UNIVERZA V MARIBORUPEDAGOŠKA FAKULTETA

VLOGA

ZA PRIDOBITEV SOGLASJA O VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJSKEM PROGRAMU PRVE STOPNJE PEDAGOŠKE FAKULTETE

UNIVERZE V MARIBORU

z naslovom

PREDŠOLSKA VZGOJA(akreditacija študijskega programa)

Zadnje spremembe: oktober 2014

1

Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje so pripravili:

Red. prof. dr. Olga DenacRed. prof. dr. Jurka Lepičnik VodopivecDoc. dr. Tomaž ZupančičViš. pred. mag. Darija Petek

Pri pripravi vloge za pridobitev mnenja o novem študijskem programu so sodelovali vsi nosilci predmetov v programu.

2

Obrazec št. 2

KAZALO / VSEBINA VLOGE

1 PREDLAGATELJ IN UTEMELJITEV VLOGE.....................................................6

1. 1 Podatki o predlagatelju...................................................................................................................................6

1.2 Kratka utemeljitev vloge................................................................................................................................11

2. SKLEP SENATA UNIVERZE OZ. SAMOSTOJNEGA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA K PREDLAGANEMU ŠTUDIJSKEMU PROGRAMU...............................11

3. INTERNO PRIDOBLJENA NEODVISNA EKSPERTNA MNENJA O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU.....................................................................................11

4. ŠTUDIJSKI PROGRAM S SESTAVINAMI IZ 7. ČLENA MERIL ZA AKREDITACIJO........................................................................................................12

4.1 Splošni podatki o programu..........................................................................................................................12

4.2 Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetno specifičnih kompetenc.....................13

4.3. Podatki o mednarodni primerljivosti programa.......................................................................................15

4.4 Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda....................................................................24

4.5 Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti (v skladu z Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS)....................................................................................................29

4.5.a Število in poimenska navedba učnih enot (predmeti, moduli).................................................................294.5.b Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo programa.........................................314.5.c Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija...............................................................354.5.d Delež praktičnega usposabljanja oz. pedagoške prakse v programu, način izvedbe, kreditno ovrednotenje.......................................................................................................................................................364.5.e Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov....................................................................................374.5.f Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa 384. 5. g Priloženi učni načrti po posameznih učnih enotah..................................................................................384.5.h Dokazilo o določitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS; Obrazci (predstavitveni zbornik, študentova prošnja / prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih, študijska pogodba)...................38

4.6 Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa....................................................................................39

4.7 Določbe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program (9. člen Meril)........................................................................................................................39

4.8 Načini ocenjevanja..................................................................................................................................39

4.9 Pogoji za napredovanje po programu...................................................................................................40

4.10 Določbe o prehodih med programi..............................................................................................................41

4.11 Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija...........................................................................................42

4.12 Pogoji za dokončanje študija......................................................................................................................42

4.13 Pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje.........................................42

3

Obrazec št. 2

4.14 Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova.......................................................................................42

5 PODATKI O IZPOLNJENIH POGOJIH ZA IZVAJANJE...................................42

5.1 Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje študijskega programa........................................42

5.2 Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih (prostori, laboratoriji in knjižnice, oprema ipd.) za izvajanje programa (priloga št. 6).......................................................................................................................43

6 DOKAZILA O IZPOLNJENIH POGOJIH ZA IZVEDBO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA...................................................................................................44

7 ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTOV.....................................................................44

7.1 Podatki o možnostih zaposlovanja diplomantov..........................................................................................44

7.2. Mnenje panožne gospodarske ali resornega ministrstva, lahko pa tudi drugih relevantnih združenj delodajalcev o predlaganem študijskem programu...........................................................................................45

8 PODATKI O SKUPNI NAJVIŠJI DOPUSTNI NEPOSREDNI IN DODATNI TEDENSKI PEDAGOŠKI OBVEZNOSTI..................................................................45

9 OCENA FINANČNIH SREDSTEV, POTREBNIH ZA UVEDBO IN IZVAJANJE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA IN PREDVIDENI VIRI................................................45

9.1 Viri podatkov za izračune.............................................................................................................................45

9.2 Pravila za izračun letnih normativnih sredstev (Uredba)...........................................................................469.2.1 Določanje letnih sredstev za študijsko dejavnost visokošolskih zavodov...............................................469.2.2 Določanje letnih sredstev za novoustanovljeni visokošolski zavod.........................................................48

9.3 Opis uporabljenih podatkov za izračune.................................................................................................49

9.4 Testni izračun.................................................................................................................................................51

10 Evalvacijski postopki programa.......................................................................55

4

Obrazec št. 2

Kazalo tabel

Tabela 1: Vpis na dodiplomski študij............................................................................8Tabela 2: Vpis na podiplomski študij............................................................................8Tabela 3: Število diplomantov PeF 2006.....................................................................9Tabela 4: Število podiplomskih študentov PeF 1986...................................................9Tabela 5: Podatki zaposlenih na Pedagoški fakulteti:...............................................10Tabela 6: Seznam univerz, vključenih v primerjavo, ki izvajajo sorodne študijske

dodiplomske programe za vzgojitelje predšolskih otrok......................................15Tabela 7: Primerljivost predloženega dodiplomskega študijskega programa

»Predšolska vzgoja« na Pedagoški fakulteti UM s sorodnimi programi univerz na Finskem (University of Oulu in University of Helsinki) in v Italiji (Universita di Bologna).............................................................................................................17

Tabela 8: Mednarodni projekti...................................................................................25Tabela 9: BILATERALNA sodelovanja......................................................................26Tabela 10: Sodelovanje v okviru tega programa poteka z naslednjimi institucijami:..27Tabela 11: Mednarodno sodelovanje visokošolskih zavodov....................................28Tabela 12: Število in poimenska navedba učnih enot................................................29Tabela 13: Nosilci predmetov....................................................................................30Tabela 14: 1. semester..............................................................................................31Tabela 15: 2. semester..............................................................................................32Tabela 16: 3. semester..............................................................................................32Tabela 17: 4. semester..............................................................................................32Tabela 18: 5. semester..............................................................................................33Tabela 19: 6. semester..............................................................................................33Tabela 20: Izbirni predmetni sklop I...........................................................................33Tabela 21: Izbirni predmetni sklop II..........................................................................34Tabela 22: Izbirni predmetni sklop III.........................................................................34Tabela 23: Delež in vrsta učnih enot glede na vključenost v strukturo......................35Tabela 24: Število ur in odstotni delež predavanj, vaj in seminarjev..........................36Tabela 25: Letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa

(predavanja, seminarji, vaje) ter samostojnega dela študenta, ovrednoteno s krediti..................................................................................................................38

Tabela 26: Brezposelnost, prijavljena prosta delovna mesta in zaposlovanje brezposelnih dipl. vzgojiteljev predšolskih otrok v letu 2006 in v obdobju od 1.1. do 31.8.2007 v Sloveniji......................................................................................44

5

Obrazec št. 2

VLOGA ZA PRIDOBITEV SOGLASJA O VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEMŠTUDIJSKEM PROGRAMU PRVE STOPNJE PEDAGOŠKE FAKULTETE

UNIVERZE V MARIBORUz naslovom

PREDŠOLSKA VZGOJA(akreditacija študijskega programa)

1 Predlagatelj in utemeljitev vloge

1. 1 Podatki o predlagatelju

Predlagatelj:Univerza v MariboruPedagoška fakultetaKoroška cesta 1602000 Maribor

Leto ustanovitve:1961: Pedagoška akademija1986: Pedagoška fakulteta 2006: Pedagoška fakulteta

Kontaktna oseba in naslov: Izr. prof. dr. Olga DenacPoštna številka: 2000 Pošta: MariborTelefon: 02 / 2293 - 687 Faks: 02/2293 760 E-naslov: olga.denac@uni-mb.si

Opomba: Ker je Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju Pedagoška fakulteta Maribor) tudi po preoblikovanju v tri nove fakultete obdržala enako ime, v nadaljevanju ob imenu visokošolskega zavoda, kadar je to potrebno za razumevanje besedila, zapisujemo letnico ustanovitve.

Število, ime in vrsta akreditiranih programov

Navedeni so akreditirani študijski programi, ki jih je razpisovala Pedagoška fakulteta Maribor (1986), in programi, ki so prešli na Pedagoško fakulteto Maribor (2006).

Pedagoška fakulteta Maribor (1986) Pedagoška fakulteta Maribor (2006)Dodiplomski študijski programi

UNIV. ENOPREDMETNI (pedagoški): Fizika Matematika Glasbena pedagogika Razredni pouk Nemški jezik s književnostjo Likovna pedagogika Slovenski jezik s književnostjo

UNIV. ENOPREDMETNI (nepedagoški):

Zgodovina Matematika

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI: Predšolska vzgoja

UNIV. ENOPREDMETNI (pedagoški): Glasbena pedagogika Razredni pouk Likovna pedagogika

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI: Predšolska vzgoja Trener izbrane športne panoge

6

Obrazec št. 2

Trener izbrane športne panoge

UNIV. DVOPREDMETNI (pedagoški): Angleški jezik s književnostjo in ... Biologija in ... Filozofija in ... Fizika in ... Matematika in ... Računalništvo in ... Slovenski jezik s književnostjo in ... Nemški jezik s književnostjo in ... Madžarski jezik s književnostjo in ... Geografija in ... Zgodovina in ... Sociologija in ... Pedagogika in ... Kemija in ... Proizvodno-tehnična vzgoja in ...

UNIV. DVOPREDMETNI (nepedagoški) :

Prevajanje in tolmačenje – angleščina

Prevajanje in tolmačenje – nemščina Podiplomski študijski programi

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI

Angleški jezik in književnost Biologija Fizika – področje izobraževanja Geografija – področje izobraževanja Razredni pouk Kultura, filozofija in izobraževanje v

srednji Evropi Matematika – področje

izobraževanja Matematika Nemški jezik Pedagogika Slovenski jezik in književnost Sociologija Zgodovina DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI:Enovit doktorski študij

Angleški jezik in književnost Biologija Razredni pouk Matematika Pedagogika

Doktorski študij z odobritvijo teme doktorske disertacije

SPECIALISTIČNI PROGRAMI: Fizika

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM

Razredni pouk DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMEnovit doktorski študij

Razredni pouk

7

Obrazec št. 2

Okoljsko izobraževanje

Poleg teh sta bila na Pedagoški fakulteti Maribor (1986) akreditirana še dva enopredmetna študijska programa, ki pa se zadnja leta zaradi premajhnega zanimanja nista razpisovala: Univerzitetni enopredmetni pedagoški program kemija in Univerzitetni enopredmetni pedagoški program matematika z računalništvom.

Podiplomski študijski programi

Pedagoška fakulteta (2006) razpisuje magistrski in doktorski študij Razrednega pouka.

Število vpisanih študentov po letnikih, število diplomantov

V spodnji tabeli je prikazano skupno stanje vpisanih študentov za vse programe, ki jih je izvajala Pedagoška fakulteta (1986) v zadnjih 5 letih, v zadnji vrstici pa tudi število študentov na programih Razredni pouk, Predšolska vzgoja, Glasbena pedagogika, Likovna pedagogika ter Trener izbrane športne panoge, ki jih izvaja preoblikovana Pedagoška fakulteta (2006), ločeno za redni in izredni študij.

Tabela 1: Vpis na dodiplomski študijŠTUD. LETO

REDNI IZREDNI SKUPAJ: 1 – 4 + Absolv.

REDNI IN IZREDNI1 – 4 Abs. Skupaj 1 – 4 Abs. Skupaj 1 – 4 Absolv. Skupaj

2002/03 2756 832 3588 651 738 1389 3407 1570 49772003/04 2738 881 3619 652 675 1327 3390 1556 49462004/05 2884 873 3757 575 663 1238 3459 1536 49952005/06 2918 879 3797 550 677 1227 3468 1556 50242006/07 Pedagoška

fakulteta (1986)

2884 924 3810 413 199 612 3297 1125 4422

Pedagoška fakulteta (2006)

927 313 1240 224 100 324 1151 413 1564

Kratek pregled vpisa na vse smeri podiplomskega študija sedanje PeF po letih je podan v spodnji tabeli.

Tabela 2: Vpis na podiplomski študijŠtudijsko leto 1. letnik 2. letnik skupaj2002/03 87 99 1862003/04 88 134 2222004/05 86 161 2472005/06 104 152 2562006/07 Pedagoška fakulteta (1986) 64 68 132

Pedagoška fakulteta (2006) 4 11 15

8

Obrazec št. 2

2007/08 Pedagoška fakulteta (2006) 30 5 35

Število diplomantov po študijskih programih, ki jih Pedagoška fakulteta Maribor (2006) izvaja

danes, za zadnjih 5 let, ločeno za redne in izredne študente, je v tabeli 3. Podatki za celotno

Pedagoško fakulteto Maribor (1986) za zadnjih 5 let, ločeno po študijskih programih, so v

prilogi 11.

Število diplomantov študijskih programov sedanje Pedagoške fakultete Maribor (2006) je

podano v spodnji tabeli.

Tabela 3: Število diplomantov PeF 2006Leto Razredni pouk Likovna

pedagogikaGlasbena pedagogika

Predšolska vzgoja

Skupaj

Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni

2002 110 70 17 - 11 1 71 88 368

2003 128 48 14 - 7 1 67 64 329

2004 95 53 11 - 7 7 55 65 293

2005 77 21 19 - 6 9 68 48 248

2006 97 16 25 1 14 4 67 54 278

2007 108 17 12 1 23 1 56 80 298

Število podiplomskih študentov Pedagoške fakultete Maribor (1986), ki so magistrirali oz.

doktorirali v letih 2002–2006:

Tabela 4: Število podiplomskih študentov PeF 1986

Leto Število magistrantov Število doktorantov

2002 9 4

2003 10 4

2004 10 6

2005 17 9

2006 15 5

Skupaj 61 28

9

Obrazec št. 2

Od 1. 1. 2002 do 31. 12. 2006 je na podiplomskem študiju na vseh študijskih smereh

Pedagoške fakultete Maribor (1986) magistriralo 61 kandidatov. V enakem obdobju je 28

kandidatov doktoriralo. V tem obdobju so študenti oddelkov, ki sodijo na Pedagoško fakulteto

Maribor (2006), obiskovali in absolvirali podiplomske študije raznih smeri (npr. Pedagogika,

Sociologija idr.). V obdobju 2002–2006 na Pedagoški fakulteti Maribor (2007) ni magistriral

oz. doktoriral noben kandidat, saj se je podiplomski študij Izobraževanje na razredni stopnji

pričel izvajati šele v šolskem letu 2005/06.

Število in vrsta zaposlenih

Tabela 5: Podatki zaposlenih na Pedagoški fakulteti:Vrsta zaposlenih Pedagoška fakulteta (2006)Redni profesorji 10Izredni profesorji 17Docenti 8Višji predavatelji 1Predavatelji 3Učitelji športne vzgoje 1Učitelji igranja na glasbeni instrument

2

Učitelji veščin 2LektorjiStrokovni sodelavci 1Asistenti 16Mladi raziskovalciRaziskovalciLaboranti 3Nepedagoški delavci 15

Zgodovina delovanja zavoda

V skladu z odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru z dne 30.12.1994 (Ur.l.RS št. 82/94) in njegovimi dopolnitvami (Ur.l.RS št. 56/96) je Senat Pedagoške fakultete dne 22.10.1997 sprejel Sklep o reorganizaciji Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru (spremembe 21.04.2004 in dopolnitve 29.06.2004). Glede na njegova določila je opravljala Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru svojo visokošolsko izobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnost v naslednjih organizacijskih enotah: Center za humanistiko in družboslovje, Center za naravoslovje, matematiko in tehnologijo, Center za pedagogiko in didaktiko, Znanstveni inštitut, Center za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje ter Center za umetnosti (21.04.2004). Ker pa so v fazi teženj po preoblikovanju Pedagoške fakultete člani Centra za pedagogiko in didaktiko postali integralni del Filozofske fakultete, se je le-ta preimenoval na podlagi sklepa Senata Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, dne 20. 04. 2005 v Center za izobraževanje učiteljev, vzgojiteljev in športnih trenerjev.

V Centru za izobraževanje učiteljev, vzgojiteljev in športnih trenerjev Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru so bili organizacijsko povezani naslednji oddelki, ki so ostali na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru:

10

Obrazec št. 2

- Oddelek za razredni pouk,- Oddelek za predšolsko vzgojo,- Oddelek za izobraževanje trenerjev izbrane športne panoge,- Oddelek za glasbo ter- Oddelek za likovno pedagogiko.

