PECE Razvoj voj log · Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko Magistrska naloga Darko Peče: Razvoj vojaše logistike po prelomu 21. stoletja iv POVZETEK Logistika je bistvenega

UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA LOGISTIKO

MAGISTRSKA NALOGA

Darko Peče

UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA LOGISTIKO

Magistrska naloga

RAZVOJ VOJAŠKE LOGISTIKEPO PRELOMU 21. STOLETJA

Mentor: Kandidat:izred. prof. dr. Iztok Podbregar Darko Peče

Lektorica:Joža Repar Lakovič

Celje, junij 2009

UNIVERSITY OF MARIBORFACULTY OF LOGISTICS

A thesis submitted for the degree of Master of Science inSystem Logistics of University Degree Programme

DEVELOPMENT OF MILITARY

LOGISTICS AT THE TURN OF

THE 21st CENTURY

by

Darko Peče

Supervisor:assoc. prof. Iztok Podbregar M. Sc., Ph. D.

Lecturer:Joža Repar Lakovič

Celje, June 2009

ZAHVALA

Za pomoč, nasvete in usmerjanje pri izdelavi magistrskega dela se zahvaljujemmentorju, izr. prof. dr. Iztoku Podbregarju.

Zahvaljujem se sodelavcem na Poveljstvu sil in Generalštabu Slovenske vojske zaveliko dobrih napotkov in izmenjav strokovnih mnenj, še posebno pa se zahvaljujempolkovniku Cvetu Kravanji, ki mi je s svojim znanjem in izkušnjami veliko pomagal.

Zahvaljujem se tudi lektorici Joži Repar Lakovič, ki je lektorilala mojo nalogo.

Še posebej pa bi se zahvalil ženi Bojani za njeno vsestransko podporo.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Darko Peče, roj. 18. 8. 1962, študent Fakultete za logistiko Univerze vMariboru, program logistika sistemov, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovomRazvoj vojaške logistike po prelomu 21. stoletja pri mentorju izr. prof. dr. IztokuPodbregarju avtorsko delo. V magistrskem delu so uporabljeni viri in literaturakorektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev.

___________________(podpis študenta)

Celje, 15. 06. 2009

Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko Magistrska naloga

Darko Peče: Razvoj vojaše logistike po prelomu 21. stoletja iv

POVZETEK

Logistika je bistvenega pomena za vsako vojaško operacijo. Brez nje operacij ne bibilo mogoče izvajati in vzdrževati. To je zlasti očitno pri Natovih operacijah zunajobmočja držav članic. Nove naloge zavezništva so povsem drugačne od tistih, skaterimi se je le-to soočalo v času hladne vojne. Nato je vključen v operacije zunajnjenega območja že več kot desetletje. V devetdesetih letih so se operacije še vednoizvajale v Evropi. Zaradi napadov v Združenih državah Amerike 11. septembra 2001so se Natovi zunanji ministri na srečanju v maju 2002 odločili za umik vsehgeografskih omejitev, vezanih na območje Natovih operacij. To prinaša novelogistične izzive, doktrina Natove logistike pa se razvija v skladu in s potekomrazličnih pobud za oblikovanje zahtevanih sposobnosti.

Integrirana logistika ponuja nov pogled in novo pot v zvezi NATO. Predstavlja tistiokvir in zmogljivosti, ki omogočajo učinkovito izvedbo združenega delovanja inpodporo operacij Natovih odzivnih oziroma ekspedicijskih sil. Integrirana logistikatemelji na učinkovito uravnanih zmogljivostih ter skupnih, prilagodljivih inzdruženih mednarodnih logističnih operacijah v nasprotju z dosedanjo koordiniranonacionalno logistiko.

KLJUČNE BESEDE

Logistika: praktično organiziranje, ki je potrebno za uspešno izvedbo zapleteneganačrta, v katerem je udeleženo veliko ljudi in opreme (Slovar Oxford AdvancedLearner's).

Vojaška logistika: koordinacija priprave in izvajanja oskrbe vojaških enot z vsemiviri, ki jih potrebujejo za izvedbo njihovih operativnih nalog (Slovar vojaškihizrazov).

Večnacionalna logistika (sodelovanja): skupek dvostranskih in večstranskihdogovorov z namenom koordinacije, racionalizacije in optimizacije logističnepodpore (Nato Handbook).

Integrirana logistika: podpora vojaškim operacijam, ki je sestavljena iz večfunkcionalnih področij ali postopkov in je vgrajena v nalogo oziroma projekt (Slovarvojaških izrazov).


Darko Peče: Razvoj vojaše logistike po prelomu 21. stoletja v

SUMMARY

Logistics is of vital importance for any military operation. Without it, operationscould not be carried out and sustained. This is especially evident with NATO’s out-of-area operations. The new missions of the Alliance are radically different fromthose it faced during the Cold War. NATO has now been involved in out-of-areaoperations for over a decade. During the 1990s, these operations were still in Europe,but the September 11, 2001 attacks on the United States led to NATO foreignministers removing all geographical limits to NATO’s area of operations at theirmeeting in May 2002. This poses obvious logistic challenges and NATO logisticsdoctrine is evolving accordingly while at the same time various initiatives areunderway to develop the required capabilities.

Integrated Logistics provide a new view and new way ahead in NATO. It is a frameand an enabling capability to achieve joint deployment and sustainment of responseor expeditionary forces. Integrated Logistics will provide the force an effects-basedcapability enabled by seamless, adaptive, joint multinational logistic operationsrather than through coordinated national logistics.

KEY WORDS

Logistics: the practical organization that is needed to make a complicated plansuccessful when a lot of people and equipment is involved (Oxford AdvancedLearner's Dictionary).

Military Logistics: coordination of the supplying and resupplying of the militaryunits with resources, which they need in order to carry out their operational tasks(Dictionary of military terms).

Multinational (Cooperative) logistics: can be defined as the totality of bilateral andmultilateral arrangements designed to optimise logistic support in a rational andcoordinated manner. (Nato Handbook).

Integrated logistics: support which is integrated into all parts of project as it is beingdeveloped (Dictionary of military terms).


Darko Peče: Razvoj vojaše logistike po prelomu 21. stoletja vi

K A Z A L O

1. UVOD................................................................................................................. 1

1.1. Predstavitev problema ........................................................................................ 1

1.2. Predstavitev okolja.............................................................................................. 3

1.3. Predpostavke in omejitve.................................................................................... 4

1.4. Metode dela......................................................................................................... 4

2. OSNOVE VOJAŠKE LOGISTIKE.................................................................... 5

2.1. Pojem logistike ................................................................................................... 5

2.2. Vojaška logistika................................................................................................. 9

2.3. Logistika Slovenske vojske in zveze Nato ...................................................... 13

2.4. Funkcionalna področja in načela logistike........................................................ 17

3. NOVOSTI VOJAŠKE LOGISTIKE Z ANALIZO .......................................... 23

3.1. Logistika sodelovanja ....................................................................................... 23

3.2. Večnacionalna logistika.................................................................................... 23

3.3. Skupna logistika................................................................................................ 25

3.4. Integrirana logistika .......................................................................................... 25

3.5. Analiza rešitev logistične podpore na operacijah ............................................. 26

4. PREOBLIKOVANJE IN RAZVOJ VOJAŠKE LOGISTIKE ......................... 30

4.1. Vizija in cilji logistike zveze NATO ................................................................ 32

4.1.1. Vloga logistike v operacijah ……………………………...…………………32

4.1.2. Logistika je kolektiva odgovornost ……………………….………………… 33

4.1.3. Vizija in cilji (V&O) ………………………………………………………... 33

4.2. Večnacionalna logistika................................................................................... 41

4.3. Integrirana logistika ......................................................................................... 43

4.3.1. Cilji integrirane logistike ……………………………………...……………. 43

4.3.2. Kontrola in poveljevanje …………………………………………………… 45

4.4. Organiziranost integrirane logistike.................................................................. 47

4.5. Uporaba integrirane logistike............................................................................ 49

4.6. Ravni logistične zagotovitve in razporeditev zalog.......................................... 51

4.7. SWOT analiza večnacionalne integrirane logistike.......................................... 52

5. ZAKLJUČKI..................................................................................................... 54

5.1. Ocena učinkov .................................................................................................. 54

5.2. Pogoji za izvedbo.............................................................................................. 55

5.3. Možnosti nadalnjega razvoja ............................................................................ 56

LITERATURA IN VIRI................................................................................... 57

POJMOVNIK ................................................................................................... 59

KRATICE IN AKRONIMI .............................................................................. 59


Darko Peče: Razvoj vojaše logistike po prelomu 21. stoletja vii

KAZALO SLIK

Slika 1: Logistični sitem v obliki kibernetske zanke …….……….……..…..…..… 8

Slika 2: Dejavniki logistike in njihova medsebojna odvisnost ……………….….. 11

Slika 3: Ogrodje logističnega sistema Ministrstva za obrambo ZDA ….…....…… 12

Slika 4: Tipi logistike glede na življenjski cikel ……...........…....……….…...….. 16

Slika 5: Operativne zmožnosti enot in logistična učinkovitost …………….....….. 26

Slika 6: Načini in učinkovitost logistične podpore glede na izvajalca ..............…. 28

Slika 7: Načini in ravni logistične zagotovitve ……….…………………........….. 29

Slika 8: Sestava dokumenta »Logistics V&O« z obrazložitvijo …...……......….... 34

Slika 9: Večnacionalnost glede na razvoj oblik delovanja zavezniških sil ….….... 42

Slika 10: Štirje koraki procesa kontrole ……........…………….…..…………..….. 46

Slika 11: Projektno-matrična struktura vodenja nalog …………………..…......….. 47

Slika 12: Sestava logistične podporne skupine JLSG in struktura C2 ……......….... 49

Slika 13: Struktura enote MILU v MNTF(N) operacije EUFOR ………...........….. 50

Slika 14: Razporeditev zalog glede na logistične nivo oziroma način podpore …... 51

KRATICE IN AKRONIMI

ACC …………………………………………..……….. Air Component Commander

ACO …………………………………….…………….. Allied Command Operations

ALSS ………………………………….……….... Advanced logistics support service

AMF(L) ………………….………….…………..…. Allied Multinational Land Forces

APOD ……………………….…….………………………… Air port of debarkation

APOE …………………………….………………………… Air port of embarkation

BDM .......…………………………….………….... Blood Distribution Management

Bi-SC … …………………..………….……………….. Bilateral Strategic Command

CC …………………………………….……………………… Component Command

COP …………………………………..…….…………. Common Operational Picture


Darko Peče: Razvoj vojaše logistike po prelomu 21. stoletja viii

CSS Bn ………………….……….……………….. Combat Service Support Batalion

DOB spt Group …………………….…….. Dispersal Operating Base Support Group

DOS ………………………………….……………………….……… Days of Supply

EDA …………………..…………………………………. European Defence Agency

EUFOR ……………………………………………………….…… European Forces

FLS ………………………………………….……..…….. Forward Logistics Support

FOC ……………………………………….……...…….. Full Operational Capability

HNS …………………………………………….…………….. Host Nation Support

INTLOG …………………………………………………...….. Integrirana Logistika

JC …………………………………………………….………..…. Joint Commander

JFC HQ ………………………………………… Joint Force Command Headquarter

JIT ……………………………………………………………………… Just in Time

JLSG ……………………………………….………. . Joint Logistics Support Group

JLSG HQ ……………………….…...…. Joint Logistics Support Group Headquarter

JOA ………………………….………………………...……… Joint Operations Area

LCC ………………………………………………..….. Air Component Commander

LN ………………………….………………………………………….. Lead Nation

LLN ………………………….……………………….…..…. Logistics Lead Nation

LOA ………………………….…………………………………… Level of Ambition

LOC ………………………….…………….………………. Lines of Comunications

LOGFAS …...………….………………………. Logistics Figure Automated System

LRSN ………………………………..………...…. Logistics Role Specialist Nation

LUZ ……………………………………....…. Logistična Učinkovitost in Zadostnost

MCC ………………………………...………….. Maritime Component Commander

MCCIS ……………...….……. Maritime Command and Control Information System

MEDLOG ……………………………………………………... Medicinska logistika

MILU ………………………………………. Multinational Integrated Logistics Unit

MIMU ……………………………..………… Multinational Integrated Medical Unit

MNTF(N) ……………………………………...…. Multinational Task Forces - North

MOU ……………………………….……………… Memorandum Of Understanding

MVO ………………………………………….……... Mednarodne vojaške operacije

NATO ……………………………………..…… North Atlantic Thrtity Organization


Darko Peče: Razvoj vojaše logistike po prelomu 21. stoletja ix

NAMSA …………….……………………. NATO Maintenance and Supply Agency

NRF ………………….…………………………….……..… NATO Response Force

NSE ………………………………………………..……... National Support Element

OKO ………………………………………………….. Operacije kriznega odzivanja

OLCM ……………………………………. Operations Logistics Chain Management

OPM …………………………………………..…………. Operacije za podporo miru

QRF ………………………………………………...……...… Quick Response Force

POZ …………………......................................………….. Polna operativna zmožnost

RIC ……………...…………………….………………………. Reportable Item Code

RLP ………………………………………………….… Recognised Logistics Picture

RNS ………………………………………………….…..…… Role Specialist Nation

RSOM ………………………….………. Reception Staging and Onward Movement

SFJR …………………………………………………………..……. Steadfast Jaguar

SFOR …………………………………………………….……… Stabilization Forces

SHAPE ……………………………..... Supreme Headquarters Allied Powers Europe

SHARE ………………..…….…. Stock Holding and Asset Requirements Exchange

SNLC ..………………………………………. Senior National Logistics Committee

SPOD …………….……………….………………………… Sea port of debarkation

SPOE …….……………………….………………………… Air port of embarkation

SV ………………………………………….………………………. Slovenska vojska

TPLSS ……………………...…………...…… Third Party Logistics Support Service

V & O ………………...………………….………………………. Vision and Objects


Darko Peče: Razvoj vojaške logistike po prelomu 21. stoletja stran 1 od 59

1. UVOD

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA

Obravnavanje logistike je zahtevna naloga, saj je ta izraz v zadnjem obdobju doživelneverjetne razsežnosti, še težje je napovedovati njen razvoj. Danes se v splošnidružbi beseda logistika uporablja že skoraj pri vsaki človeški aktivnosti in velikokratizraz postaja že fraza. Večina udeležencev aktivnosti ima občutek, da logističnedejavnosti potekajo samodejno, zato se veliko dogodkov obravnava površno, saj seže vsi na vse spoznajo. To je tudi eden izmed glavnih vzrokov, da so širši analitičnipristopi pri obravnavi logistične dejavnosti zelo redki. Nekaj podobnega se dogajatudi s specifično zvrstjo, to je vojaško logistiko. Dejstvo je, da se o vojaški logistikigovori šele takrat, ko ne izpolni pričakovanj. Tudi na področju vojaške logistike se vprimerjavi z ostalimi dejavnostmi zelo malo raziskuje. Vojaška logistika pa imapoleg nerazrešenih dilem že v izrazoslovju (oskrba/zagotovitev/logistika) še vrstonejasnosti na normativni in organizacijski ravni. Obravnava vojaške logistike je takozelo podobna sestavljanju mozaika ob velikem pomanjkanju uporabnih virov inliterature.

Na drugi strani tehnološki napredek človeštva v družbi 21. stoletja povzroča številnespremembe. Sposobnost izdelave izdelkov v kakovosti, ki je človeštvo do sedaj nipoznalo, omogoča uresničitev zamisli, o katerih so prej obstajale samo vizije.Izjemen tehnično-tehnološki razvoj je povzročil spremembe tako v ekonomskihodnosih kot tudi v družbenih odnosih nasploh, še posebno pa v varnostnem okolju.Vse človekove dejavnosti lahko opazujemo tudi s tehnološkega (fizikalnega) stališčain jih obravnavamo kot dinamične procese, kjer prevladuje premagovanje prostora aliza to potrebnih sil glede na čas. Na tej stopnji razvoja ima človeštvo vse manj težavpri premagovanju sil, potrebnih za uresničitev zamisli. Še vedno pa človeštvu ostajaproblem časovne komponente, ki jo v fiziki obravnavamo kot neodvisnospremenljivko dogodkov (procesov) in postaja človeštvu največja težava. Vdružbenih odnosih, in še posebno v ekonomiji, tako postaja čas ob obvladljivostiostalih dejavnikov ključni dejavnik in tudi merilo uspeha. Ta dejstva nas vsepovsodsilijo delovanje, ko morajo biti stvari na pravem mestu, ob pravem času (Just in time– JIT) ter v pravih količinah in ustrezne kakovosti. To so glavni razlogi, da sedanašnji poslovni svet v zadnjem času srečuje s številnimi tržnimi spremembami.Enostavno premagovanje prostora prinaša vse večjo globalizacijo na vseh področjih.Vpliv globalizacije pa povzroča spremembe tudi pri logistični zagotovitvi delovnihprocesov. Takim vplivom se ne more izogniti niti Slovenska vojska (v nadaljevanjuSV), saj se vse spremembe na trgu neposredno izražajo tudi v vojaškem okolju.Spremembe so očitne predvsem v odzivnosti, ki zahteva korenite organizacijske invsebinske spremembe v vseh procesih. Organizacijskim in vsebinskim spremembamdelovnih procesov mora slediti tudi logistika. Vse naštete spremembe so razlogi, kipovzročajo in zahtevajo usmerjen razvoj vojaške logistike.



V spremembe in razvoj logistike nas poleg že navedene odzivnosti sili tudi pritisk nazmanjševanje stroškov. Ta pritisk se v nepridobitnih organizacijah kaže s povečanimobsegom dela z istimi ali podobnimi finančnimi sredstvi in kadri. V večini evropskihdržav, med katere spada tudi Slovenija, tako vse bolj omejujejo sredstva za vojsko,primanjkuje pa tudi strokovnjakov. Rešitve za tovrstne težave ponujajo integriraniprocesi, vojaška logistika pa v skupnih operacijah navedene težave rešuje tudi sprerazporejanjem bremena na več držav. Nalogo, ki jo je do zdaj opravljala enadržava, si države delijo. Pojavljajo se večnacionalnost v enotah oziromavečnacionalne enote. Posledično se torej razvija večnacionalna logistika, ki odprevidnih začetkov postaja že pravilo. Spremembe v vojaški logistiki povzroča tudivečnacionalnost sama, ki je vse pogostejša iz ekonomskih in političnih razlogov.Glavni namen naloge je osvetliti razloge in trend, ki ga v vojaško logistiko prinašavečnacionalnost. Ne smemo pa zanemariti tudi vse večje diferenciacije kadrov, ki jovečinoma povzročajo potrebe po večji specializaciji posameznih logističnih področijzaradi odzivnosti in kakovosti posameznih storitev. V zadnjem času se v logistiki vsebolj uveljavlja integracija, predvsem integrirane enote. To pri vodenju zahtevauporabo menedžerske vloge, kot to pozna poslovni svet.

Spremembe in nove trende na področju vojaške logistike zahtevajo tudi dogajanja vstrateškem varnostnem okolju in posledično preoblikovanje zveze NATO, predvsemustanovitev njenih enot za posredovanje (QRF1 oziroma NRF2, v nadaljevanju leNRF). Današnje operacije in s tem naloge vojska zahtevajo učinkovito obvladovanjeprostora v najkrajšem možnem času, ob čim manjših stroških, kar zahteva novanačela v vojaški logistiki. Zato postavimo hipotezo, da rešitev naštetih zahtev in novanačela ponuja sistem integrirane logistike. Ker pa gre pri tem za delovanje vmednarodnem okolju, kjer naloge potrebujejo najširše soglasje in čim številčnejšoudeležbo držav partneric, je končna rešitev podpore današnjim vojaškim operacijamsistem večnacionalne integrirane logistike.

Cilj naloge je priti do spoznanj, ki bodo zagotavljala, da nas razvoj dogodkov ne bopresenetil in da prihodnosti ne bomo prepustili naključju. Spoznanja nam lahkopomagajo poiskati optimalne rešitve logistične zagotovitve vseh dejavnosti SV. Ciljnaloge je poskus zapisa dogajanj v vojaški logistiki, kjer se bosta prepletala trenutnostanje in del vizije za prihodnost. V nalogi bomo podrobneje predstavilivečnacionalnost in integrirane procese, ki jih v praksi najlepše izraža večnacionalnaintegrirana logistika. S pomočjo SWOT analize bi radi odkrili prednosti in slabostinovih logističnih načel, na katerih bodo temeljile odločitve v prihodnosti, na drugistrani pa nevarnosti in priložnosti, ki jih logistiki ne smejo spregledati in morajo bitinanje tudi vnaprej pripravljeni. Na podlagi analize teh štirih elementov bomo takopripravili primerno osnovo za oblikovanje nadaljnje strategije in odločitev napodročju vojaške logistike.

1 QRF – Quick Response Forces.2 NRF – Nato Response Forces.



1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA

Logistiko kot dejavnost prepoznamo in opredeljujemo različno. Dejstvo je, da jelogistika tako znanstvena disciplina kot tudi segment podpore delovnih procesov.Kot znanost je to zbirka interdisciplinarnih in multidisciplinarnih znanj, ki učijo inpotrjujejo zakonitosti številnih posameznih in združenih dejavnikov za funkcionalnopovezovanje vseh delovnih procesov. Tako na ekonomskem področju lahko logistikoopredelimo kot dejavnost premikanja materije in informacij z mesta njihoveproizvodnje do mesta njihove uporabe (Ogorelc, 1991 str. 13). V nalogi bo večinomaobravnavana vojaška logistika, ki je glede na pojmovanje logistike, kot ga poznamov tržnem gospodarstvu, mnogo širša. V vojaških strukturah vse dejavnosti, kizagotavljajo izvajanje nalog, vključno z bojnimi, pojmujemo kot logistiko, kar nevključuje samo dejavnosti, povezanih z materijami, ampak tudi z ljudmi. Naloga imanamen, da pripomore k jasnejšemu opredeljevanju in prepoznavanju področjalogistike ter ponudi nekaj osnov pri pripravi strategij in odločitev.

Logistika je del varnostnega okolja, zato jo je treba ocenjevati v okviru globalnevarnosti. Koncept globalne varnosti izhaja iz predpostavke, da se le-ta ne smeusmerjati izključno v zaščito države. Koncept globalne varnosti tako ne smezanemarjati interesov ljudi, ki predstavljajo državljane neke države in v interesukaterih se uresničuje njena suverenost (Grizold, 1999). Sodobna nacionalna varnostje odvisna od širšega mednarodnega okolja, kjer je odgovornost za zagotavljanjevarnosti poleg držav in njihovih zvez, vse bolj povezana tudi z globalnim sistemom.

