Pet ključnih sporočil za inkluzivno izobraževanje. Od teorije do prakse

PET KLJUNIH SPOROIL ZAINKLUZIVNO IZOBRAEVANJE

Od teorije do prakse

Evropska agencija za izobraevanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraevanje

Evropska agencija za izobraevanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraevanje (Agencija; prej Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb) je neodvisna in samoupravna organizacija, ki jo podpirajo drave lanice Agencije in evropske institucije (Komisija in Parlament).

Ta publikacija je bila financirana s podporo Evropske komisije. Ta publikacija izraa samo stalia avtorja in Komisija ni odgovorna za uporabo informacij v tem dokumentu.

Stalia, ki jih zastopajo posamezniki v tem dokumentu, ne odraajo nujno uradnih mnenj Agencije, njenih drav lanic ali Komisije. Komisija ni odgovorna za kakrno koli uporabo informacij iz tega dokumenta.

Uredila: Victoria Soriano, uslubenka Agencije

Dovoljeno je narediti izvleke poroila, v kolikor je vir jasno naveden. Na to poroilo se je treba sklicevati na naslednji nain: Evropska agencija za izobraevanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraevanje, 2014. Pet kljunih sporoil za inkluzivno izobraevanje. Od teorije do prakse. Odense, Danska: Evropska agencija za izobraevanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraevanje

To poroilo je zaradi veje dostopnosti na voljo v 22 jezikih in v celoti prirejeno v elektronskih oblikah, ki so dostopne na spletiu Agencije: www.european-agency.org

ISBN: 978-87-7110-535-3 (elektronska) ISBN: 978-87-7110-513-1 (tiskana)

European Agency for Special Needs and Inclusive Education 2014

Sekretariat stre Stationsvej 33

DK-5000 Odense C Danska Tel: +45 64 41 00 20

[email protected]

Urad v Bruslju Rue Montoyer, 21

BE-1000 Bruselj Belgija Tel.: +32 2 213 62 80

[email protected]

www.european-agency.org

Pet kljunih sporoil za inkluzivno izobraevanje 2

mailto:[email protected]://www.european-agency.org/http:Agencije:www.european-agency.org

VSEBINA

UVODNA IZJAVA.................................................................................................... 5

POVZETEK ............................................................................................................. 6

IM PREJ ............................................................................................................... 8

Uvod ..................................................................................................................... 8 Zgodnja obravnava................................................................................................. 8

Zgodnje odkrivanje in ocenjevanje.......................................................................... 9

Zgodnja podpora.................................................................................................... 9

Nartovanje prehoda ........................................................................................... 10

INKLUZIVNO IZOBRAEVANJE PRINAA KORISTI VSEM. ....................................... 11 Uvod ................................................................................................................... 11

Inkluzivno izobraevanje kot pristop k izboljanju uspeha vseh uencev ................ 12

Kar je dobro za uence s posebnimi izobraevalnimi potrebami, je dobro za vse uence ............................................................................................................... 13 Spremljanje napredka .......................................................................................... 14

VISOKO USPOSOBLJENI STROKOVNJAKI .............................................................. 16

Uvod ................................................................................................................... 16

Zaetno usposabljanje in usposabljanje na delu .................................................... 16

Profil inkluzivnih uiteljev in drugih strokovnjakov ................................................ 17 Pristopi k zaposlovanju......................................................................................... 17

Pozitivni odnosi.................................................................................................... 18

Mreenje in usklajevanje ...................................................................................... 18

SISTEMI PODPORE IN MEHANIZMI FINANCIRANJA .............................................. 20

Uvod ................................................................................................................... 20 Sistemi podpore in mehanizmi financiranja........................................................... 20

Zgodnja obravnava v otrotvu: .......................................................................... 21 Inkluzivno izobraevanje in praksa v razredih ..................................................... 22 Poklicno izobraevanje in usposabljanje............................................................. 22 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)............................................... 23

ZANESLJIVI PODATKI ........................................................................................... 25

Od teorije do prakse 3

Uvod ................................................................................................................... 25 Spremljanje pravic uencev .................................................................................. 26

Spremljanje uinkovitosti sistemov inkluzivnega izobraevanja.............................. 28

POGLED NAPREJ .................................................................................................. 32

BIBLIOGRAFIJA .................................................................................................... 33


UVODNA IZJAVA

Evropska agencija za izobraevanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraevanje (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je novembra 2013 organizirala mednarodno konferenco, ki je omogoila odprto razpravo o inkluzivnem izobraevanju. V razpravo so bili vkljueni vse ustrezne zainteresirane strani: oblikovalci odloitev, raziskovalci in strokovni delavci ter invalidi in njihove druine. Govoriti o inkluzivnem izobraevanju pomeni govoriti o razlikah: o tem, kako se spopadati z razlikami v olah, v razredih in v unih nartih na splono. Razprava ne vkljuuje ve tega, kaj inkluzija je in zakaj jo potrebujemo: kljuno vpraanje je, kako jo dosei. Kako dosei napredek na nacionalni ravni, kako izvajati prave ukrepe politike na regionalni in lokalni ravni, kako se lahko uitelji najbolje spopadajo z razlikami v razredih: to so kljuna vpraanja konference.

Ta dokument predstavlja pet pomembnih sporoil, ki jih je predstavila Agencija in o katerih je na konferenci potekala razprava po skupinah. Udeleenci so bili pozvani, da prispevajo in se vkljuijo v razpravo o naslednjih petih kljunih sporoilih:

im prej: pozitiven vpliv zgodnjega odkrivanja in obravnave ter proaktivnih ukrepov;

inkluzivno izobraevanje koristi vsem: pozitiven vpliv inkluzivnegaizobraevanja na izobraevanje in drubo;

visoko usposobljeni strokovnjaki: pomembno je imeti visoko usposobljene strokovnjake na splono, zlasti pa uitelje;

sistemi podpore in mehanizmi financiranja: potreba po trdnih sistemih

podpore in ustreznih mehanizmih financiranja;

zanesljivi podatki: pomembna vloga podatkov; ugodnosti in omejitev njihove uporabe.

Ta kljuna sporoila povzemajo bistvo dela, ki ga je Agencija opravila v zadnjem desetletju, in obravnavajo pomembna vpraanja, povezana z inkluzivnim izobraevanjem.

Agencija se eli zahvaliti vsem udeleencem konference za njihov prispevek in angairanost pri tej pomembni razpravi.

Per Ch Gunnvall Cor J.W. Meijer

Predsednik Direktor


POVZETEK

Mednarodna konferenca je bila koristna platforma za premislek in razpravo o inkluzivnem izobraevanju z razlinih vidikov, v katero so se lahko vkljuile vse zadevne zainteresirane strani.

Osrednje teme konference so bile: kako se spopasti z razlikami, kako zagotoviti podporo uencem, uiteljem in druinam, kako izkoristiti razlike v izobraevanju, kako izvajati prave ukrepe in kako najbolje vlagati.

Agencija je poudarila pet kljunih sporoil, ki so bila predmet poglobljenih razprav in ki so vodila k nadaljnjim premislekom in ukrepom.

Udeleenci so predlagali tevilne vidike in predloge ukrepov, povezanih s k ljunimi sporoili:

im prej: vsi otroci imajo pravico, da se jim podpora zagotovi im prej in kadar koli jo potrebujejo. To vkljuuje koordinacijo in sodelovanje med slubami, ki jih usmerja ena izmed zadevnih slub. Sodelujoe zainteresirane strani morajo vzpostaviti pravo medsebojno komunikacijo, da se bodo lahko razumele in druga drugi posredovale informacije. Kljuna zainteresirana stran so stari;

inkluzivno izobraevanje koristi vsem: cilj inkluzivnega izobraevanja je zagotoviti kakovostno izobraevanje za vse uence. Za dosego inkluzivne ole je potrebna podpora celotne skupnosti: od oblikovalcev odloitev do konnih uporabnikov (uencev in njihovih druin). Sodelovanje je potrebno na vseh ravneh, vse zainteresirane strani pa potrebujejo vizijo o dolgoronih rezultatih: tj. kakne mlade ljudi bosta ustvarili ola in skupnost. Spremeniti je treba terminologijo, odnose in vrednote, ki odraajo dodano vrednost raznolikosti in enake udelebe;

visoko usposobljeni strokovnjaki: da bi se uitelji in drugi strokovnjaki s podroja izobraevanja pripravili na inkluzijo, je treba spremeniti vse vidike usposabljanja, tj. programe usposabljanja, dnevne prakse, zaposlovanje, financiranje itd. Naslednja generacija uiteljev in strokovnjakov na podroju izobraevanja mora biti pripravljena na to, da bo opravljala naloge uiteljev/izvajalcev usposabljanj za vse uence: njihovo usposabljanje mora poleg kompetenc vkljuevati tudi etine vrednote;

sistemi podpore in mehanizmi financiranja: najboljih kazalnikov za financiranje ni mogoe iskati v denarnih sredstvih, temve v merjenju uinkovitosti in doseka. Pomembno je upotevati rezultate in jih povezati s prizadevanji, ki so bila vloena v njihovo doseganje. To vkljuuje nadzor ter merjenje uinkovitosti sistemov z namenom usmerjanja denarnih sredstev v uspene pristope. Strukture spodbud bi morale zagotoviti razpololjivost veje


finanne podpore, kadar so uenci napoteni v inkluzivno okolje, ter veji poudarek na rezultatih (ne samo unih);

zanesljivi podatki: za zbirko smiselnih kakovostnih podatkov je potreben sistemski pristop, ki vkljuuje vpraanja, povezana z uenci, usmerjanjem, uitelji in financiranjem. Podatki, povezani z usmerjanjem uencev, so koristno in potrebno izhodie, vendar jih je treba dopolniti z jasnimi podatki o rezultatih in uinkih sistema. Veliko teje pa je zbrati podatke o rezultatih uencev, tj. vplivu inkluzivnega izobraevanja; teh podatkov pogosto sploh ni v zbirkah podatkov po dravah.

Glavne rezultate razprav je torej mogoe povzeti na naslednji nain: nartovanje in izvajanje inkluzivnega izobraevanja je proces, ki zadeva celoten sistem izobraevanja in vse uence; pravinost in kakovost sta nerazdruljivi; inkluzivno izobraevanje je treba razumeti kot razvijajoi se koncept, pri katerem imajo vpraanja, povezana z raznolikostjo in demokracijo, edalje veji pomen.


IM PREJ

Uvod

Sporoilo im prej zadeva predvsem obravnavo na zgodnji stopnji otrokovega ivljenja. Zajema pa tudi druge ustrezne elemente, kot so: takojnja obravnava, ko se pokae potreba; izvajanje zgodnjega ocenjevanja; im prejnja zagotovitev potrebne podpore in nartovanje obdobij prehoda iz ene faze izobraevanja v naslednjo in vse do zaposlitve.

eprav razlini projekti Agencije niso analizirali zmanjanja stopenj osipa v olah, na zmanjanje teh stopenj vplivajo dobre politike in prakse v zvezi z zgodnjim odkrivanjem ter zgodnja in uinkovita podpora.