1. 1. 2007 se je Pedagoška fakulteta razdelila na tri fakultete, in sicer na Pedagoško fakulteto, Fakulteto za naravoslovje in matematiko in na filozofsko fakulteto.

1.2 Kratka utemeljitev vlogeNaša dosedanja raziskovalna spoznanja uspešnosti strokovne dejavnosti diplomantov visokošolskega strokovnega programa Predšolska vzgoja, izpostavljajo potrebo po kvalitetnejšem študiju. Zaradi vse hitrejše dinamike sprememb vzgojiteljevih nalog in vlog so nujne tudi izboljšave in spremembe izobraževanja vzgojiteljev. Teoretično in praktično zahtevnejši programi predšolske vzgoje in njihovo vse razsežnejše inovativno uresničevanje v praksi zahtevajo strokovno in znanstveno usposobljene vzgojitelje predšolskih otrok, ki bodo zmogli in hoteli na tem interdisciplinarnem področju slediti razviti Evropi. Praktično usposabljanje predšolske vzgoje bi po tej poti postalo vse obsežnejši in kvalitetnejši agens kontinuiranega strokovnega inoviranja, ki bi šel v korak z razvojem osnovne šole. Različni teoretični koncepti zahtevajo od vzgojiteljev veliko mero kritičnosti in strokovne avtonomnosti, kar pa si lahko v precejšni meri pridobijo le v procesu izobraževanja. Diplomanti bodo pridobili znanja, izkušnje in kompetence, s katerimi bodo usposobljeni za samostojno strokovno delo na področju predšolske vzgoje. Najsposobnejšim bo tudi odprta pot na podiplomski študij in pot k doseganju znanstvenih naslovov, da bi se lahko vračali v izobraževanje vzgojiteljev tudi kot predavatelji in raziskovalci ali pa kot pedagoški svetovalci in pedagogi. To pa bo omogočilo kvalitetnejše vzgojno-izobraževalno delo, saj bo študij predšolske vzgoje pomembna spodbuda za raziskovanje in s tem za razvoj pedagoške teorije in prakse ter specialnih didaktičnih področij na predšolski in začetni šolski stopnji.

2. Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu programu

Sprejet na senatu univerze dne: 20. 5. 2008

Sprejet na senatu Pedagoške fakultete dne: 3. 10. 2007

Sklepi senatov so v prilogi 1.

3. Interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja o študijskem programu

Senat Pedagoške fakultete je na svoji seji dne 31.1. 2007 sprejel sklep o imenovanju ekspertov za pripravo pisnih strokovnih mnenj o dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu »Predšolska vzgoja«: 1. Prof. dr. Zdenko Medveš, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,2. Prof. dr. Vinka Uzelac, Sveučilište u Rijeci, Učiteljski fakultet.

Oba ocenjevalca sta priznana strokovnjaka s področja izobraževanja vzgojiteljev in učiteljev. Sklep senata in mnenja poročevalcev so v prilogi št. 2. Predlagana eksperta sta podala o predloženem študijskem programu pozitivno mnenje.

Povzetek mnenj

11

Obrazec št. 2

Recenzent prof. dr. Zdenko Medveš je ocenil, da je študijski program v večini elementov kakovostno pripravljen. Opozoril pa je na nekatere pomanjkljivosti glede praktičnega usposabljanja oziroma strnjene in integrirane prakse, vključenosti socioloških vsebin v predmetnik in glede meril za prehode.

Strnjeni praksi smo dodelili 12 ECTS in ne 11 ECTS. Ugotovili smo, da je v predmetniku bila storjena napaka v zapisu števila kreditnih točk. Celotnemu praktičnemu usposabljanju smo dodelili 660 ur oziroma 22 ECTS. To pomeni, da je študent v okviru integrirane prakse (10 ECTS) 4 ure v tednu v vseh treh letnikih neposredno prisoten v vrtcu in 1. razredu osnovne šole, v okviru strnjene prakse (12 ECTS) pa šest tednov oziroma osem ur na dan. Pri integrirani praksi pri posameznih predmetih študent izvaja tudi konkretne naloge. Integrirana praksa torej nima samo opazovalnega značaja, kot omenja ekspert. Zato smo na njegov predlog natančneje opredelili konkretne naloge integrirane prakse (glej točko 4.5.d) in s tem pojasnili vlogo integrirane prakse v sistemu praktičnega usposabljanja.Praktično usposabljanje študenta torej ni razporejeno samo v okvir strnjene prakse v četrtem in šestem semestru, kot omenja ekspert, temveč tudi v druge oblike praktičnega usposabljanja (integrirana praksa, hospitacije, nastopi), ki se izvajajo v vseh treh letnikih študija. Menimo, da je, glede na celotno strukturo predmetnika, delež praktičnega usposabljanja primerno ovrednoten s številom kreditnih točk.

Pripombo eksperta glede manjšega poudarka sociološkemu področju smo upoštevali in vključili predmet Sociologija družine in predšolskega otroka v obvezni del programa.

Recenzentka prof. dr. Vinka Uzelac je v poročilu podala ugotovitev, da je program skrbno pripravljen in da vsebuje vse elemente, ki so potrebni za njegovo akreditacijo. Predlagala pa je, da se ponovno prouči strokovni naziv, ki ga kandidati, ki zaključijo študij s tem pridobijo, saj po njenem mnenju, glede na to, da gre za visokošolski strokovni program, naziv diplomiran/a vzgojitelj/ica predšolskih otrok ni ustrezen.Po razgovoru s pristojnimi v strokovni službi Pedagoške fakultete ugotavljamo, da so strokovni nazivi določeni z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1), Ur. l. RS št. 61/06, ki v 4. členu določa: "Strokovni naslov po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje se tvori tako, da se za besedo diplomirani oziroma diplomirana doda poimenovanje izvedeno iz študijskega programa, in kratica (VS)."

Po razgovoru z recenzentko je naše tolmačenje sprejela.

4. Študijski program s sestavinami iz 7. člena Meril za akreditacijo

4.1 Splošni podatki o programu

Naslov / ime študijskega programa: PREDŠOLSKA VZGOJA

Študijski program je popolnoma nov in ne nadomešča nobenega programa. Študijski program je nov in nadomešča 'nebolonjski' visokošolski strokovni študijski program Predšolska

vzgoja___________.

Stopnja in vrsta študijskega programa (označite):

dodiplomski - univerzitetni podiplomski - magistrski dodiplomski - visokošolski strokovni podiplomski - doktorski program za izpopolnjevanje dvojni interdisciplinarni

Program traja (označite): 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta

12

Obrazec št. 2

Smeri študijskega programa: - program nima smeri--

Moduli študijskega programa: - program nima modulov---

Opredelitev študijskega področja po Iscedovi klasifikaciji (označite področje):

(14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede (21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo

(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost

Utemeljitev: Študijski program Predšolska vzgoja sodi na področje izobraževanja učiteljev in pedagoške vede (14).

Opredelitev znanstveno-raziskovalne discipline po Frascatijevi klasifikaciji (označite discipline):

naravoslovno-matematične vede tehniške vede medicinske vede biotehniške vede

družboslovne vede humanistične vede druge vede

Utemeljitev: Študijski program se uvršča med družboslovne vede.

Umetniške discipline (naštejte):

Utemeljitev:

4.2 Opredelitev temeljnih ciljev programa oz. splošnih in predmetno specifičnih kompetenc

4.2.a Temeljni cilji programa

Temeljni cilji programa Predšolska vzgoja je usposobiti študentke in študente za kakovostno delo s predšolskimi otroki in tistimi v prvem razredu devetletne osnovne šole, za sodelovanje z njihovimi straši in sodelavci ter drugimi strokovnjaki v vrtcu, šoli in širše.V procesu izobraževanje se študentke in študenti seznanjajo z različnimi pogledi in pojmovanji otroštva in vzgoje, pridobivajo temelja teoretična in praktična znanja s tega področja in preverjajo svoja znanja in spretnosti iz posameznih področij dejavnosti v vsakdanjem življenju in delu vrtca in prvega razreda devetletne osnovne šole.Diplomanti programa obvladajo spretnosti komuniciranja z otroki in odraslimi, znajo načrtovati, izvajati in kritično evalvirati vzgojno delo. Izbirni predmeti omogočajo študentkam

13

Obrazec št. 2

in študentom, da se podrobneje in še bolj poglobljeno usposobijo za posamezna področja dejavnosti, za katera imajo osebni interes in sposobnosti.Pomemben cilj predlaganega programa je pridobitev temeljnih in transfernih znanj, ki omogočajo diplomantom, da v procesu vseživljenjskega učenja sami iščejo vire in načine za pridobitev znanj in spretnosti, ki jih potrebujejo pri vsakdanjem delu.

4.2.b Splošne kompetence

Mednarodna delovna skupina za področje izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev je v projektu TUNING (Tuning Educational Structures in Europe), ki ga je podprla Evropska unija v programu Socrates - Erasmus (http://tuning.unideusto.org/tuningeu/) razvila seznam splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Omenjeni seznam smo na Pedagoški fakulteti Maribor (2006) uskladili s 7. členom Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov in ga uporabili pri oblikovanju svojih novih študijskih programov.

V okviru dodiplomskega študijskega programa Predšolska vzgoja bodo študentke in študenti pridobili naslednje splošne kompetence:- Sposobnost analize in sinteze ter predvidevanja rešitev ter posledic.- Sposobnost uporabe znanj v praksi.- Razvoj kritične in samokritične presoje.- Spretnosti komuniciranja in delovanja v timu.- Iniciativnost v procesu vseživljenjskega učenja.- Senzibilnost za okolje, kulturno in narodno identiteto.- Načrtovanje in izvajanje dejavnosti.- Razumevanje posameznika, njegovih vrednot in vrednostnih sistemov.

4.2.c Predmetno specifične kompetence

V dodiplomskem študijskem programu Predšolska vzgoja študentje in študentke pridobijo naslednje specifične kompetence:

- Poznavanje, kritično vrednotenje in uporaba teorij o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela.- Poznavanje in avtonomno izvajanje kurikula za predšolsko področje in kurikula prvega razreda osnovne šole.- Poznavanje vseh področij dejavnosti v vrtcu in predmetov v 1. razredu osnovne šole ter njihovo (interdisciplinarno) povezovanje v procesu učenja.- Učinkovita in fleksibilna organizacija prostora in časa, izbira didaktičnih in igralnih pripomočkov, fleksibilno časovno razporejanje dejavnosti in prehodov med njimi.- Opazovanje in spremljanje razvoja otrok ter prepoznavanje in upoštevanje individualnih potreb in drugih razlik med otroki (v osebnostnih lastnostih, sposobnostih, zmožnostih, kognitivnih stilih, družinskem oz. socialno-kulturnem okolju …) pri vzgojnem delu.- Zagotavljanje čustvene varnosti ter prepoznavanje in spodbujanje radovednosti otrok, upoštevanje notranje motivacije. - Spodbujanje samostojnosti otrok in njihovih interesov v skladu z njihovo razvojno stopnjo ter spodbujanje raziskovalnega in aktivnega učenja.- Učinkovita komunikacija s starši in sodelavci in drugimi strokovnjaki ter poznavanje timskega dela in sodelovanju v strokovnem timu vrtca in šole.

14

Obrazec št. 2

4.3. Podatki o mednarodni primerljivosti programa

Predloženi visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja smo primerjali s tremi sorodnimi študijskimi programi, ki se izvajajo na evropskih univerzah. Izbrane univerze se nahajajo na listi najbolje ocenjenih evropskih univerz ( http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=9877 ), in sicer:

1. ALMA MATER STUDIORUM – Universita di Bologna (Italija)2. University of Oulu (Finska)3. University of Helsinki (Finska)

Tabela 6: Seznam univerz, vključenih v primerjavo, ki izvajajo sorodne študijske dodiplomske programe za vzgojitelje predšolskih otrok.

Tuji sorodni študijski dodiplomski programi (ime programa, zavod, država, E-naslov)1. ALMA MATER STUDIORUM – Universita di BolognaIme programa: 1st Level Degree Course: Infant and Nursery School teacherZavod: The Faculty of Education SciencesDržava: ItalijaE-naslov: www.eng.unibo.it/PortaleEn/Academic+programmes/Courses/EducationSciences/1stDegree

2. University of Oulu Ime programa: Early Childhood Education programmeZavod: Faculty of EducationDržava: FinskaE-naslov: http://www.oulu.fi/ktk/kasope/inenglish/studies/studies.htm 3. University of HelsinkiIme programa: Kindergarten Teacher and Early Childhood EducationZavod: Faculty of Behavioural Sciences - Department of Applied Sciences of EducationDržava: Finska E-naslov: http://www.helsinki.fi/sokla/english/kindergarten.htm

Za primerjavo sta izbrani dve finski univerzi, kar se zdi smiselno, glede na kakovost finskega sistema izobraževanja, organiziranosti in izvedbeni vidik predšolske vzgoje in zgodnješolskega izobraževanja ter nenazadnje tudi zato, ker je finski izobraževalni sistem predstavljal enega izmed zgledov, po katerem se je spreminjal tudi naš šolski sistem in oblikovala kurikularna prenova. Obe finski univerzi se tudi nahajata na lestvici najbolje ocenjenih evropskih univerz in zato ustrezata temeljnemu pogoju primerjave.

Vsebinska primerjava med programi oz. primerjava predmetov:Kot je razvidno iz posameznega kurikula sorodnih študijskih dodiplomskih programov, so v vseh kurikulih prisotni naslednji vsebinski sklopi: splošno pedagoško-psihološke vsebine (obča pedagogika in teorija vzgoje, predšolska pedagogika, razvojna in pedagoška psihologija, didaktika, …) in didaktike posameznih področij (didaktika govorne vzgoje, športne in gibalne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje, …).Posameznih predmetov ne moremo dobesedno primerjati, ker so v vsakem od navedenih programov poimenovani in zasnovani drugače, skladno s konceptom njihovega celotnega programa.

15

Obrazec št. 2

Navedene dodiplomske programe izbranih visokošolskih organizacij smo primerjali med seboj in s predloženim programom »Predšolska vzgoja« Pedagoške fakultete Maribor z vidika:

a) primerljivosti koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti (točka 4.3.a. je opisana na str. 17)

b) primerljivosti možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program (točka 4.3.b. je opisana na str. 18);

c) primerljivosti trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih naslovov (točka 4.3.c. je opisana na str. 19);

d) primerljivosti načinov in oblik študija (točka 4.3.d. je opisana na str. 19);

e) možnosti za vključevanje programa v mednarodno sodelovanje oz. skupni evropski visokošolski prostor (točka 4.3.e. je opisana na str. 21);

f) razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje domačega gospodarstva in javnih služb.

g) Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih

16

Obrazec št. 2

Tabela 7: Primerljivost predloženega dodiplomskega študijskega programa »Predšolska vzgoja« na Pedagoški fakulteti UM s sorodnimi programi univerz na Finskem (University of Oulu in University of Helsinki) in v Italiji (Universita di Bologna).

Primerljivost študijskih programov v sledečih točkah

University of Oulu,Faculty of Education;Department of Educational sciences and teacher education; Early Childhood Education programme, FINSKA

ALMA MATER STUDIORUM – Universita di Bologna, The Faculty of Education Sciences; 1st Level Degree Course: Infant and Nursery School teacher; ITALIJA

University of Helsinki, Faculty of Behavioural Sciences,; Department of Applied Sciences of Education; Kindergarten Teacher and Early Childhood Education; FINSKA

Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta-Oddelek za predšolsko vzgojo; program: Predšolska vzgoja; SLOVENIJA

4.3.aPrimerljivost koncepta ter formalne in vsebinske strukturiranosti programa

Program predšolske vzgoje zajema obsežno pedagoško izobraževanje, ki omogoča diplomantom strokovno delo s predšolskimi otroki, raziskovalno delo na področju predšolske vzgoje in razvija vodstvene sposobnosti ter daje znanje, potrebno za vodenje institucij.

Vsebinsko je program strukturiran v obliki temeljnih, strokovnih in izbirnih predmetov, ki jih ponujajo na oddelku samem, študentje pa lahko izberejo tudi dodatne predmete, ki so neobvezni in jih ponujajo ostali oddelki in fakultete.

