIMANJEM ZA IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU PREVAR IN KORUPCIJE TER ZAZNANIMI PREVARAMI V PODJETJIH (ANOVA) ............................................................................... 118 TABELA 51: POVEZANOST VIŠINE PREVARE Z ZAZNAVO OKOLJA IN ŽELJE PO IZOBRAŽEVANJU (PEARSONOV KOEFICIENT KORELACIJE) ................................................................................................... 119 TABELA 52: POVEZANOST VIŠINE PREVARE S ŠTEVILOM NOTRANJIH KONTROL ZA PREPREČEVANJE PREVAR .................................................................................................................................................... 123 TABELA 53: POVEZANOST ODKRITJA PREVARE S ŠTEVILOM NOTRANJIH KONTROL ZA PREPREČEVANJE PREVAR (ANALIZA VARIANCE).................................................................................................................. 124 TABELA 54: POVEZANOST VIŠINE PREVARE S ŠTEVILOM NOTRANJIH KONTROL ZA PREPREČEVANJE PREVAR (LEVENOVA STATISTIKA) ............................................................................................................ 124 TABELA 55: POVEZANOST VIŠINE PREVARE Z ŠTEVILOM NOTRANJIH KONTROL ZA PREPREČEVANJE PREVAR (ANOVA) ..................................................................................................................................... 124 TABELA 56: VPLIV INSTITUCIJ NA PODJETNIŠKO OKOLJE ......................................................................... 125 TABELA 57: STATISTIČNA POMEMBNOST VPLIVA INSTITUCIJ NA PODJETNIŠKO OKOLJE ....................... 126 TABELA 58: PRIMERJAVA POSMEZNIKOV, KI IMAJO IZKUŠNJO Z ZAHTEVO PO UGODNOSTI OD DRŽAVNEGA USLUŽBENCA IN TISTIH, KI TE IZKUŠNJE NIMAJO ............................................................... 127 TABELA 59: POVEZAVA MED OCENO RAVNANJA DRŽAVNIH INSTITUCIJ IN OCENO POSLOVNEGA OKOLJA ................................................................................................................................................................. 128 TABELA 60: ŠTEVILO ODGOVOROV GLEDE NA VELIKOST PODJETJA ............................................................ 1 TABELA 61: USTVARJANJE PRETEŽNEGA DELA PRIHODKOV ........................................................................ 1 TABELA 62: POSLOVANJE Z GOTOVINO ....................................................................................................... 1 TABELA 63: SESTAVLJAVCI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ............................................................................... 2 TABELA 64: ZAZNANO PRIKROJEVANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV PRI KONKURENTIH IN POSLOVNIH PARTNERJIH ................................................................................................................................................. 2 TABELA 65: NAČINI ODKRIVANJA PRIKROJEVANJA PRI KONKURENTIH IN POSLOVNIH PARTNERJIH .......... 2 TABELA 66: PRIREJANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV (POVEČANJE DOBIČKA) ............................................. 3 TABELA 67: ZANESLJIVOST JAVNO OBJAVLJENIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ............................................ 3 TABELA 68: PRIKROJEVANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Z NAMENOM MANJŠEGA IZKAZOVANJA DOBIČKA ...................................................................................................................................................... 3 TABELA 69: ZAZNANE PREVARE V PODJETJIH .............................................................................................. 4 TABELA 70: VRSTE ODKRITIH PREVAR V PODJETJU ..................................................................................... 4 TABELA 71: ZNESKOVNI RAZREDI PREVAR ................................................................................................... 4 TABELA 72: UKREPI PO ZAZNAVI PREVAR .................................................................................................... 5

vi

TABELA 73: PRIČAKOVANE UGODNOSTI ...................................................................................................... 5 TABELA 74: OSEBE, KI SO ZAHTEVALE UGODNOSTI ..................................................................................... 5 TABELA 75: OCENA POSLOVNEGA OKOLJA Z VIDIKA PREVAR IN KORUPCIJE .............................................. 6 TABELA 76: PRIČAKOVANJA GLEDE POSLOVNEGA OKOLJA V PRIHODNOSTI .............................................. 6 TABELA 77: ZANIMANJE ZA IZOBRAŽEVANJE S PODROČJA PREVAR IN ZLORAB .......................................... 7

SEZNAM OKRAJŠAV

ABI Združenje britanskih zavarovalnic ( ang.: Association of British Insurers) ACFE Združenje preiskovalcev prevar (ang.: Association of Certified Fraud Examiner) AICPA Ameriški inštitut pooblaščenih revizorjev (ang.: American Institute of Certified Public Accountants) BDP bruto domač proizvod CAQ Center za presojo kakovosti (ang.: Center for Audit Quality) CIFAS krovna organizacija Velike Britanije za preprečevanje prevar CPA Ameriški inštitut pooblaščenih revizorjev (ang.: The American Institute of Certified Public Accountants) CPI Indeks zaznavanja korupcije (ang.: Corruption Perceptions Index) DDV davek na dodano vrednost DURS Davčna uprava Republike Slovenije (1. avgusta 2014 sta se v Finančno upravo Republike Slovenije združili Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije) EU Evropska unija FURS Finančna uprava Republike Slovenije HMRC Davčni in carinski organ v Veliki Britaniji (ang.: HM Revenue & Customs) IAASB Mednarodni odbor standardov revidiranja in dajanja zagotovil (ang.: The International Auditing and Assurance Standards Board) IIA Inštitut notranjih revizorjev (ang.: The Institute of International Auditors) IRS Urad za notranje prihodke ZDA (ang.: Internal Revenue Service) KZ-1 Kazenski zakonik Republike Slovenije NSF Nacionalni varnostni okvir za boj proti prevaram in za upravljanje storitev varnosti (ang.: National Security Framework Counter Fraud and Security Management Service) OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (ang: Organisation for PCAOB Odbor za nadzor računovodstva javnih podjetij (ang.: Public Company Accounting Oversight Board) PCAOB Odbor za nadzor računovodstva podjetij, katerih delnice kotirajo na borzi (ang.: Public Company Accounting Oversight Board) PWC revizijska družba PricewaterhouseCoopers SEC Komisija za vrednostne papirje ZDA (ang.: Securities and Exchange Commission U.S.) SPSS Statistični program (ang.: Statistical Package for the Social Sciences) TI Mednarodna transparentnost (ang.: Transparency International) UNODC Urad Združenih narodov za droge in kriminal (ang.: United Nations Office on Drugs and Crime) Ur. L. RS Uradni list RS

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

"Vsaka kriza povzroči, da ljudje iščejo stranpoti" (Morozov1, 2011, str. 16). Poslovne goljufije in prevare postajajo v Sloveniji zaradi zaostrenih gospodarskih razmer vse bolj v nebo vpijoče dejstvo (Vadnjal2, 2013). Poslovanje podjetja poteka hitro, prepleteno in raznoliko; enako velja za razvoj gospodarskega kriminala (Kolar3 in Zdolšek4, 2013, str. 182). Dejstvo je, da je gospodarski kriminal danes problem, ki ga Slovenija, Evropa in ves svet poleg terorizma upravičeno šteje za eno izmed največjih nevarnosti sodobnega sveta. S svojim pojavom škoduje družbi, ogroža vladavino prava, človekovih pravic, stabilnost in demokratičnost države, zavira ekonomski razvoj države ter zmanjšuje zaupanje civilne družbe v najpomembnejše državne organe. Po podatkih Europola v EU vzbuja skrb organiziran finančni in gospodarski kriminal, storjen na škodo javnih financ in v povezavi s pranjem denarja, saj zaseda drugo mesto, takoj za trgovino z mamili.

Po ocenah Združenih narodov je skupni znesek premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, leta 2009 na svetovni ravni znašal približno 2,1 bilijona dolarjev ali 3,6 % svetovnega BDP. Zanesljivih ocen skupnega zneska premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji v Evropski uniji, sicer ni, Banka Italije pa je v Italiji premoženjske koristi organiziranega kriminala, ki so bile predmet pranja denarja leta 2011, ocenila na 150 milijard EUR. V Združenem kraljestvu je bil leta 2006 znesek prihodkov organiziranega kriminala ocenjen na 15 milijard GBP5.