Zgodnja obravnava

Na sreanju v Evropskem parlamentu, ki ga je Agencija organizirala leta 2011, so mladi opozorili na naslednje: Inkluzija se zane v vrtcu (Evropska agencija, 2012a, str. 14); Raznolikost je pozitivna; ljudi je treba e od samega zaetka pripravljati na to, da delajo z otroki in ustvarijo boljo generacijo (ibid., str. 29). V poroilu Agencije iz leta 2010 z naslovom Zgodnja obravnava v otrotvu Napredek in razvoj 20052010 je zgodnja obravnava v otrotvu opredeljena kot:

nabor storitev za majhne otroke in njihove druine, ki so jim na voljo na njihovo pronjo v doloenem obdobju otrokovega ivljenja ter pokrivajo vsakrne dejavnosti posebne podpore, z namenom da: se zagotovi in spodbudi otrokov osebni razvoj, okrepi zmogljivost same druine in spodbudi socialna vkljuenost druine in otroka (Evropska agencija, 2010, str. 7).

Med razlinimi elementi, ki veljajo za pomembne za zgodnjo obravnavo v otrotvu, je treba poudariti razpololjivost: skupen cilj zgodnje obravnave v otrotvu je, da se je treba im prej odzvati na potrebo otrok in druin po podpori. To je splona prioriteta v vseh dravah, in sicer zato, da se zmanjajo regionalne razlike glede na razpololjivost virov in se zagotovi enaka kakovost storitev vsem otrokom in starem, ki zaprosijo za pomo (ibid., str. 78).

Zgodnja obravnava je bila tudi predmet razprave v okviru projekta Vekulturna raznolikost in izobraevanje na podroju posebnih potreb:

Uitelji in tudi strokovnjaki iz podpornega centra so predstavili jasne prednostne naloge, ki vkljuujejo: prednost zgodnje obravnave, pomen in potrebo dela s stari [med drugim] (Evropska agencija, 2009a, str. 55).


Zgodnje odkrivanje in ocenjevanje Poroilo Agencije, Ocenjevanje v inkluzivnih okoljih: kljuna vpraanja za politiko in prakso, vsebuje obiren opis tega pomembnega vidika. V njem je navedeno, da:

ima zaetno ocenjevanje uencev, za katere obstaja mnenje, da imajo posebne izobraevalne potrebe lahko dva mona namena:

identifikacija, povezana z uradno odlobo o priznavanju uenca kot uenca s posebnimi izobraevalnimi potrebami, ki zahtevajo dodatna sredstva, ki pomagajo pri njegovem uenju;

informativni uni programi, pri katerih se z ocenjevanjem elijo poudariti prednosti in slabosti, s katerimi se uenec lahko sreuje na razlinih podrojih svojih izobraevalnih izkuenj. Takne informacije se pogosto uporabljajo na formativen nain mogoe kot izhodie za individualne une narte ali druge pristope za doloanje ciljev in ne kot enkratna osnovna ocena (Watkins, 2007, str. 22).

Multidisciplinarne skupine izvajajo zaetno ocenjevanje za namen identifikacije skupaj z uitelji iz rednih ol, stari in uenci kot polnopravnimi partnerji v procesu ocenjevanja, (ibid., str. 38).

Pomen zgodnjega ocenjevanja, ki mu sledijo ukrepi zgodnje obravnave, je bil poudarjen v poroilu Agencije Vekulturna raznolikost in izobraevanje na podroju posebnih potreb (2009a) ter v ugotovitvah poroila Agencije Vzporejanje izvajanja politike inkluzivnega izobraevanja (MIPIE) (2011a).

Zgodnja podpora

Veina poroil Agencije obravnava pomen in koristi zgodnje podpore.

V projektu Inkluzivno izobraevanje in praksa v razredih je navedeno naslednje:

merila, ki jih je treba uporabljati pri zagotavljanju posebne ponudbe uencem za doloen as, so, da mora biti takna oskrba: (1) zagotovljena im prej; (2) im bolj prona (e en pristop ne deluje, izberite naslednjega); (3) im laja (brez negativnih stranskih uinkov); (4) im blija (torej najbolje znotraj rednega razreda in v redni oli); ter (5) im kraja (Evropska agencija, 2003, str. 16).

V poroilu Izobraevanje uiteljev za inkluzijo v Evropi Izzivi in prilonosti je navedeno, da:

investicija v zgodnje izobraevanje otrok ter vedno inkluzivneji sistem izobraevanja predstavljata uinkovitejo rabo virov, kot pa so to kratkorone spodbude za zapolnjevanje vrzeli ali pomo doloenim marginaliziranim skupinam (Evropska agencija, 2011b, str. 77).


Nartovanje prehoda Razlini projekti Agencije v zvezi s prehodom se osredotoajo na potrebo po zgodnjem nartovanju prehoda z ene stopnje izobraevanja na drugo ter iz izobraevanja v zaposlitev (2002a, 2002b, 2006 in 2013).

Poroilo Prehod iz ole v zaposlitev. Dokument Glavna naela in priporoila za oblikovalce politik poudarja, da morajo drave zagotoviti pripravo nartov za prehod na dovolj zgodnji stopnji olanja uenca in ne ele na koncu obveznega izobraevanja (Evropska agencija, 2002a, str. 5).

V okviru dela Agencije na to temo, tj. v dokumentu Individualni narti prehodov,

se zdi, da je prehod v zaposlitev del dolgotrajnega in kompleksnega procesa, ki pokriva vse faze v posameznikovem ivljenju in ga je treba voditi na najustrezneji nain. Dobro ivljenje za vse in dobra zaposlitev za vse sta konna cilja celotnega uspenega prehoda. Oblike ponudbe ali organizacije ol ali drugih lokacij za izobraevanje ne bi smele vplivati na izvedbo taknega procesa ali ga ovirati (Evropska agencija, 2006, str. 8).

Glavni cilj zgodnje obravnave je torej zagotoviti smiselne in pozitivne dejavnosti za spodbujanje zgodnjega otrokovega razvoja, vkljuenosti druin, kakovosti ivljenja, drubene vkljuenosti in socialne obogatitve. Ne smemo pozabiti, da so podporne slube za nekatere bistvenega pomena, vendar so tudi koristne za vse. Vsi otroci imajo pravico, da prejmejo podporo, kadar koli jo potrebujejo. Za to sta potrebna usklajen medsektorski pristop in uinkovito sodelovanje vseh zainteresiranih strani.


INKLUZIVNO IZOBRAEVANJE PRINAA KORISTI VSEM.

Uvod

Dejstvo je, da se pomikanje proti inkluzivni politiki in praksi na podroju izobraevanja v Evropi vse bolj uveljavlja, e bolj pa je priznano na mednarodni ravni. V Sklepih Sveta o socialni dimenziji izobraevanja in usposabljanja je navedeno naslednje: Vzpostavljanje pogojev, potrebnih za uspeno vkljuevanje uencev s posebnimi potrebami v redne sisteme, koristi vsem uencem, (Svet Evropske unije, 2010, str. 5).

Zelena knjiga Komisije Evropskih skupnosti o migracijah in mobilnosti pa poudarja:

ole morajo imeti vodilno vlogo pri ustvarjanju inkluzivne drube, saj so za mlade iz migrantskih skupnosti in iz skupnosti drave gostiteljice najpomembneja prilonost za spoznavanje in doseganje vzajemnega spotovanja Jezikovna in kulturna raznolikost je lahko neprecenljivo bogastvo za ole (Komisija Evropskih skupnosti, 2008, str. 1).

Organizacija Zdruenih narodov za izobraevanje, znanost in kulturo (UNESCO) (2009) jasno navaja, da je inkluzivno izobraevanje vpraanje enakosti in s tem tudi kakovosti, kot tako pa vpliva na vse uence. Poudarjeni so trije predlogi v zvezi z inkluzivnim izobraevanjem: inkluzija in kakovost sta vzajemni; dostop in kakovost sta povezana in se vzajemno krepita; kakovost in enakost sta osrednjega pomena za zagotovitev inkluzivnega izobraevanja. Na to vpraanje se osredotoajo tudi tevilni projekti Agencije. Poroilo o konferenci Agencije Izboljanje unega uspeha vseh uencev (RA4AL) (Evropska agencija, 2012c) poudarja dejstvo, da so vpraanja, povezana z opredelitvijo inkluzije, edalje pomembneja, da pa oitno prihaja do vse vejega soglasja o potrebi po pristopu, ki bi temeljil na pravicah do vzpostavitve veje enakosti in socialne pravinosti ter podpore razvoju nediskriminatorne drube. Razprava o inkluziji se je zato razirila in ni ve osredotoena samo na premestitev otrok s posebnimi izobraevalnimi potrebami v redne ole, temve eli tudi zagotoviti visokokakovostno izobraevanje in s te m koristi za vse uence. Medtem ko se ve drav nagiba k iri opredelitvi inkluzivnega izobraevanja, je raznolikost v vseh skupinah uencev prepoznana kot naravna, inkluzivno izobraevanje pa je lahko sredstvo za izboljanje unega uspeha s prisotnostjo (dostop do izobraevanja), udelebo (kakovost izobraevalne izkunje) in uspehom (uni procesi in rezultati) vseh uencev. Delo Agencije na kljunih naelih za spodbujanje kakovosti inkluzivnega izobraevanja (Evropska agencija, 2009b) poveuje pomen pristopov, ki so usmerjeni


v uenca/personalizirano uenje, ocenjevanja uiteljev v podporo uenju in sodelovanja s stari in druinami vse to pa je kljunega pomena za izboljanje kakovosti izobraevanja za vse uence.

Inkluzivno izobraevanje kot pristop k izboljanju uspeha vseh uencev

Wilkinson in Pickett opozarjata, da sta veja enakopravnost ter dobrobit vseh prebivalcev kljunega pomena za nacionalne standarde uspeha (2010, str. 29). Poudarjata naslednje:

e drava eli dosei vije povprene ravni izobraevalnega uspeha pri olskih otrocih, se mora spopasti z neenakopravnostjo, ki iz ozadja ustvarja vejo socialno razslojenost pri izobraevalnem uspehu (ibid. str. 30).

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD, 2011) v svojem nasprotovanju zamisli, po kateri naj bi vkljuevanje vseh uencev lahko kodilo dobremu uspehu, dokazuje, da izboljave pri uencih z najnijim uspehom ne gredo nujno na raun uencev z boljim uspehom. Ugotovitve iz poroila Unesca Lonice pri uenju (Willms, 2006) dokazujejo tudi, da sta dober olski uspeh in enakost povezana in da so drave z najvijimi stopnjami uspenosti pogosto tiste, ki uspeno poveujejo uspeh vseh uencev (Evropska agencija, 2012d).