Strožje zahteve pri obvladovanju prostora glede na čas, ki smo jih opredelili vprejšnjem poglavju, so povzročile bistvene organizacijske spremembe, ki zatozahtevajo ustrezne spremembe v zadnjih dveh funkcijah klasičnih uravnalnihprocesov, to je vodenju in kontroli. Poveljujoči operacij in specialisti na področjulogistike zato nujno potrebujejo menedžersko znanje za obvladovanje logističnihprocesov pri izvajanju nalog. Našteta dejstva dokazujeta prav trenutna prenova insprejemanje serije Natovih dokumentov na ravni vojaškega odbora (v nadaljevanjuMC3 xxx) za področje logistike, ki se navezujejo na dokument Vizije in usmeritev(Nato V&O). Pri tem je najpomembnejše poznavanje razlogov za prenovo in razvojvojaške logistike. Dokumenti se obravnavajo področno, hkrati pa so vezani v paketdokumentacije. To pomeni, da se obravnava sprememb začne najprej v sklopu vizijein usmeritev, nato pa vse do izvedbenih dokumentov na ravni standardiziranihpostopkov (SOP4). Skupna značilnost sprememb oziroma razvoja vojaške logistike vtem času in bližnji prihodnosti je dejstvo, da logistika ni več nacionalna, ampak jekolektivna odgovornost, za katero je odgovoren poveljujoči. Tako odgovornost zaizvedbo nalog in operacij, ki jih zagotavlja logistika, prevzema poveljnik posamezneoperacije, oziroma vrhovni poveljnik zveze Nato. Drugi dve bistveni novosti sta pravgotovo večnacionalnost in integracija. Prenova dokumentov bo omogočila nov

3 MC – Military Committee.4 SOP – Standardizirani operativni postopki.



pristop in v logistične procese tudi močneje implementirala kontrolno funkcijo terjasneje opredelila poveljevanje. Vse našteto bo v nalogi podrobneje predstavljeno.

1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Logistika zveze Nato se zaradi prej navedenih razlogov v lanskem letu intenzivnopripravlja na preoblikovanje v naslednjih letih. Reforme naj bi po trenutnih načrtihpotekale do leta 2018. Sprejemajo se prenovljeni vizija in cilji Natove logistike, vsepa je podrejeno učinkoviti podpori izvajanja operacij, ki so že v osnovivečnacionalne. Poznavanje okolja in samega sebe je bistveno za uspeh vsakedejavnosti. Pri tem je potrebno proučevanje informacij iz okolja in notranjostiorganizacije kot tudi poznavanje priložnosti in nevarnosti v okolju ter prednosti inslabosti organizacije. Notranje prednosti ali slabosti in zunanje izzive ter nevarnostilahko obravnavamo tudi v logistiki Slovenske vojske, pri tem lahko za okolicovzamemo enkrat logistiko zveze Nato, drugič pa gospodarsko okolje, kar dejanskopredstavlja tudi del njenih zmogljivosti. Razvoj vojaške logistike je v zadnjemobdobju zelo dinamičen in spremembe so zajele vse njene dejavnosti. V nalogi sebomo zaradi obsežnosti vseh sprememb, ki jih trenutno doživlja vojaška logistika,omejili na večnacionalnost in integracijo. Glede na zelo specifično tematiko se je obpripravah na nalogo izkazalo precejšnje pomanjkanje literature, to je še posebnoizrazito v civilnem okolju, kjer literaturo o integriranih dejavnostih najdemo skorajizključno v zvezi z informacijskimi sistemi. Glede na to bomo v nalogi precejomejeni na literaturo in vire, ki jo lahko najdemo v vojaškem okolju, deloma pa bomožna uporaba literature s tehničnega področja. Ravno zaradi tematike, ki se dogajazdaj, in to v vojaškem okolju, je veliko gradiva na tem področju zaupne narave, zatobomo pri predlogih posameznih rešitev manj konkretni.

1.4. METODE DELA

Metode dela bodo temeljile predvsem na proučevanju in povezovanju novihteoretičnih podlag zveze Nato, ki jih bomo aplicirali na sedanjo normativno podlagoza izvajanje logistične dejavnosti v Slovenski vojski. Primerjava teoretičnih innormativnih podlag nam bo dala osnovo za oceno logističnih dejavnosti inzaznavanje problemov. Uporabili bomo metodo študija razpoložljive literature indeskripcije, s katero bomo opisovali trenutne razmere. Z induktivno metodo bomopoizkušali najti zaključke na osnovi posameznih dejstev in jih povezali z osrednjotematiko dela, to je uporabo večnacionalne integrirane logistike. Deduktivna metodanam bo služila za pripravo zaključkov na podlagi splošnih spoznaj, ki jih bomopovzeli po podatkih iz virov znotraj vojske ter javnodostopnega gradiva Ministrstvaza obrambo in zveze Nato. S pomočjo SWOT analize bomo potem predstaviliprednosti in slabosti ter nevarnosti in priložnosti, ki jih ima oziroma prinaša uporabanovih pristopov v vojaški logistiki. Deloma bomo uporabili tudi metodo triangulacije



in zgodovinsko metodo, predvsem lastna spoznanja in izkušnje, na podlagidolgoletnega dela na področju vojaške logistike.

2. OSNOVE VOJAŠKE LOGISTIKE

2.1. POJEM LOGISTIKE

Pojem logistika je v primerjavi z dejavnostjo, ki jo predstavlja, še relativno mlad.Posebno mlad je v Sloveniji, saj smo ga v slovarju slovenskega knjižnega jezika šedo nedavnega našli le v povezavi z vojsko. V vojaških organizacijah logistiko danesrazumemo kot sistem, ki omogoča podporo izvajanju nalog (dela). V vojaškihslovarjih lahko zasledimo, da je logistika organizacija oskrbe in storitev zaopravljanje vsakršne kompleksnejše naloge (operacije). V splošnem lahko logistikodanes opredelimo tudi kot vedo o upravljanju. V opredelitvah, ki jih najdemo vliteraturi zveze Nato in ameriških civilnih in vojaških slovarjih ali priročnikih,logistiko vselej označujejo kot znanstveno disciplino. Pri proučevanju pa vsekakortudi ne moremo mimo dejstva, da izraz logistika pomeni v različnih kontekstihrazlične stvari. Neurejenost in zmeda v izrazoslovju se kaže v precej različnihprevodih in tolmačenjih pri prevajanju tuje strokovne literature, še posebnodokumentov zveze Nato. Verjetno tudi pričujoča naloga te neusklajenosti ne boodpravila, morda pa bo bralcem v pomoč.

Človek je razmišljajoče bitje in se od živali loči po umskih sposobnostih, torej osvojih aktivnostih, predvsem pa o delu razmišlja. Če človeško delo opazujemo kotravnalni proces (načrtuj→organiziraj→vodi→ kontroliraj) je logistični sistem tisto,kar omogoča, da se zamišljeno dejanje tudi uresniči oziroma se uresničuje skozidaljše obdobje. Tako lahko logistiko povežemo z menedžmentom in prepoznamouspešnost tistih, ki so jo znali uporabiti skozi zgodovino človeštva, kajti za vsemiuspešnimi voditelji je bila vedno tudi uspešna logistična dejavnost. Glede na naštetoje torej primerno izvor logistike iskati v grških besedah. To so besede logo(zamišljati si), logik (logično misleči) oziroma v pojmih logos, kar pomeni znanost oelementarnih principih in oblikah pravilnega mišljenja in razumnega presojanja, terlogistikos, kot veščine, izkušnje, znanje v presojanju, ocenjevanje vseh bistvenihelementov v prostoru in času, potrebnem v optimalnem reševanju strateških intaktičnih nalog v vseh človeških aktivnostih.

Logistika se je v svojih začetkih naslanjala na človeške izkušnje in sposobnosti,katerim pa so v kasnejših razvojnih fazah sledili znanost oziroma znanstvenaspoznanja, zakonitosti in teorije. Korenine logistike kot vede o upravljanju najdemov Združenih državah Amerike, najprej v vojski in kasneje tudi v tamkajšnjemgospodarstvu, od koder jo prevzamejo na takšen ali drugačen, spremenjen način tudiostale vojske zahodnega sveta, postopoma pa še vsa razvita gospodarstva. Daneslahko trdimo, da je logistika sestavni del vojaških sistemov in specifična funkcijaznotraj vsakega posameznega podjetja, kakor tudi svojevrstna znanstvena disciplina.



Ozirajoč se na razvoj vojaških sistemov in gospodarstva oziroma na tehnološkinapredek človeštva, lahko trdimo, da je največji pomen logistike v smislu njenegadoprinosa k učinkovitejšemu izvajanju procesov in zniževanju stroškov. Vgospodarstvu se logistika ukvarja s procesi premeščanja materialnih sredstev gledena čas in prostor. Torej je ključna vez med pripravo dobrin oziroma proizvodnjo,razdelitvijo dobrin ter potrošnjo dobrin. V vojaških sistemih pa je dejavnost logistikeše mnogo širša, saj zagotavljanje izvajanja vojaških operacij poleg zagotavljanjamaterialnih sredstev vključuje tudi njihovo vzdrževanje in evakuacijo sredstev, ljuditer živali.

Logistiko danes opredelimo kot znanost in aktivnost. Kot znanost je to zbirinterdisciplinarnih in multidisciplinarnih znanj, ki učijo in potrjujejo zakonitostištevilnih posameznih in združenih aktivnosti za funkcionalno povezovanje vsehdelovnih procesov obvladovanja prostorskih in časovnih transformacij materialnihsredstev, ljudi, živali, kapitala, znanja, informacij, ... v zanesljive, hitre in racionalneedinstvene logistične procese, tokove in pretoke materiala ..., kapitala, znanja,informacij ..., od točke izdobave do točke prejema. Cilj logističnih procesov je zminimalnimi vloženimi viri in potenciali (proizvodnimi, človeškimi, finančnimi ...)maksimalno zadovoljiti zahteve trga (tj. kupca blaga, uporabnika storitev, potrošnika...) na bazi ponujanja trgu najučinkovitejše in najbolj racionalne, najprimernejše inoptimalne rešitve zahtev v obliki konkretnih in sprejemljivih logističnih storitev(Zelenika et al., 2002, 294–295).

Logistika kot znanost ali aktivnost ima bistveno širši pomen, kot je to samo nabavater distribucija blaga in storitev, kar običajno večina nestrokovnjakov opredeljuje kotlogistiko. Distribucija blaga in storitev je samo ena izmed dejavnosti logistike,oziroma samo ena zvrst logistike, t. i. logistika distribucije ali distribucijska logistika(Zelenika, Pupovac, 2001a, str. 358).

Tako kot vseh v vojskah po svetu se tudi v podjetjih stalno povečuje pomembnostlogistike, saj se poleg ekonomskih zahtev hitro razvijata in spreminjata tudiinformacijska ter komunikacijska tehnologija in tudi tehnike in tehnologije transportater skladiščenja in pakiranja. Danes pa logistika ne obsega zgolj tradicionalneprostorsko časovne transformacije človeških dobrin, temveč tudi finančnoposlovanje, računovodstvo, kontrolo, revizijo, raziskave in razvoj, upravljanječloveških virov itd., ali drugače povedano, vse aktivnosti, ki dajejo podporoučinkovitemu opravljanju osnovne dejavnosti organizacije (vojaških enot oziromapodjetja).

Logistični sistemi

Pojem »sistem« je v vsakdanjem jeziku zelo zlorabljen in označuje vse, in čeoznačuje vse, potem pravzaprav ne označuje ničesar. Nikoli ne opazujemo oziromase ne ukvarjamo z vsemi stvarmi hkrati, s celotnim svetom, temveč le z njegovim



delom, z nekim določenim področjem, torej z delom realnega sveta, ki je objektnašega zanimanja in ga v vsakdanjem jeziku označujemo kot sistem. Tako lahko vse,kar je povezano z logističnimi dejavnostmi, poimenujemo logistika in poenostavljenogovorimo kar o logističnem sistemu.

Če želimo del zaznavane realnosti proučevati, jo je treba ponazoriti, opisati, na nekinačin predstaviti v obliko, s katero je mogoče kaj početi, jo procesirati. Objektproučevanja ponazorimo z modelom, ki mora zajeti vse, za dani namen bistvenelastnosti, ki jih ima tudi objekt proučevanja. Iz (obnašanja) modela lahko sklepamona obnašanje objekta proučevanja. Model je lahko fizičen, matematičen, grafičen,računalniški (računalniški program s podatki) itd., pa tudi verbalni ali besedilni opis.Pogosto model kar enačimo z objektom proučevanja. Včasih pa je dobro, da sezavedamo razlike, da gre torej za preslikavo zaznavanja realnega sveta v model.Tako pridemo do opredelitve modela: Model je predstavitev naše zaznave delarealnosti za določen namen.

Sistem mora ostajati oziroma delovati tudi v spreminjajočem se okolju: imeti morasposobnost komuniciranja in upravljanja, ki omogočata prilagajanje sistema nadinamične vplive okolja (glej sliko 1).

Tako pridemo do funkcionalne definicije sistema kot množice fYUS ,, , pri

čemer je iuU množica vseh dopustnih vhodnih spremenljivk, iyY množica

vseh izhodnih spremenljivk in f operator preslikave YUf : (Peklenik, Kariž,

1996).

Sistem je strukturno opredeljen z elementi in relacijami med njimi ter funkcionalno zmnožico dopustnih vhodnih in izhodnih spremenljivk in preslikavami med njimi(funkcijami). Če želimo pravilno opredeliti vhodne in izhodne spremenljivke, pa je znjimi implicitno opredeljena tudi meja sistema, saj smo ga z ustrezno opredelitvijotudi razmejili od okolja (glej sliko 1).

Element, ki ni povezan vsaj z enim od ostalih elementov sistema, ni del sistema.Relacije predstavljajo medsebojno učinkovanje ali splošno rečeno procese, kipotekajo med elementi. Usoda nekega elementa in njegove relacije z drugimielementi so močno odvisne tudi od relacij v nekem drugem delu sistema v sedanjemin tudi v nekih prejšnjih časovnih obdobjih.

Če želimo logistične sisteme tudi teoretično obravnavati, obvladovati in uravnavati,je to primerno storiti v okviru kibernetskega sistema. Če kakšen sistem ni linearen,ga je treba za enostavnejšo obravnavo linearizitati (Peklenik, Kariž, 1996).Logistične procese zato po potrebi uredimo v zvezne linearne sisteme, ki jih potemobravnavamo deterministično. Najprimerneje je, da pri njihovem proučevanjuposamezne logistične dejavnosti prevedemo in prikažemo v obliki kibernetskegaenozančnega sistema, ki mu pravimo tudi blokovna shema. Blokovna shema ima dvepomembni lastnosti: abstrahira (tehnične) podrobnosti procesov in prikazujeusmerjenost signalov. Abstrakcija nam daje možnost izgradnje skupne teoretične



osnove (baze), usmerjenost signalov pa nam do popolnosti opredeli delovanjesistema. Blokovno shemo lahko uporabimo tudi za proučevanje posameznihelementov (logističnih dejavnosti) sistema in izdelavo blokovnega diagrama, ki jepotem osnova za izgradnjo matematičnega modela in modeliranje sistema.

Vir: Lastna izdelavaSlika 1: Logistični sitem v obliki kibernetske zanke

Na sliki 1 je predstavljen splošni primer ravnalnega procesa v obliki kibernetskegaenoznačnega sistema. Ravnalni proces je najpogostejša oblika izvajanja logističnihdejavnosti, zato lahko predstavljen primer uporabimo pri večini postopkov logistike.Posamezen postopek podrobno opišemo in s pomočjo prikazanih osnovnih skupinaktivnosti oblikujemo blokovno shemo s konkretnimi opravili. Blokovno shemopotem uporabimo za proučevanje posameznih elementov (logističnih dejavnosti)sistema in izdelavo blokovnega diagrama, ki je osnova za izgradnjo matematičnegamodela in modeliranje sistema. Priprava blokovnega diagrama je zahtevno opravilo,za katero je potrebno veliko strokovnega znanja in običajno tudi poznavanjesistemske teorije ter znanja s področja naravoslovnih ved in močno presega zadaniokvir te naloge, zato ga ne bomo obravnavali.

Splošna delitev logistike

Poznamo tri splošne opredelitve logistike (Zekić, 2000):

Opredelitev logistike glede na tok – skladno s to opredelitvijo logistika obsegavse dejavnosti, s katerimi se načrtuje, upravlja, uresničuje in kontroliraprostorsko-časovna transformacija materialnih sredstev in ljudi. Prav tako zajematudi vse transformacije glede na količino, vrsto in lastnosti dobrin, upravljanjadobrin in logističnega odrejanja dobrin. Logistika je vezni člen med točko nabavein dobave pravih proizvodov, pravočasno in na pravi kraj po najnižjih možnihstroških.

Vhodni podatki:zahtevki- želje

Organiziranje:vzpostavljanjerazmerij instruktur

Planiranje:Zamišljanjecilja in potido njega

Vodenje:spodbujanje zaizvedboplaniranega inorganiziranega

Kontroliranje:Zagotavljanje rezultatov zmerjenjem in sprejemanjemkorektivnih ukrepov

Vpliv(motnje)okolice


Izhodni podatki –rezultati: dobava,izvedba zahteve


iyiu



Opredelitev logistike, vezane na življenjski cikel proizvoda – bistvo teoriježivljenjskega cikla je, da proizvod ali storitev nastaja v procesu načrtovanja,projekcije, izgradnje, se razvija in uporablja in po določenem času zastara,ugasne oziroma umre. Temeljne faze življenjskega cikla so: načrtovanje inrazvoj, uvajanje na trg, rast, upadanje in uničenje. V te faze so usmerjene tudiposamezne aktivnosti logistike. Skladno s tem je opredelitev logistike podpornimenedžemnt, ki med trajanjem nekega proizvoda ali storitve jamči zanajučinkovitejšo uporabo sredstev in primerno nastajanje logističnih elementov vvseh fazah življenjskega cikla.

Definicija logistike glede na storitev – logistika je proces usklajevanja vsehnematerialnih dejavnosti, ki jih je treba opraviti, da bi se določena storitevustvarila na učinkovit način glede na stroške in potrošnika. V nasprotju sprejšnjima opredelitvama pri tej prevladuje opredelitev logistike kot pojma,vezanega na področje toka sredstev in toka informacij na osnovi infrastrukturnemreže in ureditve, ki služijo za pretok dobrin, informacij, energije ter znanj.

2.2. VOJAŠKA LOGISTIKA

Neurejenost in zmeda v izrazoslovju, navedena v prejšnjem poglavju, je na področjuvojaške logistike še večja. Že tam smo ugotavljali, da izraz logistika pomeni vrazličnih kontekstih različne stvari in tudi vojske v posameznih državah opredeljujejologistiko zelo različno. Današnje opredelitve vojaške logistike se večinoma nanašajona določanje obsega pojma in manj na njegov pomen ter vsebino (Prebilič, 2006).Skupna vsebina izraza, ki ga najdemo v današnjih slovarjih za vojaško logistiko, je,da je to koordinacija priprave in izvajanja oskrbe vojaških enot z vsemi viri, ki jihpotrebujejo za izvedbo njihovih operativnih nalog. Je proces načrtovanja inizvrševanja premika ter podpora (prehranjevanje, vzdrževanje) sodelujočih enot priizvajanju vojaških operacij in strategij.

Začetki vojaške logistike segajo v leto 1670, ko je bila omenjena v vojnihdokumentih Ludvika XIV. Takrat je pojem logistike obsegal oskrbovanje vojaškihenot s potrebnimi materialnimi sredstvi in transportni podpori za premikanjeoborožitve, opreme s položaja na položaj. Glede na omenjeni pomen nekateri avtorjitrdijo, da se je pojem logistika razvil iz francoske besede »loger«, ki pomenistanovati, prenočiti pod vedrim nebom, namestiti se … To je postalo osnova zapojmovanje vojne logistike kot funkcije oskrbe vojnih vojaških enot z materialnimisredstvi, prenočišči in transportom (Zekič, 2000, str. 22–27).

V smislu znanstvenega pristopa je tak način prvič uporabil švicarski general Baronde Jomini, ki je obravnaval funkcijo logistike v smislu razvoja (načrtovanja), oskrbe,distribucije in upravljanja materialnih sredstev, transporta, podpore zdravstvenislužbi, administrativne dejavnosti in izvajanja krajevnih posegov na infrastrukturnihobjektih. S področja vojaške logistike je bil pojem uveden v gospodarsko-znanstvenopodročje šele leta 1961, ko je bila izdana prva knjiga s področja poslovne logistike,



njen poglavitni del pa se je nanašal na fizično distribucijo. V drugi polovici 20.stoletja se je logistika hitro razvila kot znanost in dejavnost tako na gospodarskemkot tudi vojaškem področju, in sicer kot interdisciplinarna in multidisciplinarna veda.Po drugi svetovni vojni se je močno razvil analitični pristop obravnave logistike.Večina avtorjev ugotavlja, da mora biti logistika kontinuiran proces. Tako na primerGeorge5 Cyrus Thorpe (1986, str. 7) pravi, da je »logistika poseben sistem, ki ustvariin vzdržuje vojaško-obrambne sposobnosti oboroženih sil«. To lahko tolmačimo, dase vsaka prekinitev ali izpad logistične dejavnosti neposredno izraža na sposobnostihvojaških enot.

Vzdržljivost sil

Vzdržljivost sil je najpomembnejši cilj vojaške logistike, zato jo je treba izpostavitiže na začetku njene predstavitve. Vzdržljivost je sposobnost vojaških sil, da ohranijopotrebno raven bojne moči toliko časa, kolikor je potrebno za doseganje ciljevdelovanja oziroma uresničitev poslanstva. Vzdržljivost sil mora biti zagotovljenapred začetkom delovanja. Pri tem je pomembno zagotoviti tako kadrovsko kot tudimaterialno zamenljivost in dopolnitev sil ter neprekinjenost logistične podpore.Ocena možnosti ohranjanja sposobnosti sil oziroma zagotovitev njihove vzdržljivostise pripravi v fazi načrtovanja delovanja, saj ta neposredno vpliva na svobododelovanja. Pri tem se ocenjuje, ali ima enota potrebno kadrovsko popolnitev, opremo,oborožitev in zaloge, ter sposobnost, da bo v času delovanj zagotovljena potrebnaraven oskrbe in okrepitev sil. Vzdržljivost enote je neposredno odvisna odučinkovitosti sistema logistike ter povezljivosti in enotnosti opreme, oborožitve instreliva.

Vojaški logistični sistemi

Pri proučevanju logističnih sistemov obstajajo različni pristopi. Zanimiva jeobravnava s tako imenovanimi dejavniki logistike (Foxton, 1996, str. 7), ki naj biimeli ključen pomen pri delovanju logističnega sistema.