Na stanje prevar in korupcije je vplivala tudi privatizacija, katere zaključek do izbruha finančne krize še ni bil končan. Tako so posamezniki, interesne skupine, politične in ekonomske elite ta podjetja prepoznali kot plen. Sledila so tajkunska posojila za nakup podjetij. Avtor Damijan (2012)6 poudarja, da je politično in strokovno odgovornost za tajkunska posojila precej lahko razporediti. Pri tem gre za spor med direktorjem Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in guvernerjem Banke Slovenije (BS), kdo naj bi bil odgovoren za pomanjkljiv nadzor nad bančnim podeljevanjem kreditov za managerske prevzeme. Pri tem se prvi izgovarja, da je pristojen zgolj za formalno preverjanje, ali so prevzemni postopki v skladu z zakonodajo, medtem ko je za

1Morozov, S., novinar častnika Dnevnik (Morozov, 2015).

2 Vadnjal, S., v preteklosti zaposlen kot soustvarjalec oddaje Prava ideja, na Televiziji Slovenije (Žurnal,

2015). 3Dr. Kolar, I., docent za področje računovodstva in revizije, zaposlen na Ekonomsko-poslovni fakulteti

Maribor (EPF, 2015). 4 Mag. Zdolšek, D., preizk. notr. rev., je asistent za področje računovodstva in revizije na Ekonomsko-

poslovni fakulteti Maribor (EPF, 2015a). 5 Več o tem direktiva Evropskega parlamenta in sveta o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi,

pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji, z dne 12. 3. 2012, COM(2012) 85 final. Dostopno na spletu: http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/com/com_com(2012)0085_/com_com(2012)0085_sl.pdf (27. 8. 2015). 6 Dr. Damijan, J. P., je redni profesor na Univerzi v Ljubljani, na Ekonomski fakulteti. Je predstojnik

katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje (Ekonomska fakulteta, 2015).

http://sis.si-revizija.si/public/registry/listingview/345http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/com/com_com(2012)0085_/com_com(2012)0085_sl.pdf%5b27http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/com/com_com(2012)0085_/com_com(2012)0085_sl.pdf%5b27

2

vsebinski nadzor nad odobravanjem kreditov odgovoren guverner centralne banke. Slednji pa odgovarja, da centralna banka ne more pregledati vsake kreditne pogodbe in da bi morala ATVP odigrati odločilnejšo vlogo. Pri tem so se prevzemi in bančno financiranje prevzemov dogajali javnosti pred očmi. Ta obtoževanja in zavračanja odgovornosti niso slovenska posebnost. Tako danes v Sloveniji trdijo, da nam je »nekdo ugrabil državo«, kar je populistično poenostavljanje. Država je še vedno tu, nihče nam je ni ukradel. A v strokovni literaturi o korupciji obstaja angleški izraz »state capture«, prevzem države, ki je pojav, v katerem sta država in javno dobro ujetnika zasebnih interesov, ki po lastni meri oblikujejo zakonodajo, vplivajo na politične stranke in postavljajo vlade. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi pri nas. Korupcije politika ne želi zares preganjati, ker ji, takšni, kakršna je, omogoča preživeti. Na vseh področjih, pri javnih razpisih, pri investicijah v zdravstvo, pri podjetjih v državnih lasti, pri sponzorskih pogodbah, pri financiranju strank. Paradoksalno je, da ista politika govori o problemih korupcije (Trampuš, 2011). Velika količina razpoložljivega denarja, nizka obrestna mera, prijateljske in politične vezi med vodilnimi v bankah v državni lasti in vodilnimi v podjetjih so ustvarili pogoje, da so vodilni v teh podjetjih s posojili kupovali ta podjetja. Zaradi političnega odobravanja teh dejanj niso naleteli na omejitve regulatorjev – Banke Slovenije, Urada za preprečevanje korupcije in drugih (Čokelc, 2015, str. 3). Tako kot vsaka gospodarska kriza in "pok borznega balona" je tudi zadnja kriza stvari malce postavila na glavo. V recesiji gospodarski kriminal narašča oziroma ga odkrijejo več (Groznik7, 2011, str. 12). V trenutnih gospodarskih razmerah vlada velika zaskrbljenost zaradi vpliva recesije na raven kriminala. Škodljive gospodarske razmere so pripeljale do povečanja kriminala, zlasti tako imenovanega "pridobitvenega" kriminala. Združenje britanskih zavarovalnic (ang.: Assotiation of British Insurers – ABI) je podalo opozorilo, da "goljufija uspeva v recesiji", medtem ko je izvršni direktor CIFAS, sistema za preprečevanje prevar,8 opozoril, da je v času recesije znaten porast goljufij neizogiben; če povzamemo, nam zdrav razum govori, kadar so ljudje v denarni stiski, se bodo nekateri zatekli k prevaram, saj se bodo le tako prebili skozi mesec. V nekoliko drugačnem kontekstu: ob visoki stopnji brezposelnosti v nekaterih gospodarskih sektorjih in visoki stopnji tistih, ki živijo pod pragom revščine, so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih najdemo prav pri vzrokih prevar (Grill9, 2011, str. 204 – 205).

7 Dr. Groznik, P., od leta 1996 predava na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je tudi predavatelj

in gostujoči profesor na Kelley School of Business ter na Mednarodni podiplomski poslovni šoli v Zagrebu (Gorenje, 2014). 8 CIFAS je sistem za preprečevanje prevar. Organizacijam omogoča izmenjavo preverjenih podatkov,

povezanih s prevaro; izmenjavo informacij o računih in storitvah, ki so bile napačno poročane, izmenjavo informacij o zavarovanjih in drugih terjatvah, ki jih prištevamo k prevaram, prav tako pa izmenjavo podatkov o potrjenih primerih prevarah in o žrtvah prevar. Cifas je registriran v Angliji in Walesu (CIFAS, 2015). 9 Grill, M., direktor Mednarodnega inštituta za trajnostne raziskave in svetovanje, profesor za

kriminologijo na Univerzi v Leicesterju. Vključen je v različne projekte za preiskovanje vzrokov tatvin, zaščite blagovnih znamk (Perpetuity Research, 2015).

3

Mouton10 (2013, str. 38) še dodaja, da je eden glavnih razlogov tudi pomanjkanje zavedanja o tem, kako preprečevati in preiskovati prevare. Vpliv, ki ga pustijo, lahko uničujoče vpliva na trg, organizacijo, zaposlene in dobavitelje. Glede na izsledke študije revizijske družbe PricewaterhouseCoopers11 (PWC) iz leta 2009 je v zadnji krizi še posebej naraslo število računovodskih prevar. Kriminala tudi ni kaj prida zmanjšalo zunanje financiranje in s tem povezan nadzor. Slab bančni nadzor nad odobrenimi posojili je pravzaprav eden izmed glavnih krivcev za krizo, ki jo še vedno preživljamo (Groznik, 2011, str. 12).

Če povzamemo izsledke zadnje raziskave, ki jo je opravilo Združenje preiskovalcev prevar, (ang.: Association of Certified Fraud Examiners – ACFE12), (2013, str. 4), ki je temeljila na 1.388 primerih prevar po svetu in jih je organizacija ACFE tudi raziskovala, ugotovimo, da:

podjetja ki so sodelovala v raziskavi, ugotavljajo, da prevara v povprečju pomeni škodo v vrednosti 5 % celotnih prihodkov;

je bila povprečna izguba zaradi prevare ocenjena na 140.000 dolarjev, pri čemer več kot petina prevar povzroči izgubo najmanj enega milijona dolarjev;

je prevara v povprečju trajala 18 mesecev, preden je bila odkrita;

je bila poneverba sredstev najbolj pogosta vrsta prevare, in sicer v 87 odstotkih, in pomeni v povprečju 120.000 dolarjev izgube. Prevare finančnih izkazov pomenijo 8 odstotkov vseh prevar in v povprečju en milijon dolarjev izgube, korupcija pa tretjino vseh prevar in v povprečju 250.000 dolarjev izgube;

prevare v največji meri odkrijejo s pomočjo namiga zaposlenih ali oškodovanih;

korupcija in prevare plačilnega sistema so za podjetja največja nevarnost. Ne glede na geografsko lego ti dve prevari zajemata 50 odstotkov vseh prijavljenih prevar organizaciji ACFE;

se poklicne goljufije pojavljajo predvsem v majhnih podjetjih, saj podjetja nimajo zadostnih notranjih kontrol, kar povečuje ranljivost za prevare;

povzročitelji prevar na višjih položajih povzročijo večjo izgubo. Povprečna izguba, ki so jo povzročili lastniki, je znašala 573.000 dolarjev, povprečna izguba, ki so jo povzročili managerji, je znašala 180.000 dolarjev in povprečna vrednost izgube, povzročena s strani zaposlenih, je znašala 60.000 dolarjev;

dlje časa je povzročitelj prevare zaposlen v podjetju, večja je vrednost izgube. Povzročitelji prevar, ki so v podjetju več kot 10 let, so podjetje v povprečju oškodovali za 229.000 dolarjev; če primerjamo s povzročiteljem, ki je prevaro storil v prvem letu, je ta znašala 25.000 dolarjev.