V skladu s poroilom Agencije RA4AL

so Farrell in sod. (2007) odkrili majhno bazo raziskav, ki ugotavlja, da usmerjanje uencev s posebnimi izobraevalnimi potrebami v redne ole nima vejih negativnih posledic za sploen uni uspeh, vedenje in odnose otrok. Pri sistematinem pregledu literature v okviru Dokazov za pobude v politiki in praksi (EPPI) (Kalambouka et al., 2005) je bilo ugotovljeno tudi, da uenci, ki nimajo posebnih izobraevalnih potreb, na splono ne utijo nobenih negativnih uinkov zaradi vkljuevanja uencev s posebnimi potrebami v redne ole (Evropska agencija, 2012d, str. 8).

Ve tudij opisuje, kako inkluzija koristi uencem, ki nimajo motenj pri uenju. To so:

veje upotevanje in sprejemanje posameznih razlik in raznolikosti, spotovanje do vseh ljudi, priprava na odraslo ivljenje v inkluzivni drubi in prilonost za obvladovanje dejavnosti z vajo in pouevanjem drugih. Takni uinki so dokumentirani tudi v novejih raziskavah, na primer Bennett in Gallagher (2012) (Evropska agencija, 2012d, str. 8).

Pozitiven vpliv inkluzivnega usmerjanja uencev z motnjami pri uenju so zaznale tudi raziskave, kot sta MacArthur et al. (2005) in de Graaf et al. (2011). To vkljuuje izboljane socialne odnose in mree, vzornike med vrstniki, bolji uspeh, vija priakovanja, veje sodelovanje med olskim osebjem in boljo integracijo druin v skupnost (Evropska agencija, 2012d, str. 8).


Dodatne koristi so lahko dostop do vejega tevila monosti unega narta ter priznanje in potrditev uspeha.

Premisliti je treba o tem, da se izbolja organizacija prostorov za uenje in uencem zagotovi ve prilonosti za odkrivanje nadarjenosti na tevilnih drugih podrojih zunaj olskega uenja (ibid., str. 25).

Raziskava Chapman et al. (2011) je bila posebej osredotoena na: vodenje, ki spodbuja uspeh pri uencih s posebnimi izobraevalnimi potrebami/uencih invalidih; navaja, da lahko prisotnost raznolike populacije uencev v ustreznih organizacijskih pogojih spodbudi ureditve na podlagi sodelovanja in inovativne naine pouevanja teko dosegljivih skupin (Evropska agencija, 2012d, str. 21).

Kar je dobro za uence s posebnimi izobraevalnimi potrebami, je dobro za vse uence

Ta izjava, ki je navedena v publikaciji Agencije z naslovom Inkluzivno izobraevanje in praksa v razredih (Evropska agencija, 2003, str. 33), se je pri delu Agencije vekrat ponovila.

Na primer, ista tudija poudarja, da:

je mentorstvo uencev ali sodelovalno uenje uinkovito tako na kognitivni kot ustveni (socialno-emotivni) ravni uenja in razvoja uencev. Uenci, ki drug drugemu pomagajo, zlasti v sistemu pronega in dobro premiljenega razvranja uencev v skupine, imajo korist od skupnega uenja (ibid., str. 23).

Agencija v svojem delu na podroju inkluzivne prakse v srednjih olah iz leta 2005 poudarja, da:

vsi dijaki vkljuno z dijaki s posebnimi izobraevalnimi potrebami kaejo izboljanje pri uenju s sistematinim spremljanjem, ocenjevanjem, nartovanjem in presojo njihovega dela (Evropska agencija, 2005, str. 8)

in da:

sodelovalno uenje koristi vsem dijakom: tisti dijak, ki pojasnjuje snov drugim dijakom, si bolje in dlje asa zapomni informacije; prav tako se s potrebami dijaka, ki se ui, bolje spopade njegov vrstnik, katerega raven razumevanja je nekoliko vija od ravni dijaka, ki se ui (ibid., str. 1819).

V poroilu RA4AL je navedeno naslednje:

sistem, ki omogoa uencem napredovanje v smeri proti skupnim ciljem, vendar po razlinih poteh, tj. z uporabo razlinih nainov uenja in ocenjevanja, bi


moral biti bolj inkluziven in prispevati k vijemu uspehu vseh uencev (Evropska agencija, 2012d, str. 25).

Delo Agencije v poroilu Ocenjevanju v inkluzivnem okolju opozarja tudi na potrebo po vkljuevanju vseh uencev in starev/druin v procese uenja in ocenjevanja (Watkins, 2007).

V istem poroilu je poudarjeno, da je treba temeljito premisliti o procesu diferenciacije. eprav je ta lahko povezan tudi z individualizacijo in personalizacijo in je lahko razumljen kot nain za izpolnjevanje bolj specifinih potreb posameznika ali skupine, je pogosto osredotoen na uitelja in ga ne usmerja uenec. Personalizacija se mora zaeti pri potrebah in interesih vseh uencev. V novejem projektu Agencije o i-dostopu je bilo ugotovljeno, da se pogosto pokae, da podporne tehnologije ali omogoitvene tehnologije pogosto koristijo tevilnim razlinim uporabnikom. Dostopnost je koristna za uporabnike z motnjami pri uenju in/ali uporabnike s posebnimi izobraevalnimi potrebami, pogosto pa je lahko koristna za vse uporabnike (Evropska agencija, 2012e, str. 22). Mnenja mladih ljudi z motnjami pri uenju in tistih, ki motenj pri uenju nimajo, so izraena v publikaciji z naslovom Pogledi mladih na inkluzivno izobraevanje, kjer jasno povzemajo koristi inkluzivnega izobraevanja za vse uence. Kot pravi eden izmed mladih uencev: Inkluzivno izobraevanje je namenjeno vsemotrokom. Navadne ole morajo biti v bliini njihovih domov. Tako se ima monost sreati z ljudmi iz svoje okolice (Evropska agencija, 2012a, str. 11). Drugi so dodali: Dijaki s posebnimi potrebami in drugi dijaki se lahko uijo drug od drugih in izmenjujejo svoje znanje, To je dobro za nas in za njih. Pomembno je, da prepoznamo, kako to koristi vsemv razredu in Inkluzivno izobraevanjepomagaotrokom iz rednih ol, da postanejo strpneji, da so bolj odprtega duha (ibid., str. 22).

Spremljanje napredka

Ker inkluzivno izobraevanje obsega ire podroje in upoteva kakovostno izobraevanje za vse uence, je treba poiskati nove naine za spremljanje napredka. V delu Agencije o kazalnikih in poroilu Vzporejanje izvajanja politike inkluzivnega izobraevanja (MIPIE) (2011a) je navedeno, da bi pri zbiranju podatkov na olski ravni bilo treba upotevati dejavnike, ki vplivajo na kakovost olskih strategij za sprejem, kot so: nediskriminatorna pravila in naela za sprejem, naela in strategije za podporo uencem pri razkrivanju njihovih potreb, obstoj jasnega politinega stalia proti nadlegovanju, izvajanje obstojeih kodeksov ravnanja na podroju inkluzivnega izobraevanja; usposabljanje osebja o vpraanjih v zvezi s sprejemom in o oblikovanju prijaznega olskega ozraja; spotljivo in sodelovalno delo z uenci in druinami; strategije za pomo uencem in druinam pri aktivnem sodelovanju v


olski skupnosti in razredu ter razpololjivost strategije informiranja in svetovanja ter njihov vpliv na uence.

Cilj ire razprave o inkluziji je torej zagotoviti visokokakovostno izobraevanje in koristi za vse uence. Dobra uspenost ol in enakost sta lahko tesno povezani.

Izobraevalni sistem je kompleksen in razdrobljen, trenutno pa je tudi premalo doslednega premisleka o inkluzivnem izobraevanju. Na splono je premalo podpore za ravnatelje in vodje, ki si v osamljenih primerih lahko prizadevajo za spremembe. Raznolikost v sistemu se poveuje, vendar tradicija preteklosti onemogoa ukrepanje. Zmogljivosti ole je treba razvijati skozi zavedanje konteksta, z usklajenostjo (zakonodaje in politike/prakse), konceptualno jasnostjo ter neprekinjeno podporo za vse zainteresirane strani, ki spodbuja ole k dajanju pobud, namesto da se samo odzivajo. S spoznavanjem vseh uencev in zgodnjo obravnavo se bo razvila kakovostna podpora za vse uence, ki je predvidena kot del rednega izobraevanja.


VISOKO USPOSOBLJENI STROKOVNJAKI

Uvod

Pojem Visoko usposobljeni strokovnjaki se nanaa na zaetno usposabljanje in usposabljanje na delu, profil, vrednote in usposobljenosti uiteljev, uinkovite pristope pri zaposlovanju, odnose ter mreenje in usklajevanje vseh strokovnjakov.

Mladi, ki so se udeleili sreanja v Evropskem parlamentu, ki ga je leta 2011 organizirala Agencija, so poudarili naslednje:

izhodie za inkluzivno izobraevanje je ozaveenost in izobrazba uitelja Uitelji se morajo zavedati, kaj kdo potrebuje, in nuditi prilonosti za uspeno doseganje ciljev. Vsi smo za nekaj nadarjeni skupaj pa oblikujemo boljo delovno skupnost (Evropska agencija, 2012a, str. 12).

Zaetno usposabljanje in usposabljanje na delu

Ustrezno zaetno usposabljanje uiteljev in drugih strokovnjakov ter njihovo usposabljanje na delu veljata za kljuen dejavnik za uspene inkluzivne prakse. Poroilo Agencije Kljuna naela za spodbujanje kakovosti v inkluzivnem izobraevanju: priporoila praksi poudarja:

Vsi uitelji morajo razviti veine za zadovoljevanje razlinih potreb vseh uencev. V asu zaetnega in nadaljevalnega izobraevanja je uitelje potrebno opremiti z veinami, znanjem in razumevanjem, kar jim bo vlilo zaupanje za uinkovito obvladovanje razlinih uenevih potreb (Evropska agencija, 2011c, str. 15).

Poroilo Agencije Izobraevanje uiteljev za inkluzijo v Evropi Izzivi in prilonosti govori o strukturi zaetnega izobraevanja uiteljev. Poudarja naslednje:

ena od kljunih prednostnih nalog v izobraevanju uiteljev je pregled sestave, da se izbolja izobraevanje uiteljev za inkluzijo ter da se izobraevanje rednih uiteljev in posebnih uiteljev zdrui. Vedno bolj se priznava spremenjena vloga uiteljev in poudarja potreba po vejih spremembah v nainu, kako uitelje pripraviti na njihove poklicne vloge in odgovornost (Evropska agencija, 2011b, str. 18).

Poleg tega so:

pri zagotavljanju visokokakovostne uiteljske delovne sile izobraevalci uiteljev kljuni akterji; vendar v mnogih evropskih dravah nimajo eksplicitne politike glede njihovih kompetenc, niti o tem, kako jih izbrati ali usposobiti (ibid., str. 63).