Program je ovrednoten s sistemom kreditnih točk (ECTS) in tako omogoča tudi

Program »Infant and Nursery School teacher« je namenjen tistim, ki želijo delati kot vzgojitelji v vrtcih in sorodnih institucijah namenjenih otrokom in njihovim staršem.Diplomanti so usposobljeni za delo v vzgojno-izobraževalnih institucijah (jasli in vrtci), socialnih centrih (svetovalnice za otroke in starše), v otroških centrih za sprostitev in razvedrilo. Vsebinsko program namreč zagotavlja pridobitev potrebnih sposobnosti in znanja tako za neposredno delo s predšolskimi otroki kot tudi za vodenje izobraževalnih institucij (področje predšolske vzgoje).

Program je ovrednoten s sistemom kreditnih točk

Program vzgojitelj (Kindergarten Teacher) daje možnost pridobitve strokovnega znanja s področja predšolske vzgoje. Izobraževanje daje študentom možnost delovati kot vzgojitelji in kot močne vplivne in inovativne osebnosti v družbi. Refleksija etičnih vidikov je v izobraževanju namreč v ospredju. Poleg znanja, sposobnosti in spretnosti za samo vzgojo in poučevanje, dajejo velik poudarek komunikologiji, ICT, znanju tujih jezikov in sprejemanju različnosti tako kulturološke kot etnične.

Vsebinsko program zajema temeljne, strokovne in izbirne predmete, medpredmetne

Predlagan program pomeni temeljito posodobitev dosedanjega programa izobraževanja vzgojitelja predšolskih otrok v skladu z evropskimi smernicami in potrebami domačega šolskega sistema. Diplomantom omogoča samostojno, kreativno opravljanje poklica na vseh področjih, saj odpira možnost pridobitve širokega spektra teoretičnih in praktičnih znanj.

Program zaradi ovrednotenja s sistemom kreditnih točk omogoča mednarodno izmenjavo študentov.

Vsebinsko je program strukturiran v oblikitemeljnih, strokovnih, obveznih izbirnih in prosto

17

Obrazec št. 2

izmenjavo študentov.Za študente iz tujine organizirajo predavanja tudi v angleškem jeziku.

(ECTS) in tako omogoča tudi izmenjavo študentovZa študente iz tujine organizirajo predavanja tudi v angleškem jeziku.

študije in praktično usposabljanje. Program je ovrednoten s sistemom kreditnih točk (ECTS)

izbirnih predmetov. Študentje tako lahko izbirajo med izbirnimi predmeti, ki jih ponuja oddelek ali med tistimi, ki jih ponuja celotna fakulteta oz. druge fakultete. Program je ovrednoten s sistemom kreditnih točk (ECTS)

Zbrati ob koncu študija 180 ECTS 180 ECTS 180 ECTS 180 ECTS

Napredovanje v višji letnik

Študent lahko napreduje v višji letnik, ko zbere 60 ECTS.

Ni podatka.Glede na to, da študij traja 3 leta predvidevamo, da morajo študenti za vpis v višji letnik zbrati 60 ECTS.

Ni podatka.Glede na to, da študij traja 3 leta predvidevamo, da morajo študenti za vpis v višji letnik zbrati 60 ECTS.

Študent lahko napreduje v 2. letnik letnik, ko zbere 48 ECTS in v 3. letnik, ko opravi vse izpite iz 1. letnika in zbere vsaj še 48 ECTS.

Temeljni pedagoški predmeti

Fakulteta ponuja študentom 6 temeljnih predmetov, ki so skupaj ovrednoteni s 25 ECTS.

Predmeti tega sklopa so osredinjeni na psihološke, sociološke in antropološke discipline.

Fakulteta ponuja študentom 7 temeljnih predmetov, ki so skupaj ovrednoteni s 25 ECTS.

Fakulteta ponuja študentom 10 temeljnih predmetov, ki so skupaj ovrednoteni 41 ECTS.

Strokovni predmeti Študent pridobi skupaj z opravljenimi obveznostmi pri strokovnih predmetih vezanih na jezik in komunikacijo 20 ECTS. V predmetniku so strokovni

predmeti in predmetne didaktike združene in sicer je teh predmetov skupaj 10. Znotraj teh se študenti odločajo za izbirne predmete (število slednjih ni razvidno).Prav tako niso razvidne ECTS točke.

Študent pridobi skupaj z opravljenimi obveznostmi pri strokovnih predmetih vezanih na jezik in komunikacijo 55 ECTS.

Fakulteta ponuja študentom 17 strokovnih predmetov, ki so skupaj ovrednoteni s 92 ECTS.Predmetne didaktike Študent mora pridobiti z

opravljenimi obveznostmi 100 ECTS (vključno s 15 ECTS za praktično usposabljanje).

Študent mora pridobiti z opravljenimi obveznostmi 60 ECTS (vključno s 15 ECTS za praktično usposabljanje).

Izbirni predmeti Študent mora pridobiti 25 ECTS z opravljenimi obvezami pri izbirnih predmetih.

Študent mora pridobiti 34 ECTS z opravljenimi obvezami pri izbirnih predmetih.

Fakulteta ponuja študentom 27 izbirnih predmetov, ki so skupaj ovrednoteni s 98 ECTS. Od ponujenih izbirnih predmetov študent izbere en izbirni predmet in predmetnega sklopa I, dva

18

Obrazec št. 2

izbirna predmeta iz predmetnega sklopa II in dva izbirna predmeta iz predmetnega sklopa III.

Praktično usposabljanje Študentje opravijo praktično usposabljanje v okviru predmetnih didaktik, v okviru le-teh pa pridobijo 15 ECTS.

Praktično usposabljanje je sicer vključeno v predmetnik iz katerega pa razvidno ovrednotene jz ECTS točkami.

Študentje opravijo praktično usposabljanje v okviru predmetnih didaktik, v okviru le-teh pa pridobijo 15 ECTS.

Praktično usposabljanje se izvaja v okviru integrirane prakse v obsegu 10 ECTS in strnjene prakse v obsegu 12 ECTS.

Diploma Študent pridobi za uspešno zapisane teze 10 ECTS.

Študent zaključi študij z zaključnim izpitom, ki je lahko v obliki diplome, raziskovalne naloge ali praktičnim nastopom.Število pridobljenih ECTS ni razvidno.

Študent pridobi za uspešno zapisane teze 6 ECTS

Študent zaključi študij z diplomskim delom, ki je ovrednoten 7 ECTS.

4.3.bPrimerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program

Vpisni pogoji:Kandidati, ki se želijo vpisati na program morajo imeti končano višjo srednjo šolo ali opravljen fakultetni sprejemni izpit (splošni); vpišejo se lahko tudi kandidati, ki ne opravijo sprejemnega izpita, če so zaključili politehniko, kolidž ali višjo stopnjo poklicne šole oz.najmanj triletno poklicno šolo.

Dodatni pogoji za vpis:Poleg splošnih pogojev, ki jih določa fakulteta, je vpis oz.selekcija kandidatov opravljena na osnovi: intervjuja, kjer se 'izkaže'

kandidatova motivacija in primernost za delo na področju izobraževanja/poučevanja;

Vpisni pogoji:Na prvostopenjski program se lahko vpišejo kandidati, ki imajo diplomo po petletni srednji šoli ali izobrazbo doseženo v tujini in je s strani fakultete priznana kot ekvivalentna.

Dodatni pogoji za vpis:niso posebej navedeni: o možnosti vpisa posameznika odloča Sekretariat za aktivnost poučevanja (Secretariat for Teaching Activities), ki sprejema tudi prošnje.

Vpisni pogoji:Pogoji so splošni in sicer: uspešno zaključeno srednješolsko izobraževanje; sposobnost poučevanja. Prednost imajo kandidati, ki so končali college s programom kindergarten teacher.

Dodatni pogoji za vpis:

Niso posebej navedeni.

Vpisni pogoji:V dodiplomski študijski program »Predšolska vzgoja« se lahko vpiše: kdor je opravil maturo, kdor je opravil poklicno

maturo ali zaključni izpit v programu predšolska vzgoja ali zdravstvena vzgoja,

kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Dodatni pogoji za vpis:Za vse kandidate je pogoj za vpis uspešno opravljen preizkus glasbenih sposobnosti. Vsem, ki so za vpis v program Predšolska vzgoja na PeF v Mariboru že v prejšnjih letih opravili preizkus glasbenih

19

Obrazec št. 2

sprejemnega izpita, ki lahko zajema vnaprej napisan esej (navodila prejmejo ob povabilu na sprejemni izpit), izpit iz izbrane literature, analizo materiala, ki ga prejmejo na začetku izpita, oceni sodelovanja v skupini.

sposobnosti, se preizkus prizna.

4.3.cPrimerljivost: trajanja študija, zaključka študija, pridobljenih naslovov.

Trajanje študija:Študij traja na dodiplomski stopnji 3 leta (Bachelor degree)

Zaključek študija:Po sprejetih tezah – »Bachelor thesis« (diplomska naloga) vsak študent piše zrelostni izpit.

Pridobljeni strokovni naslov:»Kindergarten teacher«

Napredovanje po programu:V opisu programa posebej ni opredeljeno.

Trajanje študija:Študij na dodiplomski stopnji traja 3 leta.

Zaključek študija:Prvostopenjski študij se zaključuje z izpitom, ki je lahko bodisi v obliki znanstvene razprave (thesis), izpitne naloge ali praktičnega testa. Tak zaključek velja za vse programe prve stopnje; posebej za ta program ni navedenega podatka.

Strokovni naslov:»Bachelor of Education«

Napredovanje po programu:V opisu programa posebej ni opredeljeno.

Trajanje študija:Študij na prvi dodiplomski stopnji traja tri leta

Zaključek študija:Posebej ni podatka; gre pa za oblikovanje »Bachelor thesis« (diplomske naloge) in dokončanje študija s pridobitvijo vseh potrebnih kreditov.

Pridobljeni naslov:»Bachelor of Education«

Napredovanje po programu:V opisu programa posebej ni opredeljeno.

Trajanje študija:študij traja 3 leta ali 6 semestrov.

Zaključek študija:Študij se zaključuje z zagovorom diplomskega dela oz. takrat, ko študent opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti v vrednosti 180 ECTS.

Pridobljeni naslov:»Diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS) oz. diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS)«

Napredovanje po programu:Je opredeljeno v posebnih določbah v podrobnem opisu programa (točka 4.9).

4.3.dPrimerljivost načinov in oblik študija: sistem in organizacija

študijskega procesa,

Študijski proces je organiziran v obliki predavanj, seminarjev, vaj, samostojnega študija in

Študijski proces je organiziran v obliki predavanj, seminarjev in laboratorijskih vaj,

Študij zajema predavanja seminarje in individualno raziskovalno delo ter praktično usposabljanje.

Študijski proces je organiziran v obliki predavanj, seminarjev, vaj ter terenskega dela. Študij

20

Obrazec št. 2

kreditni sistem, uporaba sodobnih

informacijskih tehnologij,

tutorstvo, organizacija

praktičnega usposabljanja.

prakse.

Kreditni sistem:Program je bolonjski in obsega 180 ECTS 1 kredit je 26,6 ure. Dostopna je podrobna razdelitev kreditov za posamezne predmete po predmetniku za obe stopnji.

Uporaba sodobne informacijske tehnologije:Za izvedbo programa je študentom in profesorjem na voljo vsa potrebna, sodobna, ustrezna AV, računalniška in telekomunikacijska tehnika

Tutorstvo:Tutorstvo je v obliki vrstniškega tutorstva med študenti in formalnega svetovanja svetovalcev za študentske zadeve.

Praktično usposabljanje:V okviru opisa programa ni posebej opisana organizacija in potek oz.opravljanje praktičnega usposabljanja

praktičnega usposabljanja in tutorstva pri samostojnem študiju ter praksi (mentorstvo v ustanovah, kjer se opravlja praksa).

Kreditni sistem:Program obsega 180 kreditov: 1 kredit je 25 ur , na leto 60 kreditov (1500ur); podrobnejši podatki po predmetniku dostopni samo za nekatere izmed predmetov.

Uporaba sodobne informacijske tehnologije:Za izvedbo programa je študentom in profesorjem na voljo vsa potrebna, sodobna, ustrezna AV, računalniška in telekomunikacijska tehnika

Tutorstvo:Ponujeno je tutorstvo pri samostojnem študiju in na praktičnem usposabljanju.

Praktično usposabljanje:V okviru praktičnega usposabljanje študenti obiskujejo vzgojnoizobraževalne institucije s katerimi ima fakulteta sklenjen ustrezen sporazum o sodelovanju. Pri tem je študentom omogočeno praktično preizkušanje teoretičnih

Kreditni sistem:Program je ovrednoten s krediti – ECTS: 1 ECTS pomeni 27 ur.Prvostopenjski program obsega 180 kreditov oz. 60 na leto.Podrobnejši podatki o razporeditvah kreditov so dostopni po kurikulumu.

Uporaba sodobne informacijske tehnologije:Za izvedbo programa je študentom in profesorjem na voljo vsa potrebna, sodobna, ustrezna AV, računalniška in telekomunikacijska tehnika

Tutorstvo:Ni podatkov.

Praktično usposabljanje:Skupine študentov skupaj z mentorji obiskujejo izbrane vzgojnoizobraževalne institucije, v okviru katerih izvajajo praktično delo, simulacije, skupinsko delo, diskusije in drugo..

tako poteka v ustreznih predavalnicah, telovadnicah, laboratorijih, delavnicah in na terenu, ob uporabi ustrezne sodobne AV tehnike.Pedagoški proces je v odvisnosti od oblike dela organiziran tudi v manjših skupinah pod vodstvom mentorjev in tutorjev.

Kreditni sistem:3-letno trajanje programa je ovrednoteno s 180 ECTS, vsak letnik 60 ECTS. Podrobnejša razporeditev je dostopna v predmetniku samem.1 ECTS je vreden oz. predstavlja 30 ur.

Uporaba sodobne informacijske tehnologije:Za izvedbo programa je na razpolago ustrezna AV, in telekomunikacijska tehnika.

Tutorstvo: Vsakemu študentu prvega letnika se dodeli tutor iz vrst visokošolskih učiteljev, ki je študentu v pomoč pri izvrševanju študijskih obveznosti.

Praktično usposabljanje: se v visokošolskem študijskem programu Predšolska vzgoja, 1. stopnje izvaja v obliki

21

Obrazec št. 2

znanj. integrirane in strnjene pedagoške prakse.

Praktično usposabljanje v obliki integrirane prakse se izvaja v vseh treh letnikih v obsegu 10 ECTS kreditnih točk. Študent bo predvidoma en dan v tednu v vrtcu ali 1. razredu osnovne šole izvajal konkretne naloge (načrtno opazovanje različnih vidikov vzgojno-izobraževalnega dela, analize, obiski in spoznavanje institucij itd.).

Praktično usposabljanje v obliki strnjene prakse se izvaja v drugem in tretjem letniku študija v obsegu 12 ECTS kreditnih točk. V drugem letniku traja strnjena praksa dva tedna (4 ECTS), in se izvaja v vrtcu, v tretjem letniku traja štiri tedne (8 ECTS) in se izvaja tri tedne v vrtcu in en teden v 1. razredu osnovne šole. Namen strnjene prakse je, da študent spozna vrtec kot institucijo, delo vzgojitelja in probleme pri tem delu ter da preizkuša svoje sposobnosti in v času študija pridobljena znanja. Pri strnjeni praksi študent več ali manj samostojno (pod mentorstvom) vodi oddelek in s tem preveri svojo

22

Obrazec št. 2

usposobljenost za delo.

4.3.eMožnosti za vključevanje študijskega programa v mednarodno sodelovanje (mobilnost) oz. vključevanje v skupen evropski visokošolski prostor

Fakulteta omogoča izmenjavo študentov in profesorjev s partnerskimi univerzami v okviru različnih programov in bilateralnega sodelovanja (Nordplus program, Socrates/Erasmus, bilateralno sodelovanje med evropskimi državami)

Fakulteta omogoča izmenjavo študentov in profesorjev s partnerskimi univerzami v okviru različnih programov in bilateralnega sodelovanja (Erasmus Mundus, Tempus III Joint actions (Socrates, Leonardo Da Vinci, Culture 2000, Youth); možne povezave evropskih univerz z drugimi: ZDA, Japonska Azija, …)

Fakulteta omogoča izmenjavo študentov in profesorjev s partnerskimi univerzami v okviru različnih programov (Erasmus in Nordplus/Nordlys), predvsem pa v okviru tistih, ki omogočajo raziskave in študije na področju izobraževanja , tudi predšolske vzgoje (npr. Nordplus Network for Teacher Education.