10

Mouton, C., je partner v podjetju Mazars, kjer skrbi za tveganja in notranji nadzor na področju korporativnega upravljanja, obvladovanja tveganj, notranje revizije, revizije IT, skladnosti s predpisi in vodi posebne preiskave. Je pooblaščen računovodja, član Inštituta pooblaščenih računovodij v Veliki Britaniji in na Irskem in pooblaščeni revizor informacijskih sistemov (Mazars, 2015). 11

PricewaterhouseCoopers je ena od štirih največjih mednarodnih revizijskih družb (druge so Deloitte, EY in KPMG), merjena po prihodkih leta 2014 (Wikipedia, 2015a). 12

Združenje pooblaščenih preiskovalcev prevar (angl.: Association of Certified Fraud Examinerson – ACFE) je največja svetovna organizacija za boj proti prevaram ter zagotavlja usposabljanja in izobraževanja preiskovalcev za boj proti prevaram. Ima več kot 75.000 članov, ki skrbijo za zmanjšanje poslovnih prevar na svetovni ravni ter omogočajo zaupanje javnosti v integriteto in objektivnost njihovega poklica (ACFE, 2015).

4

v 77 odstotkih odkritih prevar so bile te povzročene s strani posameznikov, ki so bili zaposleni v naslednjih oddelkih v podjetju: računovodstvo, prodaja, management, nabava (ta trditev je podobna ugotovitvi ACFE iz leta 2010);

so večino odkritih prevar izvedli zaposleni z moralno neoporečno preteklostjo. 87 odstotkov tistih, ki so storili prevaro, še ni bilo obtoženih ali obsojenih, od tega 84 odstotkov še ni bilo nikoli kaznovanih s strani delodajalca.

Po podatkih raziskave z naslovom Letni pregled globalnih prevar (ang.: Annual Global Fraud Survey), ki jo je leta 2013 in 2014 opravila organizacija Kroll13 (2014, str. 5), so po znižanju v letu 2012 prevare spet v porastu in s tem prav tako stroški izgube. V preteklem letu je prišlo predvsem do povečanja prevar, v katere so bili vpleteni prodajalci in dobavitelji, gre za prevare pri javnih naročilih, povečale so se tudi prevare zaradi navzkrižja interesov. Če na kratko povzamemo pomembne točke poročila, lahko ugotovimo, da:

se je 70 odstotkov podjetij srečalo z vsaj eno prevaro v preteklem letu;

so podjetja, ki so zaznala prevaro in vedela, kdo je zanjo odgovoren, to prevaro ovadila v 32 odstotkih. Vzrok naj bi bil v tem, da je bila glavna oseba, odgovorna za prevaro, zaposlena v srednjem ali nižjem managementu.

Z globalne perspektive so prevare v Evropi na precej višji ravni v primerjavi s svetom. Kot prikazuje slika 1, je v Evropi razširjenost prevar 73 odstotkov, kar je 3 odstotke več kot na globalni ravni. Od tega pomeni kraja informacij 25 odstotkov, kraja zalog 28 odstotkov, konflikt interesov 21 odstotkov, finančne goljufije 17 odstotkov in prevare prodajalcev, dobaviteljev ali javnih naročil 17 odstotkov (Kroll, 2014, str. 11).

13

Kroll je vodilni svetovni ponudnik rešitev tveganja, ki že več kot štirideset let svojim strankam omogoča samozavestne odločitve glede obvladovanja tveganja s področja kadrov, sredstev, dejavnosti in varnosti. Specializirani so za ugotavljanja, odpravo in spremljanje tveganj v podjetju (Kroll, 2015).

5

Slika 1: Razsežnost prevar v Evropi

Vir: (Kroll, 2014, str. 11).

Tudi v Sloveniji zaznavamo podobne težnje, kot jih je objavila organizacija Kroll leta 2013/2014 v letnem pregledu globalnih prevar. V Sloveniji se je leta 2012 povečal delež gospodarskega kriminala. Obravnavanih je bilo 12.853 (12.746 leta 2011) ali za 0,8 odstotkov več kaznivih dejanj. Škoda, ki so jo povzročila gospodarska kazniva dejanja, je bila ocenjena na 449,5 milijonov evrov, kar je za 154,9 odstotkov več kot leta 2011 (MNZ Policija, 2012, str. 15).

Pred nedavnim je Finančna uprava RS z nadzorom poslovanja v izbranih gostinskih lokalih in prepovedjo opravljanja dejavnosti nakazala nov odnos do davkoplačevalcev ter napovedala neposreden in trd boj s sivo ekonomijo, davčnimi neplačniki in prevarami. Uvedba novih davkov naj bi stabilizirala prihodkovno stran proračuna in z učinkovitejšo izterjavo že uvedenih davkov pripomogla k utrditvi javnih financ (Gorenčič14, 2013).

Da je Slovenija v hudi krizi, jasno kaže dejstvo, da je država lani, kljub višanju davkov, teh pobrala manj kot predlani. Finančna uprava RS je leta 2013, po prvih izračunih, pobrala 9,95 milijarde evrov davkov, kar je 477 milijonov evrov oz. 4,6 odstotka manj kot v letu prej in tudi 87 milijonov evrov manj od načrtovanega. V primerjavi z letom 2011 pa so se prilivi od davkov zmanjšali za 6,1 odstotka (Konda15, 2014). Iz raziskav lahko vidimo, da je posledica povišanja davkov nelojalnost državljanov do poštenih davčnih prijav in plačila davka. V Sloveniji je mogoče zaznati težave, povezane s preiskovanjem gospodarskih kaznivih dejanj, ko je računovodstvo sámo predmet takšnih dejanj ali kadar je mesto dokaza za

14

Gorenčič, A., je vodja skupine za posredne davke v družbi Deloitte (Gregorčič, 2013). 15

Konda, U., novinar častnika Finance (Finance, 2015).

6

gospodarsko kaznivo dejanje. V teoriji zasledimo naslednje probleme: osebe, zaposlene v policiji in na državnem tožilstvu, imajo malo znanja o računovodstvu in zlorabi računovodstva ter njegovi uporabi pri dokazovanju gospodarskih kaznivih dejanj; (zunanji) revizorji nimajo obveznosti odkrivati in preiskovati gospodarskih kaznivih dejanj; (sodni) izvedenci s področij, ki so povezana z računovodstvom, večkrat pripravljajo neponovljiva izvedenska poročila (mnenja); in, ne nazadnje, zaradi navedenih težav traja postopek preiskovanja in nato sojenje (pre)dolgo. Zaradi navedenega v več državah (na primer Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji) pri preiskovanju kaznivih dejanj pomaga forenzično računovodstvo (Kolar & Zdolšek, 2013, str. 182). Tudi po mnenju Mayrja,16 bi bilo za učinkovit pregon gospodarskega kriminala smiselno angažirati forenzične računovodje oziroma preiskovalne revizorje (Morozov, 2011, str. 16).

1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze raziskave

1.2.1 Cilji raziskave

Cilj magistrske naloge je preučiti podjetniško okolje mikro in malih podjetij oziroma stanje prevar in korupcije pri mikro in malih podjetnikih v Sloveniji, v letu 2014, ter dejavnike, ki vplivajo na njihov nastanek. Za preučitev dejavnikov prevar in korupcije bomo izvedli raziskavo, v kateri bodo anketiranci samostojno izpolnjevali vprašalnike v pisni ali elektronski obliki. Podatki bodo nato obdelani s programom SPSS (ang.: Statistical Package for the Social Sciences), s katerim bomo poleg opisne statistike izvedli tudi preverjanja statističnih razlik med posameznimi skupinami. Glede na to, da je magistrsko delo zastavljeno širše, želimo prav tako slediti naslednjim ciljem:

preučiti novejšo domačo in tujo literaturo o prevarah in korupciji,

analizirati prisotnost prevar po svetu,

preučiti novejše raziskave s področja prevar in korupcije,

preučiti zakonske okvirje gospodarskega kriminala v Sloveniji,

preučiti sodno prakso gospodarskega kriminala v Sloveniji.