Profil inkluzivnih uiteljev in drugih strokovnjakov V okviru projekta Agencije Izobraevanje uiteljev za inkluzijo je bil oblikovan Profil inkluzivnih uiteljev (Evropska agencija, 2012b) kot vodilo za pripravo in izvajanje programov zaetnega izobraevanja uiteljev z a vse uitelje. Ta opredeljuje okvir temeljnih vrednot in podroij kompetenc, ki so povezane s k aterim koli programom inkluzivnega izobraevanja uiteljev za pripravo vseh uiteljev na delo v inkluzivnem izobraevanju in ob upotevanju vseh oblik raznolikosti.

Okvir temeljnih vrednot in podroij kompetenc vkljuuje:

spotovanje raznolikosti uencev razlike med uenci se prepoznajo kot vir in sredstvo izobraevanja. Podroja kompetenc znotraj te temeljne vrednote so povezana s: koncepti inkluzivnega izobraevanja; uiteljevim pogledom na razlike med uenci;

pomo vsem uencev uitelji imajo visoka priakovanja glede uspeha uencev. Podroja kompetenc znotraj te temeljne vrednote so povezana s: spodbujanjem akademskega, praktinega, socialnega in ustvenega uenja vseh uencev; uinkoviti uni pristopi v heterogenih razredih;

delo z drugimi sodelovanje in skupinsko delo predstavljata kljuen pristop za vse uitelje. Podroja kompetenc znotraj te temeljne vrednote so povezana z: delom s stari in druinami; delom s tevilnimi drugimi strokovnjaki s podroja izobraevanja; osebni strokovni razvoj pouevanje je una dejavnost in uitelji so odgovorni za svoje vseivljenjsko uenje. Podroja kompetenc znotraj te temeljne vrednote so povezana z: uitelji kot razmiljujoimi praktiki; zaetnim izobraevanjem uiteljev, ki je osnova za nenehno strokovno uenje in razvoj (ibid., str. 7).

Pristopi k zaposlovanju Uinkoviti pristopi k zaposlovanju in vijim stopnjam ohranitve uiteljev in drugih strokovnjakov so v tevilnih projektih Agencije oznaeni kot kljuni dejavniki. V poroilu Agencije Izobraevanje uiteljev za inkluzijo v Evropi izzivi in prilonosti je poudarjeno naslednje: Uinkovite pristope k izboljanemu zaposlovanju kandidatov za uitelje in poveanju stopenj ohranjanja le-teh na olah moramo razviti skupaj z naini, kako poveati tevilo uiteljev iz razlinih okolij, vkljuno s tistimi z invalidnostmi (Evropska agencija, 2011b, str. 71).

V projektnem poroilu je poudarjeno: Manje tevilo drav izvaja preizkuse, da bi uredile vstop v uiteljski poklic, vendar nedavna raziskava Menter in sod. (2010) poudarja, da dokazi kaejo, da


obstaja ve razsenosti uinkovitega pouevanja, ki jih s preizkusi unih sposobnosti ni mogoe zanesljivo napovedati. Ta zakljuek nedvomno podpirajo pregled projektne literature in nacionalna poroila, saj poleg znanja in vein na podroju razvoja inkluzivne prakse poudarjajo pomenodnosov, vrednot in preprianj. Slednje je skupaj z znaaji, ki usmerjajo razvoj potrebnih kompetenc, teko preveriti tudi pri samih razgovorih, zato je treba dodatno raziskati metode izbora kandidatov za uitelje (Evropska agencija, 2011b, str. 1920).

Pozitivni odnosi

Pozitivna stalia uiteljev in drugih strokovnjakov so v veini projektov Agencije poudarjena kot kljuni element inkluzivnega izobraevanja. V poroilu Agencije Inkluzivno izobraevanje in praksa v razredih je navedeno:

Inkluzija je seveda predvsem odvisna od odnosov uiteljev do uencev s posebnimi potrebami, od njihovega razumevanja razlik v razredih in pripravljenosti, da se uinkovito sooijo s temi razlikami. Na splono je odnos uiteljev predstavljen kot odloilen dejavnik za ustvarjanje bolj inkluzivnih ol (Evropska agencija, 2003, str. 12).

Podobno tudi poroilo Agencije z naslovom Kljuna naela za spodbujanje kakovosti v inkluzivnem izobraevanju priporoila praksi poudarja pomen pozitivnih odnosov. Poudarja naslednje:

Vsi uitelji bi morali imeti pozitiven odnos do vseh uencev in biti pripravljeni sodelovati s kolegi. Vsi uitelji bi morali razumeti raznolikost kot mo in spodbudo za njihovo nadaljnje uenje (Evropska agencija, 2011c, str. 14).

Publikacija Agencije Ocenjevanje v inkluzivnih okoljih: kljune vsebine za politike in prakso navaja: Odnos razrednega uitelja iz redne ole do inkluzije, ocenjevanja in s tem inkluzivnega ocenjevanja je kljunega pomena. Pozitivni odnosi se lahko spodbujajo s ponudbo ustreznega usposabljanja, podporo, viri in praktinimi izkunjami uspene inkluzije. Uitelji morajo pridobiti takne izkunje, ki bi jim pomagale razvijati potrebne pozitivne odnose (Watkins, 2007, str. 51).

Mreenje in usklajevanje

Vsa poroila Agencije s e sklicujejo na uinkovito vlogo sodelovanja in usklajevanja strokovnjakov ter mreenje z interdisciplinarnimi slubami v skupnosti. Eden pomemben primer je poroilo Agencije Izobraevanje uitelja za inkluzijo: profil inkluzivnih uiteljev (TE4I), ki poudarja naslednje: Izvajanje inkluzivnega izobraevanja je treba razumeti kot kolektivno nalogo, pri kateri imajo razline zainteresirane strani svoje naloge in odgovornosti, ki jih


morajo izpolniti. Podpora, ki jo razredni uitelji potrebujejo, da bi izpolnili svoje naloge, vkljuuje dostop do struktur, ki omogoajo lajo komunikacijo in skupinsko delo z razlinimi strokovnjaki (vkljuno z zaposlenimi v visokoolskih ustanovah), ter stalne prilonosti za poklicni razvoj (Evropska agencija, 2012b, str. 23).

V publikaciji Inkluzivno izobraevanje in praksa v srednjeolskem izobraevanju so vpraanja sodelovalnega pouevanja in skupnega reevanja problemov poudarjena kot kljuni dejavniki za uinkovito inkluzivno prakso. Projekt navaja: Uitelji potrebujejo podporo tevilnih kolegov v sami oli ter strokovnjakov zunaj ole, hkrati pa morajo biti sposobni z njimi sodelovati (Evropska agencija, 2005, str. 6).

Sklep: Inkluzivno izobraevanje vkljuuje sistemsko spremembo, ki zahteva preoblikovanje na nain, pri katerem se izobraujejo uitelji in drugi pedagoki delavci, vendar ne samo v smislu samih kompetenc, temve tudi etinih vrednot.

Glavne vidike, povezane z visoko usposobljenimi strokovnjaki, je mogoe povezati s tevilnimi kazalniki na podroju zakonodaje o inkluzivnem izobraevanju, ki je bilo razvito in predstavljeno v projektu Agencije z naslovom Razvoj niza kazalnikov za inkluzivno izobraevanje v Evropi:

programi osnovnega usposabljanja uiteljev in usposabljanja na delu vkljuujejo posebno izobraevanje ali vpraanja,povezana z inkluzijo. Uitelji in drugo osebje dobijo podporo za razvoj lastnega znanja, vein in odnosov v zvezi z inkluzijo, da bi bili pripravljeni na izpolnjevanje potreb vseh uencev/dijakov pri rednem pouevanju.

Na voljo so teaji in prilonosti za poklicni razvoj, da se utrdijo pedagoka znanja uiteljev. Uitelji nartujejo, pouujejo in pregledujejo v partnerstvu.

Namenska sredstva so na voljo za ustrezen poklicni razvoj, povezan z izpolnjevanjem posebnih potreb v inkluzivnem izobraevanju (Kyriazopoulou in Weber, 2009, str. 28).


SISTEMI PODPORE IN MEHANIZMI FINANCIRANJA

Uvod

Evropska agencija je novembra 2011 organizirala sreanje v Evropskem parlamentu v Bruslju. Sreanja se je udeleilo oseminosemdeset mladih s posebnimi izobraevalnimi potrebami ali brez njih oziroma invalidov iz srednjega in poklicnega izobraevanja, da bi razpravljali o tem, kaj jim pomeni inkluzivno izobraevanje. Nekateri rezultati so neposredno povezani z vpraanji ponudbe in financiranja: Inkluzivno izobraevanje zahteva dodatne vire, kot sta as in denar, a kljub temu mora vsak uenec dobiti izobrazbo, ki si jo eli (Evropska agencija, 2012a, str. 13).

Pomemben je fizini dostop zgradb (dvigala, avtomatska vrata, dostopna stikala itd.) Pri preizkusih znanja je potreben dodaten as Potrebni so sistemi notranje podpore za pomo dijakom invalidom (ibid., str. 27).

Dobrodola je tudi podpora drugih ljudi, ki niso del olskega osebja in ki lahko delujejo kot posredniki za dijake s posebnimi potrebami. Bilo je nekaj uiteljev, ki niso hoteli sodelovati pri inkluzivnem izobraevanju, ki bi koristilo tako meni kot drugim; uitelji bi morali v svojih razredih sprejeti vse (ibid., str. 20).

Varevalni ukrepi vlade e vplivajo na doloen del podpore ljudje, kot so posredniki, ostajajo brez dela. Denar gre v ole, vendar je popolnoma neuporaben, saj to pomeni, da bi normalni uitelji morali nuditi podporo, v resnici pa nimajo pojma (ibid., str. 27). Pogoste so trditve, da je inkluzivno izobraevanje drago, a ko poskuamo varevati, na koncu vseeno plaamo ve za reevanje problemov. Inkluzivno izobraevanje je treba speljati na najbolji nain, tudi e drava nima veliko sredstev. Inkluzivno izobraevanje je naloba, v ljudi pa moramo vlagati; ljudje so edini vir (ibid., str. 24).

Sistemi podpore in mehanizmi financiranja

Sistemi podpore in mehanizmi financiranja obsegajo vse ravni uenja in se zato dotikajo razlinih vpraanj. Poleg tega bi omejitev tega vpraanja na podroje izobraevanja bilo nezadostno: Otroci in mladostniki ne bodo uspeni v uenju, v kolikor niso zadovoljene njihove temeljne zdravstvene, socialne in ustvene potrebe. To lahko vkljuuje tudi pomo druinam in skupnostim, za kar so potrebne zdravstvene in socialne slube, ki morajo delovati z roko v roki ter tako zagotoviti celosten pristop (Evropska agencija, 2011c, str. 1718).

Obstaja splona ozaveenost, da je oblikovanje politike na podlagi dokazov kljunega pomena za dolgoroni razvoj sistemov inkluzivnega izobraevanja.