Po Foxtonu so tako za uspešno delovanje logističnega sistema, ki lahko zagotavljazadostne količine vojaškega materiala, pomembni naslednji dejavniki:

razvoj, proizvodnja, pridobivanje (nakupi), skladiščenje, distribucija (transport); odstranitev; uničenje (nepotrebnega) vojaškega materiala.

5 George Cyrus Thorpe: George C. Thorpe's Pure Logistics: The Science of War Preparation,new ed., with an introduction by Stanley L. Falk (1986).



Vir: Povzeto po Foxton, 1996

Slika 2: Dejavniki logistike in njihova medsebojna odvisnost

Na sliki 2 so prikazani prej našteti dejavniki logistike in odnosi med njimi. Odnosimed temeljnimi dejavnostmi logističnega sistema so na sliki prikazani z vektorji.Vektorska povezava pomeni tok blaga in storitev, kjer je količina bistvenaspremenljivka, hkrati pa vektorji opredeljujejo tudi usmerjenost delovanja sistema.Da je količina blaga in storitev bistvenega pomena in merilo za ocenjevanjeučinkovitosti logističnega sistema, bo v nalogi še večkrat dokazano. Menimo, da jerazumevanje te trditve temeljnega pomena za razumevanje logistike in s tem ključnidejavnik pri sprejemanju odločitev ob upravljanju vojaškega logističnega sistema.Učinkovitost sistema je glede na ugotovitve v prejšnjem poglavju odvisna predvsemod uspešnosti zagotavljanja vzdržljivosti sil, kar je v bistvu podobna trditev.Povezave, označene s prekinjeno črto, in njihove usmerjenosti prikazujejo povratnokomunikacijo med posameznimi dejavniki, prikazanimi na sliki.

Najzanimivejši in najpodobnejši teoretičnemu pristopu obravnave logističnegasistema, predstavljenega na sliki 1, je logistični sistem Ministrstva za obrambo ZDA(J. C. Rainey, 2002)6, ki ga lahko vidimo na sliki 3. Pristop sicer ne temelji naobravnavi v obliki kibernetske zanke, vendar pa ima tri segmente sistema podobne.Če jim dodamo še segment kontrole in vektorsko povezavo, dobimo osnovnokibernetsko zanko, prikazano na sliki 1. Logistični sistem Ministrstva za obramboZDA (v nadaljevanju MO ZDA) na sliki 3 temelji na učinkovitem generiranju invzdrževanju bojne moči, ki zahteva informacije in znanje temeljnih odnosov medvojaško strategijo in taktiko ter nacionalnim gospodarstvom. Vojaški in civilnivoditelji, ki so v vlogi odločevalcev, morajo v popolnosti razumeti vlogo logističnedejavnosti kot osnovo za omogočanje izvajanja teh treh segmentov. Bistvo sistema,katerega osnovno ogrodje je predstavljeno na sliki 3, je njegova sestava iz treh

6 James C. Rainey: Shaping Tomorrow's Logistics, Maxwell AFB (AL), 2002.

Razvoj Proizvodnja

Distribucija

Vojaške aktivnostiUPORABA

Odstranitev Uničenje

PridobivanjeSkladiščenje



segmentov. Prvi segment so vhodni elementi, ki jih predstavljajo blago in storitve kotproizvodi nacionalnega gospodarstva, ter informacije s strateške ravni in zahteveuporabnikov sistema. V splošnem to pomeni, da potrebe povzročajo zahteveuporabnikov, gospodarstvo proizvaja blago in storitve, strategija in taktika pa sta pritem temeljno vodilo.

Vir: J. C. Rainey, 2002

Slika 3: Ogrodje logističnega sistema Ministrstva za obrambo ZDA

Drugi segment sistema MO ZDA predstavlja proces pretvorbe. To je bistveni deltega logističnega sistema, v katerem se dogaja preobrazba že predstavljenih vhodnihelementov v proizvode oziroma zmogljivosti, ki jih dejansko potrebujejo uporabnikilogističnega sistema, to pa so posamezniki ali enote. Jedro drugega segmentapredstavljajo izvrševalci, kompetence, pogoji ter poveljevanje in je razdeljeno naposamezne izvedbene ravni. Ravni izvajanja logistične dejavnosti so posebnostvojaških sistemov in se po posameznih državah medsebojno razlikujejo. Logističnisistem zveze Nato ima na primer štiri ravni, kar bomo lahko videli v nadaljevanju.Logistični sistem MO ZDA na sliki 3 sestavljajo tri ravni delovanja, in sicer,nacionalno, na operaciji in pa v enoti. Delitev logistike na ravni bo podrobnejepredstavljena v nadaljevanju naloge, zato so v tem delu naloge samo omenjene.

Jedro logističnega sistema MO ZDA predstavljajo: izvrševalci, zmožnosti alikompetence, pogoji ter poveljevanje in kontrola. Glavne sestavine tega drugegasegmenta sistema pa so:

izvrševalci so osebe in predmeti, ki predstavljajo sistem.

Zmožnosti ali kompetence so procesi, funkcije in naloge za proizvodnjoproizvodov in predstavljajo zmogljivosti sistema.

Pogoji predstavljajo okolje, v katerem se dogajajo aktivnosti. Pogoji so lahkofizični ali psihološki (ideološki). Proučitev fizičnega okolja pomaga poveljujočimpri načrtovanju in prilagajanju aktivnosti omejitvam okolja, v katerem potekajovojaške operacije. Kot primer so to klimatski pogoji, teren in podobno.Logistične aktivnosti morajo potekati čim bolj nemoteno, ne glede na dejavnikefizičnega okolja. Zgodovinske izkušnje, načela in lastnosti pa so del ideološkegaokolja ter predstavljajo temelj za oblikovanje namena in usmeritev.

izv

ršev

alci

ko

mp

eten

cep

ogo

jip

ov

elje

van

je

nacionalno na operaciji v enoti

gospodarstvostrategijazahteve

proizvodizmogljivosti

PROCES PRETVORBEVHODNI ELEMENTIPROCESA

IZHODNI ELEMENTIPROCESA



Poveljevanje in kontrola je komponenta, s katero so medsebojno povezani vsielementi logističnega sistema. Proces poveljevanja in kontrole poteka na podlagikoncepta linij pooblaščenih oseb, odgovornosti izvajalcev in enotnostipoveljevanja. Uspešno poveljevanje logističnim silam zahteva od poveljnika, dauporablja pravo mero kontrole in pooblastil. Vodje pa imajo pri tem pomembnovlogo za zagotovitev pogojev poveljniku pri izvajanju njegovih pooblastil.

Tretji segment predstavljenega logističnega MO ZDA so proizvodi in zmogljivosti.Proizvode delimo v pet skupin: potrebščine, storitve, zgradbe namestitvenezmogljivosti, oprema, potrošno blago.

Potrebščine so vse stvari (vključno z vozili, orožjem, letali, rezervnimi deli),potrebne za opremljanje, delovanje, vzdrževanje in podporo vojaških aktivnosti.

Storitve so aktivnosti, ki zvišujejo kakovost življenja: hrana, namestitev, zdravstvenestoritve, pranje.

Nepremičnine so objekti ali prostori, vključno z infrastrukturo in dodatnimikoristnimi sistemi.

Oprema so stvari, ki se ne porabljajo, potrebne za opremljanje posameznika aliorganizacije.

Potrošno blago so stvari, ki se pri uporabi porabijo. Primeri takšnih stvari so strelivo,gorivo, voda, hrana, zdravila in podobno.

Zmogljivosti sistema pa so tisto, kar mu omogoča sposobnost prilagajanja inučinkovitega odgovora na potrebe uporabnikov za celoten spekter vojaških operacij.Teoretični logistični sistem in vojaški logistični sistem MO ZDA sta predstavljena inmedsebojno primerjana zaradi boljšega razumevanja vsebine naloge v nadaljevanju,saj vsebujeta temelje logistične dejavnosti.

2.3. LOGISTIKA SLOVENSKE VOJSKE IN ZVEZE NATO

Kot smo ugotovili že v prejšnjih poglavjih, med državami obstajajo razlike pripojmovanju in uporabi izraza logistika. Na vlogo in organiziranost vojaške logistikeposamezne države v širšem pomenu bistveno vplivajo dejavniki, kot so: velikostdržave in njenih oboroženih sil, gospodarska moč, geostrateški položaj in njenenaravne značilnosti ter družbeni in politični sistem. To lahko ugotovimo tudi priprimerjavi logistike SV in zveze Nato. Bistvo razlik logistike SV izhaja iz le delnegapovzemanja normativnih rešitev logističnega sistema zveze Nato in osnovelogističnega koncepta SV, ki izvira iz časov teritorialne obrambe ter dediščine JLA7.Glede na to, da v normativnih dokumentih logistika SV povzema veliko rešitevlogistike zveze Nato, bomo pri njej večinoma predstavili le tisto, po čemer se od njerazlikuje. Pri logistiki zveze Nato bo tako predstavljenega veliko več, da bi osvetlilitista področja, ki jih je treba po moji oceni v SV še uporabiti ali povzeti.

7 Jugoslovanska Ljudska Armada.



Logistika SV

Najpomembnejši dokument, ki opredeljuje vojaško logistiko v SV, je Doktrinavojaške logistike iz leta 20088 (v nadaljevanju DVL, 2008). Vojaška logistika jesestavina obrambne logistike, ki se ukvarja z zagotovitvijo materialnih sredstev instoritev za delovanje vojaških sil v določenem času in prostoru (DVL, 2008). To smozapisali že v prejšnjih poglavjih z ugotovitvijo, da vojaška logistika pomenizagotavljanje materialnih sredstev, s katerimi oborožene sile izvajajo vojaškeoperacije. Njen cilj je vzdrževati največjo bojno učinkovitost s pravočasno, popolnoin neprekinjeno logistično podporo. Treba je izdelati logistične načrte, zadovoljitipotrebe oboroženih sil in hkrati biti pripravljen za hitro in sprotno mobilizacijorezerv. Vse to pomeni, da vojne razmere zahtevajo hitro aktiviranje zalog materialain pripravljenost nacionalnega gospodarstva na spremembo proizvodnje za vojaškepotrebe. V konceptu vojaške doktrine SV najdemo bistvene dejavnosti logistikezajete v poglavju, ki govori o zagotovitvi možnosti za delovanje. Ta zagotovitevobsega dejavnosti, ki so potrebne, da se sile pravočasno, načrtno in organiziranopripravijo na uresničevanje svojega poslanstva. Najpomembnejši del vključujezagotovitev materialnih in finančnih virov, razvoj in opremljanje ter vzdržljivost sil.Doktrina sicer daje nekaj podlag za opredelitev logistike, vendar so te prevečrazdrobljene in dajejo premalo osnov za pripravo jasnega logističnega koncepta terizgradnjo učinkovitega logističnega sistema. Kaže celo na nerazumevanje temeljnihlogističnih procesov.

Logistična podpora je dejavnost (DVL, 2008), ki se izvaja z namenom zagotovitvesposobnosti za delovanje in ohranjanja vzdržljivosti sil za vse načine in vrstedelovanja. Obsega naloge, ki se nanašajo na pridobivanje, skladiščenje, razdelitev,vzdrževanje in evakuacijo materialnih sredstev, premik moštva in sredstev,pridobivanje, vzdrževanje in upravljanje vojaške infrastrukture, zagotovitev storitevin zdravstveno oskrbo.

Materialni viri Slovenske vojske obsegajo oborožitev in opremo, vojaškoinfrastrukturo in druga materialna in tehnična sredstva, ki zagotavljajo pripravljenostenot in ohranjajo njihovo vzdržljivost pri opravljanju nalog v miru in v vojni.Temeljijo na materialnih in finančnih zmožnostih države.

Normativna podlaga pred izdajo DVL je prepoznavala logistiko kot sistem invsebovala nekoliko jasnejše opredelitve od sedanje. Tako je bilo na primer zapisano:»Logistični sistemi so namenjeni izvajanju logistične podpore, to je dejavnosti, ki seizvaja z namenom zagotovitve sposobnosti za delovanje in ohranja vzdržljivost sil zavse načine in vrste delovanj enot. Obsega aktivnosti, ki se nanašajo na pridobivanje,skladiščenje, razdelitev, vzdrževanje in evakuacijo materialnih sredstev, premikmoštva in sredstev, pridobivanje, vzdrževanje in upravljanje vojaške infrastrukture,zagotavljanje storitev in zdravstveno oskrbo.« (Doktrina vojaške obrambe – osnutek2005, 57).

8Žurman M., et al.: Doktrina vojaške logistike. Ljubljana, Poveljstvo za doktrino, razvoj,

izobraževanje in usposabljanje, 2008.



Še pred pripravo prej navedenega osnutka doktrine vojaške obrambe se je bila leta2002 začela prenova logističnega sistema SV. Prenova je predvidevala spremembe vdvoletnem obdobju na podlagi dokumenta Koncept preoblikovanja vojaške logistikedo leta 2004. Takratna uveljavitev koncepta je z vzpostavitvijo tako imenovaneprostorske logistike v logistični sistem prinesla številne spremembe. Še več pa jih jepovzročilo uvajanje posebnega poveljstva za podporo enot SV. Po takratnemkonceptu naj bi logistični sistem v SV sestavljala dva osnovna elementa:distribucijski sistem ter poveljevanje in kontrola. Distribucijski sistem jesestavljen iz logističnih enot in logističnih postopkov, ki zagotavljajo izvedbosprejema blaga v vojaški sistem na strateški ravni do izhoda na taktični ravni.Logistične enote pri tem zagotavljajo tako prostor kot tudi sredstva in metode(logistične postopke) za izvedbo premika zahtevanih sredstev iz skladišč do taktičnihenot. Poveljevanje in kontrola v logistiki se izvaja prek logističnih štabnih organov vpoveljstvih enot SV. Logistični organi imajo prednostno vlogo v vodenju,načrtovanju in spremljanju izvajanja delovanja logističnih enot SV. Koncept jenadomestila že omenjena Doktrina za logistično podporo, večina rešitev, ki jih jeprinesla uvedba že predstavljenega koncepta, pa je ostala. Nekatere dejavnosti,predvsem iz takrat tako imenovane prostorske, bi nedvomno morala prevzetiobrambna logistika, ki pa jo bo treba še opredeliti.

Natova logistika

V okviru Nata izraz logistika, kot je bilo v nalogi že omenjeno, pomeni v različnihkontekstih različne stvari. Tudi med državami članicami Nata obstajajo razlike priuporabi tega izraza kot tudi med kategorijami podpore vojaškim operacijam, ki sosestavni deli logistike.

Logistika zveze Nato je opredeljena (Nato, 2007) kot znanost načrtovanja, premikain vzdrževanja sil. V najširšem pomenu predstavlja logistika tisti del dejavnostivojaških operacij, ki se ukvarja z:

oblikovanjem in nakupom, shranjevanjem, transportom, razdeljevanjem,vzdrževanjem, izvleko in izločanjem,

transportom osebja, nakupom ali izgradnjo, vzdrževanjem, delovanjem in razporejanjem

namestitvenih zmogljivosti, zakupom ali zagotavljanjem storitvenih dejavnosti, medicinsko in zdravstveno podporo.

Taka opredelitev pomeni velik obseg odgovornosti in številna različna področjadejavnosti Nata. Iz tega izhaja sklep, da logistika združuje oboje, to je vzpostavitevzalog in zmogljivosti ter vzdrževanje oziroma oskrbo orožja in sil. Zveza Natouporablja delitev logistike glede na življenjski cikel logističnih virov, pri tem je trebarazlikovati med tremi pomembnimi vidiki, ki jih poznamo v celotnem razponunjihovega življenjskega cikla: proizvodnjo, storitveno podporo in porabo. Tako gledena življenjski cikel logističnih virov poznamo delitev na tri tipe logističnihdejavnosti: proizvodna, storitvena in uporabniška logistika. Ta delitev logistike gledena življenjski cikel je prikazana na sliki 4.



Proizvodna logistika (znana tudi kot nabavna logistika)

Proizvodna logistika zajema raziskave, oblikovanje, proizvodnjo, in ugotavljanjeprimernosti materialnih sredstev. Proizvodna logistika posledično vsebuje tudistandardizacijo in interoperabilnost, sklepanje pogodb, varnostna zagotovila,zagotavljanje rezervnih delov, obrambne in analize zanesljivosti, varnostne standardeopreme, specifikacije in tehnološke postopke, preizkuse in testiranja (vključno zzagotavljanjem za to potrebnih objektov), kodifikacijo, dokumentacijo opreme,kontrolo sestave ter modifikacije.

Storitvena logistika

Storitvena logistika je tisti del logistike, ki združuje proizvodno in uporabniškologistiko ter vsebuje funkcije, ki so povezane z naročanjem, sprejemom,shranjevanjem, distribucijo in izločanjem blaga, ki je potreben za vzdrževanjeopreme in oskrbe sil. Na tem področju se prepletajo funkcije, ki jih lahko najdemotako v proizvodni kot tudi uporabniški logistiki. Pri storitveni logistiki gre predvsemza logistične dejavnosti kot podporo posameznega procesa oziroma projekta, kozdružimo proizvodno in uporabniško logistiko na način, da potrebno blago alistoritev zagotovi nekdo tretji.

Uporabniška logistika (Operativna logistika)

V slovenskem prevodu dokumentov zveze Nato je prevedena kot logistika porabe, vdoktrini SV pa kot uporabna logistika. Sicer pa je to tisti del logistike, ki se ukvarja ssprejemom začetnih (osnovnih) izdelkov, shranjevanjem, transportom, vzdrževanjem(vključno s popravili in pregledovanjem), delovanjem (upravljanjem) in izločanjemblaga. Posledično vključuje tudi kontrolo zalog, pridobivanje ali izgradnjo(namestitvenih) objektov (izključujoč vse elemente blaga in objekte, potrebne zazagotovitev prostorov proizvodni logistiki), kontrolo premikov, zanesljivost inporočanje o okvarah, varnostne standarde za shranjevanje, transport, ravnanje in zato potrebno usposabljanje.

Vir: Povzeto po Logističnem priročniku zveze NATO, 2007

Slika 4: Tipi logistike glede na življenjski cikel

Življenjskicikel

Uporabniškalogistika

Proizvodnalogistika

Storitvenalogistika



Trije prej opisani tipi logistike glede na življenjski cikel, prikazani na sliki 4, paimajo tudi podrobnejšo opredelitev. Pri tem je najzanimivejše področje, kjer sepovezujeta proizvodna in uporabniška logistika. V tem področju najdemo storitvenologistiko, v okviru katere lahko govorimo o dveh dodatnih logističnih oblikah,odvisnih od načina izvajanja logističnih dejavnosti. Prva je logistika sodelovanja,druga pa večnacionalna logistika.

Logistika sodelovanja sicer še nima uradne definicije, temelji pa na mednacionalnihin večnacionalnih dogovorih, ki z optimizacijo in usklajevanjem povečajoučinkovitost logistične podpore silam Nata.

Večnacionalna logistika prav tako še nima uradno sprejete opredelitve. Vvečnacionalnih operacijah mora logistična dejavnost delovati kot večkratnikučinkovitosti sil. S tveganjem, ki ga dandanes v logistično podporo prinašazmanjševanje virov in načelo delitve logistične odgovornosti, postaja uporabavečnacionalne logistike tisto pomembno orodje, s katerim je mogoče zagotovitiučinkovitost in zadostnost.

Tako logistiko sodelovanja kot tudi večnacionalno logistiko bomo v nadaljevanjunaloge še podrobneje predstavili, saj sta ti dve področji bistveni za nadaljnji razvojlogistike zveze Nato, prav tako pa tudi logistike SV, saj je le-ta neposredno njen del.

2.4. FUNKCIONALNA PODROČJA IN NAČELA LOGISTIKE

Funkcionalna področja

Funkcionalna področja vojaške logistike v SV in tudi drugih vojskah v takšni alidrugačni obliki so: načrtovanje, promet in transport, vzdrževanje, oskrbovanje,finančna zagotovitev, upravljanje z infrastrukturo ter zdravstvena zagotovitev. Vzdruženih operacijah je logistika most, ki povezuje nacionalno ekonomijo z njenimivojaškimi silami. Pri izvajanju združenih vojaških operacij so funkcije logistikepodobne splošnim, vendar nekoliko drugače strukturirane, in sicer v: sisteme oskrbe(menedžment naročil – nabava, sprejem, skladiščenje in izdaja); vzdrževanje, kizajema postopke za ohranjaje materialnih sredstev v uporabnem stanju ali pa zanadgradnjo njihovih zmogljivosti; premik, ki predstavlja gibljivost enot ali oseb intransport opreme in blaga ali oseb za potrebe oskrbovanja z izhodiščne lokacije nakončno mesto; zadnji dve področji običajno obravnavamo povezano, z izrazompremiki in transport. Področji predstavljajo dejavnosti, ukrepi, postopki in načiniza načrtno izvajanje spremembe lokacij sil ali enot, opreme, ljudstva in materialnihzalog pri podpori izvajanja vojaških operacij. Splošno inženirstvo, ki zagotavljagradnjo, popravilo poškodb infrastrukture ter vzdrževanje namestitvenih objektov(stavb) ali povečanje logističnih zmogljivosti. Zdravstvene oskrbe, ki zajemaevakuacijo, hospitalizacijo, medicinsko logistiko, medicinsko-laboratorijskodejavnost, krvni menedžment, zobozdravstvene storitve, bakteriološko kontrolo,preventivno medicino, veterinarsko dejavnost.



Logistične funkcije Natove logistike

V zadnji izdaji logističnega priročnika zveze Nato lahko najdemo naslednjelogistične funkcije (Nato logistics handbook, 2007): oskrba, blago, storitve, logističniinformacijski menedžment (podpora), vzdrževanje in popravila opreme, promet intransport, sprejemanje, namestitev in nadaljevanje premika, logistika goriv,eksplozivi in nevarne snovi, infrastrukturna inženirska logistika, medicinskapodpora, pogodbeništvo ter podpora države gostiteljice.

Oskrba vsebuje material in stvari, ki so potrebni pri opremljanju, podpori invzdrževanju vojaških enot. Funkcija oskrbe vključuje vzdrževanje ustrezne ravnizalog, zagotavljanje, distribucijo, zamenjavo.

Blago (material) predstavlja proizvedena ali kupljena sredstva od prve fazeživljenjskega cikla do končne izločitve iz inventarja. Pri tem so specifikacija,oblikovanje in proizvodnja ali nakup del proizvodne logistike, medtem ko so sprejemopreme, shranjevanje, popravilo, vzdrževanje in izločitev del uporabniške logistike.

Storitve predstavljajo pomoč delovne sile in veščin pri podpori bojnim enotam alilogističnim aktivnostim, vključuje široko paleto storitev, kot so dopolnilna oskrba,kuhanje, poštne storitve, kopanje, čiščenje in podobno.