1.2.2 Raziskovalne hipoteze

Hipoteza 1: Korupcija v poslovnem okolju mikro in malih podjetij pomembno znižuje gospodarski uspeh. Živimo v državi z močno prisotno sistemsko korupcijo ustroja, predvsem na področju upravljanja s podjetji in bankami v večinski državni lasti ter pri javnem naročanju, hkrati pa v državi, kjer je bilo skozi desetletja prevzemanje in uveljavljanje kazenske, odškodninske, politične, moralne ter etične odgovornosti skoraj ničelno (KPK, 2013, str. 136).

16

Dr. Mayr, B., je pooblaščeni revizor, državni notranji revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, certificirani poslovodni računovodja, davčni strokovnjak, stalni sodni izvedenec in pridruženi član ACFE (VSŠ, 2015).

7

Izsledki raziskave, ki jo je opravila družba Ernst & Young17 (2013, str. 23), v kateri je sodelovalo več kot tri tisoč članov uprav, managerjev, direktorjev in njihovih sodelavcev iz šestintridesetih držav kažejo, da se je Slovenija uvrstila na prvo mesto koruptivnih držav. Podkupovanje je med slovenskimi managerji v 96 odstotkih nekaj običajnega oziroma pogostega. Sledi ji Kenija s 94 odstotki in Hrvaška z 90 odstotki. Najmanj je korupcija razširjena v Švici (10 odstotkov), sledita ji Finska in Švedska (12 odstotkov). Predsednik Združenja Manager, (2013) Dejan Turk, glede omenjene raziskave opozarja, "da je stanje postalo zaskrbljujoče in da je za managerje nesprejemljivo", hkrati pa dodaja, da je "dobro, da se začenjamo o tem odkrito pogovarjati in iskati rešitve". Zanimiva je tudi primerjava podatkov glede prijav, ki jih je v letih delovanja prejela Komisija za preprečevanje korupcije. Iz te primerjave vidimo vsakoletno rast števila prijav. Prav tako je razvidno, da je komisija v letih 2011 in 2012, uspela rešiti večje število prijav (1.888), kot jih je v tekočem letu 2012 sprejela v obravnavo (1.294), kar v odstotkih pomeni 45 odstotkov več rešenih prijav od sprejetih v predhodno preiskavo.

Slika 2: Statistika prijav Komisije za preprečevanje korupcije

Vir: (KPK, 2013, str. 58).

Število ovadb in obtožnic se povečuje, predvsem pa je pomembno, da se povečuje število kompleksnih kazenskih postopkov, v katerih so med osumljenci in obtoženci tudi različni nosilci visokih javnih funkcij in osebe iz gospodarsko-finančne elite. V obdobju poročanja so bili tako zaradi korupcije ali s korupcijo povezanih dejanj obsojeni en državni tožilec in trije župani; v kazenskih ali predkazenskih postopkih so en sodnik, predsednik vlade, več bivših in sedanjih ministrov ter več županov. To je

17

Ernst & Young je eno izmed vodilnih globalnih podjetij na področju revizije, davčnega in poslovnega svetovanja. V okvirju svojega poslovanja podjetje svetuje velikim multinacionalkam pa tudi manjšim podjetjem, Evropski Komisiji in posameznikom. Podjetje je prisotno v sto štiridesetih državah in zaposluje več kot sto štirideset tisoč ljudi, ki so usmerjeni v razvoj in nenehne izboljšave storitev za stranke (Finance, 2011).

http://www.ey.com/SI/en/Home

8

samo po sebi seveda vse prej kot razlog za zadovoljstvo, po drugi strani pa je razlog za zadovoljstvo to, da tudi kazensko-pravni sistem – čeprav z velikimi težavami – lahko identificira in procesira tovrstne primere (KPK18, 2013, str. 58). Po mnenju Irene Prijović iz Združenja nadzornikov je naloga civilnodružbenih organizacij, da oblikujejo svoje notranje kodekse in počistijo v svojih vrstah, pregon pa je naloga državnih organov. Pri tem naj jim pomaga civilna družba. Generalni sekretar iz društva Integriteta19, Vid Doria, meni, da je za dejansko uvedbo programa etičnega in odgovornega poslovanja v neki organizaciji nujna podpora vodstva in nadzornikov. Če tega ni, trpi tudi gospodarstvo (TG, 2013). Hipoteza 2: Prikrojevanje računovodskih izkazov pri mikro in malih podjetjih je pogosto in vpliva na zavajanje deležnikov. V raziskavi z naslovom Upravljanje kompleksnih poslovnih tveganj (ang.: Navigating today’s complex business risks), ki jo je opravila družba Ernst & Young (2013, str. 22), so anketirane povprašali, ali v podjetju prirejajo poslovne bilance in na ta način prikažejo boljše finančno stanje podjetja. Pri tem se je Slovenija uvrstila na drugo mesto s 66 odstotki, takoj za Nigerijo s 68 odstotki. Na zadnje mesto se je uvrstila Finska s 7 odstotki.

In kakšni so razlogi za prikrojevanje računovodskih izkazov? Avtorji raziskave izpostavljajo, da je možnost za neetično ravnanje zaradi zahtev po dobrih rezultatih. Povečana pričakovanja po dobrih finančnih rezultatih na hitro rastočih trgih neposredno občutijo managerji. Več kot tretjina vprašanih se popolnoma strinja s trditvijo, da bo management v prihodnjem letu pod velikim pritiskom zaradi finančnih rezultatov. Hkrati je razvidno, da obstaja na hitro rastočih trgih večje tveganje nastanka prevar, prav tako je na teh trgih večje število prikrojenih računovodskih izkazov, kot na že uveljavljenih, "zrelih" trgih (Ernst & Young, 2013, str. 4).

Po podatkih Združenja preiskovalcev prevar (ACFE, 2013, str. 11) zaseda prikrojevanje računovodskih izkazov, glede na pogostost, tretje mesto, vendar je glede na povprečno vrednost škode, ki jo povzroči, na prvem mestu. Ta se je v letu 2012 zmanjšala in znaša en milijon dolarjev, kar je za tri milijone dolarjev manj kot v letu 2010, ko je ta znašala štiri milijone dolarjev.

18

KPK – Komisija za preprečevanje korupcije je samostojen in neodvisen državni organ; čeprav del javnega sektorja, komisija ni podrejena nikomur in ne dobiva navodil ali usmeritev za delo od vlade ali državnega zbora. Pri svojem delovanju je vezana zgolj na ustavo in zakon. Komisija ni organ odkrivanja in pregona v predkazenskem ali kazenskem postopku, ima pa določena izvršilna, nadzorstvena in preiskovalna pooblastila (KPK, 2015c). 19

Transparency International Slovenia – Društvo Integriteta je prostovoljno, nevladno, nepolitično in nepridobitno združenje članov; deluje na raznih področjih. V letu 2012 je postalo polnopravni član največje mednarodne organizacije za boj proti korupciji, Transparency International (TI Slovenija, 2015a).

9

Hipoteza 3: Tudi v mikro in malih podjetjih so za preprečevanje prevar potrebne interne kontrole.

Mikro in mala podjetja niso zavezana za revizijo računovodskih izkazov, prav tako ni uzakonjenega davčnega svetovanja oziroma reguliranja kakovosti računovodskih servisov, posledično lahko sklepamo, da prihaja do prevar.

Omejitve finančnih virov v manjših organizacijah pomenijo manjše naložbe v kontrole za boj proti prevaram, zaradi česar so te organizacije bolj dovzetne za prevare. Za ponazoritev so na ACFE – Združenje preiskovalcev prevar (ang.: Association of Certified Fraud Examiner) pripravili shemo pogostosti kontrol za boj proti prevaram med malimi podjetji, tistimi, ki imajo manj kot sto zaposlenih in večjimi podjetji, z več kot sto zaposlenimi (ACFE, 2013, str. 34). Kot je razvidno iz slike, lahko opazimo velike razlike med tema dvema skupinama. Res je, da bi najem notranjega revizorja ali forenzičnega računovodje zahteval večja finančna sredstva, ki pa ne bi zagotovil ustreznega ravnovesja med stroški in koristjo. Kljub temu pa poznamo druge kontrole za preprečevanje prevar, kot je kodeks ravnanja za boj proti prevaram, program usposabljanja in formalni vodstveni pregled kontrol in procesov, podporni sistem za zaposlene ter anonimna linija za zaposlene, ki se lahko izvajajo po nižjih stroških tudi v malih organizacijah. Tako se lahko močno poveča sposobnost preprečevanja in odkrivanja prevar.