Vključevanje v skupni evropski visokošolski prostor omogoča vpeljan sistem ECTS kreditnih točk. Na ravni fakultete je vključevanje omogočeno preko gostovanja tujih profesorjev, z izmenjavo profesorjev in študentov ter s sodelovanjem v skupnih pedagoških in raziskovalnih programih.

23

4.3.f Razlike med predlaganim in izbranimi tujimi programi glede na specifične potrebe in pogoje domačega gospodarstva in javnih služb

Z analizo ugotavljamo, da ni večjih odstopanj med predlaganim in tujimi primerjalnimi programi. Vsi programi so zasnovani na najsodobnejših dognanjih teorije in prakse s področja izobraževanja in poučevanja. Vanje so vključene vse najsodobnejše didaktične in pedagoške teorije, ki omogočajo maksimalno izhodišče za uspešno profesionalno delo.Iz primerjave je razvidno, da vse primerjane univerze v svojem programu z vidika vsebine ponujajo predmete iz sklopa temeljnih, strokovnih, obveznih in izbirnih predmetov ter pedagoško prakso. Na vseh fakultetah morajo študentje v posameznem letniku študija zbrati po 60 ECTS, kar znese ob koncu 180 ECTS. Vrednost ene ECTS točke se v primerjavi z nekaterimi primerjanimi programi razlikuje, in sicer v predlaganem programu je vrednost ene točke ECTS 30 ur, v primerjalnih pa nekaj manj.Razlike se pojavljajo predvsem v vstopnih pogojih, kjer skandinavski programi zahtevajo tudi preverjanje sposobnosti poučevanja, dela z otroki, s skupino. Naš program med vstopnimi pogoji za razliko od vseh ostalih predvideva preizkus glasbenih sposobnosti.Nekatere ostale razlike med programi nastajajo tudi zaradi razlik v tradiciji posameznih univerz, specifike družbenega razvoja ožjega in širšega okolja.

Razlike med našim in tujimi visokošolskimi študijskimi programi povezujemo torej s potrebami in pogoji izvajanja programov javnih vrtcev v naši državi. Našemu sistemu predšolske vzgoje je najbližji finski (od izbranih in primerjanih), kjer so vsi predšolski otroci od zaključka porodniškega dopusta staršev do vstopa v šolo, vključeni v isto institucijo.

4.3.g Usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih

V našem primeru ne gre za reguliran poklic.

4.4 Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda

Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru (2006) bo nadaljevala sodelovanje s pomembnimi evropskimi univerzami oziroma fakultetami, ki bodo študentom UM omogočile prvovrstno izobrazbo.

Pedagoška fakulteta (2006) je kot članica Univerze v Mariboru udeležena pri vključevanju v mednarodni prostor, in sicer v institucionalno članstvo v mednarodnih visokošolskih organizacijah (predvsem EUA, DRC, OECD/IMHE), v aktivnosti pri navezovanju in vzdrževanju mednarodnih stikov in vključevanju v delo mednarodnih visokošolskih organizacij, hkrati pa ji je omogočena tudi izmenjava z gostujočimi profesorji in predstavniki tujih univerz, mednarodnih organizacij in drugih visokošolskih institucij. Vključena je v več partnerskih sporazumov, ki jih je Univerza v Mariboru sklenila z evropskimi in ameriškimi univerzami.

V Evropskih programih bo Pedagoška fakulteta (2006) prednostno sodelovala v Socrates-Erasmus izmenjavi profesorjev in študentov. V Socrates-Erasmus programu in v programu CEEPUS bo Pedagoška fakulteta nadaljevala projekte, ki tečejo trenutno na oddelkih. Prijavljala bo tudi nove projekte v okviru Univerze v Mariboru in tako zagotavljala mobilnost v srednjeevropskem univerzitetnem prostoru. V programu Leonardo da Vinci II si bo Pedagoška fakulteta prizadevala razviti mednarodne mreže, ki bodo omogočale izmenjavo informacij o izkušnjah in praksah naših študentov. V TEMPUS programu bo Pedagoška fakulteta podpirala partnerske fakultete na prostoru držav CARDS oz. bivših jugoslovanskih republik, pri njihovem razvoju študijskih programov po načelih bolonjske deklaracije. S takimi aktivnostmi si bo Pedagoška fakulteta zagotavljala ohranjanje in večanje prepoznavnost v regiji.

24

Strategija razvoja Pedagoške fakultete mora biti usklajena z željami in načrti uspešnih evropskih fakultet, ki skrbijo za izobraževanje učiteljev, hkrati pa najpomembnejši člen pri povezovanju evropskih fakultet za izobraževanje učiteljev s fakultetami iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.

Raziskovalne in strokovne podlage za utemeljitev usposobljenosti izvajanja študijskega programa Predšolska vzgoja temeljijo na raznolikem znanstveno-raziskovalnem delu. Podatki o raziskovalni dejavnosti profesorjev izkazujejo vključenost nosilcev projektov v mednarodne raziskovalne programe. Z evidenčnim zbiranjem podatkov o vključenosti predavateljev v projektno raziskovalno dejavnost ugotavljamo, da imamo v okviru Pedagoške fakultete nekaj aktivnih projektov, kjer sodeluje posredno ali neposredno veliko sodelavcev. Analiza vključenosti sodelavcev Pedagoške fakultete v Socrates-Erasmus programe na tujih univerzah ter v bilateralno sodelovanje v zadnjih letih kaže močno sodelovanje s številnimi sosednjimi državami: Avstrijo, Madžarsko, pa tudi s Hrvaško, Češko in drugimi državami.

V nadaljevanju je pregled mednarodne dejavnosti v obdobju zadnjih 5 let. Navajamo mednarodne projekte, mreže in bilateralna sodelovanja, v katere so vključeni visokošolski učitelji in sodelavci na Pedagoški fakulteti. Navajamo tudi podatke za Socrates – Erasmus mobilnost profesorjev in študentov.

Tabela 8: Mednarodni projekti

Naziv projekta NosilecOddelek, kjer se projekt

izvaja Trajanje projekta

Ökoprofit International 2E0041I-B(INTERREG IIIC)

prof. dr. Ana Vovk Korže Oddelek za geografijo

junij 2004 – september 2006

Partnerstvo fakultet in šol I.prof. dr. Ana Vovk Korže Oddelek za geografijo

julij 2004 – oktober 2005

Engeneering Emotional Design6. OP EU

prof. dr. Norbert Jaušovec

Oddelek za pedagogiko, psihologijo in didaktiko

september 2004 – februar 2007

Lingua Aktion 2 - Entwicklung von Hilfsmitteln und Materialen

prof. dr. Vida Jesenšek Oddelek za germanistiko

oktober 2004 – oktober 2006

CLIOHRES.net CIT3-CT-2005-0061646. OP EU

prof. dr. Matjaž Klemenčič

Oddelek za zgodovino, Oddelek za filozofijo junij 2005 – junij 2010

Leonardo da Vinci »Parents: training most powerful supporters for disabled people – Parents for Disabled people SI/05/B/F/PP-176006 prof. dr. Boris Aberšek

Oddelek za tehniko, Oddelek za razredni pouk

oktober 2005 – oktober 2007

CLILiH: »State of the art« und Entwicklungspotential in Europa

doc. dr. Alja Lipavic Oštir Oddelek za germanistiko

oktober 2005 – september 2007

Competence Network »Water Resources and Their Management«

prof. dr. Ana Vovk Korže Oddelek za geografijo julij 2005 – junij 2008

Comenius 2.1 »Förderung von Minderheitensprachen im mehrsprachigen Raum in der Lehrerbildung

prof. dr. Ana Vovk Korže Oddelek za geografijo

september 2004 - junij 2007

Partnerstvo fakultet in šol II:M1: Učna praksa v vzgoji in izobraževanjuM2: Celovit model uvajanja pripravnikovM3: E – vseživljenjsko izobraževanje

prof. dr. Ana Vovk Korže Oddelek za geografijo

julij 2006 – september 2007

Grundtvig 2 – Učna partnerstva - ENHE Mag. Klemen Prah Oddelek za geografijoavgust 2006 – julij 2007

Podporne aktivnosti za implementacijo Bolonjskega procesa

prof. dr. Ana Vovk Korže Oddelek za geografijo

marec 2006 – avgust 2007

V letu 2003 je Pedagoška fakulteta (1986) prevzela izvedbo Strokovnih izhodišč za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 (Rastline). Pri izvedbi del je nastopala kot podizvajalec Znanstvenoraziskovalnemu centru SAZU.

25

V letu 2005 je bila realizirana konferenca v okviru CLIOHnet Erasmus thematic Network Funds for a National Meeting z naslovom: Creating Links and Innovative Overviews to Enhance Historical Pespective in European Culture.

Tabela 9: BILATERALNA sodelovanja

šifra projekta naziv projekta nosilec sodelujoča država trajanje projekta

Bilaterala Italija

Struktura in dinamika defektov v prostorsko omejenih tekočih kristalih prof. dr Samo Kralj Italija 1999 - 2001

SLO-HRV 33/2000 Družba in tehnologija prof. dr. Darko Friš Hrvaška 2000 - 2003

Bilaterala Hrvaška

Gospodarsko – razvojna problematika območja ob slovensko – hrvaški meji«

doc. dr. Lučka Lorber Hrvaška 2001 - 2002

Bilaterala Hrvaška

Vpliv družbenoekonomskih sprememb na razvojne procese in transformacijo slovensko – hrvaških obmejnih območij

doc. dr. Lučka Lorber Hrvaška 2000 - 2001

SLO-HUN 18/2001-2002

Skupna računalniška baza v šolah na Madžarskem in v Sloveniji Dr. Varga Jozsef Madžarska 2002

SLO-A/11 Tekoči kristali: laboratorij fizike prof. dr. Samo Kralj Avstrija 2000 - 2001

SLO-A/2 Vpliv ogljikovega dioksida iz naravnih vrelcev na traviščne in gozdne ekosisteme

prof. dr. Mitja Kaligarič Avstrija 2000 - 2001

FR – 2002-4 Modeliranje stimulatorne kontrakcije gladkih mišičnih celic dihalnih poti

prof. dr. Marko Marhl Francija 2002 - 2004

BI-RU/03-04-001 Statika in dinamika tekoče kristalnih struktur prof. dr. Samo

Kralj Rusija 2003 - 2004

BI-DE/03-04-003

Robustnost in fleksibilnost metaboličnih in regulacijskih mrež

prof. dr. Marko Marhl Nemčija 2003 - 2004

SLO-ROM 6/2003-2004 Statistics and dynamics of soft matter system prof. dr. Samo

Kralj Romunija 2003 - 2004

BI – SCG/04-05

Raziskovanje didaktičnih vidikov izobraževanja na daljavo prof. dr. Ivan GerličSrbija in Črna gora 2004 - 2005

BI-US/04-05/19 Slovenska politična emigracija v ZDA prof. dr. Darko Friš ZDA 2004 - 2005

BI-US/04-05/18

Konceptualne strategije uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v izobraževanju fizike - naravoslovja

prof. dr. Ivan GerličZDA 2004 - 2005

BILATERALA HRVAŠKA

Raziskovanje in razvoj vizuelnega vmesnika z uporabo multimedijskih tehnologij in inteligentnih agentov

prof. dr. Ivan GerličHrvaška 2004 - 2005

BI-IN/04-06/03

Študij nekaterih fizikalnih lastnosti in kritičnega obnašanja šibko motenih mehkih sistemov

prof. dr. Samo Kralj Indija 2004 - 2006

BI/IT/03-05-018 Fizika vzorcev v mehki snovi prof. dr. Samo

Kralj Italija 2002 - 2005

BILATERALA HRVAŠKA

Trg in zemljiška gospostva ob rekah Dravi in Muri v zgodnjem novem veku

doc. dr. Andrej Hozjan Hrvaška 2005 - 2006

Bilaterala IItalija Struktura, sile in navori v mehkih sistemih prof. dr. Samo

Kralj Italija 2006 - 2009

Bilaterala Anglija

Analiza časovnih vrst Intracelularnih kalcijevih oscilacij

prof. dr. Marko Marhl Anglija 2004 - 2006

Bilaterala Hrvaška Slovensko – hrvaški odnosi po prvi svetovni vojni prof. dr. Darko Friš Hrvaška 2006 - 2007

BI – HR/06 – 07 - 030

Hrvaška in slovenska književnost kot sosednji književnosti

prof. dr. Miran Štuhec Hrvaška 2006 – 2007

26

BI – CS/ 06 – 07/038

Študij na daljavo na področju računalniško podprtega matematičnega izobraževanja

prof. dr. Dušan Pagon Srbija 2006 – 2008

BI – SK/ 05 – 07 – 012

Kontrastna frazeologija in večjezična frazeologija. Lingvistični model za opis frazemov za slovarske in didaktične potrebe

prof. dr. Vida Jesenšek Slovaška 2006 – 2008

BI – CZ/07 – 08 - 029

Politika inovacij na Češkem in v Sloveniji: institucije, mreženje in regionalni razvoj.

doc. dr. Lučka Lorber Češka 2007 - 2008

SOCRATES ERASMUS MOBILNOST PROFESORJEV IN ŠTUDENTOV:

Profesorji PeF (1986, 2006)gostujejo v okviru Socrates-Erasmus mobilnosti profesorjev. Število opravljenih tovrstnih mobilnosti se iz leta v leto veča (2002/2003 = 5 mobilnosti; 2003/2004 = 8 mobilnosti; 2004/2005 = 18; 2005/2006 = 18 mobilnosti; 2006/2007 = 16 mobilnosti (7 na ravni PeF 2006)).

Študentska mobilnost je aktivna šele v zadnjih študijskih letih. V študijskem letu 04/05 je znašala 21 (incoming) in 16 (outgoing) mobilnosti, v študijskem letu 05/06 33 (incoming) in 14 (outgoing)mobilnosti, v študijskem letu 2006/07 pa 17 (incoming) in 25 (outgoing) mobilnosti.

Tabela 10: Sodelovanje v okviru tega programa poteka z naslednjimi institucijami:1 Universität Klagenfurt (Avstrija)2 Universität Leipzig (Avstrija) 3 Berzsenyi Dániel Föiskola, Szombathely (Madžarska)4 Akademia techniczno-humanistyczna, wydzial humanistyczno-spoleczny, Bielsko-Biala

(Poljska)5 Karl-Franzens-Universität Graz (Avstrija)6 University of Cyprus (Ciper)7 Philipps-Universität Marburg (Nemčija)8 Universitá degli Studi di Trieste (Italija)9 Friedrich-Schiller-Universität Jena (Nemčija)10 Technische Universität Chemnitz (Nemčija)11 Univerzita Hradec Králove (Češka)12 Johan Wolfgang Goethe-Univeristät Frankfurt am Main (Nemčija)13 Universität Bayreut (Nemčija)14 Ludwig Maximilians Universitat München (Nemčija)15 Univerza v Olomoucu (Češka)16 Masaryk University in Brno (Češka)17 Univerza v Plzni (Češka)18 University of Patras (Grčija)19 Leopold-Franzens-Universitat Innsbruck (Avstrija)20 Berufspädagogische Akademie des Bundes in Wien (Avstrija)21 Univerza v Valenciji Španija)22 Universidad de Alcalà (Španija)23 Univerza v Lizboni (Portugalska)24 Univerza v Napoli (Italija)25 Univerza v Padovi (Italija)26 University of Bielsko-Biala27 University of Silesia (Poljska)28 Universitá degli studi di Udine (Italija)29 Universita di Pisa (Italija)30 Universität Paderborn (Nemčija)31 Universität Salzburg (Avstrija)32 Univerza v Varšavi (Poljska)33 Sveučilište u Zagrebu (Hrvaška)34 Univerza v Reki (Hrvaška)35 Univerza v Somboru (Srbija)

27

36 Univerzita Sv. Cirila a Metoda Trnava (Makedonija)

CEEPUS mreže

V obdobju zadnjih petih let sodelujemo v CEEPUS mreži. CII-PL-0056-01-0506 - Regional Development Network (REDENE). Nastopamo kot partnerska institucija. Cilj CEEPUS programa je vzpostaviti in spodbuditi mobilnost študentov in profesorjev v Srednji Evropi ter izkoristiti intelektualne povezave in možnosti, ki pogosto prerastejo v prijateljske vezi med študenti in učitelji.