Logistični informacijski menedžment združuje razpoložljivo informacijskotehnologijo z logističnimi procesi in izkušnjami, da bi zadostili poveljnikovimzahtevam in nacionalnim zahtevam po informacijah. Za njeno učinkovitost jepotrebna kombinacija uporabniških izvedbenih zahtev ter menedžerskih inoperativnih logističnih informacij, pri tem pa mora omogočiti in zagotoviti pravoinformacijo pravim osebam ob pravem času s pravo varnostno zaščito.

Vzdrževanje in popravilo opreme pomeni vse aktivnosti, vključno s popravilom, zaohranjanje specificirane stanja oziroma sposobnosti blaga za njegovo predvidenouporabo. Operativna učinkovitost je odvisna od ustreznega preventivnegavzdrževanja opreme in dodatnega blaga v mirnem času. Popravilo vključuje izvedbotistih ukrepov, ki ponovno vzpostavijo možnost za uporabo v najkrajšem času.Popravilo bojnih poškodb je pomembna tehnika za izboljšanje razpoložljivosti blagav času izvajanja operacij. Temelji na načelu čim hitrejše vzpostavitve stanja za bojnouporabo, ne glede na vzrok poškodbe ali trajne odprave napake, s ciljem izvedbenaloge.

Premikanje in transport je zahteva za obstoj gibljivih zmogljivosti, ki omogočajopremikanje sil znotraj in med bojišči za izvajanje vseh vrst nalog in vlog zavezništva.Vse to se prav tako nanaša na potrebno logistično podporo za izvedbo in vzdrževanjeoperacij.

Sprejem, namestitev in nadaljevanje premika je faza procesa razmeščanja(premeščanja) enot, osebja ali opreme v premiku s področja lokacije izkrcavanja na



končno lokacijo. Je pristojnost operativnega področja in zahteva visoko stopnjologistične podpore. Načrtovanje in izvedba, sprejemanje, namestitev in nadaljevanjepremika zahtevajo vključitev funkcionalnega področja logistične oskrbe, premikov intransporta ter podpore države gostiteljice.

Logistika goriv – oskrbna veriga zveze Nato z gorivi mora biti sposobna odgovoritina vse zahteve in za vse vrste zavezniških operacij kot tudi za vse mogoče razdalje inrazpršenost lokacij dostave. Pri logistiki goriv je treba upoštevati vse večjesodelovanje vojaške in civilnih oblasti med državami članicami in partnericamizveze Nato. Finančno načrtovanje, ekonomija obsega in potreba po povečaniinteroperabilnosti pa zahtevajo neprestano iskanje novih in izpopolnjenih načinovdostave zmogljivosti goriva.

Razpolaganje z eksplozivi in strelivom vsebuje raziskovanje, detekcijo, lociranje,označevanje, začetno identifikacijo in poročanje o neeksplodiranih eksplozivnihsredstvih, pri čemer se upoštevajo trenutna ocena, izvajanje varnostnih ukrepov terizvlek in končna izločitev neeksplodiranih sredstev. V tej funkciji so lahko vključenatudi eksplozivna sredstva, ki so tvegana zaradi poškodb ali okvar. Navedena sredstvav SV prepoznavamo kot strelivo in minsko eksplozivna sredstva (SiMES).

Infrastrukturna inženirska logistika izhaja iz inženirstva, ki sicer ni logističnofunkcionalno področje v pravem smislu besede, je pa tesno povezano z logistiko prizagotavljanju nastanitvenih zmogljivosti, vzpostavljanju povezav za komunikacijo inkonstrukcijo stavb za podporne dejavnosti. Inženirske naloge so most med logistikoin operacijo, hkrati pa so tesno povezane z uspehom obeh.

Medicinska podpora zahteva organiziranje učinkovitega sistema medicinskepodpore za zdravljenje in evakuacijo obolelih, poškodovanih in ranjenih oseb terzmanjšanje izgubljenih dni zaradi poškodb ali obolenj ter vračanje poškodovancev venoto. Učinkovit sistem medicinske podpore mora biti organiziran tako, da deluje kotmoralni ojačevalec in potencialni množitelj sil. Čeprav je medicinska podporaobičajno nacionalna odgovornost, mora biti njeno načrtovanje prožno, obupoštevanju in usklajevanju večnacionalnega pristopa za medicinsko podporo.Stopnja večnacionalne podpore se bo v prihodnosti spreminjala in bo odvisna odokoliščin nalog oziroma operacije in bo odvisna tudi od pripravljenosti državprispevati v vse oblike integrirane medicinske podpore. Medicinska nega igrapomembno vlogo pri zaščiti sil.

Pogodbeništvo je naraščajoče in postaja vse pomembneje pri izvajanju operacij, šeposebno, ko le-to postane območje odgovornosti zveze Nato. Je tudi značilno orodje,ki ga lahko uporabimo, da dosežemo hiter dostop do zmogljivosti države, in sicer znabavo blaga za oskrbo ali storitev glede na zahteve poveljnika.

Podpora države gostiteljice je nadomestilo oziroma kompenzacija za splošno inorgansko vojaško podporo. S tem ima neposreden vpliv na velikost in obsegstoritvene podpore bojnim enotam, ki mora biti zagotovljena operaciji.



Funkcije zveze Nato, ki so povezane z logistiko

Civilno vojaško sodelovanje (CIMIC) je še posebno na področju zaposlovanjapridobilo nov zagon in vzpodbude po drugi svetovni vojni. Nova situacija je prinesladrugačne zahteve in dandanes imajo poveljujoči v operacijah kriznega odzivanjaopraviti s popolnoma novimi nalogami. Iz izkušenj v dosedanjih operacijah naBalkanu in Afganistanu je bilo ugotovljeno, da ima Natov poveljnik veliko opravka scivilnimi nalogami, s katerimi olajša namero za dokončanje operacije z uporabocivilnih zmogljivosti, za katere se dogovarja v okviru projektov CIMIC.

Natova standardizacija in interoperabilnost – standardizacija je ključno orodje zadosego interoperabilnosti. Interoperabilnost pa je bistvena za medsebojno logističnosodelovanje in ima tako neposreden vpliv na podporo operaciji in bojno učinkovitostsil. Minimalne zahteve za interoperabilnost so skupen koncept, doktrine in postopki,združljivost opreme in izmenljivost bojne oskrbe. Civilni standardi naj bodouporabljeni kjerkoli je to mogoče. Države pa si morajo prizadevati za privzetjesprejetih Natovih standardov.

Varstvo okolja. Nacionalna in mednarodna zakonodaja in sporazumi o zaščiti okoljavse bolj vplivajo na vojaške operacije, še posebno na operacije kriznega odzivanja.Pri izvajanju logističnih funkcij in logistične podpore je treba upoštevati vpliv aliposledice ukrepov zaščite okolja.

Logistična načela Slovenske vojske

Slovenska vojska je opredelila načela logistike v Doktrini vojaške logistike, ki so vvečini povzeta po načelih zveze Nato in so naslednja (DVL, 2008):

PRISTOJNOST pomeni tudi odgovornost. Po doktrini mora biti točno določena innedvoumna.

SODELOVANJE, ki ga mora sistem logistične podpore zagotoviti z maksimalnostopnjo sodelovanja med različnimi funkcijskimi področji logistike, podprtimi zenotami ter vsemi drugimi subjekti, ki lahko odločilno prispevajo k zanesljivostilogistične podpore.

ZADOSTNOST po direktivi pomeni, da mora sistem logistične podpore omogočatiželeno količinsko in kakovostno podporo enotam, ki mora biti zagotovljena tudi vkonkretnih mednarodnih vojaških operacijah.

EKONOMIČNOST pomeni, da se morajo logistični viri uporabljati uspešno,učinkovito in gospodarno. Po direktivi se izkazuje s porabo materialnih oziromafinančnih sredstev (stroški) in na drugi strani z vloženimi napori izvajalcev logističnepodpore.



PRILAGODLJIVOST po direktivi pomeni, da mora biti sistem logistične podporeprilagodljiv in ustrezno odziven za dosego uspeha v operaciji.

PREGLEDNOST se po direktivi doseže na način, da morajo štabni organi logistikein enote v vsakem trenutku razpolagati s čim bolj točnimi logističnimi podatki, kipredstavljajo bistven element v procesu odločanja poveljnikov.

PREDVIDEVANJE pomeni ocenjevanje in predvidevanje verjetnih potreb pologistični podpori na vseh funkcionalnih področjih logistike ter različnih ravnehlogistične podpore še pred izkazanimi zahtevami enot.

ENOSTAVNOST se izraža s sistemom logistične podpore in konkretno organizacijologistične podpore določeni vojaški operaciji. Oboje mora težiti k enostavnosti inlahki razumljivosti in delovanju.

OSREDOTOČENOST pomeni usmerjenost vseh dejavnosti in logističnih virov vzagotovitev uspeha načrtovanega delovanja. Dosega se po načelu od pomembnega domanj pomembnega.

PRAVOČASNOST pomeni, da morajo biti vse naloge logistike opravljene vdogovorjenem ali predpisanem času. Zamude pomenijo zmanjševanje bojne močienot in zato lahko tudi izgubljene bitke. Sistem in subjekti logistike morajo bitiorganizirani tako, da lahko pravočasno zagotavljajo vse potrebne ukrepe zadoseganje ciljev.

USKLAJENOST pomeni, da morajo biti vse naloge usklajene na vseh ravnehvodenja, upravljanja in poveljevanja.

Logistična načela zveze Nato

V zvezi Nato so logistična načela zapisana v dokumentih MC 319/2 in AJP-4(B), vkaterih je navedenih 9 logističnih načel, ki se nanašajo na logistiko v vseh načinihdelovanja. Logistični postopki in izrazje v članicah zveze NATO se med sebojnekoliko razlikujejo, vendar devet izbranih in dogovorjenih predstavlja bistvene, kijih srečamo tudi pri ostalih vojskah. Načela so okvir, ki se morajo upoštevati prinačrtovanju in izvajanju logističnih delovanj. Omenjena načela so naslednja:odgovornost, oskrbljenost, pristojnost, sodelovanje, koordinacija, zadostnost,ekonomičnost, prilagodljivost in preglednost. Posamezno navedeno načelo pa bo vnadaljevanju še podrobneje predstavljeno.

ODGOVORNOST – države članice in pristojni Natovi organi so kolektivnoodgovorni za ustrezno logistično podporo večnacionalnih operacij zveze Nato.

OSKRBLJENOST – države članice morajo samostojno ali z ustreznimi sporazumi osodelovanju zagotoviti zadostno logistično podporo svojih sil, ki so dodeljene zveziNato v miru, krizah ali spopadih.



PRISTOJNOST – poveljnik enot Nata mora imeti na določeni ravni ustreznopristojnost dostopa do logističnih virov, nujnih za čim boljšo razmestitev in oskrbosvojih sil. To velja tudi za poveljnike, ki niso del vodstva zveze Nata, vendarsodelujejo v Natovih vodenih operacijah.

SODELOVANJE med pristojnimi organi držav članic in zveze Nato je nujno. Zaoperacije zunaj 5. člena se mora to sodelovanje razširiti tudi na države nečlanice,Združene narode, Evropsko skupnost ali druge nevladne organizacije.

KOORDINACIJA logistične podpore med Natom in državnimi organi držav članicje pomembna in mora potekati na vseh ravneh, tudi z nečlanicami, z Združeniminarodi, Evropsko skupnostjo, nevladnimi organizacijami in po potrebi tudi drugimiorganizacijami.

ZADOSTNOST – ravni in razdeljevanje logističnih zmogljivosti morajo zadostitivsem potrebam pri izvajanju nalog, prav tako pa doseči določeno ravenpripravljenosti, vzdržljivosti in premičnosti, da bi zagotovili zahtevano vojaškosposobnost v miru, krizah in spopadih.

EKONOMIČNOST – logistične vire je treba uporabljati uspešno, učinkovito ingospodarno.

PRILAGODLJIVOST – pridodana ali organska logistična podpora operativnih enotmora biti dinamična, prilagodljiva, premestljiva in ustrezna tako kot operativne enotesame.

PREGLEDNOST – izmenjava informacij o logističnih sredstvih iz zmožnostih meddržavami članicami Nata in Natovimi poveljstvi je bistvena za uspešno vodenje inusklajevanje podpore Natovim silam.

Logistični proces v Slovenski vojski

Logistični proces zajema povezavo virov in potreb SV. Določila procesa opisujejonačin uporabe virov za opremljanje, transport in vzdrževanje delovanja enot SV.Logistični proces na katerikoli ravni je sestavljen iz štirih korakov (Konceptpreoblikovanja vojaške logistike, 2003): nabave, distribucije, vzdrževanja sil insredstev ter razbremenitve.

Logistični proces zagotavlja ogrodje za vodenje vseh logističnih aktivnosti.Omogoča oblikovanje logističnega sistema v celoti in izdelavo logističnih načrtov,prilagojenih za zagotovitev specifičnega delovanja. Poveljniki enot so dolžninačrtovati in nadzirati vse korake logističnega procesa ter zagotoviti, da logistikapodpira njihove operativne načrte, pri tem pa jih ne sme ovirati.



3. NOVOSTI VOJAŠKE LOGISTIKE Z ANALIZO

V poglavju o osnovah vojaške logistike sta bili podrobneje predstavljeni logistika SVin logistika zveze Nato. V tem poglavju logistike pa bo večinoma predstavljen tistidel, ki ju povezuje in je bil prej obravnavan manj podrobno. V nadaljevanju bo takopodrobneje predstavljena logistika sodelovanja, večnacionalna logistika, skupnalogistika, integrirana logistika ter analiza rešitev logistične zagotovitve na operacijah.

3.1. LOGISTIKA SODELOVANJA

Sodobne vojaške operacije le redko potekajo v okviru ene same države. V primeruregionalnih spopadov, kot je to npr. na Bližnjem vzhodu območje Palestine, sta voperacije vpleteni dve strani, Izrael in Palestina. Že pri napadu na Irak pa je celotnaoperacija potekala v tako imenovani koaliciji oziroma je bilo vanjo vključenih večdržav. Glede na namen operacije je za dosego ciljev treba vzpostaviti zaupanje insodelovanje, to še posebno velja za operacije pod okriljem zveze Nato. Ciljsodelovanja na področju logistike je čim bolj povečati učinkovitost logističnepodpore v sistemu Nata in operacijam pod vodstvom Nata oziroma večnacionalnimoperacijam ter izboljšati njeno učinkovitost. S sodelovanjem želimo zmanjšatistroške ob pomoči ekonomije ter z odpravljanjem podvajanja logističnih nalog v časumiru, kriz in konfliktov. Glavna načela sodelovanja na področju logistike v Natu so:prednost operativnih zahtev, kolektivna odgovornost, učinkovitost ter vidnost inpreglednost (Nato Handbook, 174). Razvoj dogovorov pri logistiki sodelovanja je vNatu lažji zaradi številnih proizvodnih in logističnih agencij, ki so bile ustanovljene vte namene. Najpomembnejša med temi je agencija zveze NATO za vzdrževanje inoskrbo NAMSA (NATO Maintenance and Supply Agency). Področje uporabeučinkovite logistike sodelovanja še povečuje uporaba sodobnih tehnik za upravljanjein nabavo materialnih sredstev. Zgled za to je koncept, ki ga je razvila NAMSA,znan pod imenom SHARE (Stock Holding and Asset Requirements Exchange –skladiščenje zalog in pokrivanje potreb z izmenjavo). Kot že ime pove, gre zadogovor, ki omogoča skupno uporabo ali izmenjavo skladiščenih zalog meduporabniki z vzpostavitvijo učinkovite povezave med njihovimi specifičnimipotrebami na eni strani in razpoložljivostjo ustreznih sredstev na drugi strani.

3.2. VEČNACIONALNA LOGISTIKA

Večnacionalne operacije

Kot je bilo navedeno že v prejšnjem poglavju, se večina današnjih vojaških operacijizvaja v sodelovanju z več državami. Za njihovo uspešno izvajanje je treba nujnovzpostaviti sodelovanje, glede na značilnosti pa same operacije pogosto imenujemo



večnacionalne operacije. V vojaških operacijah pod okriljem Združenih narodovenote SV praviloma delujejo v strukturi večnacionalnih sil. To praviloma velja tudiza operacije zveze Nato. Takšna usmeritev je za SV zapisana v vojaški doktrini(Furlan, 2006), kjer je predvideno, da bodo njene enote praviloma delovale vstrukturi večnacionalnih sil. Za večnacionalne operacije je značilna poudarjenapolitična razsežnost uporabe sil. Uspešnost večnacionalnih sil pa je odvisna ododnosov med poveljniki, skupne doktrine, jezika, učinkovite logistike, povezljivostiopreme in operativnih postopkov. Prednosti večnacionalnih operacij so v mednarodnilegitimnosti sil, celovitejši obveščevalni zagotovitvi, dopolnjevanju operativnihzmogljivosti in logistike. Slabosti izhajajo iz različnih nacionalnih interesov, različneopremljenosti in zmogljivosti, nacionalnih doktrin in operativnih postopkov, težav vsporazumevanju zaradi jezika in iz nepripravljenosti za izmenjavo obveščevalnihpodatkov. Največja slabost pa so nacionalne omejitve uporabe sil, ki izhajajo iznacionalnih pravil delovanja.

Odgovornost

Kljub temu da je nacionalna odgovornost še vedno temeljno izhodišče logistikezveze Nato, pa nove naloge in grožnje terorizma v prihodnje terjajo od zavezništvanekaj več. To vključno z omejenostjo nacionalnih virov povzroča potrebo po vednovečjem sodelovanju in večnacionalnosti pri logistični podpori. Tako je bil v letu 2005z dokumentom MC 526 sprejet nov logistični koncept, ki je namenjen zmanjševanjunacionalnih podpornih elementov, povezovanju logističnih zmogljivosti terpovečevanju interoperabilnosti, učinkovitosti in hitrosti logistične podpore.

Nove naloge, ki jih ima zavezništvo, in izzivi za zavezništvo v prihodnje, vključno zomejenostjo virov, povzročajo potrebo po vedno večjem sodelovanju invečnacionalnosti pri logistični podpori. Taka še posebno zahtevna situacija se pojavipri izvajanju operacij (na primer mirovnih) na lokacijah, kjer običajna logističnapodpora domače nacionalne infrastrukture ni na voljo. Ko pošljemo enoto vmednarodno vojaško operacijo, je njena operativna zmogljivost odvisna od logističneoskrbe, odgovornost zanjo pa postane kolektivna.

Večnacionalna logistika vključuje dvostranske ali večstranske dogovore, kipovečujejo stroškovno učinkovitost dejavnosti posamičnih držav na področjulogistične podpore ter njihovo uspešnost. Tovrstni dogovori lahko znatno prispevajok uspehu tako načrtovalnih kot izvedbenih vidikov logističnih operacij. V rabi soštevilni koncepti in pobude za povečanje večnacionalnosti na tem področju, medkaterimi so specializacija vlog in koncept vodilne države, večnacionalne integriranelogistične enote in večnacionalne integrirane zdravstvene enote, podpora državegostiteljice in tretjih strani ter vzpostavitev skupnega večnacionalnega logističnegacentra oziroma enote.



3.3. SKUPNA LOGISTIKA

Skupne ali združene logistike ne gre enačiti z integrirano logistiko, pa vendarle stavelikokrat povezani. V izrazoslovju zveze Nato se za tovrstno logistično podporouporablja izraz »joint«: za delo združiti skupaj dve ali več storitev, ki si delijo skupninamen. Poudariti je treba, da je pri tem mišljena združenost različnih načinovlogistične zagotovitve glede na rod vojske. Načini izvedbe in tudi logistična področjase namreč med seboj v posameznih rodovih precej razlikujejo. Primer za takšnotrditev lahko najdemo pri oskrbi z gorivom, saj vemo, da imajo letalske sile drugačnezahteve kot kopenska vojska. Razlike lahko najdemo na vseh funkcionalnihpodročjih logistike, da medicinske logistike, ki je specifična niti ne omenjamo. Priobravnavi skupne logistike gre predvsem za to, da pripravimo takšne rešitvelogistične podpore, ki omogočajo delovanje združenih enot. Pri tem ne moremomimo integrirane logistike, saj združena logistika pogosto privede do integracijeprocesov, ki so lahko osnova tovrstne logistične podpore.

Večina dandanašnjih operacij bo skupnih (združenih) ali potencialno združenih ponaravi delovanja. To poveča zapletenost logistike in rešitve podpore morajoupoštevati oceno kompleksnosti skupnih razsežnosti operacije. Skupna miselnost(thinking joint) je potrebna tudi, če se naloga začne kot enokomponentna operacija.MC 477 je predvidel nove in zahtevnejše operativne zahteve ter prisilil Natovelogistike z zahtevami po predhodnem ustvarjanju (prispevanju), usposabljanju incertificiranju sil pred njihovo uporabo, kar olajšuje izvajanje skupne logistike.

3.4. INTEGRIRANA LOGISTIKA

Integracija pomeni povezavo več stvari tako, da tvori celoto. Zato za integriranologistiko v slovarjih lahko najdemo opis: »Integrated logistics support; support whichis integrated into all parts of project as it is being developed.« To pomeni podporo, kivsebuje in združuje vse dele naloge – projekta, na način, kot so bile le-te načrtovaneoziroma razvite. Integrirana logistika (v nadaljevanju INTLOG) je torej podpora, kije sestavljena iz več funkcionalnih področij ali postopkov in je vgrajena v nalogosamo. Ima vse značilnosti projekta, kar z drugimi besedami pomeni, da se logističniprocesi odvijajo znotraj naloge same, so del naloge in pod vodstvom (poveljevanjem)operativnega poveljnika. Izvajalec, operativni vodja, tako ne more biti samoopazovalec in čakati, da mu rešitve prinese nekdo drug (logistika), kar odpoveljujočih zahteva obsežnejša znanja tudi z logističnih področij. V skupnihoperacijah zveze Nato se INTLOG vse bolj uporablja in je po mojem mnenju kljubzačetnemu odporu tudi prihodnost v vseh Natovih operacijah. Ta odpor se še vednokaže predvsem v nepripravljenosti posameznih držav (žal je med njimi tudi SV), daprispevajo svoj delež v skupne logistične zmogljivosti, ali pa, da jih delijo z drugimi.Zanimivo je, da imajo severne države, kjer je »kultura dela« bolj cenjena, dosprememb ustvarjalnejši odnos. To se kaže v tem, da so pogosto v vlogi vodilnihdržav za posamezno logistično področje in prispevajo veliko logističnih zmogljivosti.