Slika 3: Pogostost ukrepov proti prevaram v malih in velikih podjetjih

Vir: (ACFE, 2013, str. 34).

Področje računovodenja v Sloveniji ni zakonsko urejeno, zato na tem področju srečamo preizkušenega računovodjo in računovodjo Slovenskega inštituta za revizijo,

10

računovodje, usposobljene za vodenje računovodskih servisov pri Zbornici računovodskih servisov in druge, ki brez licenc in brez preizkusa strokovnosti ter nadzora, opravljajo računovodske storitve (računovodijo). Zaradi zakonske neurejenosti računovodenja se pojavlja nelojalna konkurenca, ki ne temelji na kakovosti, ampak na cenovni ugodnosti ter podrejenosti željam poslovodstva. Hipoteza 4: Vlada, poslanci, zaposleni v državni upravi lahko s svojim zgledom pomembno vplivajo na zmanjšanje prevar in korupcije. Kot primer navajamo raziskavo ene izmed vrste prevar, ki se dogajajo v mikro in malih podjetjih. V raziskavi o davčni miselnosti in davčni morali v Sloveniji, ki jo je opravil Stanko Čokelc20, (2013, str. 63 – 71) in v kateri je v prvi polovici leta 2013 sodelovalo 1987 posameznikov, so anketirane povprašali, kakšni so razlogi za poslabšanje odnosa do plačevanja davkov. Vprašani so kot najpomembnejši razlog za poslabšanje odnosa do plačevanja davkov prepoznali dejanja in zglede nosilcev javnih funkcij, s povprečno vrednostjo ranga 2,42, sledijo ukrepi in ravnanje vlade in pristojnih organov, s srednjo vrednostjo rangov 3,06, sledijo dejanja državnih uslužbencev, s srednjo vrednostjo ranga 3,16, in delo sodišč, s srednjo vrednostjo ranga 3,30. Manj pomembna za poslabšanje odnosa do plačevanja davkov sta poslabšani finančni položaj posameznika, s povprečno vrednostjo ranga 4,02, in ravnanja evropskih institucij, s povprečno vrednostjo rangov 5,03.

Slika 4: Prikaz srednje vrednosti rangov razlogov poslabšanja odnosa do plačevanja davkov

Vir: (Čokelc, 2013, str. 69).

20

Dr. Čokelc, S., pooblaščeni revizor, preizkušeni davčnik, državni notranji revizor, je direktor revizijske družbe Revidicom, d.o.o. Njegova strokovna področja raziskovanja so davčna morala, davčne utaje, davčna kompleksnost, kakovost davčnega svetovanja. Od leta 2000 do 2004 je vodil odbor za davščine pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Od leta 1998 do 2008 je bil višji predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor. Je avtor številnih člankov, kar je razvidno iz bibliografije v Cobissu (Revidicom, 2015).

11

Hkrati so anketirane povprašali, kakšni so razlogi za poslabšanje davčne morale. Najpomembnejši razlog za poslabšanje davčne morale je dejavnik, da je država oblikovala davčni sistem, ki omogoča zaslužek podjetjem, katerih lastniki so strankarski kolegi; zaslužek političnim simpatizerjem in politikom; oblikovanje nove kaste bogatih posameznikov (tajkunov), s povprečno vrednostjo ranga 2,19. Naslednji dejavnik je, da država z zbranimi sredstvi ravna neodgovorno in financira področja, ki jih ne bi smela, s srednjo vrednostjo rangov 2,69; naslednji pomembni dejavnik, ki poslabšuje davčno moralo, je nepravična obdavčitev, s srednjo vrednostjo ranga 3,15. Manj pomembna dejavnika za poslabšanje davčne morale sta povečevanje davkov in prispevkov, s povprečno vrednostjo ranga 3,33, in dejavnik, da v RS ni posluha za skupnost in solidarnost med ljudmi, s povprečno vrednostjo rangov 3,63.

Slika 5: Prikaz dejavnikov, ki poslabšujejo davčno moralo

Vir: (Čokelc, 2013, str. 71).

12

1.3 Predpostavke in omejitve

1.3.1 Predpostavke

Predpostavljamo, da bodo prevare, glede na trend naraščanja, ogrozile konkurenčnost, ugled podjetij, ovirale gospodarski razvoj in zaupanje civilne družbe v pravno državo in državne institucije (slika 6). Lahko bi rekli, da je korupcija prevara podjetnika, da pridobi posel na nelegalen način. S tem dejanjem ogrozi delovanje drugih, ki bi lahko ponudili boljše rešitve in omogočili gospodarski razvoj družbe, vendar nimajo možnosti. Predpostavljamo torej, da so prevare pri javnih naročilih ključni problem mikro in malih podjetnikov.

Podatki policije (2012, str. 15) kažejo, da je v Sloveniji v zadnjih letih zabeležena rast celotnega kriminala, še posebej gospodarskega. Neznatno s 14,4 odstotkov na 14,3 odstotke, se je pri vseh kriminalnih dejanjih zmanjšal delež gospodarskega kriminala, malenkost večji je bil njegov obseg, saj je bilo obravnavanih 12.853 ali za 0,8 odstotkov več kaznivih dejanj kot v letu 2011, ko je bilo obravnavanih 12.746 dejanj. Škoda, ki so jo povzročila gospodarska kazniva dejanja (slika 7), je bila ocenjena na 449,5 milijonov evrov, to je za 154,9 odstotkov več kot v letu 2011, ko je bila škoda ocenjena na 176,3 milijone evrov. Prav tako se je povečal njen delež v strukturi škode celotnega obravnavanega kriminala s 64,9 odstotkov na 83,6 odstotke ali za 18,7 odstotnih točk. To je posledica zaključenih kompleksnih preiskav težjih oblik gospodarskega kriminala in korupcije, ki generira veliko premoženjsko škodo oziroma korist. Preiskave so se, sicer, lahko začele že v prejšnjih letih, vendar so bile zaradi obsežnosti in kompleksnosti ter zaradi velikega števila novih kaznivih dejanj, s kazensko ovadbo zaključene šele leta 2012.

Slika 6: Število kaznivih dejanj gospodarskega kriminala v Sloveniji

Vir: (MNZ Policija, 2012, str. 15).

13

Slika 7: Posledice kaznivih dejanj gospodarskega kriminala v Sloveniji

Vir: (MNZ Policija, 2012, str. 15).

Najbolj se je povečalo število obravnavanih kaznivih dejanj pranja denarja, in sicer z 48 na 141, oškodovanja upnikov z 20 na 37 ter število zlorab položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti s 161 na 216. Med lažjimi oblikami gospodarskega kriminala se je najbolj povečalo število kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov, nevestnega dela v službi in overovitve lažne vsebine, zmanjšalo pa se je število poslovnih goljufij in ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva (MNZ Policija, 2012, str. 15).

Slika 8: Vrste kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete v Sloveniji

Vir: (MNZ Policija, 2012, str. 15).

14

1.3.2 Omejitve

Pri pisanju magistrske naloge so prisotne naslednje omejitve:

utegnejo se pojaviti pri raziskavi, tako da anketiranci ne bi želeli sodelovati ali podati resničnih odgovorov;

vzorec raziskave bi lahko bil premajhen za posplošitev na celotno populacijo;

pri opredeljevanju teoretičnega dela bi lahko presegli okvir magistrske naloge;

vprašalnik, s katerim bomo anketirali mikro in male podjetnike, ima omejitev obsega.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

1.4.1 Metode raziskovanja

Magistrska naloga zahteva uporabo več znanstveno-raziskovalnih metod. Naloga je osredotočena na posamezne funkcije podjetja ter povezuje podjetje z okoljem, zato je bila izvedena poslovna raziskava, ki se je ukvarjala s posameznimi ekonomskimi subjekti ter povezavami in odvisnostmi med njimi. Za raziskovanje smo uporabili teoretično metodo s kombinacijo pozitivnega in normativnega pristopa. Medtem ko smo uporabljali pozitivni pristop pri analiziranju in preučevanju ekonomskega dogajanja, ter s tem odgovorili na vprašanje "Kaj je?", je normativni pristop viden v vrednostnih sodbah "Kaj bi moralo biti?". V raziskavi smo preučili predvsem tujo literaturo, prav tako pa tudi domače vire. Ob strokovnih delih, objavljenih v knjižnični obliki, so bili pomemben vir informacij novejši članki in raziskave, ki so jih v preteklem obdobju objavile pomembne neodvisne organizacije na področju prevar. Teoretični del se nanaša na študije tuje strokovne literature, s primerjavo različnih avtorjev. V tem delu so predstavljene teoretične podlage tujih avtorjev o prevarah v podjetništvu in korupciji. V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili naslednje metode:

metodo klasifikacije, za definiranje določenih pojmov;

komparativno metodo, za primerjanje enakih ali podobnih dejstev, pojavov, procesov in odnosov, s katerimi smo ugotavljali njihove podobnosti v obnašanju in razlike med njimi;

metodo kompilacije, pri povzemanju opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev.