MEDNARODNO SODELOVANJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV:

Pedagoška fakulteta (2006) sodeluje z inštitucijami iz tujine tudi v okviru mednarodnega sodelovanja visokošolskih zavodov. Sodelujemo z naslednjimi institucijami in univerzami:

Tabela 11: Mednarodno sodelovanje visokošolskih zavodov1 Univerza v Bayreuthu (Nemčija)2 Berzsenyi Dániel Föiskola, Szombathely (Madžarska)3 Sveučilište u Zagrebu (Hrvaška)4 Joanneum Research Institut, Graz (Avstrija)5 Karl-Franzens-Universität Graz (Avstrija)6 Evropska platforma za nizozemsko izobraževanje (Nizozemska)7 Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju (Makedonija)8 Philipps-Universität Marburg (Nemčija)9 Johann Wolfgang Goethe – Universität, Frankfurt am Main (Nemčija)10 Univerza v Splitu (Hrvaška)11 Max Planckov institut za koloide in mejne plasti, Golm pri Berlinu (Nemčija)12 Institut Ruđer Bošković, Zagreb (Hrvaška)13 Univerza v Leipzigu (Nemčija)14 Univerza v Bordeauxu Francija)15 Univerza v Bukarešti (Romunija)16 Univerza v Pavii (Italija)17 Univerza v Southamptonu (Anglija)18 Univerza v Laplandu (Finska)19 Univerza v Moskvi (Rusija)20 Univerza v Novem Sadu (Srbija)

28

4.5 Predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti (v skladu z Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS)

4.5.a Število in poimenska navedba učnih enot (predmeti, moduli)

Tabela 12: Število in poimenska navedba učnih enot

Štev. Učni predmeti ECTS1. SEMESTER

1 Osnove metodologije pedagoškega raziskovanja 42 Teorija vzgoje 33 Predšolska pedagogika 74 Motorika otroka 55 Razvojna psihologija 66 Vokalno-instrumentalni praktikum I 37 Praktično usposabljanje 1 2

Sk. 302. SEMESTER

8 Didaktika 39 Slovenski jezik 5

10 Začetno naravoslovje 711 Vokalno- instrumentalni praktikum II 512 Pedagoška psihologija 313 Mladinska književnost 514 Praktično usposabljanje 2 2

Sk. 303. SEMESTER

15 Didaktika gibalno športne vzgoje 716 Didaktika spoznavanja naravnega okolja 717 Didaktika glasbene vzgoje 718 Didaktika plesne vzgoje 719 Praktično usposabljanje 3 2

Sk. 304. SEMESTER

20 Specialna pedagogika 521 Motorični praktikum 322 Didaktika uvajanja v družbeno okolje 723 Didaktika jezikovne vzgoje 724 Elementarni likovno pedagoški praktikum 325 Praktično usposabljanje 4 126 Praktično usposabljanje 5 4

Sk. 305. SEMESTER

27 Lutkovno-gledališka vzgoja 728 Didaktika tehnične vzgoje 429 Didaktika likovnih dejavnosti 730 Izbirni predmet - predmet iz sklopa I 431 Izbirni predmet - predmet iz sklopa II 432 Izbirni predmet - predmet iz sklopa III 333 Praktično usposabljanje 6 1

Sk. 306. SEMESTER

34 Didaktika matematike 535 Sociologija družine in predšolskega otroka 336 Izbirni predmet - predmet iz sklopa II 437 Izbirni predmet - predmet iz sklopa III 338 Praktično usposabljanje 7 139 Praktično usposabljanje 8 740 Diplomsko delo 7

Sk. 30IZBIRNI PREDMETNI SKLOP I (notranje izbirni predmeti - predmeti stroke)

29

1 Uporabni psiholološki prijemi v predšolskem izobraževanju 42 Metodologija kvalitativnega in kvantitativnega pedagoškega raziskovanja 43 Otroška igra in navezanost 44 Otroci s posebnimi potrebami in gibalna terapija 45 Vzgojni koncepti v teoriji in praksi 46 Senzomotorika 47 Slovenska govorna besedila 48 Knjižna vzgoja 49 Dejavniki uspešnega poučevanja 4

10 Moralna vzgoja in etika 4IZBIRNI PREDMETNI SKLOP II (notranje izbirni predmeti - predmetne didaktike)

1 Jezikovne dejavnosti v vrtcu 42 Šport v doživljajski vzgoji 43 Plesna dramatizacija v vrtcu 44 Likovno izražanje in prostor 45 Glasbene dejavnosti v vrtcu 46 Igra in raziskovanje v naravnem okolju 47 Vloga odraslega pri otrokovem uvajanju v družbeno okolje 4

IZBIRNI PREDMETNI SKLOP III (zunanji izbirni predmeti)1 Poučevanje angleščine na predšolski stopnji 32 Učenje matematike skozi igro 33 Pedagoška komunikacija in partnerstvo med vrtcem, šolo in družino 34 Timsko delo v vrtcu in v šoli 35 Priprava in izvedba lutkovnega projekta – predstave 36 Govorne in jezikovne motnje pri otrocih 37 Interpretacija mladinskih književnih besedil 38 Instrumentalna igra – Orffova glasbila 39 Motorično nadarjeni otroci 3

10 Likovne dejavnosti v muzeju in galeriji 3

Izbirni predmeti izbirnih sklopov št. I (notranje izbirni predmeti – predmeti stroke) in III (zunanji izbirni predmeti) se bodo izvajali, če se bo prijavilo najmanj 15 študentov, izbirni predmeti izbirnega sklopa II (notranje izbirni predmeti – predmetne didaktike) se bodo izvajali, če se bo prijavilo najmanj 10 študentov. V primeru manjšega števila študentov od predlaganega, se bodo pri vseh izbirnih sklopih izbirni predmeti izvajali v obliki konzultacij.

Tabela 13: Nosilci predmetov

Učni predmet NosilciDidaktika Ivanuš GrmekOsnove metodologije pedagoškega raziskovanja ČagranTeorija vzgoje HmelakPredšolska pedagogika HmelakRazvojna psihologija CugmasSlovenski jezik RajhVokalno-instrumentalni praktikum I,II DenacMotorika otroka MuhičLutkovno-gledališka vzgoja Šinko

Začetno naravoslovje Marhl, Ambrožič Dolinšek, Petek

Pedagoška psihologija KoširMladinska književnost HaramijaDidaktika gibalno športne vzgoje MarinšekDidaktika jezikovne vzgoje RopičDidaktika plesne vzgoje IlićDidaktika uvajanja v družbeno okolje LicardoSpecialna pedagogika SchmidtDidaktika spoznavanja naravnega okolja PetekDidaktika glasbene vzgoje DenacMotorični praktikum MarinšekElementarni likovno pedagoški praktikum ZupančičDidaktika matematike Lipovec

30

Moralna vzgoja in etika VezjakDidaktika likovnih dejavnosti ZupančičDidaktika tehnične vzgoje FošnaričSociologija družine in predšolskega otroka GoriupUporabni psihološki prijemi v predšolskem izobraževanju JaušovecMetodologija kvalitativnega in kvantitativnega pedagoškega raziskovanja ČagranOtroška igra in navezanost CugmasOtroci s posebnimi potrebami in gibalna terapija SchmidtVzgojni koncepti v teoriji in praksi HmelakSenzomotorika MuhičSlovenska govorna besedila RajhKnjižna vzgoja HaramijaDejavniki uspešnega poučevanja Ivanuš GrmekJezikovne dejavnosti v vrtcu Erženičnik PačnikŠport v doživljajski vzgoji MarinšekPlesna dramatizaija v vrtcu IlićLikovno izražanje in prostor ZupančičGlasbene dejavnosti v vrtcu DenacIgra in raziskovanje v naravnem okolju PetekVloga odraslega pri otrokovem uvajanju v družbeno okolje LicardoPoučevanje angleščine na predšolski stopnji BrumenUčenje matematike skozi igro LipovecPedagoška komunikacija in partnerstvo med vrtcem in družino HmelakTimsko delo v vrtcu in v šoli Ivanuš GrmekPriprava in izvedba lutkovnega projekta – predstave ŠinkoGovorne in jezikovne motnje pri otrocih SchmidtInterpretacija mladinskih književnih besedil HaramijaInstrumentalna igra – Orffova glasbila DenacMotorično nadarjeni otroci MuhičLikovne dejavnosti v muzeju in galeriji ZupančičPraktično usposabljanje 1 - 8 Petek

4.5.b Vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo programa

1. LETNIK (60 ECTS)

Tabela 14: 1. SemesterPredmeti Vrsta

predmetaP SE V N KU IDŠ Skupaj

urSkupajECTS

Vokalno-instr.praktikum I

Obveznavsebina

15 30 45 45 90 3

Osnove metod. ped. raziskovanja

Obveznavsebina

30 25 55 65 120 4

Teorija vzgoje Obvezna vsebina

15 25 40 50 90 3

Motorika otroka Obveznavsebina

45 15 15 75 75 150 5

Predšolska pedagogika

Obveznavsebina

45 15 30 90 120 210 7

Razvojna psihologija

Obveznavsebina

45 15 15 75 105 180 6

Praktično usposabljanje 1

Obveznavsebina

60 60 2

Skupaj 195 45 140 0 380 520 900 30

31

Tabela 15: 2. Semester Predmeti Vrsta

predmetaP SE V N KU IND Skupaj

urSkupajECTS

Didaktika Obveznavsebina

30 10 40 50 90 3

Slovenski jezik Obveznavsebina

15 15 20 50 100 150 5

Vokalno-instr. praktikum II

Obveznavsebina

15 30 45 105 150 5

Začetno naravoslovje

Obveznavsebina

30 45 75 135 210 7

Mladinska književnost

Obveznavsebina

30 25 55 95 150 5

Pedagoška psihologija

Obveznavsebina

15 25 40 50 90 3

Praktičnousposabljanje 2

Obvezna vsebina

60 60 2

Skupaj 135 25 145 305 595 900 30

2. LETNIK (60 ECTS)

Tabela 16: 3. Semester Predmeti Vrsta

predmetaP SE V N KU IND Skupaj

urSkupaj ECTS

Didaktika glasbene vzgoje

Obveznavsebina

45 15 29 1 90 120 210 7

Didaktika spoznavanja naravnega okolja

Obveznavsebina

45 15 29 1 90 120 210 7

Didaktika plesne vzgoje

Obveznavsebina

45 15 29 1 90 120 210 7

Didaktika gibalno športne vzgoje

Obveznavsebina

45 15 29 1 90 120 210 7

Praktično usposabljanje 3

Obveznavsebina

60 60 2

Skupaj Obvezna 180 60 116 4 360 540 900 30

*N - 1nastop (1 ura – individualno delo univerzitetnega učitelja s študentom)

Tabela 17: 4. Semester Predmeti Vrsta

predmetaP SE V N KU IND Skupaj

urSkupajECTS

Specialna pedagogika

Obveznavsebina

30 30 60 90 150 5

Didaktika uvajanja v družbeno okolje

Obveznavsebina

45 15 29 1 90 120 210 7

Didaktika jezikovne vzgoje

Obveznavsebina

45 15 29 1 90 120 210 7

Motorični praktikum

Obveznavsebina

5 40 45 45 90 3

Elementarni likovno-pedagoški praktikum

Obveznavsebina

15 25 40 50 90 3

Praktično usposabljanje 4

Obveznavsebina

30 30 1

Praktično usposabljanje 5

Obvezna vsebina

10 10 110 120 4

Skupaj 140 40 153 2 335 565 900 30*N - 1nastop (1 ura – individualno delo univerzitetnega učitelja s študentom)

32

3. LETNIK (60 ECTS)

Tabela 18: 5. Semester

Predmeti Vrsta predmeta

P SE V N KU IND Skupaj ur

SkupajECTS

Didaktika tehnične vzgoje

Obvezna vsebina

20 20 40 80 120 4

Lutkovno-gledališka vzgoja

Obveznavsebina

45 15 29 1 90 120 210 7

Didaktika likovnih dejavnosti

Obveznavsebina

45 15 29 1 90 120 210 7

Izbirni predmet I Izbirnavsebina

15 15 15 45 75 120 4

Izbirni predmet II Izbirna vsebina

15 15 30 60 60 120 4

Izbirni predmet III Izbirnavsebina

15 30 45 45 90 3

Praktično usposabljanje 6

Obvezna vsebina

30 30 1

Skupaj 155 60 153 2 370 530 900 30

*N - 1nastop (1 ura – individualno delo univerzitetnega učitelja s študentom)

Tabela 19: 6. Semester

Predmeti Vrsta predmeta

P SE V N KU IND Skupaj ur

SkupajECTS

Sociologija družine in predšolskega otroka

Obveznavsebina

30 15 45 45 90 3

Didaktika matematike

Obveznavsebina

45 29 1 75 75 150 5

Izbirni predmet III Izbirna vsebina

15 30 45 45 90 3

Izbirni predmet II Izbirna vsebina

15 15 30 60 60 120 4

Praktično usposabljanje 7

Obvezna vsebina

30 30 1

Praktično usposabljanje 8

Obveznavsebina

10 10 200 210 7

Diplomsko delo Obveznavsebina

10 10 200 210 7

Skupaj 105 35 104 1 245 655 900 30

*N - 1nastop (1 ura – individualno delo univerzitetnega učitelja s študentom)

33

IZBIRNI PREDMETNI SKLOP I (NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI – PREDMETI STROKE)

Tabela 20: Izbirni predmetni sklop I

Predmeti Vrsta predmeta

P SE V KU IND Skupaj ur

SkupajECTS

1Uporabni psihološki prijemi v predšolskem izobraževanju

Izbirna vsebina

15 15 15 45 75 120 4

2Metodologija kvalitativnega in kvantitativnega pedagoškega raziskovanja

Izbirna vsebina

15 15 15 45 75 120 4

3 Otroška igra in navezanost Izbirna vsebina

15 15 15 45 75 120 4

4 Otroci s posebnimi potrebami in gibalna terapija

Izbirna vsebina

15 15 15 45 75 120 4

5 Vzgojni koncepti v teoriji in praksi

Izbirna vsebina

15 15 15 45 75 120 4

6 Senzomotorika Izbirna vsebina

15 15 15 45 75 120 4

7 Slovenska govorna besedila Izbirna vsebina

15 15 15 45 75 120 4

8 Knjižna vzgoja Izbirna vsebina

15 15 15 45 75 120 4

9 Dejavniki uspešnega poučevanja

Izbirna vsebina

15 15 15 45 75 120 4

10 Moralna vzgoja in etika Izbirna vsebina

15 15 15 45 75 120 4

Iz ponudbe predmetnega sklopa I (notranje izbirni predmeti - predmeti stroke) študent izbere 1 predmet v vrednosti 4 ECTS. Izbirni predmeti se bodo izvajali, če bo prijavljenih najmanj 15 študentov.

IZBIRNI PREDMETNI SKLOP II (NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI – PREDMETNE DIDAKTIKE))

Tabela 21: Izbirni predmetni sklop II

Predmeti Vrsta predmeta

P SE V KU IND Skupaj ur

SkupajECTS

1 Jezikovne dejavnosti v vrtcu Izbirna vsebina

15 15 30 60 60 120 4

2 Šport v doživljajski vzgoji Izbirna vsebina

15 15 30 60 60 120 4

3 Plesna dramatizacija v vrtcu Izbirna vsebina

15 15 30 60 60 120 4

4 Likovno izražanje in prostor Izbirna vsebina

15 15 30 60 60 120 4

5 Glasbene dejavnosti v vrtcu Izbirna vsebina

15 15 30 60 60 120 4

6 Igra in raziskovanje v naravnem okolju

Izbirna vsebina

15 15 30 60 60 120 4

7Vloga odraslega pri otrokovem uvajanju v družbeno okolje

Izbirna vsebina

15 15 30 60 60 120 4

Iz ponudbe predmetnega sklopa II (notranje izbirni predmeti – predmetne didaktike) izbere 2 predmeta v vrednosti 8 ECTS. Izbirni predmeti se bodo izvajali, če bo prijavljenih najmanj 10 študentov.

