Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
OSKRBA RAZJEDE ZARADI
PRITISKA
(Diplomsko delo)
Maribor, 2014 Katja Pivec
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentorica: Predav. Maja Strauss, univ. dipl. org.
I
Zahvala
Zahvaljujem se mentorici predav. Maji Strauss za vsestransko pomoč in usmerjanju pri
izdelavi diplomskega dela.
Posebna zahvala gre moji druţini, še posebej mami in očetu, ki sta mi omogočila študij in
mi z vso ljubeznijo in potrpljenjem stala ob strani v vseh lepih in slabih trenutkih mojega
študija.
Hvala!
II
Povzetek
V diplomskem delu smo predstavili oskrbo razjede zaradi pritiska, pri čemer smo opisali
vzroke za nastanek razjede zaradi pritiska, najpogostejša mesta, stopnje razjede in kako
poteka sama oskrba v primeru, da je do nastanka razjede ţe prišlo. Z raziskavo, ki smo jo
izvedli, smo ţeleli ugotoviti, kako poteka oskrba razjede zaradi pritiska. Raziskavo smo
opravili v domu starostnikov dr. Joţeta Potrča Poljčane.
Metodologija raziskovanja. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno
metodo dela. Teoretična izhodišča smo opredelili na podlagi domače in tuje literature. Pri
raziskavi, ki smo jo izvedli v praktičnem delu, je sodelovalo 25 zdravstvenih delavcev, ki
se srečujejo z oskrbo razjede zaradi pritiska. Odgovarjali so na 19 vprašanj.
Rezultati raziskave. Najpogostejša mesta nastanka razjede so: trtica, boki in peta.
Medicinske sestre redno spremljajo spremembe koţe pri pacientih in odreagira ţe na
najmanjše spremembe, kar dokazuje tudi dejstvo, da se najpogosteje srečujejo z razjedo
zaradi pritiska 1. in 2. stopnje. Osebje skuša preprečiti nastanek razjed zaradi pritiska, zato
izvaja različne preventivne ukrepe, od pogostejše zdravstvene nege, razgibavanj, prehrane,
obračanj, itd. Pri sami zdravstveni negi anketiranci uporabljajo zaščitno opremo, ki je
odvisna od vrste razjede.
Zaključek. Tekom naloge smo ugotovili, da se število razjed zaradi pritiska v zadnjem
času ni bistveno spremenilo. Medicinske sestre se zaznavajo nekoliko več razjed le pri
starostnikih, ki prihajajo v dom starostnikov. Glede na pridobljene podatke lahko rečemo,
da medicinske sestre skrbno opravijo vse preveze, da redno spremljajo stanje koţe in ran
pri pacientih, da o nastanku razjede obveščajo svojce in jih prosijo za pomoč.
Ključne besede: razjeda zaradi pritiska, oskrba, zdravljenje razjede zaradi pritiska, vzroki
nastanka razjede, stopnje razjede zaradi pritiska.
III
Abstract
In this thesis we presented the care of pressure ulcer. We examined the causes of pressure
ulcer, the most common sites where ulcer appears, ulcer rates and how we treat ulcer when
it has already occurred. We conducted a survey with which we want to determine how the
care of pressure ulcer is implemented. The research was conducted in the nursing home
called dr. Joţe Potrč Poljčane.
The methodology of the survey. When writing the thesis we used the descriptive method .
Theoretical starting points were defined on the basis of domestic and foreign literature . In
the survey, which was carried out in practical part of the thesis, participated 25 health
workers who are faced with care of pressure ulcer. They answered 19 questions.
The results of the survey. The most common location where the ulcers appear are: coccyx
, hips and heel. Medical staff regularly monitors changes in skin of patients and reacts to
the slightest change. Evidenced for that is the fact that the most frequently encountered
pressure ulcers are grade 1 and 2. The medical staff tries to prevent the formation of
pressure ulcers. They therefore carry out various preventive measures such as: higher
frequency of care, exercise, nutrition, turning of patients, etc ...For their own care
respondents use protective equipment, which depends on the type of ulcer.
Conclusion. The survey has shown that the number of ulcers caused by pressure has not
changed significantly in recent times. Medical staff perceives slightly more ulcers in
elderly patients who come to the home of the elderly. Based on acquired data we can say
that the medical staff carefully carries out all the required care. They regularly monitor the
condition of the skin and wounds on patients. They also inform relatives about occurrence
of ulcers and ask them for help.
Keywords: ulcer due to pressure, care and treatment of pressure ulcers, causes for
occurrence of ulcers, rates of pressure ulcers.