V prvem poglavju smo z analitičnim pristopom uporabili metodo deduktivnega sklepanja, kar pomeni način logičnega sklepanja na osnovi teorije. Tako smo na osnovi kvalitativne ekonomske analize in ekonomske teorije opredelili hipoteze. V drugem poglavju smo predstavili podjetniško okolje v Sloveniji in dejavnosti mikro ter malih podjetij, omejitve mikro in malih podjetij in stanje korupcije v Sloveniji, kot dejavnik podjetniškega okolja, pri čemer smo z deskriptivnim pristopom uporabili metodo deskripcije, komparativno metodo in metodo kompilacije.

15

V tretjem poglavju smo s preučevanjem tuje strokovne literature in novejših neodvisnih raziskav opredelili temeljna teoretična izhodišča prevar in gospodarskega kriminala, vrste in vzroke zanj. Pri tem sta uporabljeni komparativna metoda in metoda kompilacije. Prav tako smo opredelili organe odkrivanja prevar in njihove postopke. V četrtem in petem poglavju smo analizirali ukrepe in organe odkrivanja in preprečevanja prevar, hkrati smo podrobneje analizirali pravno ureditev gospodarskega kriminala v Sloveniji. Uporabili smo deskriptivni pristop, pri čemer sta uporabljeni komparativna metoda in metoda deskripcije. Teoretična spoznanja so osnova za aplikativni del v šestem poglavju. Anketirali smo lastnike mikro in malih podjetij v Sloveniji. Vprašanja so temeljila na njihovem mnenju in osebnih izkušnjah:

ali so zasledili, da so poslovni partnerji ali konkurenti prikrojili računovodske izkaze in na kakšen način so to odkrili;

ali so morda kdaj zaradi najetja posojila, konkuriranja, razpisov, likvidnostnih ali kakšnih drugih težav prikrojili računovodske izkaze;

ali so na osnovi preverjanj javno objavljenih računovodskih izkazov kupcu prodali blago ali opravili storitev in potem niso prejeli plačila;

ali so v podjetju zasledili prevaro, kakšno, kako so ukrepali;

ali so od njih pričakovali ali zahtevali provizijo, podkupnino in poslovno darilo in kdo je to zahteval;

kaj po njihovem mnenju ogroža njihovo poslovanje (prevare, korupcija, druga dejanja);

kaj bi po njihovem mnenju lahko izboljša podjetniško klimo. Na podlagi analize smo presojali, ali so mnenja, glede na postavljene hipoteze in pričakovanja podobna oziroma različna. Analizo smo opravili s programom SPSS, in sicer na način, opisan v naslednjih odstavkih. Poleg osnovnih deskriptivnih statistik (izračun srednjih vrednosti, razpršenosti) in grafičnih prikazov nekaterih najpomembnejših (najzanimivejših) rezultatov smo pri analizi uporabili tudi posamezne metode inferenčne statistike, s katerimi smo želeli ugotoviti, ali so naši rezultati in ugotovitve statistično pomembni, torej ali jih lahko iz našega vzorca posplošimo kot splošne zakonitosti oz. principe (razlike, povezanosti, odstopanja). Zanimalo nas je, ali se med malimi in mikro podjetji pojavljajo kakšne razlike med odgovori. Preverjanje hipotez o razlikah med različnimi skupinami udeležencev (npr. med malimi in mikro podjetji; med tistimi, ki pretežno poslujejo s fizičnimi osebami oz. s pravnimi osebami; glede na način poslovanja – gotovinsko ali negotovinsko) smo glede na tip odgovorov preverjali s parametričnimi testi za ugotavljanje razlik med vzorci (t-test, anova – za vprašanja z lestvico, to so vprašanja 18–21) ali z neparametričnimi testi (hi–kvadrat, U–test Mann-Whitneyeja – vprašanja 2–17). Hi–kvadrat test smo uporabili tudi pri vprašanjih 4, 8, 12, 13, kjer smo ugotavljali, ali se določen odgovor oz. kategorija odgovorov pojavlja pomembno pogosteje kot drugi (ali obstajajo statistično značilne razlike glede tega, kdo sestavi

16

računovodske izkaze; ali se prikrojevanje rezultatov pogosteje odkrije na določen način ipd). Za vprašanja, ki so zahtevala odgovore na ordinalni ali intervalni merski lestvici (ocenjevalni lestvici, vpr. 18–21, tudi vprašanje 12b) smo ugotavljali tudi mere povezanosti (korelacije) bodisi med ocenami (Pearsonov ali Spearmanov koeficient korelacije). Pri slednjih primerih lahko za nekatera vprašanja (1, 2, 7, 9, – kjer je dihotomni odgovor), kot mero povezanosti z ocenami na lestvicah, izračunamo tudi točkovni–biserialni korelacijski koeficient.

1.4.2 Potek raziskave

Teoretična opredelitev prevar v podjetništvu

Temeljne značilnosti prevar v podjetništvu

Analiza prevar v mikro in malih podjetjih v Sloveniji

Pregled pravne ureditve

podjetniških prevar v Sloveniji

Pravna ureditev in kaznovanje prevar v podjetništvu (gospodarski kriminal)

Podjetniško okolje v Sloveniji

Korupcija v Slovenii

Odkrivanje in preprečevan-

je prevar

Kaznovanje podjetniških

prevar v Sloveniji

17

2 PODJETNIŠKO OKOLJE

2.1 Podjetniško okolje v Sloveniji

Podjetništvo je vselej tesno vpeto v konkretno družbeno okolje, ki se razlikuje med državami in celo med posameznimi regijami. Dosedanje empirične raziskave dokazujejo močno pozitivno korelacijo med urejenim poslovnim okoljem (institucionalnimi pogoji) in podjetniško aktivnostjo (Rebernik et al., 2014, str. 128 povzeto po Kelly et al., 2011). V letu 2011 je evropska dolžniška kriza dosegla nove razsežnosti. Zaupanje investitorjev in potrošnikov je proti koncu leta zato hitro upadlo, z njim pa tudi mednarodna menjava (Skupina Triglav, 2011, str. 64). Slovensko gospodarstvo se je znašlo v hudi gospodarski in finančni krizi, kar se kaže predvsem v upadanju rasti podjetij, veliko je težav s pridobivanjem finančnih virov, podjetja niso več tako inovativna in brezposelnost se z dneva v dan povečuje (Jakopin, 2013, str. 75). Oceno okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji v primerjavi z državami EU najbolj celovito prikazuje GEM21 raziskava 2014, avtorjev Rebernik, Tominc, Crnogaj, Širec, Bradač-Hojnik in Rus. Skupna povprečna vrednost ocenjenih trditev na lestvici od 1 do 5 v vsaki posamezni skupini okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji, so prikazane v tabeli 1. Označena sta najbolje in najslabše ocenjena okvirna pogoja, prikazana je tudi primerjava s povprečjem držav Evropske unije (Rebernik et al., 2014, str. 128).