3.5. ANALIZA REŠITEV LOGISTIČNE PODPORE NAOPERACIJAH

Ko pošljemo enoto v mednarodno vojaško operacijo, je njena operativna zmogljivostodvisna od logistične podpore, ki mora biti učinkovita in zadostna. Na sliki 5 jenazorno predstavljen graf logistične učinkovitosti in zadostnosti (LUZ) prizagotavljanju polne operativne sposobnosti enotam za delovanje v mednarodnihvojaških operacijah. Minimalni LUZ, ki ga ima nacionalni kontingent sil oziromaenota, je odvisen od sposobnosti nacionalnega podpornega elementa (NSE9).Osnovno raven, to je LUZ, ki ga enota lahko dobi le ob podpori posameznega NSE,je lahko zelo različna, odvisna od nacionalne ekonomske moči države in razvitosti termoči njihovega logističnega sistema. To pomeni, da je v primeru večnacionalneenote znotraj enote LUZ lahko zelo različen, razlika pa je odvisna od nacionalnosti.Kljub temu da mednarodno enoto lahko sestavljajo vojaško tradicionalno močnedržave, kot so to Velika Britanija, Francija ali Nemčija, ki imajo zelo velike lastnelogistične potenciale v svojih domovinah, pa si lahko z medsebojno pomočjo LUZ šepovečajo. Prav tako lahko trdimo, da v sestavi večnacionalne enote tudi država, kiima na razpolago zelo majhen logistični potencial, prispeva k zvišanju LUZ drugim.

Vir: Prirejeno po John Bosmans (JFC HQ Brunssum)

Slika 5: Operativne zmožnosti enot in logistična učinkovitost

9 NSE – National Support Element.

LOGISTIKA OPERATIVNE RAVNI

LOGISTIKA TAKTIČNE RAVNI

Večnacionalne alidvostranske rešitve

Distribucijskisistemi (CC)poveljstev

Združeno - večnacionalnoMAKSIMUM

NPE

Polna operativnazmogljivost (POZ)

LogističnaUčinkovitostZadostnost

LUZ

Sestavljenonacionalno

Združeno invečnacionalno(JSLG)



Pri ocenjevanju LUZ na podlagi grafov na sliki 5 je potrebno dobro poznavanjenačinov logistične podpore, saj nepoznavanje lahko privede do napačnih zaključkov.Največja past se skriva pri ocenjevanju razlikovanja operativne in taktične ravni. Nataktični ravni (zgornji graf) je učinkovitost enot s pomočjo nacionalne logistikenajvečja, saj se tu združi vsa logistična podpora, tako zmogljivosti operativne kottaktične ravni. Ob posameznem grafu je treba upoštevati, da je sestava sil voperacijah zveze Nato večnacionalna in sestavljena iz različnih členov – enot.Slednje lahko povzamemo tudi v že staro ljudsko izročilo, »da je veriga trdna letoliko, kolikor je trden njen najšibkejši člen.«

Razlika med logistično podporo operativne in taktične ravni, ki jo vidimo v grafih nasliki 5, je lepo razvidna in izhaja iz načela podpore po ravneh. To pomeni, da tudi kogre za večnacionalno enoto, ki ima lahko v svoji sestavi večje države, celo vodilne zadoločen del izvajanja operativne logistike na posameznih funkcionalnih področjih, sez uporabo večnacionalnih rešitev razmerje LUZ povečuje. Tak primer je lahko tudidistribucijski sistem združenih poveljstev, kar še posebno velja za kopensko vojsko.Pri opazovanju taktične ravni logistične podpore na grafu (zgornja krivulja), jerazvidna manjša razlika LUZ med logistično podporo, ki je sestavljena nacionalno alipa mednarodno. Podporo na tej ravni je treba obravnavati tudi glede na čas, saj jetreba stanje polne operativne zmogljivosti enot stalno vzdrževati. Vzdrževanjedosežene ravni LUZ pri taktičnih enotah je namreč odvisno tudi od operativne ravni,to pa je pri združenih mednarodnih rešitvah najučinkovitejše. Pri operacijah sil zaposredovanje NRF je doseganje in ohranjanje polne operativne sposobnosti enotglede na dejstvo, da so te sile že v osnovi mešane in mednarodne sestave ter običajnodaleč od matičnih držav, dovolj učinkovit le koncept »JLSG« logistične zagotovitve.Po tem konceptu je v strukturi NRF tudi združena podporna logistična skupina (JointLogistics Support Group – JLSG) (poveljstvo), ki ima v svoji večnacionalni sestavivse potrebne štabne organe in tudi izvedbene enote. JSLG tako lahko izvaja in tudiusklajuje tako operativno kot tudi neposredno logistično podporo enotam taktičneravni, do ravni njihove samozadostnosti.

V rabi so številni koncepti in pobude za povečanje učinkovitosti logističnegapodročja zveze Nato, kamor spadajo tudi večnacionalne rešitve. Povečanjeučinkovitosti logistične podpore vključuje dvostranske ali večstranske dogovore, kipovečujejo stroškovno učinkovitost dejavnosti posameznih držav na področjulogistične podpore ter njihovo uspešnost izvajanja nalog. Medsebojni dogovori torejveliko prispevajo k uspehu tako načrtovalnih kot izvedbenih vidikov logističnihoperacij.

Na drugi strani lahko rečemo, da v okvir večnacionalne logistike, ki povečajoučinkovitost logistične podpore, tako spadajo: specializacija vlog in koncept vodilnedržave, večnacionalne integrirane logistične enote in večnacionalne integriranezdravstvene enote, podpora države gostiteljice in tretjih strani ter vzpostavitevskupnega večnacionalnega logističnega centra oziroma enote. Na sliki 6 sopredstavljene prej naštete rešitve logistične podpore glede na njihovo učinkovitost.



Vir: Lastna izdelava

Slika 6: Načini in učinkovitost logistične podpore glede na izvajalca

Diagram na sliki 6 se vsebinsko navezuje na sliko 5, kar lahko uporabimo prinjegovem tolmačenju. Osnovni velikosti diagrama sta podobni kot pri grafih, saj prilogistični podpori pripravljamo in izgrajujemo zmogljivost, merimo pa učinkovitost.Učinkovitost je sicer kategorija, ki jo v logistiki različno opredeljujemo, največkratsicer glede na stroške (rentabilnost) ali pa zadostnost, če nas stroški ne zanimajo. Prigrafu na sliki 5 je uporabljena slednja, saj nas pri operacijah večje intenzivnosti alipotreb po odzivnosti stroški manj zanimajo kot zadostnost. Podrobneje o tem pa vnadaljevanju, ko bo predstavljena logistika sil za posredovanje zveze Nato. Drugapomembna razlika med grafi je, da je na sliki 6 predstavljena poenostavljena linearnafunkcijska odvisnost spremenljivk logističnih rešitev. Tak način predstavitve jeizbran zaradi večje nazornosti prikaza njihovih medsebojnih razlik. V diagramu takovidimo, da je osnovna rešitev logistične podpore izvedena s pomočjo nacionalnegapodpornega elementa NSE oziroma tako imenovana »samooskrba enot«. To jelogistična podpora, ki se izvaja enotam na območje delovanja iz logističnega sistemadomačih držav. Kot je bilo to tolmačeno že pri obravnavi prejšnjega grafa, je to gledena večnacionalnost najnižja učinkovitost in rentabilnost logistične podpore.

Omenjeni podpori iz domače države dodamo še logistično podporo tako imenovane»tretje« strani, ki je običajno kakšno veliko multinacionalno podjetje (na primerShell) ali agencija. Posebni agenciji, ki organizirata tovrstno podporo vojskam, staEvropska obrambna agencija EDA10 in agencija zveze Nato NAMSA. Učinkovitostse najprej lahko poveča z logistično podporo »tretje« strani (Third Party LogisticsSupport Service – TPLSS), potem s podporo države gostiteljice (Host Nation

10 EDA – European Defence Agency.

RSNVodilna država zadoločeno področje

Podpora s stranidržave gostiteljice

MILU

HNS

TPLSS

Samooskrba enotNSE

Logistična podpora»tretje« strani

Večnacionalna

integrirana

logistična enota

Uči

nk

ovit

ost

(ren

tab

iln

ost

)

Zmogljivosti-viri

LNVodilna država zalogistično podporo



Support – HNS). Mednarodnost in kombinacijo prejšnjih dveh načinov in s tem šeučinkovitejšo podporo dobimo, ko posamezna aktivna država v operaciji prevzamevodenje določenega logističnega področja, čemur pravimo koncept »vodilne države«(Role Specialist Nation – RSN). Kot najučinkovitejša pa je na vrhu diagramavečnacionalna logistična enota (Multinational Integrated Logistics Unit – MILU),njene prednosti pa so bile že razložene. Kot lahko nazorno vidimo na sliki 6,večnacionalna logistika večkratno povečuje učinkovitost sil, kar optimiziraprizadevanja posamičnih držav na področju logistične podpore. Če v enoti niintegriranih procesov, pa govorimo o večnacionalni logistični enoti MLU(Multinational Logistics Unit).

Poleg operacij NRF, za katere so bile prej navedene prednosti večnacionalnemednarodne logistike, je treba predstaviti njen pomen tudi v ostalih operacijah, ki jihvodi Nato. To so operacije kriznega odzivanja (OKO) in operacije za podporo miru(OPM), kjer je tovrstna logistika prav tako zelo pomembna. Pri integraciji vojaškihsil, ki ne spadajo v Nato in njihovi potrebi po logistični oskrbi, se pojavijo specifičnezahteve in predvsem potreba po interoperabilnosti, kar kaže, kako pomembna jeskupna večnacionalna logistična struktura. Ta mora pokrivati logistične zahteve vsajna področju transporta, inženiringa in oskrbe ter zdravstvenih zmogljivosti.


Slika 7: Načini in ravni logistične zagotovitve

LOGISTIKA BOJIŠČNEGA NIVOJA

BOJIŠČE

JJLLSSAADDRRŽŽAAVVNNAASKLADIŠČA

MMCCCC

AACCCC

LLCCCCCCSSSSBBnn

DDOOBBSSpptt

GGrroouupp

NNSSEE

LLNN

RRSSNN

MMIILLUU//MMIIMMUU

LLooggiissttiiččnnooppoovveelljjssttvvoo

33.. rraavvnnii

APOD

HHNNSSTTPPLLSSSS

4. LOG. RAVEN 1. in 2. LOG. RAVEN

JJLLSSGG HHQQ

ALSSFLSSPOD

SPOE

APOE

NACIONALNEZALOGE

3. LOG. RAVEN



Pri analizi rešitev logistične podpore moramo le-te ocenjevati tudi glede na njeneravni. Na sliki 7 so tako predstavljene različne rešitve, ki smo jih ocenjevali na sliki6, umeščene v shematski prikaz delitve logističnih ravni. Kot lahko vidimo, se večinarazličnih ocenjevanih rešitev pojavi na tretji ravni logistične podpore. Razlog za toizhaja iz načina organiziranja logistične podpore operacij in načela delovanjalogističnega sistema. Na tretji ravni se namreč združi podpora, ki jo enote prejemajoprek četrte ravni iz domačih držav in sistema tako imenovane podpore »tretje strani«ter države gostiteljice. Združevanje in usklajevanje na tretji ravni je izrednopomembno in potrebno zaradi narave delovanja enot, saj sta druga in prva ravenlogistične podpore organizirana na ta način, da so enote samostojne in potrebnoblago ali storitve neposredno prejemajo iz tretje ravni logistične podpore večinomapo načelu »push«, v primeru neposrednih potreb pa tudi po načelu »pull«. Kraticeposameznih elementov, ki jih vidimo na sliki in v nalogi še niso bile obrazložene, sov zadnjem delu naloge.

Razvoj različnih konceptov logistične podpore pa prinaša tudi težave, saj ima vsakarešitev pregovorno dve različni plati, dobro in slabo. Tako pri pripravi in izvajanjuvojaških operacij, kjer je prisotna večnacionalna sestava enot, postane vprašljivaraven večnacionalnosti v primerjavi z vojaško učinkovitostjo. Ugotoviti je treba, nakako nizki ravni je v enotah še mogoče imeti vgrajeno večnacionalnost. Na področjulogistike je to ob določenih pogojih (kompatibilnost in standardizacija)večnacionalnost mogoče uporabiti že na osnovni ravni izvajanja nalog. To pomeni,da je mogoče imeti večnacionalne že osnovne taktične enote. Z integrirano logističnoverigo je mogoče zagotoviti preprostejšo in pametnejšo oskrbo in prerasti stareNatove rešitve, v katerih so posamezne države odgovorne za svojo lastno logističnooskrbo.

4. PREOBLIKOVANJE IN RAZVOJ VOJAŠKELOGISTIKE

Današnje nove naloge zavezništva so radikalno drugačne od tistih, s katerimi je bilazveza soočena v času hladne vojne, kar se neposredno izraža tudi v vojaški logistiki.Spremenjeno varnostno okolje in zmanjševanje finančnih sredstev, namenjenihoboroženim silam, silijo le-te k precejšnjemu zmanjšanju števila aktivnih sil, hkratipa k povečanju mobilnosti in učinkovitosti. Ker način bojevanja določa tudi načinlogistične podpore vojaških enot, potekajo transformacije tudi na področju vojaškelogistike (Podbregar, 2007, 61).

Nato je sicer že desetletja udeležen v operacijah zunaj območja držav članic zveze, vtako imenovanih »out of area« operacijah, ki zahtevajo uporabne in vzdržljive sile,vendar spremembe varnostnega okolja in tehnično-tehnološki razvoj zahtevajo vednonove pristope. Značilnosti varnostnega okolja po prelomu 21. stoletja so, da jekompleksno, globalno in predmet nepredvidenega razvoja. Globalni terorizem,orožje za množično uničevanje, neuspešne in razpadajoče države, naravne nesreče inkatastrofe večjih razsežnosti, zloraba naprednih tehnologij, razpad sistemov vitalne



oskrbe (plinsko, električno, …) so danes največje grožnje pri zagotavljanju varnosti.(Podbregar, 2007).

Srečanje zavezništva v Rigi 2006 je prineslo deklaracijo, v kateri sta potrjenakompleksnost in dinamičnost okolja operacij, dane so (v točkah) usmeritve zaizvajanje prihodnjih operacij zavezništva. Glavna značilnost trenutnih in prihodnjihoperacij so večrazsežnost, hitra odzivnost in učinkovitost. Natove operacije naBalkanu in Afganistanu so potrdile, da Nato potrebuje moderne visoko sposobne silekot odgovor na to novo okolje. Sile zavezništva morajo biti uporabne, premestljive,vzdržljive, interoperabilne in sposobne izvajati naloge v vseh spektrih (vrstah)konfliktov in kriz, z možnostjo podaljšanega predvidenega obdobja delovanja, takona ozemlju držav zaveznic kot tudi na strateških razdaljah (Nato Briefing, 2007).Leta 2007 pa je bukareško srečanje na področju logistike prineslo dogovor o krepitviin izboljšanju zmogljivosti strateškega transporta, notranjega zračnega transporta naprostoru operacij in krepitev večnacionalne logistične podpore.

Bistven napredek in razvoj novih logističnih pristopov je prineslo že srečanje zvezeNato v Pragi (Prague Summit) leta 2002, kjer so bile kot reakcija na okrepljenegrožnje terorizma in boj Nata zoper to ustanovljene Odzivne sile Nata (NatoResponse Force-NRF). Te sile naj bi bile tehnološko napredne, gibljive, zaposljive,večnamenske in vzdržljive. Sestavljene so iz elementov kopenske vojske, mornaricein letalstva ter pripravljene na hiter premik, kamorkoli je potrebno. Z dokumentomMC 477 so bili določeni osnovni koncept in pričakovane naloge, odgovornosti,struktura ter združeni mehanizmi za vzpostavitev izhodiščnih osnov enot (sil). Zdokumentom MC 319/2 je bila dana predvidena potrebna politika z upoštevanjemkolektivne odgovornosti za logistično podporo in pooblastila za poveljujočega (Natopoveljnika). Toda ta doktrina je do zdaj predvidevala samo koordinacijsko vlogopoveljujočega, ki mu ni dovoljevala primerne uporabe in podpore na bojišču zapredhodno ustvarjene (deklarirane) integrirane združene sile. MC 477 je predvidelnove in zahtevnejše operativne zahteve ter prisilil Natove logistike z zahtevami popredhodnem ustvarjanju (prispevanju), usposabljanju in certificiranju sil pred njihovouporabo. Zgodnja integracija enot in prenos poveljevanja (prepodrejanje) sta za NRFzahtevala obsežno (močno) integrirane podporne zmogljivosti ob prihodu napodročje združenih operacij (JOA11).

Potencialne naloge NRF zajemajo zelo širok spekter nalog v zahtevnem okolju stežavnim in zapletenim strateškim premikom in ustrezno organiziranim sprejemom,namestitvijo in pošiljanjem (RSOM12) ter zagotavljanjem logistične podpore(oskrbe). Vse naštete naloge morajo biti izvedene z ustrezno pripravljenimi enotamiv zahtevanem času kljub morebitnemu zapletenemu in pomanjkljivemu strateškemupremiku ter težnjam po uporabi tradicionalnih nacionalnih logističnih rešitev, ki smojih poznali pred uvedbo skupne odgovornosti. Hkrati pa je treba pripravljati takšnerešitve logistične podpore, ki bo vzpodbujala kolektivno odgovornost.Velik vpliv na preoblikovanje in razvoj logistike v zadnjem obdobju ima poleg prejnaštetih novih nalog tudi zmanjševanje stroškov. Največje stroške pri vojaških

11 JOA – Joint Operational Area.12 RSOM – Recption, Staging, Onward Movement.



operacijah predstavljajo predvsem številčnost moštva, v manjši meri pa potem vrstain območje operacije. Zmanjševanje stroškov je tako v prvi vrsti odvisno odpremišljene izbire moštva in šele potem od načina logistične podpore. Vizija in ciljiza obdobje 2009–2018 so zato pripravljeni za racionalizacijo zahtev porazpoložljivih zmogljivostih strateškega premika, zmanjšanja prispevka kopenskihenot in doseganja časovnice pripravljenosti enot NRF. Ugotovljena je bila tudipotreba po povečanju zanesljivosti pri centraliziranem načrtovanju, poveljevanju inkontroli (C2) tako imenovane bojiščne logistične podpore združenih sil. O vsem tempa več v nadaljevanju.

4.1. VIZIJA IN CILJI LOGISTIKE ZVEZE NATO

Za uspešno načrtovanje, izvedbo in podporo sedanjih in prihodnjih vojaških operacij,ki so bile opisane v prejšnjem poglavju, je potrebno jasno oblikovanje inrazumevanje doktrinarnih dokumentov, kar še posebno velja za področje logistike.Ustanovitev odzivnih sil Nata (Nato Response Force - NRF), ki jo sestavljajotehnološko napredne, fleksibilne, uporabne, hitro zaposljive, interoperabilne invzdržljive sile, pripravljene za hiter premik, kamorkoli je to potrebno, kar zahtevanove logistične pristope. Cilj tega je najti in razviti konceptualni okvir za logističnopodporo operacij NRF. Tradicionalna logistična podpora zveze Nato, vključno zpoveljniško-kontrolnimi povezavami, se je z novimi nalogami pokazala zapomanjkljivo in zahteva spremembe. Zaradi vsega navedenega je torej prenovalogističnih konceptov in dokumentov nujna. V ta namen je najvišji odbor logistikovzveze Nato (SNLC13) konec leta 2007 sprejel odločitev o prenovi vizije in ciljevlogistike za desetletno obdobje 2009–2018. Prenovljena vizija in cilji logistike, ki sose pripravljali poldrugo leto na vseh ravneh zveze Nato in v državah članicah, veljajood jeseni 2008. Podlaga za pripravo nove vizije in ciljev sta dve bistveni novosti, kivplivata na razvoj vojaške logistike zveze Nato. To sta spremenjena vloga logistike voperacijah in odločitev, da je logistika tudi kolektivna odgovornost.

4.1.1. VLOGA LOGISTIKE V OPERACIJAH

Logistika mora podpirati celoten spekter operacij in vse vrste nalog zveze Nato.Zmogljivosti logistične podpore so najbolj kritični segment za veliko tipov operacij,v katerih je Nato lahko udeležen, še posebno v primeru vseh vrst katastrof alistabilizacijskih in rekonstrukcijskih operacijah. Kot dejavnik, ki omogoča izvedbonalog, ima logistika dve funkciji. Prvič, učinkovita logistika omogoča silam Nataizkazovati in vzdrževati vojaško moč, prek vzpostavljenih komunikacijskih poti(LOC14 lines of communications – LOC) na najbolj oddaljenih območjih izvajanjaoperacij. Drugič pa je logistika lahko tudi ustvarjalka nekinetičnih operacijskih

13 Senior National Logistics Committee.14 LOC – Lines of communications.



efektov skozi celoten spekter tipov operacij, še posebno v operacijah, v katerih jelogistika močno odvisna od logističnih zmogljivosti.

4.1.2. LOGISTIKA JE KOLEKTIVA ODGOVORNOST

V primerjavi s prejšnjim načelom, ko je bila logistika le nacionalna odgovornost,prinaša to novo načelo, da je logistika kolektivna odgovornost, v logistični sistemzveze Nato precejšnjo spremembo. Države z manjšimi in ali siromašnejšimivojskami težko ali pa sploh ne dosegajo standardov logistične podpore razvitejšihdržav svojih kontingentov na operacijah, zato potrebujejo pomoč. Načelo nacionalneodgovornosti, ki je pred masovno širitvijo zveze Nato prisiljevalo k lastnim rešitvam,je namreč postalo prevelika ovira. Sprememba osnovnega načela je novost, ki jo jebilo treba nujno uvesti za učinkovitost skupnih operacij.

4.1.3. VIZIJA IN CILJI (V&O)

Vizija in cilji logistike zveze Nato se pripravljajo periodično za desetletno obdobje inso izhodiščni dokument za delo na logističnem področju. Zadnja izdaja dokumentaVizija in cilji zveze Nato je pripravljena za obdobje 2009–2018. Dokument pa sicerspada v področje logističnega načrtovanja.

Tako kot na nacionalni ravni je tudi v Natu logistično načrtovanje sestavni delobrambnega in operativnega načrtovanja. Njegov cilj je opredeliti različne potrebe pologističnih zmogljivosti, ki morajo biti pridobljene s strani članic in zveze, v podpororavni ambicij (LOA15) Nata. Cilji in ravni ambicij morajo biti vključeni v obrambninačrt Ministrskega odbora, hkrati se mora zagotoviti, da bodo te zmogljivosti navoljo Strateškemu poveljstvu, ko se bodo uporabljale v operacijah pod vodstvomzveze Nato.