34

IZBIRNI PREDMETNI SKLOP III (ZUNANJI IZBIRNI PREDMETI)

Tabela 22: Izbirni predmetni sklop III

Predmeti Vrsta predmeta

P V KU IND Skupaj ur

SkupajECTS

1 Poučevanje angleščine na predšolski stopnji

Izbirna vsebina

15 30 45 45 90 3

2 Učenje matematike skozi igro

Izbirna vsebina

15 30 45 45 90 3

3Pedagoška komunikacija in partnerstvo med vrtcem, šolo in družino

Izbirna vsebina

15 30 45 45 90 3

4 Timsko delo v vrtcu in v šoli Izbirna vsebina

15 30 45 45 90 3

5Priprava in izvedba lutkovnega projekta – predstave

Izbirna vsebina

15 30 45 45 90 3

6 Govorne in jezikovne motnje pri otrocih

Izbirna vsebina

15 30 45 45 90 3

7 Interpretacija mladinskih književnih besedil

Izbirna vsebina

15 30 45 45 90 3

8 Instrumentalna igra – Orffova glasbila

Izbirna vsebina

15 30 45 45 90 3

9 Motorično nadarjeni otroci Izbirna vsebina

15 30 45 45 90 3

10 Likovne dejavnosti v muzeju in galeriji

Izbirna vsebina

15 30 45 45 90 3

Iz ponudbe izbirnega predmetnega sklopa III (zunanji izbirni predmeti) izbere študent dva predmeta v vrednosti 6 ECTS. Izbirni predmeti se bodo izvajali, če bo prijavljenih najmanj 15 študentov.

Tabela 23: Delež in vrsta učnih enot glede na vključenost v strukturo

Obvezne vsebine

Izbirne vsebine Praktično usposabljanje

SKUPAJ

ECTS Delež (%)

ECTS Delež (%)

ECTS Delež (%)

ECTS Delež (%

1. letnik 56 93 4 7 60 1002. letnik 54 90 6 10 60 1003. letnik 32 53 18 30 10 17 60 100SKUPAJ 142 79 18 10 20 11 180 100

Študenti bodo imeli možnost najmanj 10 ECTS kreditnih točk iz obveznih ali izbirnih enot programa prenesti iz enega študijskega programa v drugega.

4.5.c Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija

Predavanja (P)Predavanja so način pedagoškega dela oziroma posredovanja znanj in metodike z nekega področja študentom.

Seminarji (SE)Seminarji so del pedagoškega poučevanja, ki temeljijo na samostojnem delu in poglobljenemu razumevanju vsebin predavanj kot tudi njihovi razpravi.

Vaje (V)Vaje se po vsebini navezujejo na teoretične vsebine predavanj. Izvajamo jih kot seminarske, laboratorijske in terenske. Služijo kot praktično povezovanje teorije s specifičnimi praktičnimi problemi.

35

Tabela 24: Število ur in odstotni delež predavanj, vaj in seminarjev

Predavanja Seminarji Vaje Nastopi Skupaj

1. letnik Ure 330 70 285 685(%) 48 10 42 100

2. letnik Ure 320 100 269 6 695(%) 46 14 39 1 100

3. letnik Ure 260 95 257 3 615(%) 42 15,5 42 0,5 100

Skupaj Ure 910 265 811 9 1995(%) 45,5 13 41 0,5 100

4.5.d Delež praktičnega usposabljanja oz. pedagoške prakse v programu, način izvedbe, kreditno ovrednotenje

Študijski program predvideva praktično usposabljanje v vseh treh letnikih. Obseg praktičnega usposabljanja znaša 660 ur oziroma 22 ECTS, delež v celotnem programu znaša 12,2%. Smisel praktičnega usposabljanja študentov je, da predstavlja konkretizacijo teoretičnih spoznanj, ki so jih študentje pridobili pri posameznih predmetih. Spoznanja, pridobljena s prakso, predstavljajo posebno vrsto spoznanj, saj v njih prevladuje učenje po modelu (opazovanje dela drugih in učenje skozi lastno delovanje na stvarnost - aktivno udejstvovanje v vzgojno-izobraževalnem procesu). Praktično usposabljanje se začne s hospitiranjem - opazovanjem dela vzgojiteljev - mentorjev v vsakodnevnih situacijah in v posebej pripravljenih in organiziranih situacijah. Nadaljuje se s postopnim vključevanjem študentov v delo vzgojitelja in zaključi s samostojnim opravljanjem tega dela. Vse oblike dela morajo biti pripravljene z ustrezno dokumentacijo. Praktično usposabljanje se izvaja v obliki integrirane prakse in strnjene prakse.

Praktično usposabljanje 1,2,3,4,6 in 7 se izvaja v obliki integrirane prakse. Integrirana praksa se izvaja v vseh treh letnikih v obsegu 10 ECTS kreditnih točk pod okriljem predmetov oziroma visokošolskih učiteljev. Študent bo predvidoma en dan v tednu v vrtcu ali 1. razredu osnovne šole izvajal konkretne naloge (načrtno opazovanje različnih vidikov vzgojno-izobraževalnega dela, analize, obiski in spoznavanje institucij itd.).

Praktično usposabljanje 5 in 8 se izvaja v obliki strnjene prakse. Strnjena praksa se izvaja v drugem in tretjem letniku študija v obsegu 12 ECTS kreditnih točk. V drugem letniku traja strnjena praksa dva tedna (4 ECTS), in se izvaja v vrtcu, v tretjem letniku traja štiri tedne (8 ECTS) in se izvaja tri tedne v vrtcu in en teden v 1. razredu osnovne šole. Namen strnjene prakse je, da študent spozna vrtec kot institucijo, delo vzgojitelja in probleme pri tem delu ter da preizkuša svoje sposobnosti in v času študija pridobljena znanja. Pri strnjeni praksi študent več ali manj samostojno (pod mentorstvom) vodi oddelek in s tem preveri svojo usposobljenost za delo.Ure, ki so v predmetniku strnjene prakse prikazane kot SE, so namenjene strokovni koordinaciji in navodilom študentom glede izvedbe prakse.

NastopiŠtudent v 2. in 3. letniku pri predmetnih didaktikah opravi 8 nastopov. Nastop je obvezen pri predmetih: Didaktika uvajanja v družbeno okolje, Didaktika jezikovne vzgoje, Didaktika plesne vzgoje, Didaktika gibalno športne vzgoje, Didaktika glasbene vzgoje, Didaktika spoznavanja naravnega okolja, Didaktika likovnih dejavnosti, Didaktika matematike, Lutkovno-gledališka vzgoja. Nastopi se izvajajo ob prisotnosti visokošolskega učitelja – nosilca predmetne didaktike.

4.5.e Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov

Predšolska vzgoja je izrazito interdisciplinarno področje, pri katerem se z istimi fenomeni ukvarjajo različne znanosti.Zato se v programu na eni strani povezujejo vsi temeljno pedagoški in strokovni predmeti, ki so tudi podlaga in izhodišče za posebne strokovne predmete didaktike. Na drugi strani pa morajo biti nujno medsebojno povezani tudi vsi posebni strokovni predmeti; v predšolski vzgoji je namreč predmete nemogoče ločevati. Otrok doživlja svet celostno, zato morajo biti pri vzgojno-izobraževalnem delu več ali manj integrirana različna področja dejavnosti oziroma predmetna področja. Posledica teh spoznanj je integrirana praksa. Seveda pa morajo posebni strokovni predmeti kljub tej zahtevi ohranjati svojo identiteto, saj nudijo študentu izvirne informacije različnih strok.

36

Večina temeljnih pedagoških in strokovnih predmetov je na začetku študija, v drugem in tretjem letniku pa je več posebnih strokovnih predmetov. V zadnjem letu študija so tudi predmeti, katerih glavni namen je kritična refleksija pridobljenih znanj in sistema predšolske vzgoje, ki zahtevajo večjo zrelost študentk in študentov. Izbirni predmeti so v zadnjem letu študija, saj mora študentka ali študent najprej poznati osnove, da lahko potem kompetentno izbira. Večja izbirnost v petem in šestem semestru študentu omogoča horizontalno povezanost s področjem, na katerem bo opravljal diplomsko delo. Hkrati pa naj bi izbirni predmeti študenta usmerjali v smiselno nadaljevanje študija na drugi stopnji, ki bo modularno zasnovan.

Vertikalna in horizontalna povezanost je vgrajena tudi pri praktičnem usposabljanju, ki je prisotno v vseh treh letnikih študija. Vertikalna povezanost predstavlja logično prehajanje od opazovalne, preko integrirane in vodene do strnjene oblike izvajanja praktičnega usposabljanja. Horizontalno povezanost pa omogoča prepletanje praktičnega usposabljanja s temeljnimi pedagoškimi in didaktičnimi predmeti v vsakem letniku študija, kar predstavlja prepletanje teoretičnih znanj s praktičnim delom.

Nekaj konkretnih horizontalnih povezav med predmeti po letnikih:

1. letnikDidaktika – Teorija vzgoje - Predšolska pedagogikaPredšolska pedagogika- Razvojna psihologija

2. letnikDidaktika uvajanja v družbeno okolje – Didaktika spoznavanja naravnega okoljaDidaktika glasbene vzgoje - Didaktika plesne vzgoje – Didaktika gibalno športne vzgoje

3. letnikDidaktika tehnične vzgoje – Lutkovno-gledališka vzgoja

Nekaj konkretnih vertikalnih povezav med predmeti:

1. letnik 2.letnik 3.letnikDidaktika Didaktika jezikovne vzgoje Didaktika matematike Didaktika gibalno športne vzgoje Didaktika likovnih dejavnosti

Didaktika plesne vzgoje Didaktika tehnične vzgojeDidaktila uvajanja v družbeno okolje Lutkovno-gledališka vzgojaDidaktika glasbene vzgoje

Predšolska pedagogika - vse didaktike v 2. in 3. letniku

4.5.f Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno in celotno število ur študijskih obveznosti študenta ter letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa

Celotno triletno trajanje študijskega programa prve stopnje je ovrednoteno z 180 ECTS, vsak letnik s 60 ECTS. Kreditno vrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot je podrobno prikazano v poglavjih 4.5.a in 4.5.b. Tukaj podajamo še enkrat letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa (predavanja, seminarji, vaje) ter samostojnega dela študenta, ovrednoteno s krediti.

Tabela 25: Letno in celotno število organiziranih skupnih oz. kontaktnih ur programa (predavanja, seminarji, vaje) ter samostojnega dela študenta

P SE V N KU IND Sk.

1. letnik Ure 330 70 285 685 1115 18002. letnik Ure 320 100 269 6 695 1105 18003. letnik Ure 260 95 257 3 615 1185 1800Skupaj Ure 910 265 811 9 1995 3405 5400

37

4. 5. g Priloženi učni načrti po posameznih učnih enotah

Učni načrti posameznih predmetov so v prilogi 10.

4.5.h Dokazilo o določitvi pristojnega organa ali osebe za ECTS; Obrazci (predstavitveni zbornik, študentova prošnja / prijava, sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih, študijska pogodba)

Dokazila in obrazci so v prilogi 4.

4.6 Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V dodiplomski študijski program »Predšolska vzgoja« se lahko vpiše: kdor je opravil maturo, kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit v programu predšolska vzgoja ali

zdravstvena vzgoja, kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Omejitev vpisa

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: splošni uspeh pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu 60% točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole 40% točk.

Vpisnih mest je 75 za redni študij in 30 za izredni študij. Izredni študij se izvede, če je prijavljenih vsaj 15 študentov.

4.7 Določbe o uporabi oz. konkretizaciji meril za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program (9. člen Meril)

Pedagoška fakulteta bo študentom na prvi stopnji študijskega programa priznala pridobljena znanja, spretnosti in zmožnosti, ki ustrezajo splošnim in predmetno specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, pridobljenimi pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi potrdili. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 10 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti po predvidenem študijskem programu.

Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve fakultete, ki bo vse takšne primere preučila, ter ob upoštevanju mnenja nosilca predmeta izdelala predlog deleža priznanih ECTS.Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. Če se priznajo delno, bo študentu določen delni izpit iz poglavij, ki jih bo določil nosilec predmeta.

38

4.8 Načini ocenjevanja

Načini in oblike ocenjevanja znanja so določeni oziroma navedeni v učnih načrtih vsakega posameznega predmeta in so sledeči: ustni in pisni izpit, ustni in pisni kolokvij, izdelava in predstavitev seminarske naloge, dnevnik - poročilo o opravljanju pedagoške prakse, praktične naloge, izdelki in projekti, aktivno sodelovanje na predavanjih in vajah, aktivno sodelovanje pri skupinskem delu, ocena iz vaj, nastop, izdelava in zagovor diplomskega dela, izdelava portfolia.

Pri ocenjevanju upoštevajo učitelji splošna pravila ocenjevanja, ki jih statut univerze v Mariboru in drugi pravilniki Univerze v Mariboru.

4.9 Pogoji za napredovanje po programu

Pogoji za napredovanje v 2. letnik

Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti zbere najmanj 48 ECTS. Obvezno mora opraviti vse obveznosti na vajah in izpite pri naslednjih predmetih:  Začetno naravoslovje in Vokalno instrumentalni praktikum I in II.

Pogoji za napredovanje v 3. letnik

Študent napreduje v 3. letnik, če opravi vse izpite iz 1. letnika in zbere vsaj še 48 ECTS z opravljenimi izpiti iz 2. letnika. Obvezno mora opraviti  praktično usposabljanje 5 (4 ECTS), vse obveznosti pri vajah in izpit pri predmetu  Elementarni likovno-pedagoški praktikum.

Ponavljanje letnika

Študent lahko enkrat v času študija ponavlja letnik zaradi neizpolnitve obveznosti, ki so določene za napredovanje. Letnik lahko ponavlja študent, ki je izpolnil obveznosti v letniku, ki naj bi ga ponavljal, v obsegu najmanj 30 ECTS. Letnik lahko ponavlja tudi študent, ki je opravil študijske obveznosti letnika, ki naj bi ga ponavljal, v obsegu, ki je manjši kot 30 ECTS, če izkazuje za to upravičene razloge, ki jih določa Statut Univerze v Mariboru. Ponavljanje letnika odobri Komisija za študijske zadeve Senata Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, na podlagi študentove prošnje, v kateri mora dokazati obstoj utemeljenih razlogov.Študent lahko enkrat v času študija spremeni študijski program.

Podaljšanje statusa študenta

Študentom, ki se sočasno izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, študentom, ki imajo status vrhunskega športnika, študentom, ki so izjemno aktivni na kulturnem in humanitarnem področju, in študentom, ki izkazujejo druge upravičene razloge (materinstvo, bolezen v trajanju najmanj treh mesecev v času predavanj oziroma en mesec v času izpitnih

39

rokov, izjemne socialne in družinske okoliščine, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih Univerze oziroma članic Univerze v Mariboru), pa niso diplomirali v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra ali se med študijem niso vpisali v višji letnik, se lahko status podaljša, vendar največ za eno leto. Študentke, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. O podaljšanju statusa odloča Komisija za študijske zadeve Senata Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.

Svetovanje in usmerjanje med študijem

Svetovanje in usmerjanje študentov med študijem na Pedagoški fakulteti temelji na sistemu tutorstva in mentorstva. Vsakemu študentu prvega letnika se dodeli tutor iz vrst visokošolskih učiteljev, ki je študentu v pomoč pri izvrševanju študijskih obveznosti.

Poleg tega je vsakemu letniku dodeljen visokošolski učitelj kot mentor. Tak mentor letnika je zadolžen, da študentom tega letnika pomaga razreševati morebitne težave v okviru pedagoškega procesa, jim svetuje in jih usmerja pri študiju.

Učitelji študente usmerjajo in jim svetujejo tudi v obliki konzultacij in v individualnih razgovorih na govorilnih urah.