Agencija je to pri svojem delu prepoznala e leta 1999 v poroilu Financiranje izobraevanja na podroju posebnih potreb, v katerem je bila navedena naslednja trditev:

postopki presoje in spremljanja v dravah bi se lahko izboljali tudi v okviru posebnega izobraevanja. Predvsem je pomembno, da se zagotovi in spodbuja uinkovita in uspena poraba javnih sredstev. Drugi, zdi se, da je treba osebam, vkljuenim v izobraevalne sisteme (uencem s posebnimi potrebami in njihovim starem) jasno pokazati, da je izobraevanje v okolju rednega izobraevanja (vkljuno z dodatnimi sredstvi in podporo) ustrezne visoke kakovosti (Evropska agencija, 1999, str. 158).

Razlini drugi projekti Agencije obravnavajo financiranje in ponudbo. Zato naslednje izjave in rezultati pojasnjujejo ti dve vpraanji z razlinih vidikov, ki izhajajo iz razlinih projektov Agencije.

Zgodnja obravnava v otrotvu:

V Evropi je prisotna skupna tenja, da so storitve zgodnje obravnave im blije otroku in druini, (Evropska agencija, 2010, str. 17), npr. v obini.

Storitve in izvajanje zgodnje obravnave morajo biti na voljo vsem druinam in majhnim otrokom, ki potrebujejo pomo, ne glede na njihovo razlino socialno-ekonomsko ozadje To pomeni, da bi morala javna sredstva kriti vse stroke, povezane s storitvami zgodnje obravnave, ki jih izvajajo javne slube, nevladne organizacije, neprofitne organizacije itd., in ki izpolnjujejo zahtevane nacionalne standarde kakovosti (ibid., str. 2122).

Javna sredstva za storitve zgodnje obravnave v otrotvu in njihovo izvajanje zagotavlja obiajno osrednja vlada in/ali pa so financirana iz zveznih/regionalnih skladov in/ali lokalnih skladov. V veini primerov je financiranje ZO kombinacija zgoraj omenjenih treh administrativnih ravni, zdravstveno zavarovalnih shem in sredstev, ki so jih pridobile neprofitne organizacije (ibid., str. 22).

Priporoila za izboljanje usklajevanja storitev in izvajanja zgodnje obravnave v otrotvu so med drugim naslednja:

zgodnja obravnava v otrotvu je pogosto podroje dela, ki ga pokriva ve slub in je v vsakem primeru interdisciplinarno delo. Nartovalci politik morajo to upotevati, tako da zagotovijo, da politiko in vodenje razvijajo skupaj ministrstvo za zdravje, za izobraevanje in za socialne zadeve ter da so vsa objavljena navodila regionalnih in lokalnih slub opremljena z logotipi ve oddelkov. Zgolj na taken nain bo integrirano delo prodrlo na regionalno in lokalno raven (ibid., str. 40).


Inkluzivno izobraevanje in praksa v razredih Obstoj razlinih modelov obravnavanja razlik v razredih ni odvisen samo od uitelja kot dejavnika, temve tudi od tega, kako ole organizirajo ponudbo izobraevanja, ter od drugih zunanjih dejavnikov.

Ta izjava je bila vkljuena v poroilo Agencije z naslovom Inkluzivno izobraevanje in praksa v razredih (Evropska agencija, 2003, str. 8).

Jasno je, da skrb za otroke s posebnimi izobraevalnimi potrebami ni samo vpraanje potrebnih sredstev na ravni razreda. Spoznati je treba, da organizacijska struktura na ravni ole prav tako doloa koliino in vrsto sredstev, ki jih uitelji lahko uporabljajopri pouevanju otrok sposebnimi potrebami (ibid., str. 14).

Uporabo sredstev znotraj ol je treba prono organizirati ole bi morale imeti veliko svobode pri uporabi finannih sredstev v skladu z njihovimi eljami in pogledi. V veliki meri bi se bilo treba izogniti birokraciji, uenci, ki nimajo posebnih potreb oziroma tisti z manjimi potrebami, pa bi prav tako v razredih ali olah morali imeti koristi od sredstev, ki jih potrebujejo ali elijo uitelji (ibid., str. 16).

Dogovori glede financiranja in spodbude, ki so del teh dogovorov, igrajo odloilno vlogo (ibid., str. 17).

Za najuspenejo monost financiranja velja tako imenovan model pretoka na regionalni (obinski) ravni. V taknem modelu se sredstva za posebne potrebe prenaajo s centralne ravni na regionalne ustanove (obine, okroja, olski grozdi). Na regionalni ravni se sprejemajo odloitve o tem, kako se denar porablja in katerim uencem je treba zagotoviti posebne storitve Zato je verjetno, da bo decentraliziran model strokovno uinkoviteji in da bo dopual manj monosti za neelene oblike stratekega vedenja. Kljub temu je oitno, da mora zadevna centralna vlada jasno opredeliti, kateri cilji se morajo dosei (ibid., str. 18).

Poklicno izobraevanje in usposabljanje Izvajanje programov poklicnega izobraevanja in usposabljanja sledi dolgoronemu nartovanju v sektorju izobraevanja in sodelovanju s socialnimi partnerji.

Obstaja usmerjenost v vzpostavljanje tesnejih povezav da bi se razvili uni narti poklicnih programov in da bi se izobraevalni pristopi in vsebina povezali z znanji, ki so potrebna za delovno ivljenje organiziranje in izvajanje ocenjevanj kompetenc, sodelovanje pri doloanju vsebine novih kvalifikacij, standardov in unih nartov ter povezovanje programov poklicnega


izobraevanja in usposabljanja s potrebami gospodarstva (Evropska agencija, 2014, str. 23).

Na individualni ravni uenci s posebnimi izobraevalnimi potrebami prejemajo posebno izobraevalno pomo (npr. podporna tehnologija, tolmai znakovnega jezika, posebej pripravljena una gradiva, prepisovalci ali druge oblike praktine pomoi) (ibid., str. 15).

Regionalne ravni (tj. okraji, komune, obine, zvezne deele) so kljunega pomena za zagotavljanje najboljega ujemanja med izobraevalnimi cilji in potrebami trga dela. Regionalni svetovalni odbori imajo dejavno vlogo pri dopolnjevanju strukture izobraevalnih programov, ki so v njihovi regionalni pristojnosti, ter pri sodelovanju s socialnimi partnerji. So tudi pomemben akter pri zagotavljanju pronosti na poteh uencev.

Ustanove za poklicno izobraevanje in usposabljanje vodijo razline agencije v evropskih dravah, kot so lokalni organi, nevladne organizacije, zasebni sektor itd. V evropskih dravah, ki so vkljuene v analizo, so za financiranje predvsem odgovorni dravni in vladni subjekti na regionalni ali obinski ravni. Poleg tega se merila za financiranje v veini drav razlikujejo glede na tip lastnitva (javno/zasebno) v dravi. Drugi ukrepi za spodbujanje zaposlovanja med uenci s posebnimi izobraevalnimi potrebami so plailo strokov storitev podpornega izobraevanja, izjema pri plailu pokojninskega in invalidskega izobraevanja, nagrada za preseganje kvote, finanne pomoi za zaposlene invalide, ki postanejo podjetniki, znianje plaila prispevkov za socialno varnost, znianje davka za zaposlovanje mladih uencev s posebnimi izobraevalnimi potrebami ali letne nagrade za dobro prakso. Obstajajo tudi programi, ki omogoajo uencem vstop v delovno silo in soasno ohranitev doloenega odstotka svojih dajatev za socialno varnost (npr. invalidski dodatek), ki ni obdaven niti se ne upoteva pri socialnem zavarovanju.Zaposleni bi lahko za doloen as ohranili tudi sekundarne ugodnosti (npr. nadomestilo za gorivo, zdravstveno izkaznico).

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) Dostopne IKT lahko pri tevilnih uencih s posebnimi izobraevalnimi potrebami olajajo enakovredno udelebo v izobraevalnih dejavnostih. Dijaki s posebnimi izobraevalnimi potrebami so poudarili pomen IKTna sreanju v Evropskem parlamentu leta 2011:

V nai dravi imamo organizacijo, ki zagotavlja posebna gradiva in informacijsko tehnologijo. ola si lahko od nje sposodi pripomoke, dijaki pa jih lahko odnesejo tudi domov. Ko jih ne potrebujejo ve, jih lahko uporabijodrugi dijaki v isti oli ali v drugih olah. Zelo pomembno je, da imamo za podporo na voljo tehnoloke pripomoke (Evropska agencija, 2012a, str. 14).


Vendar: Dejstvo, da so tenjo po enakosti v izobraevanju ob podpori dostopnih IKT zasenile negativne gospodarske okoliine, pa jasno kae na to, da morajo najpomembneje evropske in mednarodne politike e naprej ohranjati stabilno vodilno vlogo na tem podroju (Evropska agencija, 2013, str. 24).

V tem okviru bi naroanje lahko obveljalo kot mehanizem financiranja, e bi dostopnost postala neloljiv predpogoj. Dostopnost bi morala biti vodilno naelo pri naroanju vsega blaga in storitev.

Za dostop do ustreznih IKT v razlinih okvirih vseivljenjskega uenja tudi na domu so pogosto potrebni prispevki strokovnjakov z razlinih podroij To vkljuuje usklajevanje med posamezniki, storitvami in pogosto tudi politikami v razlinih sektorjih dela. Vkljuuje pa tudi prone pristope k financiranju IKT z monostjo, da se na lokalni ravni sprejemajo odloitve o porabi, povezani z lokalno prepoznanimi potrebami (Unescov intitut za informacijske tehnologije v izobraevanje ter Evropska agencija, 2011, str. 88).

Sklep:

Upotevati je treba tiri zahteve v zvezi s sistemi financiranja, da bi se zagotovilo, da ti sistemi v celoti podpirajo cilje politike izobraevanja.

Politika financiranja v celoti podpira inkluzivno izobraevanje. To vkljuuje razvoj davnih politik, ki namesto ovir ustvarjajo spodbude za izvajanje usmerjanja in storitev na podroju inkluzivnega izobraevanja. Kljub tevilnim drugim oblikam podlag za financiranje uencev s posebnimi izobraevalnimi potrebami se financiranje po prebivalcu kae kot najbolj obetajoe za izpolnitev navedene zahteve. Politika financiranja v celoti temelji na izobraevalnih potrebah. Posamezni zneski po prebivalcu se lahko doloijo na podlagi analize strokov, ki prikazujejo sorazmerne stroke oskrbe dijakov z doloenimi posebnimi motnjami.

Politika financiranja v celoti podpira prono, uinkovito in uspeno odzivanje na potrebe. Namesto financiranja ali zagotavljanja posebnih sredstev, npr. vnaprej doloenih vrst osebja, opreme ali prostorov, se s financiranjem po prebivalcu zagotavljajo denarna sredstva, kar spodbuja pronost pri lokalni uporabi.