Logistično načrtovanje služi kot podlaga za širše logistično sodelovanje in povečanjeprizadevanj zavezništva za izboljšanje povezljivosti nacionalnih in Natovihlogističnih procesov, načrtovanja v miru, krizah in sporih. Najprej je treba opredelitivhodne logistične veličine, ki jih zahteva raven ambicij Nata LOA ter jih vključiti vdokument obrambnega načrta. Sledi Ministrsko usmerjanje in obravnava na OdboruNatovih logistikov SNLC v okviru konference. Najvišji logistični organ SNLC jeodgovoren za vsa logistična vprašanja in razvija tudi Natovo logistiko v okvirudokumenta Vizija in Cilji (V & O). Opisan proces zajema isto obdobje kot procesobrambnega načrtovanja, zato je želeno, da se logistično načrtovanje polno vključi zdrugimi disciplinami obrambnega načrtovanja zveze Nato, kot so to standardizacijain operativno načrtovanje.

15 LOA – Level of Ambition.



Struktura vizije je namenjena oziroma predstavlja arhitekturo za omogočanje inuspešno izvedbo logističnega dela. Strateški cilji predstavljajo smernice inomogočajo uresničitev (izvedbo) vizije skozi desetletno plansko obdobje. Na ta načinso širša povezava med vizijo in podrobnejšimi cilji, hkrati pa zadnjim dajejostrukturo. Podrobnejši cilji določajo, kaj kdo počne, v sodelovanju s kom in do kdaj.Naloge so v bistvu programi dela Natovih odborov in delovnih skupin ali osebja,zadolženega za dokončanje nalog, podanih v podrobnih ciljih.

Vir: Prirejeno po NATO logistics V&O

Slika 8: Sestava dokumenta Logistics V&O z obrazložitvijo

V predstavljenem dokumentu in pri logističnem načrtovanju ločujemo vizijo,poslanstvo, okvirne in podrobne cilje. Takšna struktura načrtovanja je preizkušena inpoznana tudi v poslovnem okolju pri strateškem načrtovanju gospodarskih družb.Bistvena prednost takšnega načrtovanja so pregledno zastavljene naloge, ki izhajajoiz pravih ciljev in temeljijo na jasni viziji.

Vizija je slika zaželene, privlačne prihodnosti na daljši rok, ki je v marsičem boljšaod sedanjosti. Njen problem je, ker je lahko povsem domišljijska ali pa realna. Vlogavizije je v tem, da daje okvirne usmeritve dejavnosti, ki uokvirja podrobnejše cilje.Vizija je motivacija ljudem, če se z njo poistovetijo, in jih navdušuje, da se jimspremembe zdijo vredne napora.

VIZIJA

PODROBNI CILJI

NALOGE

OKVIRNI-STRATEŠKI

CILJI

Predstavlja vodilo inusmeritve za izvajanje nalog zvrha proti temeljem

So most med vizijo in cilji Dajejo dolgoročne

usmeritve

Osnove za doseganje ciljev Razvite in določene s

pomočjo odgovorne stroke

So namenski cilji, ki jih je trebadoseči

Omogočajo podporo operacijam Pospešujejo preoblikovanje



VIZIJA

Vizija, predstavljena v zadnjem dokumentu, je bila dokončno oblikovana s straniodbora logistikov SNLC spomladi 2008. Izraža vodilo za delo z načeli, ki vsebujejopotrebo po izvedbeni učinkovitosti, uravnoteženosti in vsebujejo učinkovitost. Vizijase glasi: »Zagotoviti najučinkovitejšo logistično podporo silam Nata pri izvajanjucelotnega spektra (vseh vrst) sedanjih in prihodnjih operacij, pri tem pa Natovemupoveljniku omogočiti čim večjo svobodo pri izvajanju aktivnosti, ob najboljšivrednosti za države udeleženke operacije.«

STRATEŠKI CILJI

Vizija razjasnjuje značilnosti in naravo logistike v podpori Natovih operacij.Uresničevanje sprejete vizije je predvideno s pomočjo štirih strateških ciljev, ki bodopredstavljeni v nadaljevanju. V tem pogledu ima vizija namen graditi na današnjemlogističnem konceptu, strukturi in zmogljivostih, da doseže tako stopnjo logističnepodpore, ki se izvaja z dokumenti na visoki ravni, kot so to CPG16, s ciljem polnepodpore zavezniškemu strateškemu konceptu. Natova logistična vizija zahteva, da jelogistična dejavnost v Natu izvajana za doseganje štirih strateških ciljev:premestljivost in uporabnost Natovih sil, vzdržljivost Natovih sil, razpoložljivostzadostnih in interoperabilnih logističnih zmogljivosti ter logistično kontrolo inpoveljevanje, za katero se uporablja okrajšava C217. Vsi štirje strateški cilji bodopodrobneje predstavljeni v nadaljevanju, vsak od njih pa je razdeljen še napodrobnejše cilje, iz katerih so kasneje izdane in zapisane konkretne naloge, česar pazaradi omejenosti naloge ne bomo obravnavali.

Strateški cilj 1

Prvi in najpomembnejši cilj je izboljšati premestljivost in uporabnost Natovih sil. Tastrateški cilj je namenjen izboljšanju zmožnosti za premeščanje in uporaboekspedicijskih sil v zahtevanem časovnem okvirju na lokacijo, kamor je to potrebno.Hkrati ima cilj namen, da se tam, kjer je to primerno, razvijejo elementi zaomogočanje premestljivosti z združenim in večnacionalnim pristopom. Ta strateškicilj je namenjen vzpostavitvi učinkovite uporabe vseh razpoložljivih virov zaomogočanje odzivne premestljivosti. Cilj ima namen izboljšati vire oziroma povečatirazpoložljivost zmogljivosti za strateški in transport znotraj območja operacij,vzpostaviti mehanizme za koordinacijo in sinhronizacijo napotitve, sprejema,

16 Comprehensive Political Guidance (CPG) je pomemben politični dokument zveze Nato, ki določaokvir in prednostne naloge za vsa vprašanja glede izgradnje sposobnosti zavezništva, disciplinnačrtovanja in obveščevalnih zadev za naslednjih 10 do 15 let.17 C2 – Control and Command.



namestitve, združevanja moštva in opreme ter integracijo in pripravo za nadaljnjipremik.

Podrobni cilj 1.1.

Za doseganje prvega strateškega cilja je treba izboljšati načrt premeščanja enot. Priizboljšavi načrta premeščanja pa je treba stremeti k čim večjemu zmanjševanju časapremeščanja, kar se lahko doseže z usklajevanjem zahtev za načrtovanje inuvajanjem načela učinkovitosti. Vse našteto lahko prinesejo naslednji ukrepi:

revizija M&T doktrine;

identifikacija razpoložljivih mest za vkrcanje in njihov vnos v bazo podatkovADAMS;

revizija doktrine premeščanja sil;

priprava simulacij bistvenih nalog za premeščanje in podpora procesu odločanjamed Natovim poveljnikom in državami.

Podrobni cilj 1.2.

Optimizacija uporabe transportnih letal in helikopterjev znotraj bojišča (območjaoperacije) v srednjeročnem obdobju in odprava pomanjkanja transportnihzmogljivosti na dolgi rok. Za realizacijo tega podrobnega cilja je treba doseči:

popolno preglednost vseh premikov na območju operacij;

povečevati in pospeševati uporabo večnacionalnih (iniciativ) dogovorov nakupatransportnih sredstev ali zakupa oziroma najema transportnih zmogljivosti.

Podrobni cilj 1.3.

Za potrebe poveljnika evropskega krila Nata je treba določiti in izbrati možnostizagotovljenega dostopa za strateški transport opreme v lasti zveze Nato inzaposlenega osebja v okviru minimalnih vojaških zahtev.

Podrobni cilj 1.4.

Ugotoviti in določiti moramo načine za optimizacijo vseh dosegljivih sredstev vokviru transportnih zmogljivosti, ki so potrebna za zagotovitev vsesplošnih potrebzveze Nato po strateškem transportu. Pri tem cilju gre tako za vojaška kot tudisredstva na svetovnem trgu.



Podrobni cilj 1.5.

Predlagati moramo rešitve za omilitev primanjkljaja pomorskih zmogljivostistrateškega transporta, še posebno ladij tipa »Ro-Ro18« z :

nadaljevanjem raziskave komercialnega trga;

vzpodbujanjem držav za sodelovanje v večnacionalnih organizacijah;

pripravo študije, kako preurediti tradicionalen Ro-Ro tovor v kontejnerskega inuporabiti komercialne trgovske linijske prevoze.

Strateški cilj 2

Drugi strateški cilj je povečanje vzdržljivosti sil zveze Nato. Ta strateški cilj je polegpovečanja, kjer je to primerno, namenjen tudi izgradnji elementov za omogočanjepovečanja sposobnosti podpore ekspedicijskim silam zveze, vključno z Natovimisilami za posredovanje NRF. Za zagotavljanje tega cilja je treba načrtovatioskrbovanje za podaljšano obdobje in to sposobnost obdržati tudi, če pride dointenzivnih operacij večjih razsežnosti, v sorazmerju z doseženimi sporazumi inNatovo ravnijo LOA za uporabo sil. Namen cilja je tudi olajšati logistično podporooperacijam, kjer je la-ta otežena in kjer lahko prepoznamo nove izzive logističnepodpore ali razvoja njihovih rešitev. V okviru tega cilja se bo skušalo dosečipovečanje vzdržljivosti enot z optimizacijo izvedbe logistične podpore skozivečnacionalne rešitve, podporo pogodbenikov in ostalih podpornih dogovorov. Tastrateški cilj bo izražal tudi preoblikovanje logistike s prepoznavanjem in adaptacijona nove tehnološke ter komercialne rešitve v širšem poslovnem okolju.

Podrobni cilj 2.1.

Ta podrobni cilj ima namen zagotoviti večnacionalno logistično podporo in jepodpora drugemu strateškemu cilju. Pri tem je treba ob upoštevanju različnih vplivovrazviti zmogljivosti za potrebe zveze Nato, pripraviti pregled in nadaljnje razvijanjeintegrirane logistične podpore (ILP), ki mora biti vodilo za zahteve glede materialnologistične podpore v primerih večnacionalnih operacij. Prav tako je treba upoštevatispecifikacije, pripravljene v obliki skupnih zahtev in upravljanje oskrbne verige(Supply Chain Management-SCM) ter podobnih podpornih procesov.

Podrobni cilj 2.2.

Namenjen je zagotovitvi učinkovitih kopenskih oskrbnih poti oziroma linijkomunikacij. Ta podrobni cilj je še posebno namenjen za operacijo ISAF, za kateroje treba zagotoviti pravni in politični okvir v podporo operaciji s:

18 »Ro-Ro« - Roll on, Roll of.



sklepanjem tranzitnih sporazumov, izmenjavo pisem o nameri ali drugihpodobnih instrumentov;

sklepanjem pogodb za logistično podporo z državami gostiteljicami (HNS) gledena zahteve in posledično sklepanje tehničnih ali tranzitnih sporazumov in pisem onameri.

Podrobni cilj 2.3.

Namen tega cilja je razviti koncept logistične podpore za izvajanje celotnega spektraNatovih operacij, ki bo temeljil na trenutnih konceptualnih usmeritvah MC 319/2 inMC 526 ter doktrini podpore.

Podrobni cilj 2.4.

Ta cilj temelji na dosedanjih izkušnjah z operacij. Namen cilja je prenovitinačrtovanje pripravljenosti in vzdrževanja podpore s poudarkom na strelivu in ostalihrazredih podpore ter pripraviti poveljujoča poveljstva in države za doseganjedogovorjene ravni podpore in količin zalog.

Podrobni cilj 2.5.

Oceniti je treba uporabnost tehnologije »sense & response« (zaznati in odgovoriti)pri zagotavljanju pravočasne in učinkovite dostave v okviru logistične podpore.

Podrobni cilj 2.6.

Ugotoviti moramo nove tehnologije, ki vplivajo na učinkovito in uspešno logističnopodporo kadarkoli in kjerkoli je to potrebno.

Strateški cilj 3

Povečati je treba razpoložljivost zmogljivosti in interoperabilnost19 logističnih sil. Tastrateški cilj bo skušal izboljšati rezultate na področju logistike pri obrambnemnačrtovanju in pripravi (generiranju) sil z izboljšanjem razpoložljivosti logističnihzmogljivosti. Cilj naj bi služil Natovemu poveljniku kot potrebno orodje zazagotovitev učinkovite logistične podpore vsem njegovim silam. Cilj je prav takonamenjen omogočanju čim večje logistične zamenljivosti (interoperabilnosti) medsilami zavezništva kakor tudi držav partneric. Interoperabilnost naj bi omogočalazamenljivost in skladnost postopkov, opreme, logističnega komunikacijsko-

19 Interoperabilnost – medsebojna zamenljivost oziroma uporabnost za več uporabnikov.



informacijskega sistema med Natovimi in Nenatovimi enotami sodelujočih držav(Troop contributing nations – TCN) v operaciji.

Podrobni cilj 3.1.

Namenjen je ublažitvi pomanjkanja logističnih zmogljivosti, razvoju priporočil in pritem upoštevanju razpoložljivost ter uporabnosti glede na stopnjo pripravljenosti sil z:

izboljšanjem preglednosti nacionalnih logističnih zmogljivosti in olajšanjemnabora sil;

oceno vpliva pomanjkljivosti glede uporabnosti logističnih enot;

s proučitvijo kategorije pripravljenosti logističnih enot.

Podrobni cilj 3.2.

Namen je povečati zaupanje med Natom in državami glede logističnih zmogljivosti vmedsebojni podpori, in sicer z: nudenjem navodil za razvoj večnacionalnega logističnega usposabljanja; razvitjem pravih logističnih elementov v vadbenih programih zveze Nato.

Podrobni cilj 3.3.

Z namenom zagotovitve interoperabilnosti med Natom in ostalimi logističnimienotami je treba dopolniti, pregledati in uskladiti celotno serijo doktrinarnihdokumentov AJP 4 kot tudi ostale z logistiko povezane doktrine. Pri tem je trebaupoštevati predvsem koncepte višje ravni, politike in učenje iz izkušenj.

Podrobni cilj 3.4.

Proučiti moramo možnost razvitja primernega sporazuma za podporo in olajšanjeizvajanja skupnih Nato-Rusija operacij in vaj.

Podrobni cilj 3.5.

Povečati in izboljšati je treba večnacionalno logistiko ter olajšati državam prispevekv logistično podporo na bojišču z naslednjim:

določiti, kako najbolje integrirati manjše logistične prispevke držav članic Natain partnerskih držav v operaciji;

ugotoviti in razviti predloge za odpravo ovir za prispevek držav v večnacionalnerešitve;

prispevati v procesu Natovega generiranja sil z namenom olajšanjavečnacionalnih in manjših prispevkov držav.



Podrobni cilj 3.6.

V načrt obrambnih zahtev DRR20 je treba vgraditi tudi logistično podporopogodbenikov in pripraviti natančnejše splošne in minimalne logistične zahteve.

Podrobni cilj 3.7.

Cilj ima namen je nuditi poveljniku čim več možnosti za podporo njegovih sil.Privabiti je treba čim več partnerskih, držav iniciative sredozemskega dialoga inIstanbulskega sodelovanja ter vzpostaviti stik s čim več državami.

Strateški cilj 4

Optimizacija poveljevanja in kontrole (C2). Ta strateški cilj skuša izboljšati Natovologistično upravljavsko strukturo z nalogo maksimiziranja poveljnikove svobode priizvajanju akcij. Cilj ima namen izboljšave celotne arhitekture okvira logističnegainformacijskega menedžmenta z nalogo izboljšave Natove sposobnosti načrtovanja,ravnanja (upravljanja) in delovanja logistike za vse vrste zvezi Nato dodeljenihnalog. Ta strateški cilj ima prav tako namen vzpostavitve učinkovitega in odzivnegavečnacionalnega logističnega C2 komunikacijsko-informacijskega sistema (CIS) inustreznih dogovorov za podporo Natovih operacij.

Podrobni cilj 4.1.

S ciljem naj bi omogočili Natovemu poveljniku, da pridobi večji vpliv k podporioperacij s prevedbo njegovih operativnih zahtev v neposredne podporne aktivnosti.To omogoča razvoj Natovega verižnega logističnega upravljanja operacij(Operations Logistics Chain Management – OLCM) na dva načina:

prvi način – zapisati trenutni proces, opredeliti in določiti zahteve, ugotovitivrzeli in izvajati izboljšave visokih prednosti;

drugi način – določiti operativne zahteve uporabnikov, ustanoviti logističniverižni proces in postopke ter razviti logistični C2 (poveljevanje in kontrola)sistem podpore odločanja in doseči začetne operativne zmogljivosti OLCM.

Podrobni cilj 4.2.

Integrirati logistiko v skupno operativno sliko (Common Operational Picture – COP)skozi razvoj in implementacijo logističnih programskih izdelkov z nadgradnjo paketaLOGFAS in prilagoditvijo njegovih programskih aplikacij ter doseganjeminteroperabilnosti s povezljivimi programi TOPFAS in MCCIS z naslednjim:

združiti obstoječo logistično načrtovanje in izvajalne funkcionalnosti;

20 Defense requirement review.



razviti in uvesti zahtevane logistične funkcionalnosti;

integrirati razvijajoče se tehnologije v jedro zavezniškega informacijskegasistema;

razviti integracijo COP in določiti naslednjo generacijo tehnoloških zahtevprogramske opreme.

Podrobni cilj 4.3.

Uvesti nov element v Natov podatkovni menedžment za aktivnejše ravnanje skodami sredstev za poročanje (reportable item code – RIC) ter potrebnimi podatki, kijih uporabljajo v posameznih državah za omogočanje uporabe Natovih logističnihprogramski aplikacij. Navedeno vključuje tudi identifikacijo lastnikov in skrbnikovsredstev, najprej pa je treba:

določiti strategijo za kontrolo, posodabljanje in podajanje Natovih logističnihpodatkov in informacij;

ugotoviti procese za implementacijo strategije;

določiti in ustanoviti odgovoren element v organizacijski strukturi za to funkcijo.

Podrobni cilj 4.4.

Razviti Natove rešitve menedžmenta oskrbne verige SCM, ki bo vsebovan tudi vmenedžmentu OLCM in ne bo izključeval nacionalnih podpornih verig. Za doseganjetega podrobnega cilja je treba:

nuditi standardni oskrbni verižni proces za opremo v lastništvu Nata;

nuditi rešitve Nato SCM državam članicam in partnerskim državam, ki to želijo,za doseganje njihovih zahtev.

4.2. VEČNACIONALNA LOGISTIKA

Ko govorimo o preoblikovanju in razvoju vojaške logistike, lahko največjespremembe zaznamo v logističnem sistemu zveze Nato, o katerem govorimo skozicelotno nalogo. Spremembe so v največji meri posledica razvoja zveze, ki je bilpredstavljen že v prvem delu naloge. Glede na spremenjeno varnostno okolje indogovorjeno preoblikovanje zveze Nato, ki vključuje precejšnjo širitev članstva, imaslednje velik vpliv prav na logistični sitem. Iz velike širitve Zavezništva, ki vključuježe 26 članic, izhaja nujnost po izgradnji logističnega sistema z vsebovanovečnacionalnostjo. Dokler je Zavezništvo predstavljalo 12 članic, je zadoščallogistični sistem, ki je temeljil na načelu nacionalnega pristopa držav članic. Strikratnim povečanjem števila članic, od katerih nekatere le s težavo vzdržujejo žedoseženo raven svojega obrambnega sistema, je bilo treba za logistični sistem zvezeNato poiskati nove rešitve. Razvijanje večnacionalnosti je nujno tudi zaradi krepitve



političnega zavezništva oziroma potrebe, da se doseže čim večja tako imenovanaNatoova kredibilnost operacije. Nato je namreč pogodbeno partnerstvo več držav invečja množičnost glede sodelovanja držav v operaciji je dosežena, večjo kredibilnostima operacija. Pri ustvarjanju večnacionalnosti mora biti zagotovljen temeljni pogojza delovanje sistema, to je struktura komunikacij, ki omogoča kontrolo inpoveljevanje v večnacionalnem okolju.

Izboljšanje učinkovitosti večnacionalnih sil je tako mogoče z vzpostavitvijoučinkovitega poveljevanja in izmenjavo obveščevalnih informacij, ki temeljijo nanacionalnih in skupnih virih ter logističnem sistemu, ki sicer temelji na nacionalniodgovornosti za svoje enote, vendar tudi na skupnih potrebah in medsebojni pomoči.Pogoji za učinkovito sodelovanje med silami zavezništva ali koalicije so dobrimedsebojni odnosi med poveljujočimi, medsebojno spoštovanje profesionalnosti,kulture, zgodovine, navad in vrednot, poznavanje in razumevanje doktrin,zmogljivosti in namer drugih ter potrpežljivo komuniciranje.

Od ustanovitve zveze Nato lahko opazujemo razvoj večnacionalnosti skozi časovnoobdobje, iz česar lahko sklepamo, da se le-ta vse bolj krepi. Na sliki 9 sopredstavljene oblike delovanja zavezniških sil v časovnem obdobju, od njihoveustanovitve pa do danes, glede na večnacionalnost. Iz slike je razvidno, da se žepredstavljena večnacionalnost vse bolj krepi. Če skozi posamezne oblike delovanjapotegnemo namišljeno premico in določimo trend, so naše ugotovitve lahkoenostavne. Sedanja oblika vojaškega delovanja zavezniških sil so predhodnodeklarirane integrirane sile, kar posledično vodi k večnacionalni integrirani logistiki,predstavljeni tudi na sliki 9.


Slika 9: Večnacionalnost glede na razvoj oblik delovanja zavezniških sil

LogističnikonceptMC 526

Hladnavojna

Več

naci

on

aln

ost IInntteeggrriirraannaa

llooggiissttiikkaa

Ekspedicijskesile

AMF(L)

Posamezneoperacije

Časovno obdobje

QRF

NRF



Pri opazovanju načina izvajanja vojaških operacij lahko ugotovimo, da je zveza Natovečnacionalnost uporabljala že na samem začetku, ob njeni ustanovitvi, v kopenskihenotah (Land) Allied Multinational Forces (AMF(L)), pozneje pa so v ospredje prišlaindividualna oziroma nacionalnia načela. Takšen premik je glede na takratnovarnostno okolje razumljiv, saj so v obdobju hladne vojne ob splošnemmedsebojnem nezaupanju prevladovale posamezne operacije, kjer težko govorimo ovečnacionalnosti. Ta se v pravem pomenu vrne šele s prvo širitvijo članstva inustanovitve prvih sil za posredovanje QRF in kasneje s strukturo NRF. S sprejetjemkoncepta logistične podpore operacijam NRF (dokument MC 526) v juniju 2006 jezdaj predviden gibljiv logistični koncept, ki vključuje tudi večnacionalnost. Takkoncept omogoča poveljnikom operacije ustvariti in izvrševati učinkovite načrtelogistične podpore, v skladu z dokumenti Natove poveljniške strukture MC 324/1,Natove strukture sil MC 317/1 in kombiniranih skupnih namenskih sil (CJTF) MC389/2. Koncept MC 526 daje osnovo tako za nacionalno kot tudi večnacionalnonačrtovanje NRF. Predvideno je, da se bodo načela koncepta potrjevala zeksperimenti, vajami ali operacijami in bodo vodila nadaljnji razvoj ali revizijoustreznosti zavezniških doktrin. Ustrezne direktive so ključnega pomena zasposobnost omogočanja učinkovite podpore NRF operacij. Dokument MC 526 jenamenjen zagotovitvi konceptualnega okvirja za logistično podporo operacijamNRF. Pripravljen je obsežno in široko, tako da omogoča poveljujočim prožnost pripripravi podrobnih sporazumov za specifične operacije in vendar še vedno tolikopodroben, da so izjave o potrebah SOR – Statements of Requirements (zahtevki)lahko podane, operativne zahteve, sporazumi in dogovori pa osnovani tudi obmorebitnem pomanjkanju doktrinarnega strinjanja ali podpore.