4.10 Določbe o prehodih med programi

Prehodi med študijskimi programi so možni skladno z Zakonom o visokem šolstvu, Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje ter višješolskimi študijski programi in študijskimi programi prve stopnje, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Vloge za prehod študenta oz. diplomanta, ki mora izpolnjevati pogoje za vpis v predlagani študijski program, obravnava Komisija za študijske zadeve PEF UM na predlog Oddelka za predšolsko vzgojo. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik visokošolskega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja. Pri prehodu se lahko priznavajo:

1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;2. neformalno pridobljena primerljiva znanja, katera študent izkazuje z ustreznimi

dokumenti.V višji letnik se lahko študent vključi, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik visokošolskega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja. Določijo se manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem študijskem programu.Na visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja je možen prehod iz:

1.visokošolskih strokovnih študijskih programov 1. stopnje in visokošolskih strokovnih študijskih programov s področja predšolske vzgoje ter ustrezni tuji študijski programi, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program, Komisija za študijske zadeve Pedagoške fakultete UM, na predlog Oddelka za predšolsko vzgojo, omogoči vpis v ustrezni letnik in določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

40

2.univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje in univerzitetni študijski program s področja družboslovnih in humanističnih ved (pedagogika, psihologija) ter ustrezni tuji univerzitetni študijski programi, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program, Komisija za študijske zadeve Pedagoške fakultete UM, na predlog Oddelka za predšolsko vzgojo, omogoči vpis v ustrezni letnik in določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

3.iz višješolskega študijskih programov, sprejetih pred letom 1994Diplomantom višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ki so končali izobraževanje po študijskem programu s področja predšolske vzgoje (višješolski program Vzgojitelj predšolskih otrok), in so pridobili primerljive kompetence ter se lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program in imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, se omogoči vpis v 2. letnik tega študijskega programa. Komisija za študijske zadeve Pedagoške fakultete UM, na predlog Oddelka za predšolsko vzgojo določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

4. Prehod iz višješolskih strokovnih študijskih programov po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju

Ta prehod se ne predvideva.

4.11 Podatki o načinih in oblikah izvajanja študija

Načini in oblike izvajanja študija (izberite):

redni študij izredni študij študij na daljavo

Redni študij se bo izvajal na sedežu Pedagoške fakultete. V rednem študiju se izvaja program v celoti obsega kontaktnih ur, ki jih določa študijski program. V primeru manjše skupine zainteresiranih študentov za vpis (manj od 10 študentov) na posamezen izbirni predmet znotraj programa se bo predmet izvajal v obliki konzultacij.

Izredni študij se bo izvajal, če bo prijavljenih najmanj 15 študentov. Izredni študij se izvaja v naslednjem obsegu rednega študija: 1/3 izvedba predavanj in seminarjev ter 1/3 izvedba vaj.

4.12 Pogoji za dokončanje študija

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti v vrednosti 180 ECTS.

4.13 Pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje

Program ne vsebuje posameznih delov.

41

4.14 Navedba strokovnega oz. znanstvenega naslova

Po uspešnem zagovoru diplomskega dela pridobi kandidat naslednji strokovni naslov:Diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS), Diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS).

5 Podatki o izpolnjenih pogojih za izvajanje

5.1 Podatki o izpolnjenih kadrovskih pogojih za izvajanje študijskega programa

Pri izvajanju programa bodo sodelovali le ustrezno habilitirani visokošolski učitelji in njihovi sodelavci, ki imajo za svoje področje dela tudi primerne strokovne in znanstvene reference. Nosilci programa so tudi pisci številnih znanstvenih člankov, učbenikov, monografij, strokovnih člankov in mentorji pri diplomah, magisterijih in doktoratih. Priloga št. 5 vsebuje:

- obrazec št. 4,- izjave izvajalcev,- sklepe o izvolitvah v naziv,- soglasja za sodelavce, ki bodo sodelovali dopolnilno ali po podjemni pogodbi, - reference nosilcev programa (Priloga 5)- podatke o nosilcih, ki so v postopku habilitacije, iz katerih je razvidno, da izpolnjujejo

kriterije za habilitacijo,- merila za izvolitev v naziv.

5.2 Podatki o izpolnjenih materialnih pogojih (prostori, laboratoriji in knjižnice, oprema ipd.) za izvajanje programa (priloga št. 6)

Izvajanje študijskih programov poteka v Mariboru na Koroški 160, v stavbi v kateri že deluje obstoječa Pedagoška fakulteta Maribor. Stavba je v upravljanju Univerze v Mariboru. Obstoječi objekt in oprema omogočata izvajanje pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela, predavalnice, laboratoriji in kabineti pa v glavnem zadoščajo potrebam. Knjižnica sedanje Pedagoške fakultete, Univerzitetna knjižnica Maribor ter računalniško omrežje zagotavljajo kvalitetno informacijsko in komunikacijsko podporo študiju. Obstoječi objekt na Koroški 160 tudi omogoča različne obštudijske in interesne dejavnosti učiteljev in študentov, v njegovi neposredni bližini pa je tudi Univerzitetni športni center.Obstoječa oprema na oddelku in predavalnice omogočajo nemoteno izvajanje študijskega procesa. Predlagani študijski program ne predstavlja dodatnih prostorskih zahtev. Zahteval pa sprotno posodabljanje, dopolnjevanje in vzdrževanje učilnic, računalniške in multimedijske opreme in dokup študijskega gradiva, da bo v knjižnici po več enot osnovnega študijskega gradiva pri predmetih, ki se uvajajo na novo.Prostorske potrebe preoblikovane Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru so izpolnjene z razdelitvijo obstoječih prostorov sedanje Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru med vse novo nastale fakultete. Delitev prostorov med Pedagoško fakulteto in ostalimi fakultetami temelji na upoštevanju obstoječega stanja uporabe prostorov in korigirana s številom študentov in profesorjev. Trenuten popis prostorov, ki je bil opredeljen v izhodiščnih elaboratih delitve je naslednji:

Predmet delitve so bile predavalnice, Znanstveni inštitut, Center za strokovno spopolnjevanje, referat za podiplomski študij, dekanat, kadrovska služba, referat, računovodstvo, vložišče ipd.

42

V nekaterih primerih je šlo le za vsebinsko delitev (npr. dva ali več referentov za isto področje v eni sobi). Predmet delitve so bili tudi nekateri nerazdeljeni prostori oz. prostori brez stalne in specifične namembnosti. Nekateri prostori (kurilnica, delavnice, hodniki, sanitarije, nekatera skladišča, knjižnica, velika sejna soba, vratarnica ipd.) so ostali popolnoma v skupni rabi, delijo se le stroški. Med oddelki nove fakultete so možne zamenjave prostorov.

Knjižnica1:- število enot gradiva- število izvodov študijskega gradiva, predpisanega na zavodu- število naslovov serijskih publikacij- gradivo obsega:

o referenčno gradivoo gradivo, ki podpira študijske programe zavodao gradivo, ki podpira znanstveno-raziskovalno delo

zavodao gradivo, ki podpira umetniško delo zavodao doktorske disertacije, nastale na zavoduo magistrske naloge, nastale na zavoduo diplomske naloge, nastale na zavodu

- omogočen dostop do elektronskih virov, ki podpirajo študijske programe zavoda

- aktivna vključenost v nacionalni vzajemni bibliografski sistem- usklajevanje strokovne obdelave knjižničnega gradiva z

univerzitetno knjižico- število zaposlenih delavcev z univerzitetno izobrazbo

bibliotekarske oz. druge ustrezne smeri- del zbirke gradiva je prosto pristopen- število čitalniških mest glede na potencialne uporabnike

_______90.613___________________2___________________264___________

DA NE DA NE DA NE DA NE DA NE DA NE DA NE

DA NE DA NE

DA NE

____6________________ DA NE

_____150_______________

- Telefon:

DA NE - Telefaks:

DA NE - Preslikovalni stroj: DA NE

- število računalnikov z dostopom do svetovnega spleta za uporabnike glede na potencialne uporabnike

- vpis v razvid knjižnic

_____3 (več 30 javnih računalnikov po fakulteti)

DA NE

V prilogi št. 6 je odločba o uporabnem dovoljenju za tedanjo Pedagoško Akademijo, izjava dekana PEF o odstopu prostorov novi fakulteti in izjava dekana PEF o imenovanju komisije za razdelitev prostorov in opreme, zemljiško knjižni izpisek in popis opreme.

6 Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja

Pedagoško usposabljanje oz. pedagoška praksa se v visokošolskem študijskem programu predšolska vzgoja izvaja v vseh treh letnikih v obliki integrirane prakse, v 2. in 3. letniku pa v obliki strnjene prakse. Natančneje je praktično usposabljanje opisano v točki 4.5.

1 Glej: Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03).Spletna stran: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200373&stevilka=3540

43

Izjava aktiva ravnateljic mariborskih vrtcev, v kateri izražajo pripravljenost sodelovanja pri programu in zagotavljanja možnosti opravljanja praktičnega dela izobraževanja v njihovih ustanovah ter pogodbe z zavodi, se nahajajo v prilogi 7.

7 Zaposljivost diplomantov

7.1 Podatki o možnostih zaposlovanja diplomantov

Diplomant predšolske vzgoje bo ustrezal zahtevam dela:- vzgojitelja v oddelkih predšolske vzgoje,- vzgojitelja v prvem razredu devetletne osnovne šole,- vzgojitelja v podaljšanem bivanju otrok v osnovni šoli,- ravnatelja vrtca,- pedagoškega svetovalca in- strokovnega sodelavca.Podatki Zavoda za zaposlovanje:

Tabela 26: Brezposelnost, prijavljena prosta delovna mesta in zaposlovanje brezposelnih dipl. vzgojiteljev predšolskih otrok v letu 2006 in v obdobju od 1.1. do 31.8.2007 v Sloveniji

  Obdobje Število

Brezposelne osebe31.12.2006 4131.8.2007 78

Prijavljena prosta delovna mesta

1.1.-31.12.2006 3891.1.-31.8.2007 230

Zaposlitev1.1.-31.12.2006 1541.1.-31.8.2007 96

7.2. Mnenje panožne gospodarske ali resornega ministrstva, lahko pa tudi drugih relevantnih združenj delodajalcev o predlaganem študijskem programu

Mnenje Skupnosti vrtcev Slovenije. Mnenje Zavoda republike Slovenije za šolstvo.

Pridobljena mnenja se nahajajo v prilogi 8.

Komentar k mnenju Zavoda Republike Slovenije za šolstvo

Medijska pismenost je ena od temeljnih pismenosti, ki se oblikuje skozi celotno izobraževanje in življenje zato ocenjujemo, da so le te ni potrebno posebej izpostavljati ker je smiselno vpletena v vse predmete predlaganega študijskega programa. Specifična znanja s tega področja študenti pridobijo v sklopu izbirnega predmeta Didaktika zgodnjega uvajanja v računalništvo.

Kompetenca sporazumevanja v tujem je splošna kompetenca, ki so jo posameznik pridobiva z učenjem skozi vse življenje. Študenti, ki imajo ambicije povezane z zgodnjim poučevanjem tujega jezika imajo možnost pridobitve dodatnih znanj s tega področja za v okviru dodatnega učenja tujega jezika, še zlasti v okviru izbirnega predmeta Poučevanje angleščine na predšolski stopnji.

44

Specifične kompetence posameznega predmeta (tudi predmeta Slovenski jezik) so zapisane v konkretnem učnem načrtu in presegajo splošne kompetence kamor uvrščamo sporazumevanja v slovenskem jeziku.

Pri načrtovanju programa smo kot izhodišče upoštevali sodobne trende in uveljavljeno strokovno terminologijo na področju strokovnih didaktik za to stopnjo izobraževanja in v predmetnik umestili obvezni predmet Didaktika jezikovne vzgoje, saj vključuje tudi predlagani segment. Študenti pa imajo možnost navedeni predmet izbrati tudi v naboru izbirnih predmetov, prav tako pa imajo v sklopu možnost izbrati tudi Knjižno vzgojo in Interpretacijo mladinskih književnih del.

8 Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti

Se nahajajo v prilogi 9.

9 Ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega programa in predvideni viri

9.1 Viri podatkov za izračune

Za izračun letnih sredstev po »lump sum« sistemu za Pedagoško fakulteto (PEF UM) – visokošolski strokovni program smo uporabili model iz Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni list RS 134/2003 z dne 30. 12. 2003 in Uradni list RS 132/2006 z dne 15. 12. 2006). Pri izračunih smo uporabljali podatke MŠZŠ - MVŠZT, Statističnega urada Republike Slovenije ter Pedagoške fakultete (načrtovana dinamika gibanja števila vpisanih študentov in diplomantov).

Vir podatkov o višini finančnih sredstev, nakazanih na Univerzo v Mariboru v letu 2006 in 2007, sta tabeli MVŠZ. Izračune smo naredili na osnovi vseh nakazil, ne glede na to, ali so bila sredstva namenjena dejavnostim, ki se bodo financirale z »lump sum« sistemom. V sredstvih smo upoštevali tudi nakazila za skupne projekte in univerzitetno upravo UM (bruto vrednosti).

Podatke o študentih in profesorjih smo vzeli iz tabel Statističnega urada Republike Slovenije.

9.2 Pravila za izračun letnih normativnih sredstev (Uredba)

9.2.1 Določanje letnih sredstev za študijsko dejavnost visokošolskih zavodovProračunska sredstva za visokošolsko izobraževanje se vsako leto realno povečajo najmanj za rast bruto domačega proizvoda, vendar ne manj kakor 2,5% glede na realizacijo v preteklem letu.

45

Letna sredstva za študijsko dejavnost visokošolskega zavoda (LS) so sestavljena iz osnovnih letnih sredstev (OLS) in normativnih letnih sredstev (NLS).

 LS = OLS + NLS.

Letna sredstva za visokošolski zavod se določijo enkrat letno, praviloma do 1. marca, s sklepom ministra.

Osnovna letna sredstva za visokošolski zavod (OLS) znašajo:– v letu 2004 80% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2003, povečanih za k, – v letu 2005 77,5% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2004, povečanih za k, – v letu 2006 75% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2005, povečanih za k, – v letu 2007 65% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2006, povečanih za k, – v letu 2008 60% letnih sredstev za visokošolski zavod iz leta 2007, povečanih za k.

k - vrednost določi minister, pristojen za visoko šolstvo. Vrednost k je enaka napovedani letni stopnji inflacije v tekočem letu (k = % inflacije).

Normativna letna sredstva za visokošolski zavod (NLS) se določijo ob upoštevanju letne izhodiščne vrednosti (LIV), vsote števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s), v katero spada visokošolski zavod.    NLS = LIV * ∑ ((Š + D * Ud) * f(s)).

Letna izhodiščna vrednost (LIV) pomeni normativna letna sredstva na študenta v prvi študijski skupini in se izračuna kot količnik med razliko letnih sredstev (LS) in osnovnih letnih sredstev vseh visokošolskih zavodov (Σ OLS) ter vsoto števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s), v katero spada visokošolski zavod.

LIV = (LS – ∑ OLS) /∑ ((Š + D * Ud) * f(s)).

(Š) je število študentov rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in magistrske izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, ter študijskih programih prve in druge stopnje brez absolventov na visokošolskem zavodu v preteklem koledarskem letu.

Študenti in diplomanti druge bolonjske stopnje se ne upoštevajo pri določanju normativnih letnih sredstev (6. člen Uredbe) v letih 2007 in 2008. Sredstva za te študente in diplomante se izračunajo tako, da se število vpisanih študentov rednega študija druge stopnje brez absolventov pomnoži s 2.503,76 EUR (600.000,00 SIT). K temu številu študentov rednega študija se ne prištevajo študentje z že pridobljeno izobrazbo, ki ustreza drugi stopnji.

(D) je število diplomantov rednega študija po študijskih programih za pridobitev visoke strokovne in univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004, ter študijskih programih prve in druge stopnje na visokošolskem zavodu v preteklem koledarskem letu.

Utež za diplomanta (Ud) je razmerje med normativnimi sredstvi za diplomanta študijskega programa in študenta istega programa. Za visoke strokovne in univerzitetne programe, sprejete pred 11. 6. 2004, je Ud enaka število semestrov polovic, za diplomante študijskih programov prve stopnje pa je Ud enaka 4.

46

Študijski programi za pridobitev magisterija znanosti in študijski programi za pridobitev doktorata znanosti, sprejeti pred 11. 6. 2004, se sofinancirajo v skladu s Sklepom o sofinanciranju podiplomskega študija (Uradni list RS, št. 77/04). Študijski programi tretje stopnje se lahko sofinancirajo na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi ministrstvo.

Študijske skupine (s) združujejo visokošolske zavode po prevladujočih študijskih področjih oziroma podpodročjih.

Študijsko področje je eno izmed 22 področij, določenih v Iscedovi klasifikaciji študijskih področij (UNESCO, november 1997): (14) izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede, (21) umetnost, (22) humanistične vede, (31) družbene vede, (32) novinarstvo in informiranje, (34) poslovne in upravne vede, (38) pravo, (42) vede o živi naravi, (44) vede o neživi naravi, (46) matematika in statistika, (48) računalništvo, (52) tehniške vede, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura in gradbeništvo, (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, (64) veterinarstvo, (72) zdravstvo, (76) socialno delo, (81) osebne storitve, (84) transportne storitve, (85) varstvo okolja, (86) varnost. Faktor študijske skupine f(s) izraža razmerje med sredstvi, namenjenimi za izvedbo študija v študijski skupini, v primerjavi s prvo študijsko skupino.