Politika financiranja v celoti spodbuja podporo sorodnih slub in potrebno medsektorsko sodelovanje.

Na splono bi morale spodbujevalne strukture zagotoviti, da bo na voljo ve denarja, e se otroka usmeri v inkluzivno okolje; potreben je tudi veji poudarek na rezultatih (ne samo unih).


ZANESLJIVI PODATKI

Uvod

Konvencija Zdruenih narodov o pravicah invalidov (UNCRPD), Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 20102020 in strateki cilj programa Izobraevanje in usposabljanje 2020 v zvezi z enakostjo v izobraevanju so kljuni spodbujevalci inkluzivnega izobraevanja v dravah. UNCRPD poziva drave podpisnice, da:

se [zaveejo], da bodo zbirale ustrezne podatke, vkljuno s statistinimi in raziskovalnimi, ki jim bodo omogoili oblikovanje in uresnievanje usmeritev za izvajanje te konvencije (Zdrueni narodi, 2006, len 31)

in da

v skladu s svojimi pravnimi in upravnimi sistemi v dravi vzdrujejo, krepijo, doloijo ali vzpostavijo okvir, po potrebi tudi eno ali ve neodvisnih teles za spodbujanje, varovanje in spremljanje izvajanja te konvencije (ibid., len 33).

Obstaja splona ozaveenost, da je oblikovanje politike na podlagi dokazov kljunega pomena za dolgoroni razvoj sistemov inkluzivnega izobraevanja. Oblikovalci politik, strokovnjaki s p odroja zbiranja podatkov in raziskovalci se zavedajo potrebe po zbiranju podatkov na nacionalni ravni, ki ne izpolnjuje samo zahtev iz smernic nacionalne politike, temve tudi znotraj skupnega pristopa prispeva k spodbujanju sinergije prizadevanj na nacionalni in mednarodni ravni. Pri delu Agencije se je pokazalo, da obstajajo zahteve za razpololjivost raznovrstnih informacij za oblikovalce politike in da morajo razline organizacije na nacionalni in evropski ravni sprejemati razline dopolnilne pristope pri zbiranju podatkov. A eprav je potreba po taknih podatkih jasna, to e zdale ne dri za najbolje metode in postopke zbiranja in analiziranja teh podatkov.

Na podlagi dela Agencije zlasti projektov z naslovom Razvoj niza kazalnikov za inkluzivno izobraevanje v Evropi (Kyriazopoulou in Weber, 2009) in Vzporejanje izvajanja politike inkluzivnega izobraevanja (MIPIE) (Evropska agencija, 2011a) se pri preuevanju potrebe po dokazih o inkluzivnem izobraevanju na evropski ravni pojavi pet kljunih zahtev politike, povezanih z zbiranjem podatkov:

potreba po umestitvi zbiranja podatkov na nacionalni ravni v mednarodne in evropske sporazume;

potreba po razumevanju vpliva razlik v izobraevalnih sistemih drav;

potreba po analizi uinkovitosti inkluzivnega izobraevanja;

potreba po dokazih v zvezi z vpraanji zagotavljanja kakovosti, ki se morajo zagotoviti z zbiranjem podatkov; in


potreba po dolgoronem sledenju napredka uencev. Oblikovalci politike potrebujejo kvalitativne in kvantitativne podatke, prek katerih se bodo seznanili s kakovostjo izobraevanja uencev s posebnimi izobraevalnimi potrebami. Ta glavna sporoila temeljijo na osrednjem priporoilu iz dela Svetovno poroilo o invalidnosti (Svetovna zdravstvena organizacija/Svetovna banka, 2011): potreba, v skladu s katero morajo drave razvijati obstojee sisteme zbiranja podatkov za kvantitativne podatke, obenem pa tudi izvajati natanne in posebne kvalitativne raziskave strokovne uinkovitosti in drugih vpraanj, povezanih z zagotavljanjem kakovosti.

Na podlagi projekta MIPIE se porajajo zahteve za razvoj skupnega okvira za zbiranje podatkov, ki bi temeljil na obstojeih nacionalnih postopkih zbiranja podatkov ter mednarodnih sporazumih in postopkih zbiranja podatkov Opredeliti je mogoe tri razsenosti, ki podpirajo skupen okvir:

- prehod na sistemsko utemeljen pristop k zbiranju podatkov, ki temelji na skupnih vidikih in opredelitvah;

- zbiranje dokazov, ki vodi k kvantitativnim in kvalitativnim merilom uspenosti;

- uporaba okvira na ve ravneh za analizo politik na nacionalni in mednarodni ravni (Evropska agencija, 2011a, str. 11).

Tak pristop se zahteva, kadar je treba zagotoviti podporo dravam pri pripravi zbirke podatkov za spremljanje pravic uencev in uinkovitosti sistemov inkluzivnega izobraevanja (ibid.).

Spremljanje pravic uencev

V celovitem okviru za spremljanje vpraanj, povezanih s pravicami, je treba opredeliti kvantitativne in kvalitativne kazalnike ob upotevanju tevilnih dejavnikov:

(i) Udeleba v izobraevanju in usposabljanju

V poroilu Agencije z naslovom Zgodnja obravnava v otrotvu je navedeno:

Oblikovalci politike bi morali imeti na voljo uinkovite mehanizme za oceno povpraevanja po storitvah zgodnje obravnave v otrotvu, pa tudi uinkovite mehanizme, s katerimi bi bilo mogoe preveriti, ali zagotavljanje storitev izpolnjuje povpraevanje: ele takrat bi lahko nartovali izboljanje storitev. Razviti je treba sistematien nain zbiranja in spremljanja zanesljivih podatkov na nacionalni ravni (Evropska agencija, 2010, str. 3940).

V poroilu z naslovom Sodelovanje v inkluzivnem izobraevanju je navedeno:


eprav nacionalne in lokalne uprave e zbirajo obsene podatke o izobraevanju, se o sami udelebi ve bolj malo Veina podatkov, ki se zbirajo za namene spremljanja, so trenutno samo statistini podatki o vpisu v ole in zakljuku olanja Le malo drav ima sistematine metode zbiranja, analiziranja in tolmaenja kvalitativnih podatkov o udelebi na ravni posameznika, razreda in ole, eprav se v pregledih, ki jih opravijo same ole, in v poroilih o inpekcijskih pregledih pogosto obravnavajo tudi vpraanja udelebe in inkluzije (Evropska agencija, 2011d, str. 19).

To poroilo poudarja tudi nekatera potencialna tveganja, povezana z zbiranjem podatkov v zvezi z udelebo:

strukture, ki so vzpostavljene zaradi spremljanja otrok s posebnimi izobraevalnimi potrebami, lahko predstavljajo tudi ovire za njihovo udelebo in doseke, saj te otroke oznaujejo kot drugane. Nenamerna posledica kategorizacije nekaterih otrok, da bi se spremljala njihova udeleba, lahko pripelje do paradoksa, ki ima za posledico pripravo posebnih dogovorov za njihovo izobraevanje (ibid., str. 1718).

(ii) Dostop do podpore in namestitve

Agencija je v treh tudijah preuevala razline vidike podpore za uence s posebnimi izobraevalnimi potrebami. V kritiki projektne publikacije Poklicno izobraevanje in usposabljanje je naveden Redley (2009):

Na voljo ni nobenih zanesljivih nacionalnih podatkov glede tevila organizacij, ki nudijo podprto zaposlovanje, ali tevila posameznikov z unimi teavami, ki so v teh organizacijah zaposleni, vlada pa v tem procesu ne sodeluje (Evropska agencija, 2012f, str. 41).

V tudiji, ki jo je Agencija opravila skupaj z Unescovim intitutom za informacijske tehnologije v izobraevanju in ki preuujeuporabo IKTpri izobraevanju invalidov, je navedeno:

Tako v zvezi s Konvencijo ZN (2006) kot politiko na regionalni (npr. evropski) in nacionalni ravni obstaja potreba po podrobnejih informacijah,ki bi bile povezane s spremljanjem kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov in meril uspenosti na podroju IKT v izobraevanju invalidov (Unescov intitut za informacijske tehnologije v izobraevanju in Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2011, str. 93).

V zvezi z dostopnostjo informacij za uenje je v priporoilih v okviru projekta Agencije i-dostop navedeno:

Skladnost s politiko [dostopnosti] bi bilo treba sistematino spremljati. Spremljanje skladnosti se lahko danes samo spodbudi, vendar ga je mogoe


raziriti Obstaja potreba po zbiranju sistematinih kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, ki bi morali vkljuevati tudi konne uporabnike pri zagotavljanju dostopnih informacij. Vendar pa napredek pri spremljanju ne bi smel biti omejen samo na numerino merilo uspenosti, temve bi moral vkljuevati tudi monost zbiranja primerov dobre prakse, ki bi lahko bili vzor za druge drave in organizacije (Evropska agencija, 2012e, str. 4041).

(iii) Uni uspeh in monosti prehoda

Dva veja projekta Agencije sta obravnavala prehod iz ole v zaposlitev. Oba kaeta na pomanjkanje zanesljivih podatkov na tem podroju. V okviru projekta Prehod iz ole v zaposlitev je bilo navedeno:

Nacionalni podatki iz drav vkljuujejo samo registrirane brezposelne, vendar pa visok odstotek posameznikov s posebnimi potrebami ni registriran in ti nimajo niti prilonosti dobiti prvo zaposlitev (Evropska agencija, 2002a, str. 2).

Nadaljnja tudija (Evropska agencija, 2006) ne kae na nobene doseke na tem podroju.

(iv) Monosti vkljuevanja

tudija Agencije, ki je osredotoena na vekulturno raznolikost, poudarja pomanjkanje podatkov v zvezi z enim pomembnim dejavnikom vkljuevanja priseljensko ozadje uencev s posebnimi izobraevalnimi potrebami:

Mnoge drave, ki so bile vkljuene v projekt, so poroale o pomanjkanju podatkov o uencih s posebnimi izobraevalnimi potrebami in priseljenskem ozadju. Razline vladne agencije imajo razline pristojnosti in ni nobenega usklajenega pristopa pri zbiranju podatkov. Za pomanjkanje podatkov ni nobenih drugih razlogov. Nekatere drave ne vodijo uradne statistike o etninemu izvoru prebivalcev, razen o njihovem dravljanstvu in dravi rojstva, in sicer zaradi naela, po katerem je obdelava osebnih podatkov o rasi, etninemu izvoru, invalidnosti ali verskem preprianju prepovedana. V drugih dravah na nacionalni ali lokalni ravni ni sistematinega zbiranja podatkov o uencih s posebnimi izobraevalnimi potrebami ali uencih s taknimi potrebami in priseljenskim ozadjem (Evropska agencija, 2009a, str. 28).