4.3. INTEGRIRANA LOGISTIKA

4.3.1. CILJI INTEGRIRANE LOGISTIKE

Kot smo ugotavljali že v prejšnjih poglavjih, je integrirana logistika dejstvo, ki senam je že zgodilo, glede na smer razvoja vojaških operacij pa tudi tisto področjevojaške logistike, ki se bo še naprej razvijalo. Cilje, ki jih mora doseči integriranalogistika (v nadaljevanju INTLOG) v Natovih vojaških operacijah, lahko poleg v žepredstavljenem logističnem dokumentu V&O 2009–2018, najdemo tudi v vizijistrateškega poveljstva (Bi-SC). Trenutna delovna opredelitev INTLOG temelji nausklajenem vodenju podpore in logistične oskrbe operacijam z optimizacijo vsehlogističnih zmogljivosti, ki so na razpolago združenemu poveljniku (JC-jointcommander). Namen integrirane logistike je generirati, podpirati in maksimiziratiučinkovitost nalog združenih sil ter omogočiti vse razsežnosti operacij, olajšati način(shemo) manevra in vzdrževati želeno raven bojne moči. Glavne oporne točke inznačilnosti INTLOG so:

enotnost logističnega poveljevanja;

združenost operacij delovanja;



optimalna prilagojenost večnacionalnim logističnim rešitvam, sorazmernim zoperativno pripravljenostjo.

Enotnost logističnega poveljevanja

Glavni namen koncepta MC 526 je povečanje zanesljivosti in zaupanja v boljcentralizirano logistično organiziranost z razširjeno C2-strukturo, ki vključujeneposredno odgovornost za pripravo podpore na ravni bojevališča. Normalnaposledica tega je povečanje centralizacije in večja enotnost večnacionalnihlogističnih rešitev ter zmanjševanje odvisnosti od velikih nacionalnih podpornihelementov (NSE). Druge posledične pridobitve so učinkovitost podpore združenihsil, povečanje združenosti in izboljšane preglednosti nad trenutno razpoložljivimilogističnimi zmogljivostmi. Ključni izziv vsega pa je, kako dejansko vzpostavitizmogljivosti za uporabo potrebne enotnosti poveljevanja nad logistiko NRF na ravnibojišča. MC 526 zagotavlja mandat, da se našteto zgodi in zagotovi pripravljenostdržav, da podpirajo trud pri nadaljevanju naslednjih premikov k bolj centralizirani inenotni logistiki. Organizacija, ki je izbrana za doseganje enotnosti logističnegapoveljevanja na ravni bojišča, je poveljstvo združene podporne skupine (JSLG HQ).Ustanovitev in njegova priprava za delo je bistven korak pri vsesplošniimplementaciji MC 526.

Združenost operacij

Večina današnjih operacij bo skupnih (združenih) ali potencialno združenih ponaravi delovanja, kar pomeni, da sodelujejo različni rodovi vojsk. Združenostvsekakor poveča zapletenost logistike pri podpori operacij. Rešitve podpore morajoupoštevati oceno kompleksnosti skupnih razsežnosti operacije in zahtevajo skupnorazumevanje naloge. Skupna miselnost (thinking joint) je potrebna tudi, če se nalogazačne kot enokomponentna operacija, to je operacija enega rodu oziroma enelogistične zvrsti, pri izvajanju pa preraste v združeno operacijo. Združena logistikapomeni načrtovanje najučinkovitejšega poenotenja logističnih virov posameznihrodov in njihove uporabnosti za različne uporabnike. Nosilec in izvajalec takšneganačrtovanja bo JLSG HQ, ki bo skrbel za ustrezno preglednost rešitev (RecognisedLogistics Picture-RLP) in učinkovit pretok informacij.

Optimalna prilagojenost večnacionalnim logističnim rešitvam

Koncept MC 526 je pomemben dosežek Nata na poti, ko želi zagotoviti uporabovečnacionalnih logističnih rešitev kot pravilo in ne izjemo pri pripravi in izvajanjuoperacij. Prav tako ta koncept državam omogoča nacionalne prihranke vseh sredstev,ob upoštevanju in ohranjanju ključnega vodila, to je priprave okretnih, zanesljivih inuporabnih enot NRF. Ta namen mora biti tudi operativno vodilo k večji integraciji invečnacionalni logistični sestavi. Poveljstvo JLSG HQ je pri tem tisti »kritičniigralec«, ki mora jasno pokazati ta namen, to je integriranost in večnacionalnost. Za



zagotovitev tega pa morajo vse države na drugi strani pokazati resničnopripravljenost za skupne naloge in prispevati svoje predstavnike in sredstva v sestavoJLSG. Popolnjenost poveljstva je pri tem ključni dejavnik in tisti pokazatelj, ki naj bijasno izražal dejansko doseženo stanje večnacionalnosti posameznih NRF-rotacij.

4.3.2. KONTROLA IN POVELJEVANJE

Kontrola in poveljevanje sta v SV slabo izražena. V izrazoslovju vojaške doktrine(Furlan, 2006), ki je temeljni dokument Slovenske vojske, lahko zasledimo leobrazložitev poveljevanja, medtem ko kontrolne funkcije ne prepoznava.Poveljevanje vojaška doktrina (Furlan, 2006) opredeljuje kot pristojnost, predpisanoz zakonom, ki jo potrebuje poveljujoči za načrtovanje, organiziranje, vodenje inkontrolo dodeljenih sil. Po doktrini je to proces, v katerem poveljujoči uveljavljasvojo voljo in namen ter ju prenaša na podrejene. Dalje doktrina za poveljevanjepravi, da le-to temelji na vojaških vrednotah, strokovnosti in voditeljskihsposobnostih poveljnika, na normativnih aktih, ki poveljniku dajo formalnoavtoriteto in odgovornost, ter na učinkovitem in zanesljivem sistemu poveljevanja inkontrole. Slovenska vojska tako pozna le sistem poveljevanja in kontrole, kontrolekot samostojne funkcije pa za razliko od poveljevanja ne prepoznava. To sicertrenutno povzroča nepotrebno škodo, vendar pa se bo tudi to prej ali slej spremenilo,saj se ta funkcija kljub vsemu posredno neprestano izvaja. Slabost neprepoznavne alicelo odsotne kontrolne funkcije v delovnih procesih je v tem, da ni pravihpopravljalnih ukrepov, čeprav se odkrijejo nepravilnosti. Vojaška doktrina (Furlan,2006) torej pozna sistem poveljevanja in kontrole (C2). Ta po tem dokumentu obsegapostopke, organizacijo, kadre, sredstva, objekte in komunikacije za podporoizvajanju funkcije poveljevanja. Osnovo predstavljajo trije podsistemi, in sicerobveščevalni, informacijski in komunikacijski. Sistem poveljevanja in kontrole naj bipoveljniku omogočal pravočasno in pravilno odločanje, dodeljevanje virov in nalog,usklajevanje bojnih funkcij ter vodenje in kontrolo delovanja. V vojaški doktrini(Furlan, 2006) predstavljena opredelitev sistema poveljevanja in kontrole je torejpomanjkljiva, saj kontrolna funkcija dejansko ni opredeljena. V nadaljevanju bokontrolna funkcija, ki je v poslovnem svetu vse pomembnejša, zaradi opredelitve inrazjasnitve podrobneje predstavljena. Predstavljen pa bo tudi predlog načina njenegaizvajanja, saj menim, da bo kontrolna funkcija v Slovenski vojski prej ali slej tudinormativno dobila pomembno vlogo, kar bo pomembno vplivalo na uspešnostlogistične podpore.

Na sliki 10 je predstavljen klasični cikel procesa kontrole, ki ga je treba v celotiuvesti tudi v Slovensko vojsko. Pri primerjanju na sliki 10 prikazanega kontrolnegaprocesa z razmerami v SV lahko prepoznamo dve večji aktivnosti v smislu procesakontrole, ki se na finančnem področju pri nakupih v bistvu že izvajata. To stapriprava poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednega proračunskegauporabnika in preverjanje pripravljenosti za delovanje SV. V javnem sektorju so nasplošno kontrolni elementi ravnalnih procesov slabo razviti, kar pa za SV velja ledeloma. Kontrolnih točk preverjanja upravičenosti posameznega postopka nakupa je



sicer veliko, vendar je kontrolna funkcija usmerjena večinoma le na finančnasredstva na podlagi načrta nabav. Takšen način omogoča nesistematično naročanjeblaga, saj je preverjanje njegovega namena uporabe pomanjkljivo. Tako lahkorečemo, da se aktivnosti, ki jih predvideva prvi korak kontrolne funkcije,predstavljene na sliki 10, ne izvajajo popolnoma. To povzroča prevelikoraznovrstnost nabavljenih sredstev za podoben namen. Negativne posledice prevelikeraznovrstne opreme, ki je v uporabi, so predvsem kasnejše težave pri zagotavljanjunjenega vzdrževanja in oskrbovanja enot (na primer: različne vrste pogonskih goriv,streliva, …).

Vir: Lastna izdelava

Slika 10: Štirje koraki procesa kontrole

Nesistematičnost v ravnalnem procesu naročanja bi lahko odpravili z vzpostavitvijokontrolne funkcije v celoti, saj lahko rečemo, da je tretji korak procesa kontrole, kiga vidimo na sliki 10, odsoten. Predlagam, da se pripravi načrt kontrole, ki morazajeti tudi vsebino naročanja s skrbnejšim preverjanjem pripravljenih načrtov nabavin opremljanja ter infrastrukture. V prvi vrsti bi bilo treba pripraviti ustrezne gibljivematerialne formacije in na njihovi podlagi konkreten spisek perspektivne opreme ininfrastrukture (obstaja le delno), za ostale korake procesa pa že obstajajo orodja(evidence), vendar so neizkoriščena.

Način poslovanja SV kot neposrednega proračunskega uporabnika je vezan naizvrševanje proračuna. Kontrola izvrševanja proračuna je pod nadzorom Ministrstvaza finance in se izvaja tekoče skozi celotno proračunsko obdobje, vendar pa takontrola ne zadošča.

3. KORAKprimerjava rezultatov,standardov dejanskega

stanja s cilji in standardi,ugotavljanje vzrokov

4. KORAKizvajanje

popravljalnihukrepov

1. KORAKopredelitev ciljev

in standardov(načrt)

2. KORAKmeritev rezultatovdejanskega stanja



4.4. ORGANIZIRANOST INTEGRIRANE LOGISTIKE

Vojaški kolektivi so večinoma organizirani v poveljniško-štabnih linijskih strukturah,ki so za vodenje več nalog oziroma operacij toge in ne omogočajo dovolj hitregareševanja nalog. Za eno samo operacijo je takšna struktura sicer povsem primerna,do težav pa pride, ko se srečamo z združevanjem, kar predstavljajo združeneoperacije (joint). To še posebno velja za organiziranje logistične podpore naoperativni ravni, ki je organizator ter izvajalec sistema logistične podpore enotSlovenske vojske v združenih operacijah zveze Nato oziroma celo v več operacijah.V ta namen v nadaljevanju predlagam spremembo organiziranosti.

Ena izmed primernih oblik organiziranosti za vodenje sestavljenih delovnihprocesov, kot je logistični sistem na operativni ravni, je projektno-matričnaorganiziranost. V projektno-matrični organiziranosti se srečujemo s projektno inlinijsko shemo v organizaciji (Rozman, Kovač, Koletnik. 1993, str. 161). Takoprojektni vodje skrbijo za celovito izvedbo projekta, linijski vodje pa skrbijo, dastrokovno in ostalo delo, ki se navezuje na samo osnovno dejavnost organizacijskeenote, poteka nemoteno. Vloga linijskega vodje je tako predvsem v koordiniranjuznanj, ki jih imajo njegovi delavci, in ta znanja morajo služiti v projektu. Skrbetimora, da je pretok informacij njegovega oddelka z ostalimi nemoten in pomagaprojektnemu vodji. V matrični projektni organiziranosti se pojavi dvojna odvisnostmed funkcijskimi organizacijskimi enotami in projektno organizacijo. Številniavtorji, ki obravnavajo Slovensko vojsko, v svojih delih ugotavljajo, da sospremembe pri vodenju operacij že nujno potrebne in predstavljena organiziranost jelahko dodaten predlog.

Vir: Prirejeno po Rozman, 1993, str. 161

Slika 11: Projektno-matrična struktura vodenja nalog

Operativni vodja (načelnik)

Operacija KFOR(projekt 1)

Operacija ISAF(projekt 2)

Infrastruktura Finance ZdravstvoVzdrževanje

OperacijaNRF(projekt 3)

OskrbaPromet in transport



Vojaške operacije vodi operativna raven oziroma operativno poveljstvo. V strukturahzveze Nato je najučinkovitejša rešitev, ki jo uporablja večina držav, ustanovitevzdruženega operativnega poveljstva, združenega poveljstva za operacije. V takempoveljstvu bi bila po mojem mnenju najučinkovitejša organizacija funkcionalnihpodročij glede na potrebe delovanja, kar pomeni, da se logistične funkcije izvajajo vširše oblikovani skupini za podporo delovanja. Možno shemo projektno-matričnestrukture za projektno vodenje logistične (integrirane) podpore operativne ravni SVpredstavljam na sliki 11.

Funkcijske organizacijske enote, ki projekt uresničujejo, so po eni strani odgovornesvojim vodstvom, po drugi strani pa projektni organizaciji, zadolženi za izvajanjeprojektov po načrtu in v okviru njihovih ciljev. Ta dvojna odvisnost, ki se neobravnava samo kot dvojna odgovornost, je osnovna značilnost matrične projektneorganizacije (Hauc, 1995, str. 36). Glede na kadrovske omejitve in število nalog, kijih izvajamo v SV, se naloge (projekti) podpore enotam v mednarodnem okolju lahkov največji meri organizirajo v obliki projektno-matrične organiziranost, v kateri jeizraba virov največja. Pri tej obliki ostanejo zaposleni podrejeni vodjem svojihmatičnih oddelkov (odsekov), katerim pripadajo po svoji funkcionalnosti, čepravdelajo del delovnega časa na različnih projektih. Za posameznike je značilna dvojnapodrejenost: strokovno so podrejeni projektnemu vodji, disciplinsko pa vodjimatičnega oddelka. Funkcijski in projektni vodja pa glede usmerjanja in vrednotenjanapora vsakega posameznika tesno sodelujeta. V matrični organiziranosti ni večgovora o hierarhični strukturi moči in ustaljeni pristojnosti, ker jo zamenjujeenakovredno dinamično sodelovanje med projektno organiziranostjo in obstoječimispecializiranimi službami. Če povežemo naštete značilnosti matrične organiziranostiin zahteve pri vodenju logistične podpore mednarodnih aktivnosti SV, dobimopoglavitne prednosti projektno-matričnega organiziranja mednarodnih aktivnosti. Teso predvsem v tem, da se pri izvedbi nalog enostavneje združujejo vsi potrebnistrokovno usposobljeni izvajalci različnih logističnih funkcijskih področij inmedresorsko sodelovanje. Organizacija dela je zelo fleksibilna, zato je pri obstojuvečjega števila projektov razporeditev kadra boljša, kar omogoča dobro izvedbo vsehprojektov in ne samo nekaterih.

Novi logistični izzivi zahtevajo inovativni pristop k načinu, kako nameravaSlovenska vojska v okviru Nata voditi in vzdrževati vojaške operacije. V pomoč ji jelahko koncept MC 526, ki povzema in združuje novi pristop z vključeno integriranologistiko ter zagotavlja konceptualne osnove za nadaljnje nove rešitve. V ta namen jebilo izdano navodilo za načrtovanje implementacije koncepta logistične podpore voperacijah Natovih sil za posredovanje glede na njihove polne operativne zmožnosti.Navodilo nudi vpogled v splošne namere vrhovnega poveljstva SHAPE21, kakoomogočiti večje možnosti razvoja NRF logistike, hkrati pa nuditi tudi vrednostneprimerjalne reference za vsa od tega odvisna primerljiva dela pri zagotavljanju nalogNRF. Domneve za načrtovanje bodo pripomogle pri določanju ravni pričakovanjLOA za operativne dosežke kopenskih elementov NRF. Navodilo hkrati daje tudiinformacije za oceno logističnega prispevka v strukturo CJSOR22 in potrditev, da so

21 SHAPE – Supreme Headquarters Allied Powers Europe.22 CJSOR – Combined Joint Statement of Requirements.



zahtevane zmogljivosti na razpolago tudi v skupini za združeno logistične podporoJLSG. Polna implementacija koncepta MC 526 naj bi potekala daljše časovnoobdobje, zato je bilo vodilo za načrtovanje pripravljeno najprej za obdobje 24–30mesecev, v katerem je predvidena transformacija v tako imenovano »NRF logistiko«.Navodilo vsebuje primerne poudarke na navezujoče se transformacijske naloge inrazčiščuje vlogo poveljujočih struktur Nata (NCS23) in poveljstva operacij (ACO24).Navodilo se osredotoča na dosežke integrirane logistike z uporabo enotnegalogističnega poveljevanja in kontrole, izvedeno s poveljstvom skupine za združenologistično podporo JSLG HQ. Sestava in struktura poveljevanja JSLG sta razvidni izslike 12.


Slika 12: Sestava skupine za logistično podporo JSLG in struktura C2

4.5. UPORABA INTEGRIRANE LOGISTIKE

Integrirana logistika ni popolna novost, saj so bila taka načela poznana v specialnihoperacijah zveze Nato že kmalu po njeni ustanovitvi, danes pa se večinoma uporabljapri skupnih operacijah zveze. Večji vojaški sistemi, kot je na primer vojska ZDA, zapodporo svojih operacij po svetu že nekaj časa uporabljajo integracijska načela.Integracijo tako zdaj redno srečujemo tudi pri zagotavljanju logistične podpore

23 NCS – Nato Command Structure.24 ACO – Allied Command Operations.

FLS

NSENSE

II

III

Role 3

CI

JLSG HQ

x

INFOOPS

CIMIC

JLSG

I

LBC

III

MVG

CI

RSOM

I

SA

I

CSC

U

I

MOVCON

II I

II

Role 3

NSE APOD ALSS

FLS



operacij zveze Nato. Integrirana logistika je po mojem mnenju tudi prihodnost v vsehNatovih operacijah. To dokazuje razvoj dogodkov v operaciji SFOR, saj se jelogistična podpora, sprva grajena na nacionalni osnovi, sčasoma preoblikovala vvečnacionalno integrirano. Njen učinek je bila veliko učinkovitejša logističnapodpora od prejšnje, nacionalno (NSE) temelječe. V začetku operacije so namrečvojske sodelujočih držav večinoma same skrbele za logistično oskrbo svojih sil.Kasneje so zaradi zniževanja stroškov ali boljše kakovosti za primerno ceno sklepaledvostranske sporazume, pripravile skupen nastop do pogodbenikov ali HNS,sčasoma pa je bila vzpostavljena Mednarodna integrirana logistična enota – MILU25.Končna oblika organizacije večnacionalne logistične enote MILU je predstavljena nasliki 13.

Vir: Prirejeno po dokumentih SFOR MNTF(N)

V prejšnjem odstavku predstavljen razvoj dogodkov in primer ustanovitve takšneenote je bil izveden v okviru območja MNTF(N)

26 Tuzla. Enota je bila dogovorjena inustanovljena s podpisom mednarodnega sporazuma, katerega podpisnica je tudiSlovenija. Vodilna država za MNTF(N) je bila Finska, Švedska pa je kot vodilnadržava v letu 2005 upravljala MILU. Po podatkih, ki so jih predstavili, so od januarjado maja 2005 znižali skupne stroške nastanitve po osebi na dan, s 24 EUR na samo

25 Multinational Integrated Logistics Unit.26 MNTF(N) – Multinational Task Force North.

Pov MILUNamest., MA

Sektor za operativnodelovanje

Vod za reševanje

AmbulantaROLE 1

Logistični vod

Skladiščenje

Reševalna skup.X 2 FIN

Reševalna skup.X 2 CZE

Reševalna skup.SWE

Vzdrževanje

TransportOsebja/Blaga

Finance sektorFinance

Računovodja

Namestitev

Častnik za Log

Častnik za Log

Kontrolapremikov

Čast. za prem x 2Pom. za prem. x 2

Infrastrukturnisektor

Dep C Infra sect

Čast. za infrastruk.2x

EHO

EOD skupina

Požarni odd.

Pravnik

Finančnik

Nabava-naročila

AdminstracijaČastnik za zveze

vezist x 2ref. za administr. x 2

Reševalna skup.POL

Slika 13: Struktura enote MILU v MNTF(N) operacije EUFOR



15 EUR. Prav tako pa so znižali tudi ostale stroške in izboljšali kakovost logističnezagotovitve. Sposobnosti MILU pri zagotavljanju bojnih operacij pa so bilepreizkušene tudi ob logistični zagotovitvi operacije »WATCHFUL EYE«, Srebrenica8–12. julij 2005, ki je bila zelo uspešna. Sestavo MILU v MNTF(N) lahko vidimo nasliki 13, kjer sta predstavljeni integracija procesov in logističnih zmogljivosti termednarodna sestava enote.

4.6. RAVNI LOGISTIČNE ZAGOTOVITVE INRAZPOREDITEV ZALOG

Glede na vse zahtevnejše naloge v današnjih operacijah in zmanjševanjerazpoložljivih sredstev je pri razvoju vojaške logistike treba omeniti tudi odločnejšipremik v distribuciji, kjer je časovna komponenta izvajalnih procesov v sodobnihvojaških enotah prevladala in v logistično podporo procesov dokončno vsilila načeloJIT (Just In Time).