Študijskih skupin je šest:1. (31) družbene vede, (32) novinarstvo in informiranje, (34) poslovne in

upravne vede, (38) pravo, (76) socialno delo: f = 1,0; 2. (22) humanistične vede, (14) izobraževanje učiteljev in izobraževalne

vede, (81) osebne storitve, (84) transportne storitve, (86) varnost, (72) zdravstvo, podpodročja 723 – zdravstvena nega, 725 – zdravstvene tehnike, 726 – rehabilitacijske tehnike: f = 1,75;

3. (48) računalništvo, (52) tehniške vede, (54) proizvodne tehnologije, (58) arhitektura in gradbeništvo, (85) varstvo okolja: f = 2,50;

4. (42) vede o živi naravi, (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, zdravstvo, podpodročje 727 – farmacija: f = 3,00;

5. (44) vede o neživi naravi, (46) matematika in statistika: f = 3,50;6. (64) veterinarstvo, (72) zdravstvo, podpodročji 721 – medicina, 724 –

dentalna medicina, (21) umetnost: f = 4,50.

9.2.2 Določanje letnih sredstev za novoustanovljeni visokošolski zavod Sredstva za začetek dela novih javnih visokošolskih zavodov in osnovna letna sredstva za nov visokošolski zavod se določijo z aktom o ustanovitvi. Izračunajo se po metodologiji ministra, pristojnega za visoko šolstvo, za čas trajanje študija prve vpisane generacije.

Pri določanju normativnih letnih sredstev za nov visokošolski zavod se ob upoštevanju 6. in 7. člena te uredbe število študentov izračuna tako, da se za prvih deset mesecev v letu upošteva dejansko število vpisanih študentov, kateremu se prišteje za zadnja dva meseca za prvi letnik število razpisanih mest, ki se pomnoži z 2 in deli z 12. Število se zaokroži navzgor.

47

Število diplomantov se izračuna ob upoštevanju povprečnega števila diplom na študenta v zadnjih treh letih v posamezni študijski skupini. Pomnoži se s številom študentov, izračunanim po prejšnjem odstavku tega člena, ali številom študentov zadnjega letnika, ki se izvaja. Tako dobljeni rezultat se pomnoži z utežjo za diplomanta. Število se zaokroži navzgor.

Normativna letna sredstva za nov visokošolski zavod se izračunavajo po prejšnjih odstavkih toliko časa, kot traja študij druge vpisane generacije.

Ob upoštevanju mednarodnih pogodb in nacionalnih prednostnih nalog se visokošolskemu zavodu izjemoma lahko dodelijo dodatna sredstva za izvajanje novega študijskega programa. Po izteku financiranja se ta sredstva lahko vštejejo v letna sredstva visokošolskega zavoda (42. člen Uredbe).

Ob statusnih spremembah visokošolskih zavodov, članic univerze, univerza s soglasjem ministrstva osnovna letna sredstva ustrezno prerazporedi med visokošolske zavode, članice univerze (19. člen Uredbe).

Faktorji študijske skupine in razvrstitev študijskih področij in podpodročij oziroma visokošolskih zavodov v študijske skupine se lahko na podlagi utemeljenega predloga univerz in samostojnih visokošolskih zavodov ter analiz ministrstva spreminjajo (13. člen Uredbe). Spremenjeni faktorji in razvrstitev študijskih področij in podpodročij se upoštevajo pri določanju normativnih sredstev za prihodnje koledarsko leto.

9.3 Opis uporabljenih podatkov za izračune

Pri izračunu sredstev za izvajanje študijskih programov na PEF UM za visokošolski strokovni program smo uporabili podatke Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVŠZT) – Izračun letnih sredstev UM za leto 2006 (LS2005 s podatki za že delujoče fakultete in šole) in leto 2007 ter oceno gibanja števila vpisanih študentov in diplomantov v letih 2009 – 2012.

Za izračun sredstev PEF UM - VS program smo uporabili naslednja izhodišča: - Ker Uredba velja do leta 2008, smo predpostavili, da se po tem letu ne

bo spremenil sistem izračuna LS za bolonjske programe prve stopnje in da bodo takšna pravila veljala tudi za bolonjske programe druge stopnje.

- Predvidevamo, da bo fakulteta dobila od ministrstva denar za normativna letna sredstva (NLS) in osnovna letna sredstva (OLS - dota) za visokošolski strokovni program.

- Za oceno predvidene višine dote smo uporabili delež točk za izračun LIV – NLS in jih pomnožili s celotno vrednostjo LIV-a za leta 2009, 2010, 2011, 2012, 2013 in 2014 (100 % LIV).

48

- Izračune LIV2008 do LIV2014 smo korigirali s faktorjem k, ki ga vsako leto določi pristojni minister v skladu z Uredbo. Predvidevamo, da bo to povečanje 2,5% za celotno obdobje.

- Letna izhodiščna vrednost 2006 - LIV2006 = 267.848,92 sit (1.117,71 EUR)- Letna izhodiščna vrednost 2007 - LIV2007 = 1.151,00 EUR - Letna izhodiščna vrednost 2008 - LIV2008 = 1.179,78 EUR (LIV2007 +

2,5 %)- Letna izhodiščna vrednost 2009 - LIV2009 = 1.209,27 EUR (LIV2008 +

2,5 %)- Letna izhodiščna vrednost 2010 - LIV2010 = 1.239,50 EUR (LIV2009 +

2,5 %)- Letna izhodiščna vrednost 2011 - LIV2011 = 1.270,49 EUR (LIV2010 +

2,5 %)- Letna izhodiščna vrednost 2012 - LIV2012 = 1.302,25 EUR (LIV2011 +

2,5 %) - Letna izhodiščna vrednost 2013 - LIV2013 = 1.334,81 EUR (LIV2012 +

2,5 %) - Letna izhodiščna vrednost 2014 - LIV2014 = 1.368,18 EUR (LIV2013 +

2,5 %) - Predvideno število diplomantov (D) so določili na šoli – fakulteti. - Utež (Ud) za diplomante VS programa je 4. - V izračunu za leta 2009 do 2012 bomo upoštevali načrtovano gibanje števila

vpisanih študentov. - Za izračun deleža diplomantov VS programa smo uporabili razmerje med

številom študentov in diplomantov 0,19.- Faktor študijske skupine f(s) je 1,75. - Faktorjem k, ki ga vsako leto določi pristojen minister, je enaka napovedani

letni stopnji inflacije v tekočem letu.

Letna sredstva za visokošolski zavod (LS) smo izračunali ob upoštevanju letne izhodiščne vrednosti (LIV), vsote števila študentov (Š) in z utežjo (Ud) pomnoženega števila diplomantov (D) ter faktorja študijske skupine f(s) v katero spada šola - fakulteta.

LS = LIV * ∑ ((Š + D * Ud) * f(s)).

49

9.4 Testni izračun

Izračuni so narejen na osnovi priredbe določil Uredbe pristojnega ministrstva.

LIV 2004 sit 258.694,85LIV 2005 sit 261.383,72LIV 2006 sit 267.848,92k 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012 2,50%LIV 2007 eur 1.151,00LIV 2008 eur 1.179,78LIV 2009 eur 1.209,27LIV 2010 eur 1.239,50LIV 2011 eur 1.270,49LIV 2012 eur 1.302,25LIV 2013 eur 1.334,81LIV 2014 eur 1.368,18Ud(UNI) 4,00F(s) 1,75

PEF – PREDŠOLSKA VZGOJA VS 2009število študentov 19število diplomantov 4točke za izračun LIV-a 2009 61,25NLS PEF VS bruto 2009 29.627,00LS PEF VS bruto 2009 74.067,65LS PEF VS neto 2009 70.586,47

PEF – PREDŠOLSKA VZGOJA VS 2010število študentov 93število diplomantov 18točke za izračun LIV-a 2010 288,75NLS PEF VS bruto 2010 143.162,00LS PEF VS bruto 2010 357.905,57LS PEF VS neto 2010 341.084,01

50

PEF – PREDŠOLSKA VZGOJA VS 2011število študentov 161delež števila diplomantov 31točke za izračun LIV-a 2011 498,75NLS PEF VS bruto 2011 253.462,00LS PEF VS bruto 2011 633.655,72LS PEF VS neto 2011 603.873,90

PEF – PREDŠOLSKA VZGOJA VS 2012število študentov 210število diplomantov 50točke za izračun LIV-a 2012 717,50NLS PEF VS bruto 2012 373.746,00LS PEF VS bruto 2012 934.364,99LS PEF VS neto 2012 890.449,84

PEF – PREDŠOLSKA VZGOJA VS 2013število študentov 210število diplomantov 65točke za izračun LIV-a 2013 822,50NLS PEF VS bruto 2013 439.152,00LS PEF VS bruto 2013 1.097.879,3

2LS PEF VS neto 2013 1.046.278,9

9

PEF – PREDŠOLSKA VZGOJA VS 2014število študentov 210število diplomantov 65točke za izračun LIV-a 2014 822,50NLS PEF VS bruto 2014 450.130,00LS PEF VS bruto 2014 1.125.325,5

0LS PEF VS neto 2014 1.072.435,2

0

51

Razmerje študenti / diplomanti in profesorji / študenti leta 2000

Šifra Ime zavoda diplo/stud stud/diplo prof.*100/stud

stud/prof.

asist.*100/stud

stud/asist.

4 UL Visoka upravna šola 0,2189 4,57 2,70 37,00 1,35 74,006 UL Visoka šola za socialno

delo0,1881 5,32 2,66 37,62 2,66 37,62

19 UL Ekonomska fakulteta 0,1868 5,35 1,18 84,42 1,53 65,5220 UL Pravna fakulteta 0,1872 5,34 2,54 39,41 1,49 67,2421 UL Fakulteta za družbene

vede0,1330 7,52 2,59 38,62 1,83 54,63

5 UM Pravna fakulteta 0,1110 9,01 2,13 47,06 1,30 77,0012 UM Ekonomsko-poslovna

fak.0,1373 7,28 2,34 42,65 1,96 50,98

13 UM Fakulteta za organ. vede 0,1532 6,53 1,96 51,00 1,45 68,85Skupaj skupina - faktor 1 0,1636 6,11 2,00 50,06 1,65 60,53

1 UL Pedagoška fakulteta 0,1860 5,38 4,04 24,72 4,27 23,4211 UL Visoka šola za zdravstvo 0,2647 3,78 4,51 22,17 8,43 11,8618 UL Filozofska fakulteta 0,1114 8,97 3,54 28,25 4,89 20,4322 UL Fakulteta za šport 0,1174 8,52 3,62 27,62 4,62 21,6550 UL Teološka fakulteta 0,1211 8,26 8,70 11,50 5,59 17,892 UM Pedagoška fakulteta 0,1715 5,83 5,09 19,63 3,89 25,723 UM Visoka zdravstvena šola 0,2593 3,86 11,78 8,49 1,35 74,25

Skupaj skupina - faktor 2 0,1536 6,51 4,40 22,74 4,80 20,85

9 UL Fakulteta za pom. in promet

0,1379 7,25 4,08 24,53 2,28 43,89

23 UL Fakulteta za strojništvo 0,2264 4,42 4,35 23,00 7,16 13,9725 UL Fakulteta za arhitekturo 0,1364 7,33 3,94 25,38 5,76 17,3726 UL Fakulteta za grad. in

geod.0,1047 9,55 4,46 22,40 3,00 33,29

48 UL Naravoslovnotehniška fak.

0,0959 10,43 5,38 18,59 3,45 29,00

63 UL Fakulteta za rač. in infor. 0,0433 23,08 2,00 50,00 2,33 42,8664 UL Fakulteta za elekt. 0,1298 7,71 3,40 29,45 3,46 28,9314 UM Fakulteta za strojništvo 0,1813 5,51 4,49 22,28 5,83 17,1415 UM Fakulteta za elek., rač. in

inf.0,1001 9,99 4,31 23,20 4,31 23,20

16 UM Fakulteta za gradbeništvo

0,0458 21,84 3,02 33,09 2,56 39,00

Skupaj skupina - faktor 2,5

0,1179 8,48 3,95 25,31 3,93 25,42

30 UL Fakulteta za kem. in kem. teh.

0,1354 7,39 3,92 25,52 5,79 17,28

31 UL Fakulteta za farmacijo 0,1185 8,44 3,73 26,82 6,79 14,7347 UL Fakulteta za mat. in fiziko 0,0929 10,76 7,21 13,87 4,85 20,60

52

71 UL Biotehniška fakulteta 0,1210 8,26 5,04 19,84 3,92 25,4810 UM Fakulteta za kmetijstvo 0,1099 9,10 5,93 16,85 3,96 25,2817 UM Fakulteta za kem. in

kem. teh.0,1310 7,64 5,16 19,38 5,95 16,80

Skupaj skupina - faktor 3 0,1195 8,37 5,00 20,01 4,88 20,51

37 UL Veterinarska fakulteta 0,1365 7,33 9,52 10,50 9,52 10,5041 UL Medicinska fakulteta 0,1211 8,26 6,71 14,90 15,06 6,6442 UL Akademija za likovno

umet.0,1183 8,45 14,89 6,72 1,53 65,50

43 UL Akademija za glasbo 0,1935 5,17 18,48 5,41 7,33 13,6444 UL Akadem. za gled., rad.,

film, TV0,1923 5,20 37,18 2,69 16,67 6,00

Skupaj skupina - faktor 4,5

0,1366 7,32 10,96 9,13 11,54 8,66

SKUPAJ VSE SKUPINE 0,1421 7,04 3,97 25,20 3,98 25,13

53

10 Evalvacijski postopki programa

Po uvedbi programa bo fakulteta vsako leto do diplomiranja prve generacije študentov preverjala dejansko obremenitev študenta, nato pa vsaki dve leti (v skladu s 5. členom Meril ECTS).

Pri samoevalvaciji se bodo upošteval Zakon o visokem šolstvu, podzakonska določila, Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela, Statut Univerze v Mariboru ter ostala določila, ki bodo urejala področje samoevalvacije visokošolskih zavodov.

Evalvacija bo temeljila predvsem na ugotavljanju uspešnosti študija študentov, trajanju študija študentov, rezultatih znanstvenega dela študentov in učiteljev in predvsem na uspešnosti študentov po zaključenem študiju.

Osnova za kakovostno izvedeno evalvacijo programa bo vsakoletna anketa študentov, izvedena v obliki, potrjeni na Senatu Univerze v Mariboru. Z anketo bo preverjana predvsem kakovost načinov in oblik izvajanja študijskega procesa, kakovost dela učiteljev in njihov odnos do študentov.

Posebna pozornost bo namenjena vsebinski evalvaciji programa, v katero bodo na osnovi anket vključena mnenja posameznih nosilcev programa, mnenja partnerskih inštitucij iz tujine, mnenja študentov v času študija in magistrantov po zaključenem študiju, kakor tudi mnenja potencialnih delodajalcev.

Rezultati evalviranja bodo osnova za kadrovske, vsebinske in strukturne spremembe v visokošolskem študijskem programu Predšolska vzgoja druge stopnje v prihodnje.

Datum: ________________

Podpis odgovorne osebe:

Dekan PeF UM: izr. prof. dr. Samo Fošnarič

__________________________

Rektor UM: red. prof. dr. Ivan ROZMAN

__________________________

54

Priloge:

1) Sklep senata univerze oz. samostojnega visokošolskega zavoda, 2) Pisna neodvisna strokovna mnenja,3) Tuji priznani oziroma akreditirani študijski programi iz različnih držav; če gre za

regulirane poklice, pa tudi sklic na ustrezno direktivo EU,4) Točka 4. 5. h.:

a. statut visokošolskega zavoda, b. predstavitveni zbornik,c. študentova prošnja/prijava, d. sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih in e. študijska pogodba.

5) Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci:a. Izpolnjen Obrazec št. 4,b. Dokazilo o veljavni izvolitvi v naziv,c. Bibliografije (reference izvajalcev)d. Izjave o sodelovanju pri programu

6) Prostori in opremaa. Izpis iz zemljiške knjige,b. Najemna pogodba.

7) Dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja,8) Mnenje panožne gospodarske zbornice, resornega ministrstva, združenj delodajalcev9) Podatki o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški

obveznosti10)Učni načrti

55