IV
Kazalo
Povzetek ............................................................................................................................... II
Abstract ................................................................................................................................ III
1 Uvod ............................................................................................................................... 1
2 Namen in cilji dela ......................................................................................................... 2
3 Razjeda zaradi pritiska ................................................................................................... 3
3.1 Pojem razjeda zaradi pritiska .................................................................................. 3
3.2 Vzroki za nastanek razjede zaradi pritiska ............................................................. 3
3.3 Najpogostejša mesta nastanka razjed ...................................................................... 6
3.4 Klasifikacija razjed zaradi pritiska ......................................................................... 8
3.5 Preprečevanje nastanka razjed zaradi pritiska ...................................................... 11
3.6 Zdravljenje razjede zaradi pritiska ........................................................................ 14
3.7 Oskrba razjede zaradi pritiska ............................................................................... 18
4 Raziskovalna metodologija .......................................................................................... 21
4.1 Raziskovalna vprašanja in/ali hipoteze ................................................................. 21
4.2 Raziskovalne metode ............................................................................................ 21
4.3 Postopki zbiranja podatkov ................................................................................... 21
4.4 Raziskovalni vzorec .............................................................................................. 22
4.5 Raziskovalno okolje .............................................................................................. 22
4.6 Etični vidik ............................................................................................................ 22
5 Rezultati raziskave ....................................................................................................... 23
6 Interpretacija in razprava .............................................................................................. 33
7 Sklep ............................................................................................................................. 37
Literatura ............................................................................................................................. 38
Priloge .................................................................................................................................... 1
V
Kazalo grafov
Graf 1: Spol anketirancev. ................................................................................................... 23
Graf 2:Izobrazba anketirancev............................................................................................. 23
Graf 3: Najpogostejši znaki, ki kaţejo na nastanek razjede zaradi pritiska. ....................... 24
Graf 4: Pogostost nastanka razjede zaradi pritiska. ............................................................. 24
Graf 5: Preventivni ukrepi z namenom zmanjšanja nastanka razjede zaradi pritiska. ........ 25
Graf 6: Najpogostejši predeli za nastanek razjede zaradi pritiska. ...................................... 26
Graf 7: Obveščanje svojcev o nastanku razjede zaradi pritiska. ......................................... 26
Graf 8: Najpogostejše stopnje razjed zaradi pritiska. .......................................................... 27
Graf 9: Razjeda zaradi pritiska in smrt. ............................................................................... 27
Graf 10: Najpogostejši vzroki za nastanek razjede zaradi pritiska. ..................................... 28
Graf 11: Osebje, ki najpogosteje opravlja preveze ran oziroma razjed zaradi pritiska. ...... 29
Graf 12: Uporaba zaščitne opreme pri prevezih. ................................................................. 29
Graf 13: Uporaba zaščitne opreme pri oskrbi rane. ............................................................. 30
Graf 14: Pogostost izvajanja oskrbe razjede zaradi pritiska. ............................................... 30
Graf 15: Vpliv informacij na kakovost oskrbe razjede zaradi pritiska. ............................... 31
Graf 16: Udeleţba anketirancev na simpozijih, seminarjih, predavanjih o oskrbi razjede
zaradi pritiska. ..................................................................................................................... 31
Graf 17: Naraščanje števila razjed zaradi pritiska. .............................................................. 32
1
1 Uvod
Ţivljenjska doba se nenehno podaljšuje, kar pa s seboj prinese tudi številne teţave
starostnikov, ki so dalj časa priklenjeni na bolniško posteljo ali so omejeni glede gibanja. Z
razjedami zaradi pritiska se medicinske sestre ne srečujejo samo v domovih za ostarele,
vendar se vse pogosteje razjede pojavljajo tudi pri starostnikih, ki so v domači oskrbi. Vilar
(2013) pojasnjuje, da je razjeda zaradi pritiska kakršna koli poškodba tkiva, ki nastane zaradi
pritiska, trenja ali striţne sile. Razjede se med seboj razlikujejo po velikosti in globini.
Razjeda nastane takrat, ko je mehko tkivo stisnjeno med kosti in zunanjo podlago (Batas,
2007). Gavrilov (2007) navaja, da razjedo zaradi pritiska poznamo pod številnimi imeni.
Mnogim morda najbolj poznani izraz je decubitus, ki izhaja iz latinske besede decumbere, kar
pa v prevodu pomeni leči. Preleţanine se pogosto pojavljajo pri nepomičnih starostnikih, kar
v prenesenem pomenu nekako tudi predstavlja sam pomen besede decubitus. V slovenščini se
zelo pogosto pojavlja tudi beseda preleţanina.
Vsi starostniki niso enako močno podvrţeni nastanku razjede zaradi pritiska, da bi pa lahko to
bolje razloţili, pa je pomembno, da poznamo dejavnike tveganja za nastanek same razjede.