Tabela 1: Ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji, GEM 2014

1 Finančna podpora, 2a Vladne politike – podpora, 2b Vladne politike – regulativa, 3 Vladni programi, 4a Izobraževanje – v OŠ in SŠ, 4b Izobraževanje – po SŠ, 5 Prenos RR, 6 Poslovna/strokovna infrastruktura, 7a Notranji trg – dinamičnost, 7b Notranji trg – odprtost, bremena, 8 Fizična infrastruktura, 9 Kulturne in družbene norme 1

1 2a 2b 3 4a 4b 5 6 7a 7b 8 9 Slovenija 2,33 2,13 1,92 2,43 1,77 2,34 2,29 2,71 3,04 2,56 3,56 2,06 Povprečje EU 2,68 2,66 2,44 2,84 2,12 2,82 2,57 3,25 2,99 2,80 3,91 2,65

Vir: (Rebernik et al., 2014, str. 128)

V letu 2014 je najbolje ocenjen dostop do fizične infrastrukture, potrebne za poslovanje podjetij, najslabše pa razširjenost in kakovost izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo v osnovnih in srednjih šolah. Nizko oceno za leto 2014 je dobila tudi vladna politika, v delu, ki se nanaša na regulativo ter prenos raziskav in

21

Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je longitudinalni raziskovalni projekt, ki preučuje odnose med podjetniško aktivnostjo in nacionalno ekonomsko rastjo. Raziskava GEM se je pričela leta 1999. V njej vsako leto sodeluje več držav. Temeljni cilj GEM je odgovoriti na dve vprašanji, ki zadevata samo jedro ekonomskega razvoja. Prvič, kako podjetniška aktivnost prispeva k nacionalni in mednarodni gospodarski blaginji, in drugič, kaj lahko storijo vlade, da bi zvišale raven in kakovost podjetniške aktivnosti (GEM 2015).

http://www.gemconsortium.org/http://www.gemconsortium.org/

18

razvoja v podjetniško prakso, kar prav tako velja za večino drugih držav udeleženk GEM (Rebernik et al., 2014, str. 128-129). Za povprečjem držav EU najbolj zaostajamo tudi pri kulturnih in družbenih normah, ki podpirajo oziroma zavirajo podjetniško aktivnost (ibid., 2014, str. 131). Z dvigom kulturnih in družbenih norm bi se zmanjšalo tveganje za podjetniške prevare in korupcijo. Trditev potrjujejo avtorji raziskave GEM 2014, po mnenju katerih, podjetniško aktivnost v Sloveniji zavirajo vladne politike (65,71 %), sledi šibka finančna podpora (40 %) ter kulturne in družbene norme (40 %). Veliko priporočil so avtorji podali za področje kulturnih in družbenih norm (24,24 %), ob tem opozarjajo, da premiki na tem področju zahtevajo svoj čas (Rebernik et al., 2014, str. 136). Raziskava Poslovanje (ang.: Doing Business) prikazuje, kako prijazno je okolje do podjetnikov v posamezni državi. To so ocenili na podlagi različnih kriterijev, kot so koli- ko dni potrebuje podjetje, da nastane, da se pridobijo ustrezna gradbena dovoljenja, elektrika, ipd. Avtorica Jakopin je primerjala med seboj Slovenijo, Hrvaško, Nemčijo in Italijo. V raziskavo je bilo vključenih 185 držav. Za najbolj prijazno državo do podjetnikov se je, pričakovano, izkazala Nemčija, ki je na 20. mestu, sledi Slovenija, ki je na 35. mestu. Rečemo lahko, da je kljub slabim pogojem za podjetništvo dosegla visoko mesto na lestvici. Po raziskavi ima Slovenija največ težav pri pridobivanju posojil, za kar potrebuje kar 104 dni, druga težava pa je pri pridobivanju gradbenih dovoljenje, za kar potrebuje 83 dni (Jakopin, 2013, str. 79-80 povzeto po raziskavi Doing Business 2013). Zaznavanje obetavnih poslovnih priložnosti je ključni korak v podjetniškem procesu in v raziskavah s področja podjetništva zavzema pomembno mesto. Koncept podjetniške priložnosti je nasploh zelo značilen za sodobno literaturo o podjetništvu. Že pred časom sta Sarasvathy in Venkataraman (2001) opisala koncept podjetniške priložnosti s štirimi komponentami: (i) nove ideje ali inovacije, (ii) zaznani subjektivni ali objektivni cilji, (iii) zaupanje v zmožnosti doseganja teh ciljev in (iv) doseganje ciljev z outputi podjetniške aktivnosti. V Sloveniji se nadaljuje trend upadanja zaznavanja poslovnih priložnosti. Medtem ko je leta 2007 še skoraj polovica prebivalstva menila, da se bodo v njihovem okolju pojavile dobre poslovne priložnosti, je že leta 2009 ta odstotek padel na 30 odstotkov, v letu 2010 pa še nadaljnjih nekaj odstotnih točk, na 26,8 odstotkov. Po 20 odstotkih odraslih, ki so poslovne priložnosti v Sloveniji zaznali leta 2012, in 16 odstotkih, ki so jih zaznali leta 2013, je bilo v Sloveniji v letu 2014 takih 17,25 odstotkov odraslih (Rebernik et. al., 2014, str. 54 povzeto po Kirzner 2009; Shane in Venkataraman 2000; Shane 2003; Short et al. 2010). Za izboljšanje gospodarske klime v Sloveniji se je treba spopasti s korupcijo in kriminalom, zmanjšati birokracijo, zagotoviti stabilne politične razmere in modernizirano delovno zakonodajo ter prestrukturirati gospodarstvo in razbremeniti podjetja (DELO, 2014). Anketa Advantage Austria je pokazala, da so to ključne spremembe, ki jih pričakujejo podjetja z avstrijskih kapitalom. V Sloveniji so s približno 5 milijardami evrov avstrijska podjetja največji tuji investitor in tudi eden najpomembnejših gospodarskih partnerjev.

19

V Sloveniji je trenutno okoli 700 podružnic z večinskim avstrijskim kapitalom, ki skupaj zaposlujejo od 15.000 do 20.000 ljudi. Kot kaže anketa, se razpoloženje med avstrijskimi investitorji v Sloveniji ne spreminja, saj večina vprašanih gospodarsko stanje v Sloveniji še vedno ocenjuje kot dokaj slabo. Najbolj nezadovoljni so zaradi plačilne nediscipline, nizke fleksibilnosti delovnega prava, korupcije in kriminala, motijo jih tudi nizka učinkovitost javne uprave, pomanjkljiva transparentnost javnih razpisov in davčna obremenitev podjetij (ibid., 2014). Predlogi oziroma priporočila anketirancev v raziskavi GEM 2014 o ukrepih za pospeševanje podjetništva v Sloveniji se v največji meri nanašajo na zagotavljanje ustrezne finančne podpore za nova in rastoča podjetja (48,48 %). Največ jih predlaga lažji dostop do virov financiranja in zagotovitev pravih virov oziroma finančnih stimulacij za financiranje vseh faz razvoja podjetja. Zanimivo je, da izvedenci priporočajo tudi ukinitev podjetniških subvencij, ki v večini primerov niso pravi motiv za vstop v podjetništvo, in poudarjajo potrebo po večjem posluhu poslovnih bank. V letu 2014 se je največ prijav domnevno koruptivnih ravnanj nanašalo na izboljšanje položaja eni stranki v postopku, razpolaganje z javnimi sredstvi, postopke javnega naročanja in postopke zaposlovanja v javnem sektorju. Glede na merjenje pojava korupcije po posameznih področjih delovanja javnih institucij pa je Komisija za preprečevanje korupcije prejela največ prijav domnevno koruptivnih ravnanj s področja zaposlovanja, javnega naročanja, pravosodja, delovnih razmerij ter okolja in prostora (KPK, 2015, str. 55). Na podlagi vsebinske analize prejetih prijav je komisija v 55 primerih uvedla prekrškovni postopek oziroma izdala opozorilo, v 108 primerih je podala naznanila in ovadbe policiji oziroma državnemu tožilstvu, v 98 primerih pa so bile zadeve odstopljene v pristojno reševanje inšpekcijskim organom, Računskemu sodišču RS ali drugim pristojnim nadzornim institucijam. Komisija je v letu 2014, enako kot v preteklih obdobjih, največ zadev odstopila v pristojno reševanje policiji, sledijo inšpekcijske službe in ostali nadzorni organi vključno z nadzornimi odbori občin (ibid., str. 56).