Spremljanje uinkovitosti sistemov inkluzivnega izobraevanja

Podatki, ki preuujejo uinkovitost sistemov inkluzivnega izobraevanja, upotevajo vpraanja strokovne uinkovitosti ter tevilna druga podroja, povezana z izobraevalnimi izkunjami uencev: postopke zaetnega ocenjevanja, stalna vkljuenost uencev in njihovih druin v izkunjo izobraevanja ter uinkovitost


unih okolij pri premagovanju ovir in podpiranju smiselne une izkunje za vse uence.

tudija Agencije z naslovom Ocenjevanje v inkluzivnem okolju poudarja, da je treba zagotoviti podporo olam s:

smernicami o tem, kako se informacije o ocenjevanju zlasti standardizirane informacije o ocenjevanju, ki se zbirajo za namene spremljanja na nacionalni ravni lahko uporabljajo za izboljanje ponudbe in prakse za vse uence, tudi tiste s posebnimi izobraevalnimi potrebami (Watkins, 2007, str. 57).

V delu Izboljanje unega uspeha vseh uencev je navedeno:

e hoemo narediti korak v smeri veje enakosti v izobraevanju, je potrebna vrsta kazalnikov uspenosti, ki so prilagojeni lokalni situaciji in se osredotoajo na vloek, sredstva, procese in rezultate/izide. Medtem ko bi bilo treba informacije (vkljuno s podatki) uporabljati za usmerjanje podpore in sledenje uspehu inkluzivne politike in prakse, je treba poskrbeti, da sistemi odgovornosti ne bodo nenamerno povzroili neprimernih sprememb (Evropska agencija, 2012d, str. 22).

Ta tudija poudarja potencialne teave, ki jih to lahko ustvari:

v sedanjih razmerah razvoj ustreznih mehanizmov odgovornosti in nainov merjenja ocenjenih dosekov ter spremljanja enakosti predstavlja tevilne izzive. Kljub tenjam po zanesljivih podatkih Fullan (2011) opozarja, da so: statistini podatki [so] odlien sluga, vendar straen gospodar (str. 127), Hargreaves in Shirley (2009) pa poudarjata potrebo po tem, da se obveznostim da prednost pred odgovornostjo. Predlagata,da bi odgovornosti morala sluiti kot vest v procesu vzorenja in da bi bilo treba napasti skrajnosti preizkuene standardizacije, ki zanikajo raznolikost in uniujejo ustvarjalnost (str. 109) (Evropska agencija, 2012d, str. 22).

V okviru projekta MIPIE je bila postavljena trditev, da bi spremljanje uinkovitosti sistemov inkluzivnega izobraevanja vkljuevalo tudi premislek o uinkovitosti izobraevanja uiteljev (Evropska agencija, 2011a). Poroilo o projektu TE4I poudarja tevilna vpraanja, povezana z razpololjivostjo podatkov na tem podroju. V zvezi z zastopanostjo uiteljev iz manjin:

Veina drav, ki ne zbira podatkov, nepotrjeno poroa o premajhni zastopanosti invalidov in pripadnikov manjin med uitelji, ki e tudirajo, in kvalificiranimi uitelji, podobne okoliine pa je mogoe opaziti tudi med izobraevalci uiteljev (Evropska agencija, 2011b, str. 2021).

Poroilo navaja tudi, da bi podatki morali voditi k spremembam na podlagi dokazov:


Pomanjkanje obsenih, kumulativnih raziskav in empirinih dokazov pri izobraevanju uiteljev je opazila tudi OECD (2010) opraviti bi bilo treba raziskave, da se pridobi ustrezna koliina dokazov, na podlagi katerih bi bile mone spremembe. Primeri v tem poroilu poudarjajo nekaj kljunih vpraanj za raziskave, vkljuno z:

- uinkovitostjo razlinih poti, ki vodijo v pouevanje; - pristopi k izobraevanju uiteljev in unemu programu na podlagi IKT ter - vlogo loenih, integriranih in zdruenih teajev ter kako najbolje ob tem kontinuumu opraviti prehod na en sam zaetni program izobraevanja uiteljev, ki bi pripravil vse uitelje na raznolikost (Evropska agencija, 2011b, str. 6465).

Projekt MIPIE vsebuje naslednje trditve:

Z zbiranjem podatkov na ravni ole bilo treba:

- zagotoviti informacije, ki pomagajo uiteljem in osebju ole, da nartujejo in izvajajo ustrezno podporo in ponudbo;

- pridobiti jasen vpogled v to, kako je starem in uencem omogoeno, da se v celoti vkljuijo v proces izobraevanja (Evropska agencija, 2011a, str. 13).

Kako to omogoiti?

Na nacionalni ravni obstaja potreba po sinergijah med kljunimi zainteresiranimi stranmi, ki bi temeljile na jasnih razlogih za to, da bi bilo pri zbiranju podatkov treba upotevati podatke na nacionalni in regionalni ravni ter ravni ole in razreda, e naj bi celoviti dravni podatki uinkovito predstavili prakso (ibid. str. 14).

Zagotavljanje podatkov lahko torej uinkovito pomaga pri oblikovanju politike inkluzivnega izobraevanja. Na mednarodni, evropski in nacionalni ravni je edalje ve zahtev po odgovornosti, naraa pa tudi tevilnost primerjav med olami in med dravami. Pojav masovnih podatkov (metaanalize kombiniranih sklopov in virov podatkov) predstavlja prilonost, vendar tudi dejanski izziv za inkluzivno izobraevanje.

Zahteve po politiki na podlagi dokazov in dodelitvi sredstev poudarjajo potrebo po smiselnih podatkih, ki so povezani z vsemi uenci. Treba je vedeti, kateri uenci prejemajo katere storitve ter kdaj in kje jih sprejemajo (upotevajo vse uence). Treba je tudi imeti podatke o kakovosti storitev in rezultatih, ki se na podlagi podatkov pridobijo (z upotevanjem prakse).


Glavni izziv pri zbiranju podatkov je povezan z izogibanjem klasifikaciji, kategorizaciji in oznaevanju uencev, da bi se zagotovile informacije o ponudbi, ki jo prejemajo. Pluralnosti opredelitev, ki se nanaajo na uence, in politike oznaevanja sistemov ni mogoe spregledati, to pa velja tudi za uinke teh sistemov oznaevanja in opredelitev.

Postavljanje pravih vpraanj v zvezi s politiko je izhodie za zbiranje podatkov, ki na pomembne naine zagotavlja informacije politiki.


POGLED NAPREJ

Prvi namen konference v novembru 2013 je bil premislek o delu Agencije v zadnjem desetletju in povzetek tega dela. Pet kljunih sporoil, opisanih v prejnjem poglavju, poudarja kljune vidike v zvezi z inkluzivnim izobraevanjem. Temeljijo na rezultatih obsene analize kljunih vidikov, ki so jih doloile drave lanice Agencije.

Drugi namen konference je bil pogled v prihodnost, preuitev, kako lahko delo Agencije zagotovi boljo podporo dravam lanicam in jim pri tem pomaga, da izboljajo kakovost in uinkovitost inkluzivne ponudbe uencem invalidom oziroma uencem s posebnimi izobraevalnimi potrebami.

Agencija je pripravljena pomagati dravam na konkretneji nain z izvajanjem rezultatov naega dela. To pomeni, da bo zagotavljala priporoila politike, ki se bolj neposredno nanaajo na oblikovalce politike, da bi podprla prihodnje spremembe in razvoj politike.

Agencija se zaveda, da je e opravljeno delo skladno z vsemi mednarodnimi in evropskimi pobudami politike na podroju izobraevanja, enakosti, enakih monosti in pravic invalidov oziroma oseb s posebnimi potrebami ter da takne pobude tudi neposredno podpira. Delo Agencije zagotavlja jasna in dosledna priporoila o tem, kako se kljune politike na teh podrojih lahko izvajajo v praksi. Agencija eli dravam zagotoviti informacije o njihovem napredku v smislu ciljev, ki so si jih doloili v zvezi s: (a) ciljem programa Izobraevanje in usposabljanje 2020 in (b) Konvencijo Zdruenih narodov o pravicah invalidov (2006) ter razlinimi direktivami in sporoili Evropske unije.

Doloiti je treba smernice o tem, kako se inkluzivno izobraevanje lahko izvaja na ravni uitelja, razreda, ole, regije, obine in nacionalne politike. Agencija lahko dravam zagotovi smernice o nainu izvajanja inkluzivnega izobraevanja in o tem, kako to vpliva na splono kakovost izobraevanja.

Razprave med konferenco in poglobljene razprave znotraj Agencije bodo usmerjale te nadaljnje korake pri delu Agencije.


BIBLIOGRAFIJA

Bennett, S. in Gallagher, T.L., 2012. The Delivery of Education Services for Students who have an Intellectual Disability in the Province of Ontario (Izvajanje izobraevalnih storitev za dijake z motnjami v duevnem razvoju v provinci Ontario). Toronto: Community Living Ontario

Chapman, C., Ainscow, M., Miles, S. in West, M., 2011. Leadership that promotes the achievement of students with special educational needs and disabilities (Vodenje, ki spodbuja uspeh dijakov s posebnimi izobraevalnimi potrebami in dijakov invalidov). Nottingham: National College for School Leadership

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 1999. Financing of Special Needs Education A seventeen-country Study of the Relationship between Financing of Special Needs Education and Inclusion [Financiranje izobraevanja na podroju posebnih potreb tudija razmerja med financiranjem izobraevanja na podroju posebnih potreb in inkluzijo, ki zajema sedemnajst drav]. Middelfart, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2002a Transition from School to Employment. Key Principles and Recommendations for Policy Makers [Prehod iz ole v zaposlitev. Kljuna naela in priporoila za oblikovalce politik]. Middelfart, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/sites/default/files/transition_transition_entext.pdf (Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2002b. Transition from School to Employment. Main problems, issues and options faced by students with special educational needs in 16 European countries. Summary Report [Prehod iz ole v zaposlitev. Glavni problemi, vpraanja in monosti, s k aterimi se spopadajo dijaki s posebnimi izobraevalni potrebami v 16 evropskih dravah. Zbirno poroilo]. Middelfart, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/publications/ereports/transition-from-school-to-employment/transition-from-school-to-employment (Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2003. Inclusive Education and Classroom Practice. Summary Report [Inkluzivno izobraevanje in praksa v razredih. Zbirno poroilo]. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/publications/ereports/inclusive-education-and-


http://www.european-agency.org/sites/default/files/transition_transition_entext.pdfhttp://www.european-agency.org/sites/default/files/transition_transition_entext.pdfhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/transition-from-school-to-employment/transition-from-school-to-employmenthttp://www.european-agency.org/publications/ereports/transition-from-school-to-employment/transition-from-school-to-employmenthttp://www.european-agency.org/publications/ereports/transition-from-school-to-employment/transition-from-school-to-employmenthttp://www.european-agency.org/publications/ereports/inclusive-education-and-classroom-practices/inclusive-education-and-classroom-practices