Kuhelnik (2013) omenja, da za nastanek razjede ne vplivajo samo zunanji dejavniki, vendar
tudi notranji, med katere sodi stanje organizma. Starostniki pogosto bolehajo za inkontinenco,
prekomerno telesno teţo, motnje zavesti, na samo stanje telesa vpliva tudi starost in še številni
drugi dejavniki.
Da bi dobili čim boljši vpogled v samo področje in zdravstveno nego bolnikov z razjedami
zaradi pritiska smo se odločili, da bomo tekom teoretičnega področja, predstavili tudi
praktično raziskavo, v katero smo vključili Dom starostnikov Poljčane in preverili, kako pri
njih poteka zdravljenje razjed zaradi pritiska. Kot smo ţe nekajkrat omenili, so starostniki
ljudje, ki so zaradi svojih fizioloških značilnosti (tanjša in manj elastična koţa, izginjanje
maščobnih tkiv, inkontinenca, itd.) veliko bolj nagnjeni k nastanku razjede zaradi pritiska. Ob
vsem tem pa je še kako pomembno, da medicinske sestre pravočasno zaznajo moţnost
nastanka razjede zaradi pritiska in temu primerno tudi ukrepajo.
2
2 Namen in cilji dela
Namen diplomskega dela je predstaviti temeljne vidike oskrbe razjede zaradi pritiska in kako
poteka oskrba bolnikov z razjedo zaradi pritiska.
Cilji diplomskega dela:
proučiti pomen razjede zaradi pritiska na bolnikovo zdravje, vzroke njenega nastanka
in posledice, ki jih lahko razjeda pusti na bolnikovem zdravju;
analiziranje podatkov in iskanje morebitnih izboljšav tako na področju preprečevanja
in oskrbe razjede zaradi pritiska;
nazorno predstaviti faze razjede zaradi pritiska in kako poteka njihova oskrba;
poiskati pomanjkljivosti v sedanji oskrbi in na njih opozoriti;
predstaviti teţave, s katerimi se srečujejo medicinske sestre pri oskrbi razjed zaradi
pritiska.
3
3 Razjeda zaradi pritiska
3.1 Pojem razjeda zaradi pritiska
Bolniki, ki veliko časa preţivijo v leţečem ali sedečem poloţaju, starostniki in invalidi so
pogosto izpostavljeni nevarnosti, da se jim bo na predelu, ki je izpostavljen pritisku naredila
razjeda zaradi pritiska. Razjedo zaradi pritiska je medicinski termin, katerega poznamo pod
številnimi imeni, kot so decubitus, kar v prevodu pomeni leči, mnogi pa uporabljajo tudi
besedo preleţanina (Gavrilov, 2007). V Slovarju slovenskega knjiţnega jezika (2014) je
razjeda opredeljena kot razpadanje tkiva na koţi ali sluznici. Različni avtorji zelo podobno
obravnavajo pojem razjede zaradi pritiska. V nadaljevanju bomo predstavili nekatere izmed
definicij razjede zaradi pritiska. Batas (2007) denimo omenja, da razjeda zaradi pritiska
nastane takrat, ko je mehko tkivo stisnjeno med kosti in zunanjo podlago. Vilar (2013)
definira razjedo zaradi pritiska kot: »Razjeda zaradi pritiska je kakršna koli poškodba tkiva, ki
nastane zaradi pritiska, trenja in striţne sile. Razlikuje so po velikosti in globini.« A vsem
avtorjem je skupno, da je razjeda zaradi pritiska rana, ki nastane zaradi delovanja striţne sile.
Zdrav človek, ki se lahko normalno giblje, ne bo nikoli izpostavljen tolikšnemu pritisku
striţne sile na njegova tkiva, da bi lahko nastala razjeda zaradi pritiska, pri bolniku je seveda
stanje povsem drugačno. Njegovo gibanje je bistveno omejeno in striţna sila lahko kaj hitro
preseţe mejo tkivne tolerance. Kovač Kovačič (2004) poudarja, da je razjeda zaradi pritiska
resen in pogost zaplet, ki se pojavi pri nepomičnih in oslabelih ljudeh. Po njenem mnenju gre
za lokalno omejeno poškodbo celic, ki nastane kot posledica pritiska na koţo ali striţne sile,
ki pa povzroči mehanično okvaro tkiva.
Razjeda zaradi pritiska je eden izmed dejavnikov, ki lahko močno podaljšajo pacientovo
okrevanje po poškodbi ali bolezni. Po mnenju Šavrina in Ščavničarjeve (2010) je oteţeno tudi
njihovo vključevanje v širše ţivljenjsko okolje. Skrb vzbujajoči pa so predvsem podatki, da bi
naj razjede zaradi pritiska imelo kar 11 % hospitaliziranih bolnikov in kar 20 % oskrbovancev
domov za starejše.