2.2 Stanje korupcije v Sloveniji

Slovenija je po Indeksu zaznave korupcije Transparency International (ang.: Corruption Perception Index, CPI 2014) dosegla 39. mesto med 175 državami z oceno 58 v razponu med 0 in 100 (pri čemer rezultat »0« pomeni visoko koruptivnost države, rezultat »100« pa »zelo čisto« državo) in kljub manjšemu napredku v 2013, še vedno ni dosegla ocene 61 iz leta 2012, ko se je uvrstila na 37. mesto. Z vidika Slovenije govorimo torej o nadaljevanju trenda poslabšanja stanja na področju korupcije (TI Slovenije, 2015). Rezultati Transparency International 2012 (v nadaljevanju: raziskava TI) sovpadajo tudi z ugotovitvami komisije iz Obdobnega poročila KPK 2011–2012, vključno z izsledki raziskave in analize gospodarskega ter poslovnega okolja v RS v luči sistemske korupcije, ki jo je prav tako izvedla komisija. Živimo v državi z močno prisotno sistemsko korupcijo in korupcijo ustroja, predvsem na področju upravljanja s podjetji in

20

bankami v večinski državni lasti ter pri javnem naročanju, hkrati pa v državi, kjer je bilo skozi desetletja prevzemanje in uveljavljanje kazenske, odškodninske, politične, moralne ter etične odgovornosti skoraj ničelno (KPK, 2015a). Leta 2011 se je Slovenija po podatkih TI uvrstila na 35. mesto (dosegla je indeks 5,9), leta 2010 pa je z indeksom 6,4 zasedla 27. mesto. Ob tem Komisija za preprečevanje korupcije poudarja, da so v tem letu pristojne institucije in javnost argumentirano in tudi na podlagi analiz večkrat opozorili, da sta v Sloveniji problem in globina korupcije večja, kot smo si pripravljeni priznati. V letnem poročilu KPK poudarja, da je bila Slovenija v preteklosti na mednarodnih lestvicah zaradi določenih metodoloških omejitev – predvsem na področjih merjenja sistemske korupcije – uvrščena mogoče celo previsoko. Padec za skoraj 10 mest v enem letu ni pokazatelj, da se je zgolj v enem letu stanje na tem področju tako poslabšalo, ampak ta ocena šele zdaj bolj realno prikazuje stanje, ki je v Sloveniji prisotno že desetletje in več (KPK, 2015). Slovenija sodi med države, ki nimajo neobvladljivega problema s t. i. cestno korupcijo; povprečen prebivalec se redko sreča s situacijo, ko bi moral na primer policistu, javnemu uslužbencu, učitelju ali sodniku dati podkupnino. Paradoksalno pa je, da obenem sodimo v sam vrh po prepričanju ljudi o skorumpiranosti političnih strank in ujetosti države s strani ozkih interesnih skupin. Slovenija je tukaj v družbi držav kot so Grčija, Španija ali Italija in smo slabši ne samo od večine drugih tranzicijskih držav, ampak celo nekaterih držav v razvoju, s katerimi se sicer nočemo primerjati (ibid., 2015). Raziskava TI ponovno kaže – kar KPK opozarja že nekaj let – da je problem korupcije v Sloveniji sistemski in da ima uničujoč vpliv na pravno in socialno državo. Zato rešitev ni samo v večji učinkovitosti organov odkrivanja in pregona ali pravosodja, ampak je potreben bistveno drugačen pristop k vladanju, mnogo več transparentnosti, integritete nosilcev politične oblasti, bolj pregledno financiranje političnih strank in drugačen odnos do državnega premoženja, ki ga politika pojmuje kot svoj plen (ibid., 2015). Javnomnenjska raziskava Svetovni barometer korupcije 2013, ki jo je opravila organizacija Transparency International, kaže, da se je korupcija po mnenju 62 odstotkov slovenskih anketirancev povečala (Mladina, 2013). Raziskava Svetovni barometer korupcije 2013 je največja tovrstna raziskava doslej, saj je zajela 114.000 ljudi v 107 državah. V Sloveniji so anketirali 1003 ljudi. Gre že za osmo izdajo te raziskave, ki jo opravijo na dve oziroma tri leta, Slovenija pa je v raziskavi sodelovala drugič. Ljudje po vsem svetu menijo, da je korupcija v porastu, le prebivalci peščice držav opažajo, da je stopnja korupcije ostala enaka ali pa se je znižala. Kar eden od štirih ljudi je na vprašanje, ali je v zadnjih 12 mesecih pri dostopu do storitev javnega sektorja plačal podkupnino, odgovoril pritrdilno. "Ker je tega podkupovanja veliko, pa to spodkopava pravno državo po vsem svetu,". V Sloveniji je sicer na to vprašanje pritrdilno odgovorilo šest odstotkov vprašanih, pred tremi leti pa štirje odstotki (ibid., 2013).

21

Na lestvici od ena do pet, petica pa pomeni izjemno skorumpiranost, so politične stranke v Sloveniji dobile najvišjo oceno 4,2 (svetovno povprečje je 3,8). Sledi parlament z oceno 3,9. Politične stranke so bile po videnju državljanov najbolj skorumpirane med vsemi sistemi tudi v raziskavi leta 2010 (ibid., 2013).

22

3 PODJETNIŠKE PREVARE V MIKRO IN MALIH PODJETJIH

3.1 Opredelitev prevar

Prevara je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljena kot dejanje, s katerim kdo z določenim namenom zavede koga v zmoto (2014, str. 268). V slovarju je glagol ponarediti razložen kot natančno posneti kaj z namenom goljufanja, narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega, narediti drugačno ali prikazati kaj drugače, kakor je (2014, str. 119). Glagol prikrojevati je razložen kot vsebinsko spreminjati glede na kaj, prikrojiti pa pomeni vsebinsko spremeniti glede na kaj (2014, str. 293). Po Blakovem pravnem slovarju (ang.: Blacks Law Dictionary) je prevara definirana kot: "zavajanje resnice, prikrivanje materialnih dejstev ter vpliv na druge zaradi delovanja proti njegovi škodi" (Pedneault22 2009, str. 2). Vsebuje presenečenja, ukane, zvijače, pretvarjanja in druge nepoštene načine, s pomočjo katerih je druga oseba ogoljufana (Marschdorf23, 1998, str. 303-304). Prevara ni homogen pojav. Dejanje, ki je opredeljeno z besedo prevara vsebuje elemente tatvine, ponarejanja, poneverbe, igre zaupanja in druga kazniva dejanja, odvisna od družbe, v kateri je bilo dejanje povzročeno. Bistvo prevare je pridobitev lastnine drugega posameznika ali organizacije z uporabo nezakonitih sredstev. V osnovi obstajata dve možnosti za dosego cilja prevare: prisila posameznika, da se odpove lastnini (izsiljevanje, tatvina) ali ukana posameznika. Avtor Snyder se v knjigi Majhne spremembe, velike težave: odkrivanje in preprečevanje finančne nediscipline – ang.: Small Change, Big Problems: Detecting and Preventing Financial Misconduct in Your Library – (2006, str. 1) osredotoča na prevare zaposlenih. Imenujemo jih poklicne prevare, pri katerih so prisotni naslednji elementi:

nezakonita konverzija lastnine;

kršitev odgovornosti zaposlenih;

posredna ali neposredna korist;

prikrivanje kaznivega dejanja;

stroški za delodajalca. Oxfordski slovar – ang.: Oxford English Dictionary) – (2008) navaja kot kriminalno dimenzijo prevare uporabo lažnih predstav za pridobitev nepravičnih koristi, ob hkratni kršitvi pravic ali interesov drugih. Ta definicija dodaja jasno moralno dimenzijo (Brytting et al., 2011, str. 4).

22

Pedneault, S., pooblaščeni revizor, pooblaščeni finančni forenzik, pooblaščeni preiskovalec prevar je ustanovitelj in glavni forenzični računovodja podjetja Services LLC. v Glastonbury, Connecticut ter je specializiran za forenzično računovodstvo, preiskovanje prevar zaposlenih in podobnih sodnih zadev. Je tudi avtor knjige Anatomija preiskovanja prevar (Wiley, 2015). 23

Dr. Marschdorf, H. J., kot pooblaščen revizor deluje v EU in Švici, ima licenco preiskovalca prevar v ZDA. Je podpredsednik svetovalnega odbora na magistrskem študiju v Berlinu, na šoli za upravljanje z vladnimi tveganji in skladnostjo, Steinbeis Hochschule (Marschdof, 2015).

23

Prevara je namerna za pridobitev osebne koristi, računovodska prevara pa je namerno, napačno posredovanje finančnih informacij zaradi koristi, ki jih pridobijo managerji in je tesno povezano z manipulacijo zaslužkov (Giroux24, 2013, str. 1). Avtor Simmons25 govori o prevari, ko so prisotni naslednji elementi (Čokelc, 2007, str. 1):

posameznik ali pravna oseba namerno poda neresnično navedbo pomembnega dejstva ali dogodka;

žr