classroom-practices/inclusive-education-and-classroom-practices (Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2005. Inkluzivno izobraevanje in praksa v srednjeolskem izobraevanju. Zbirno poroilo. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/publications/ereports/inclusive-education-and-classroom-practice-in-secondary-education/inclusive-education-and-classroom-practice-in-secondary-education (Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2006. Individual Transition Plans: Supporting the Move from School to Employment [Individualni narti prehodov: podpiranje prehoda iz ole v zaposlitev]. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/publications/ereports/individual-transition-plans-supporting-the-move-from-school-to-employment (Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2009a. Vekulturna raznolikost in izobraevanje na podroju posebnih potreb. Odense, Danska: Vekulturna raznolikost in izobraevanje na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/publications/ereports/multicultural-diversity-and-special-needs-education/multicultural-diversity-and-special-needs-education (Zadnji dostop: julij 2014) Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2009b. Kljuna naela za spodbujanje kakovosti inkluzivnega izobraevanja Priporoila nartovalcem politik. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/publications/ereports/key-principles-for-promoting-quality-in-inclusive-education/key-principles-SL.pdf (Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2010. Zgodnja obravnava v otrotvu napredek in razvoj 20052010. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/publications/ereports/early-childhood-intervention-progress-and-developments/ECI-report-SL.pdf (Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2011a. Mapping the Implementation of Policy for Inclusive Education: An exploration of challenges and opportunities for developing indicators [Vzporejanje izvajanja politike inkluzivnega izobraevanja: raziskovanje izzivov in prilonosti za razvijanje kazalnikov]. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju


http://www.european-agency.org/publications/ereports/inclusive-education-and-classroom-practices/inclusive-education-and-classroom-practiceshttp://www.european-agency.org/publications/ereports/inclusive-education-and-classroom-practice-in-secondary-education/inclusive-education-and-classroom-practice-in-secondary-educationhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/inclusive-education-and-classroom-practice-in-secondary-education/inclusive-education-and-classroom-practice-in-secondary-educationhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/inclusive-education-and-classroom-practice-in-secondary-education/inclusive-education-and-classroom-practice-in-secondary-educationhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/individual-transition-plans-supporting-the-move-from-school-to-employmenthttp://www.european-agency.org/publications/ereports/individual-transition-plans-supporting-the-move-from-school-to-employmenthttp://www.european-agency.org/publications/ereports/multicultural-diversity-and-special-needs-education/multicultural-diversity-and-special-needs-educationhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/multicultural-diversity-and-special-needs-education/multicultural-diversity-and-special-needs-educationhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/key-principles-for-promoting-quality-in-inclusive-education/key-principles-EN.pdfhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/key-principles-for-promoting-quality-in-inclusive-education/key-principles-EN.pdfhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/key-principles-for-promoting-quality-in-inclusive-education/key-principles-EN.pdfhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/early-childhood-intervention-progress-and-developments/ECI-report-EN.pdfhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/early-childhood-intervention-progress-and-developments/ECI-report-EN.pdf

posebnih potreb. http://www.european-agency.org/agency-projects/mapping-the-implementation-of-policy-for-inclusive-education (Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2011b. Izobraevanje uiteljev za inkluzijo v Evropi Izzivi in prilonosti. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/publications/ereports/te4i-challenges-and-opportunities/te4i-challenges-and-opportunities (Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2011c. Kljuna naela za spodbujanje kakovosti v inkluzivnem izobraevanju Priporoila praksi. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/sites/default/files/key-principles-for-promoting-quality-in-inclusive-education-recommendations-for-practice_keyprinciples-rec-SL.pdf(Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2011d. Participation in Inclusive Education A Framework for Developing Indicators [Sodelovanje v inkluzivnem izobraevanju okvir za razvoj kazalnikov]. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/publications/ereports/participation-in-inclusive-education-a-framework-for-developing-indicators/Participation-in-Inclusive-Education.pdf (Zadnji dostop: julij 2014) Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2012a. Pogledi mladih na inkluzivno izobraevanje. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/publications/ereports/young-views-on-inclusive-education (Zadnji dostop: julij 2014) Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2012b. Profil inkluzivnih uiteljev. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/publications/ereports/te4i-profile/te4i-profile-of-inclusive-teachers (Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2012c. Raising Achievement for All Learners Quality in Inclusive Education. Report on the conference held in Odense, Denmark on 13th15th June 2012 [Izboljanje unega uspeha vseh uencev kakovost v inkluzivnem izobraevanju Poroilo o konferenci iz Odensa, Danska, 13.15. junij 2012]. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/sites/default/files/RA4AL-conference-report.pdf (Zadnji dostop: julij 2014)


http://www.european-agency.org/agency-projects/mapping-the-implementation-of-policy-for-inclusive-educationhttp://www.european-agency.org/agency-projects/mapping-the-implementation-of-policy-for-inclusive-educationhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/te4i-challenges-and-opportunities/te4i-challenges-and-opportunitieshttp://www.european-agency.org/publications/ereports/te4i-challenges-and-opportunities/te4i-challenges-and-opportunitieshttp://www.european-agency.org/sites/default/files/key-principles-for-promoting-quality-in-inclusive-education-recommendations-for-practice_keyprinciples-rec-SL.pdfhttp://www.european-agency.org/sites/default/files/key-principles-for-promoting-quality-in-inclusive-education-recommendations-for-practice_keyprinciples-rec-SL.pdfhttp://www.european-agency.org/sites/default/files/key-principles-for-promoting-quality-in-inclusive-education-recommendations-for-practice_keyprinciples-rec-SL.pdfhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/participation-in-inclusive-education-a-framework-for-developing-indicators/Participation-in-Inclusive-Education.pdfhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/participation-in-inclusive-education-a-framework-for-developing-indicators/Participation-in-Inclusive-Education.pdfhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/participation-in-inclusive-education-a-framework-for-developing-indicators/Participation-in-Inclusive-Education.pdfhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/young-views-on-inclusive-education/YoungViews-2012EN.pdfhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/young-views-on-inclusive-education/YoungViews-2012EN.pdfhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/te4i-profile/te4i-profile-of-inclusive-teachershttp://www.european-agency.org/publications/ereports/te4i-profile/te4i-profile-of-inclusive-teachershttp://www.european-agency.org/sites/default/files/RA4AL-conference-report.pdfhttp://www.european-agency.org/sites/default/files/RA4AL-conference-report.pdf

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2012d. Izboljanje unega uspeha vseh uencev kakovost v inkluzivnem izobraevanju. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/publications/ereports/ra4al-synthesis-report/RA4AL-synthesis-report.pdf (Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2012e. Spodbujanje dostopnih informacij za vseivljenjsko uenje: priporoila in ugotovitve o projektu i-dostop. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/publications/ereports/i-access/i-access-report.pdf (Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2012f. Poklicno izobraevanje in usposabljanje: politika in praksa na podroju izobraevanja oseb s posebnimi potrebami pregled literature. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/agency-projects/vocational-education-and-training/vet-files/VET-LiteratureReview.pdf (Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2012g. Teacher Education for Inclusion: Project Recommendations linked to Sources of Evidence [Izobraevanje uiteljev za inkluzijo: projektna priporoila, povezana z viri dokazov]. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/agency-projects/Teacher-Education-for-Inclusion/sources-of-evidence.pdf (Zadnji dostop: julij 2014)

Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb, 2013. European and International Policy Supporting ICT for Inclusion [Evropska in mednarodna politika podpore IKT za inkluzijo]. Odense, Danska: Evropska agencija za razvoj izobraevanja na podroju posebnih potreb. http://www.european-agency.org/sites/default/files/european-and-international-policy-supporting-ict-for-inclusion_policy-supporting-ict-for-inclusion.pdf (Zadnji dostop: julij 2014) Evropska agencija za izobraevanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraevanje, 2014. Vocational Education and Training Summary of Country Information [Poklicno izobraevanje in usposabljanje povzetek informacij po dravah]. Odense, Danska: Evropska agencija za izobraevanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraevanje. http://www.european-agency.org/sites/default/files/VET Summary of Country information 2014.pdf (Zadnji dostop: julij 2014)

Farrell, P., Dyson, A.S., Polat, F., Hutcheson, G. in Gallannaugh, F., 2007. SEN inclusion and pupil achievement in English schools [Vkljuevanje posebnih


http://www.european-agency.org/publications/ereports/ra4al-synthesis-report/RA4AL-synthesis-report.pdfhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/ra4al-synthesis-report/RA4AL-synthesis-report.pdfhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/i-access/i-access-report.pdfhttp://www.european-agency.org/publications/ereports/i-access/i-access-report.pdfhttp://www.european-agency.org/agency-projects/vocational-education-and-training/vet-files/VET-LiteratureReview.pdfhttp://www.european-agency.org/agency-projects/vocational-education-and-training/vet-files/VET-LiteratureReview.pdfhttp://www.european-agency.org/agency-projects/vocational-education-and-training/vet-files/VET-LiteratureReview.pdfhttp://www.european-agency.org/agency-projects/Teacher-Education-for-Inclusion/sources-of-evidence.pdfhttp://www.european-agency.org/agency-projects/Teacher-Education-for-Inclusion/sources-of-evidence.pdfhttp://www.european-agency.org/sites/default/files/european-and-international-policy-supporting-ict-for-inclusion_policy-supporting-ict-for-inclusion.pdfhttp://www.european-agency.org/sites/default/files/european-and-international-policy-supporting-ict-for-inclusion_policy-supporting-ict-for-inclusion.pdfhttp://www.european-agency.org/sites/default/files/european-and-international-policy-supporting-ict-for-inclusion_policy-supporting-ict-for-inclusion.pdfhttp://www.european-agency.org/sites/default/files/VET%20Summary%20of%20Country%20information%202014.pdfhttp://www.european-agency.org/sites/default/files/VET%20Summary%20of%20Country%20information%202014.pdf

izobraevalnih potreb in uspeh uencev v anglekih olah] Journal of Research in Special Educational Needs, 7 (3), 172178

Frilseth, L., 2012. The Norwegian Model for Education for All in Upper Secondary School [Norveki model za izobraevanje vseh dijakov na viji srednji stopnji izobrazbe]. Norveki direktorat za izobraevanje in usposabljanje. http://www.european-agency.org/agency-projects/ra4al/ra4al-seminar-pdf/Norway-L-Frilseth.pdf (Zadnji dostop: julij 2014)

Fullan, M., 2011. Change Leader: Learning to do what matters most [Zamenjati vodjo: nauiti se, kaj je najpomembneje]. San Francisco: Jossey-Bass

de Graaf, G., van Hove, G. in Haveman, M., 2011. More academics in regular schools? The effect of regular versus special school placement on academic skills in Dutch primary school students with Down syndrome [Ve akademskega znanja v rednih olah? Primerjava vpliva uinkov usmerjanja v redne oziroma posebne ole na akademske veine pri nizozemskih osnovnoolcih z Downovim sindromom] Journal of International Disability Research, December 2011, 57(1), 2138. doi: 10.1111/j.1

Documents

Pet ključnih sporočil za inkluzivno izobraževanje. Od teorije do prakse