Slika 14: Razporeditev zalog glede na logistične ravni oziroma način podpore

23 DOS7 DOS

Spremljajoče zaloge Sledilne zaloge

30 DOS

1. raven 2. raven 3. raven

2 DOS 1 DOS 2 DOS 2 DOS 5 DOS 18 DOS

Vključeno v osnovnikomplet

Operativnerezerve

JLSA

Primerno za vse zaloge,razen za kri in krvnederivate.

Skladiščenezaloge



JIT na prvi ravni logistične zagotovitve zahteva »pull« distribucijo, druga raven pa jezelo zožena, saj zahteva zaloge za dva dni oskrbe (2 DOS27) in v resnici predstavljavire, ki so na poti do porabnika (glej sliko 14). Večje zahteve po obvladovanju časain prostora zahtevajo tudi večjo premičnost sredstev in sistema oskrbe kot celote.Uveljavlja se koncept sedemdnevnih (5 + 2 DOS) premičnih zalog in združevanjaprve in druge ravni oskrbe na taktični ravni, kar je predstavljeno na sliki 14. Kot smopredstavili že v prejšnjih poglavjih, je tudi tu zanimiva tretja raven logističnepodpore, kjer se pojavi območje združene logistične podpore JSLA28. Četrta ravenzalog je v nacionalni pristojnosti, zato na sliki ni predstavljena.

4.7. SWOT ANALIZA VEČNACIONALNE INTEGRIRANELOGISTIKE

Poznamo več vrst analiz in ugotavljanja razvojnih prednosti ali slabosti. Vposlovnem svetu je zelo razširjena tako imenovana »SWOT analiza«. Nastanek inuporaba SWOT analize ni povsem jasna oziroma ni dokumentirana. Kratica SWOTje sestavljena iz začetnih črk angleških besed: S – strenghths (prednosti), W –weaknesses (slabosti), O – opportunities (priložnosti), T – threats (nevarnosti).Večina avtorjev je začela uporabljati termin SWOT analiza pred približno desetimileti, in to predvsem v zvezi s strateškim planiranjem in pri analizi zunanjih innotranjih dejavnikov. Prav tako pa je takšna analiza primerna tudi za ocenjevanjedejavnosti v nepridobitinih organizacijah, v kar lahko vključimo tudi vojaškeaktivnosti.

Ocenjevanje večnacionalne integrirane logistike s pomočjo SWOT analize je mogočena podoben način, kot ocenjujemo podjetje. Prednost pred konkurenco je vsakasposobnost podjetja, s katero lahko doseže določene cilje. Slabosti pa so tisteaktivnosti podjetja, ki lahko ovirajo ali zadržujejo doseganje opredeljenih ciljev.Priložnosti so razmere v zunanjem okolju. Z njihovo pravilno in natančno uporaboima podjetje možnost, da doseže svoje cilje. Nevarnosti pa so tisti dejavniki v okolju,ki lahko ogrozijo doseganje želenih ciljev in na katere podjetje nima velikega vpliva(Bell, 1988, str. 67). SWOT analiza se lahko začenja (Pučko, 1996, str. 133) ziskanjem odgovorov na vprašanje, kateri poslovni rezultati podjetja (rentabilnost,ekonomičnost, stopnja pokritja, stopnja rasti realizacije, tržni delež podjetja, itd.) soboljši ali slabši od načrtovanih v preteklosti in kateri boljši ali slabši od dosežkovkonkurence. Podobno lahko pripravimo SWOT analizo, v kateri iščemo odgovore navprašanja: katere so tiste prednosti in slabosti večnacinalne integrirane logistike, kijih le-ta prinaša v primerjavi z dosedanjimi klasičnimi rešitvami logistične podpore?Prav tako pa je na drugi strani treba pogledati, kaj večnacinalna integrirana logistika

27 DOS – days of supply.28 JSLA – joint support logistics area.



prinaša v širše okolje, če pri tem poleg vojaškega ocenjujemo tudi civilno poslovnookolje in odgovorimo na vprašanje, kakšne priložnosti prinaša ter kakšne nevarnostipredstavlja. Izgradnja večnacionalne integrirane podpore je trenutno najaktivnejša napodročju medicine. Le-ta predstavlja, kot smo v nalogi že omenili, eno izmedfunkcionalnih logističnih področij. Najnovejše dogajanje pri organizaciji zdravstveneoskrbe je vzpostavitev večnacionalnih integriranih medicinskih enot MIMU29,katerih osnova je večnacionalnost in integrirana logistika. Odgovori na vprašanjaSWOT analize večnacionalne integrirane logistike na področju zdravstva sopredstavljeni spodaj.

PPRREEDD NNOOSS TTII SSLLAABBOOSSTT II

Množi medicinske sile, saj močnopovečuje zmogljivosti brezpodvajanja sredstev.

Je vodilo za standardizacijomedicinske opreme.

Blaži pomanjkanje omejenihnacionalnih zmogljivosti z njihovoboljšo izkoriščenostjo.

Povečuje učinkovitost v območjuoperacije z manjšo razsipnostjo.

Pozitivni učinki profesionalizacijena podlagi skupnega dela spartnerji.

Povečuje interoperabilnost infleksibilnost med članicami Nata.

Izboljšuje skrb za paciente skoziboljšo distribucijo redkih alinezadostnih medicinskih sredstevna območju operacije.

Finančni prihranki. Izboljšuje sposobnosti zračne

evakuacije na območju operacijekot odgovor na pomanjkanjezmogljivosti.

Boljša medsebojna povezljivost sskupnimi pogodbenimi rešitvami.

Omogoča rešitve s skupnimfinanciranjem.

Na splošno povečuje učinkovitostsistema zdravstvene podpore vzvezi Nato.

Olajša redistribucijo nacionalnih

Nacionalne omejitve, zaznavanje alidejansko znižanje standardov oskrbe.

Medicinska oprema, ki ne ustrezatrenutnim standardom.

Pomanjkanje izvajanja modelasplošnoveljavne klinične prakse.

Je potencial za zmanjšanjeučinkovitosti posameznih nacionalnihmedicinskih sil.

Postopkovne in taktične razlike, ki jihje treba odpraviti.

Nacionalne pravne razlike. Poveljevanje in kontrola. Nacionalne operativne

pomanjkljivosti. Jezikovne prepreke med osebjem in

med osebjem ter pacienti. Lahko je videti kot povzročitelj

zmanjševanja nacionalne zdravstveneoskrbe.

Lahko je zahtevana dodatnaintegracija opreme.

Vzdrževanje (zmogljivosti) opremein osebja.

Politična volja. Večnacionalno usposabljanje in

certifikacija, evalvacija zmogljivostiin osebja.

Izmenjava informacij, vključno spisnimi zapisi.

Materialna oskrba. Kulturne razlike.

29 Multinational Integrated Medical Unit.



medicinskih zmogljivosti napodročjih in mestih, kjer jeprimanjkljaj.

Razvoj medicinskega sistemaocenjevanja že obstaja in se lahkorazširi še na druge ravni.

Sinergija s pristopom, ki temelji nazmogljivostih.

Zavarovanje in upravljanje je lahkokompleksno.

Pripravljenost je lahko manjša. Vzpostaviti je treba zaupanje. Potrebni so sporazumi za

uveljavljanje cenika obračunavanjastroškov in povračil pri izvajanjustoritev.

PPRRIILL OOŽŽNNOOSS TTII NNEE VVAARRNN OOSSTTII

Neposredna izmenjava znanj. Povečanje združljivosti postopkov

in opreme. Pridobivanje novih izkušenj. Močnejša pozicija pri pogajanjih. Politična podpora in sklepanje

zavezništev.

Ni zadostne pripravljenosti držav zaprispevek elementov.

Pomanjkanje medsebojnegazaupanja.

Pravni zadržki ali celo zapleti. Recesija in pretirano varčevanje. Politične krize in menjave vlad.

5. ZAKLJUČKI

5.1. OCENA UČINKOV

Ko na podlagi ugotovitev v nalogi ocenjujemo učinke razvoja vojaške logistike vzadnjem obdobju, moramo upoštevati spremembe v okolju, ki so vplivale na tarazvoj. Kot smo ugotovili v uvodu, imata največji vpliv na razvoj logistike v zadnjemobdobju tehnološki napredek človeštva in politične spremembe. Slednje so posledicadružbenih premikov, kar se še posebej izraža v varnostnem okolju. Na drugi strani panas tehnološki razvoj vsepovsod sili v načela, ko morajo biti stvari na pravem mestu,ob pravem času ter v pravih količinah in ustrezne kakovosti, čemur lahko rečemotudi odzivnost.

V spremembe in razvoj logistike pa nas poleg odzivnosti sili tudi pritisk nazmanjševanje stroškov. Ta pritisk se v nepridobitnih organizacijah večinoma kaže spovečanim obsegom dela z istimi ali podobnimi finančnimi sredstvi in tudi kadri. Vvečini evropskih držav vse bolj omejujejo sredstva za vojsko, primanjkuje pa tudikadra. Rešitve za tovrstne težave ponuja integracija, vojaška logistika pa v skupnihoperacijah trenutno navedene težave rešuje s prerazporejanjem bremena na večdržav, kar vodi v večnacionalne rešitve. Učinki razvoja vojaške logistike so v tem, dasi države nalogo, ki jo je do zdaj opravljala ena sama, med seboj delijo. Posledičnopa se vse pogosteje pojavljajo večnacionalnost v enotah oziroma večnacionalneenote. Večnacionalna logistika tako od previdnih in sramežljivih začetkov navojaških operacijah zveze Nato postaja že pravilo. Na drugi strani spremembe v



vojaški logistiki povzroča tudi večnacionalnost sama, ki je vse bolj prisotna tako izgospodarskih kot tudi političnih razlogov. Večnacionalnost prinaša v logističnopodporo vse tisto, kar smo našteli v SWOT analizi, to pa so številne prednosti in tudinekatere slabosti. Ob pogledu na preglednico analize lahko hitro ugotovimo, da soprednosti in slabosti precej uravnotežene. Tako lahko na primer glede standardizacijeopreme rečemo, da je večnacionalnost vodilo pri sprejemanju standardov, na drugistrani pa se na operacijah lahko pojavlja oprema, ki že sprejetim standardom neustreza. Vse navedeno lahko postane priložnost, saj je interoperabilnost opremevodilo pri standardizaciji.

Ob oceni učinkov na spremembe in nove trende na področju vojaške logistike nemoremo tudi mimo dogajanj v strateškem varnostnem okolju in posledičnopreoblikovanja zveze NATO, predvsem ustanovitve njenih enot za posredovanje.Slednje je imelo prav poseben učinek na logistiko zveze, saj se je za njihovologistično podporo pripravil poseben koncept, ki je imel in ima še vedno velik vplivna logistične rešitve vojaških operacij zveze Nato v izvajanju.

Pri ocenjevanju domače vojaške logistike oziroma logistike SV smo temeljniproblem odkrili v doktrinarnih pomanjkljivostih. Vojaška logistika naj bi bila delobrambne logistike, ki pa skorajda ni opredeljena. Logistična dejavnost v Ministrstvuza obrambo sicer obstaja, njena konceptualna zasnova je zelo pomanjkljivo ali pasploh ni opredeljena, še manj pa je povezljiva z vojaško. Problem je v gospodovalninadrejenosti tako imenovanega »civilnega dela« ministrstva, ki skuša imeti za vsakoceno vedno glavno vlogo ali pa svoje vloge sploh ne odigra in tako večkrat neomogoča potrebne podpore vojaškim dejavnostim. Obrambna logistika pa kotdejavnost ali sistem sploh ni opredeljena. V MO so sicer predpisani nekateriposamezni logistični postopki, vendar predvsem tisti, ki so povezani z materialnimisredstvi in njihovim nakupom. Obrambna logistika kot izraz je v SV pa tudi MOprecej neprepoznavna. Iz neprepoznavnosti in nedoločenosti izhajajo težave prirazmejevanju proizvodne in uporabniške logistike, ki se izražajo v nejasnih procesihali pa predpisanih postopkih, izvajanih drugače.

5.2. POGOJI ZA IZVEDBO

Razvoj vojaške logistike poteka v več smereh. Kot je bilo v nalogi že večkratnavedeno, sta najbolj prepoznavni odzivnost in večnacionalnost. Oboje je združeno vvečnacionalni integrirani logistiki. Osnovni pogoj za njeno vzpostavitev in uspešnodelovanje je pripravljenost sodelujočih držav za sodelovanje. Integrirane procesesicer poznamo že dlje časa in se ponavadi izvajajo tudi nacionalno, vendar pavečnacionalnosti brez sodelovanja držav ni mogoče ustvariti. Odzivnost inintegracija poleg ustrezne opreme in usposobljenosti kadra zahtevata tudi pravniorganizacijski okvir. V nalogi so bile predstavljene organizacijske rešitve in podanidokumenti zveze Nato, ki nekatere rešitve ponujajo ali pa predpisujejo. Trendintegriranih logističnih procesov prinaša vse večjo diferenciacijo kadrov, ki jovečinoma povzročajo potrebe po vse večji specializaciji posameznih logističnih



področij v cilju odzivnosti in kakovosti posameznih storitev. Pri vodenju takšnih enotje treba prevzeti načela vodstvene vloge menedžerjev, za kar je treba usposobitipoveljujoče. Poveljujoči pa morajo tudi kaj znati in narediti, saj današnji poveljnik nisamo odločevalec zaradi podeljene pristojnosti, ampak tudi zaradi znanja, ki naj bi gaimel in za odločitev prevzel tudi odgovornost. To bi morala biti tudi podlaga, dapoveljujoči prevzame polno odgovornost za svoje odločitve.

5.3. MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Možnosti nadaljnjega razvoja vojaške logistike so bile že večkrat navedene v nalogi.Če jih povzamemo in razvrstimo, jih je treba ocenjevati dolgoročno in kratkoročno.Dolgoročno je trend vojaške logistike zveze Nato večnacionalna integriranalogistika. Druga smer, ki doživlja hiter razvoj, je logistična podpora tretje strani, sajso gospodarske družbe vse bolj usposobljene zagotoviti posamezne segmentelogistične podpore. Koncern Shell je tako zvezi Nato že sposoben ponuditi oskrbo zgorivom pri večini njihovih operacij kjer koli na svetu, ob njihovem tveganju. Pravtako vse več podjetij ponuja postavitev vojaških baz in zagotavljanje osnovnepodpore za življenje v njih. Vsekakor pa samo logistična podpora tretje strani samane more zadovoljiti vseh logističnih potreb, zato bo vedno v nekem omejenemobsegu del združene ali integrirane podpore.

Če ocenjujemo razvoj vojaške logistike v kratkoročnem obdobju, lahko našo ocenoopremo na razvojne dokumente zveze Nato, ki smo jih v nalogi že predstavili. Nalogističnem področju je pri tem najpomembnejši dokument Vizija in cilji (V&O) zaobdobje 2009–2018. Vizija za to obdobje zahteva, da je logistična dejavnost v Natuusmerjena v izvajanje vsega potrebnega za doseganje štirih strateških ciljev:premestljivosti in uporabnosti Natovih sil, vzdržljivosti Natovih sil, razpoložljivostizadostnih in interoperabilnih logističnih zmogljivosti ter logističnemu poveljevanjuin kontroli C2. Pri komentarju sprejetih usmeritev je treba poudariti, da jenajpomembnejši cilj izboljšanje premestljivosti in uporabnosti Natovih sil. Topomeni izboljšanje zmožnosti za premeščanje in uporabo ekspedicijskih sil vzahtevanem časovnem okvirju na lokacijo, na katero je to potrebno. Hkrati ima ciljnamen, da se tam, kjer je to primerno, razvijejo elementi za omogočanje povečanjapremestljivosti z združenim in večnacionalnim pristopom. Vse našteto je bilo vnalogi podrobneje predstavljeno, ko smo obravnavali odzivnost in večnacionalnost.Nadaljnji razvoj vojaške logistike v zvezi Nato v okviru večnacionalne integriranelogistike bo torej predvsem v izboljšavi virov oziroma povečanju razpoložljivihzmogljivosti za strateški transport in transport znotraj območja operacij,vzpostavljanju mehanizmov za koordinacijo in sinhronizacijo napotitve, sprejema,namestitve, združevanja moštva in opreme, integracije in priprave enot za nadaljnjipremik.

Ob predstavitvi nadaljnjega razvoja logistike je treba omeniti tudi namen zaizgradnjo elementov, ki bodo omogočali povečanje sposobnosti podporeekspedicijskim silam zveze, vključno z Natovimi silami za posredovanje NRF in s



tem povečanje vzdržljivosti sil zveze Nato. Za zagotavljanje tega je treba načrtovatioskrbovanje za podaljšano obdobje in to sposobnost obdržati, tudi če pride dointenzivnih operacij večjih razsežnosti, v sorazmerju z že doseženimi sporazumi inpredvideno ravnjo za uporabo sil. Pri tem je cilj olajšanje logistične podporeoperacij, kjer je la-ta otežena in kjer lahko prepoznamo nove izzive logističnepodpore ali razvoja njihovih rešitev. V okviru tega se bo skušalo doseči povečanjevzdržljivosti enot z optimizacijo izvedbe logistične podpore z večnacionalnimirešitvami, podporo pogodbenikov in ostalih podpornih dogovorov. Vse našteto bogotovo prineslo tudi preoblikovanje logistike s prepoznavanjem in adaptacijo nanove tehnološke ter komercialne rešitve v širšem poslovnem okolju.

Če sklenemo napoved razvoja vojaške logistike, mora biti le-ta prilagojenadanašnjim in prihodnjim operacijam, v katerih naloge vojaških enot zahtevajoučinkovito obvladovanje prostora v najkrajšem možnem času, ob čim manjšihstroških, kar zahteva nova načela v vojaški logistiki. Rešitev naštetih zahtev in novanačela ponuja sistem integrirane logistike. Ker pa gre pri tem za delovanje vmednarodnem okolju, kjer naloge potrebujejo najširše soglasje in čim številčnejšoudeležbo držav partneric, je končna rešitev podpore današnjim in prihodnjimvojaškim operacijam sistem večnacionalne integrirane logistike, s čimer je potrjenatudi hipoteza.

LITERATURA IN VIRI

1. Bosman John: NRF 7&8 Main Logistics Planning Conferenence 20-22

September. Strasbourg, 2005

2. Bowyer Richard: Dictionary of Military Terms. Middlesex (GB), Peter Collin

Publishing, 1999. 214 str.

3. Furlan Branimir: Vojaška doktrina. Ljubljana, Poveljstvo za doktrino, razvoj,

izobraževanje in usposabljanje, 2006.

4. Grizold Anton : Evropska varnost. Fakulteta za družbene vede. Ljubljana, 1999.

221 str.

5. George Cyrus Thorpe: George C. Thorpe's Pure Logistics: The Science of War

Preparation, new ed., with an introduction by Stanley L. Falk (1986); National

defense university pess, Washington D.C. 117 str.

6. Hauc Anton: Projektni management. Maribor. Ekonomsko-poslovna fakulteta,

1995. 66 str.



7. Hornby A.S.: Oxford Advanced Learner's Dictionary, Oxford, Oxford University

Press 2002.1600 str.

8. Peklenik Janez, Kariž Zoran: Uvod v tehnično kibernetiko. Ljubljana, Fakulteta

za strojništvo, 1980. 377 str.

9. Podbregar Iztok, Bosotina Valter: Vojaška logistika. Skripta za predmet. Celje,

Fakulteta za logistiko, 2007. 117 str.

10. Podbregar Iztok: Gradivo za predavanja Logistika v sistemu nacionalne varnosti,

Celje, 2007.

11. Prebilič Vladimir: Vojaška logistika. Teorija in zgodovina. Ljubljana, Fakulteta

za družbene vede, 2006

12. Rainey C. James: Shaping Tomorrow's Logistics, Issues and Analyses. Maxwell

AFB, Alabama: Air Force Logistics Management Agency, 2002. 167 str.

13. Rozman Rudi in Kovač Jure, Koletnik Franc: Management. Ljubljana:

Gospodarski vestnik, 1993. 312 str.

14. United States. Joint Chiefs of Staff: Doctrine for Logistiic Support of Joint

Operations. Washington D.C., Joint Pub 4-0, U.S. Army, 2000. 1 zv.

15. Zekić Zdravko: Logistički menedžment. Rijeka: Glosa, d.o.o., 2000. 192 str.

16. Zelenika Ratko et al.: Elektroničko poslovanje– čimbenik promjene marketinško

logističke paradigme. Ekonomski pregled, Zagreb, 53 ( 2002), 3-4, str. 292-319.

17. Žurman M., et. al.: Doktrina vojaške logistike. Ljubljana, Poveljstvo za doktrino,

razvoj, izobraževanje in usposabljanje, 2008. 82 str.

18. Doktrina vojaške obrambe – osnutek 2005

19. Integrated Logistics (IL ICT), Fact Sheet, Headquarters, Supreme Allied

Commander

20. Koncept preoblikovanja vojaške logistike. MORS, GŠSV; Ljubljana, 2003

21. Logistics Support Concept for NATO Response Force Operations. North Atlantic

Military Committee, Junij 2005.

22. Nato Logistics Handbook 2007, NATO Public Diplomacy Division, Brussels,

2008.

23. NATO Response force, Briefing September 2006, NATO Public Diplomacy

Division, Brussels, 2007.

24. NATO dokument AJP-4(A)

25. NATO dokument MC 319/1

26. NATO dokument MC 526

27. Priročnik o zvezi NATO 2001 (Office of Information and Press), Brussles, 2002.



28. SHAPE Planning Guidance for the Implementation of the Logistics Support

Concept for the NATO Response Force at Full Operational Capability (FOC).

SHAPE Belgium, Avgust 2005.

29. Transformation Public Information Office, September 2005; Norfolk Virginia

2005.

30. http:// www.nato.int

31. http:// www.mors.si

POJMOVNIK

Logistika: praktično organiziranje, ki je potrebno za uspešno izvedbo zapletenega

načrta, v katerem je udeleženo veliko ljudi in opreme (Slovar Oxford Advanced

Learner's).

Vojaška logistika: koordinacija priprave in izvajanja oskrbe vojaških enot z vsemi

viri, ki jih potrebujejo za izvedbo njihovih operativnih nalog (Slovar vojaških

izrazov).

Večnacionalna logistika (sodelovanja): skupek dvostranskih in večstranskih

dogovorov z namenom koordinacije, racionalizacije in optimizacije logistične

podpore (Nato Handbook).

Integrirana logistika: podpora vojaškim operacijam, ki je sestavljena iz več

funkcionalnih področij ali postopkov in je vgrajena v nalogo samo oziroma projekt

(Slovar vojaških izrazov).

Documents

PECE Razvoj voj log · Univerza v Mariboru - Fakulteta za logistiko Magistrska naloga Darko Peče: Razvoj vojaše logistike po prelomu 21. stoletja iv POVZETEK Logistika je bistvenega