3.2 Vzroki za nastanek razjede zaradi pritiska
Kot smo ţe v uvodnih poglavjih omenili, je najpogostejši vzrok za nastanek razjede zaradi
pritiska striţna sila, kateri je izpostavljena določena oseba. Prav tako smo omenili, da pri
4
zdravem človeku tkiva ne morejo biti v normalnih okoliščinah nikoli izpostavljena tolikšnemu
delovanju striţne sile, da bi lahko slednje delovanje preseglo mejo tkivne tolerance. Kovač
Kovačič (2004) poudarja, da striţna sila, ki deluje na neki predel, poškoduje celice, hkrati pa
povzroči mehanično okvaro tkiva. Razlog za nastanek razjede zaradi pritiska je tako
nezmoţnost se premikanja in nastane pri ljudeh, ki so dalj časa v nekem poloţaju. Kot avtor
navaja so na udaru predvsem ljudje, ki so zaradi poškodbe priklenjeni na posteljo ali na
invalidski voziček. Pritisk na koţo povzroči okvaro spodaj leţečega telesnega tkiva. Torej
eden poglavitnih vzrokov za nastanek razjede zaradi pritiska je zmanjšanje prekrvavitve
določenega predela tkiva, kar pa povzroči pritisk od zunaj.
Zraven striţne sile ali trenja, ki deluje neposredno na koţo in dalj časa trajajočega pritiska na
določen predel telesa, so moţni vzroki za nastanek razjede zaradi pritiska tudi (Kovač
Kovačič, 2004):
Vlaga: vlaţna koţa je veliko bolj nagnjena k nastanku razjede zaradi pritiska. Vzrokov
zakaj je koţa vlaţna je lahko veliko, med njimi najdemo tudi prekomerno potenje in
inkontinenco.
Negibnost bolnika: spada med ključne vzroke za nastanek razjede zaradi pritiska.
Motnje senzibilitete: za motnjo senzibilitete bolehajo bolniki s poškodbo hrbtenjače,
nekateri nevrološki in sladkorni bolniki. Za slednjo motnjo je značilno, da je moten
občutek za zaznavanje bolečine in neudobja. Tovrstni bolniki tako ne zaznajo
pravočasno, da na njihovo telo deluje striţna sila ali da na določenem področju prihaja
do trenja, zaradi česar ne morejo dovolj hitro ukrepati, da bi slednje preprečili in tkivu
ponovno vrnili normalno delovanje in prekrvavitev.
Motnje cirkulacije: sem spadajo tudi otekline, ki še dodatno zmanjšujejo
prekrvavljenost tkiva.
Anemija: zanjo je značilno, da celice kljub prekrvavljenosti niso preskrbljene z
zadostno količino kisika, kar pa vodi v večjo podvrţenost nastanku poškodb.
Slaba prehranjenost in dehidracija: pri slabi prehranjenosti pride do teţav z
zadostnimi količinami vitaminov in mineralov v telesu ter ostalih telesu pomembnih
snovi. Različne raziskave so namreč pokazale, da slabo hranjeni in dehidrirani pacienti
v svoje telo ne dobijo zadostne količine beljakovin, vitamina C, vitamina E, kalcija in
cinka.
Starost: koţa pri starejših ljudeh je veliko tanjša, bolj suha, manj elastična. Vse to pa
onemogoča, da bi se lahko dovolj kakovostno upirala zunanjim vplivom, med katere
5
sodi tudi pritisk. Za starejše ljudi je značilno, da v veliki meri izgubljajo podkoţno
maščevje, ki deluje kot nekakšna blazina, ki ščiti globlja tkiva pred zunanjim
pritiskom.
Trajni katetri in sonde: vstavljeni trajni katetri (urinski) in sonde ustvarjajo na tkivo
neprestan pritisk, kar pa lahko po določenem času privede do nastanka razjede zaradi
pritiska.
Ševrin in Ščavnicar (2010) v svojem delu jasno prikazujeta, kako pritisk od zunaj zmanjša
prekrvavljenost določenega predela tkiva. Kot navajata, je srednji kapilarni pritisk pri človeku
okoli 25 mm Hg. Pri delovanju pritiska ali striţne sile pride do stiskanja kapilar, kar pa lahko
privede celo do popolne prekinitve prekrvavljenosti oziroma do popolne prekinitve krvnega
pretoka. Posledica tega je nekroza tkiva. Kako velika bo okvara je seveda odvisno od
velikosti, časa trajanja in smeri delovanja pritiska. Čim večji je pritisk, tem manj časa je
potrebno, da pride do resnih okvar tkiva. Namreč koţa in tkivo si prizadevata, da bi lahko
enakomerno porazdelili zunanji pritisk, če to seveda ni moţno, začne prihajati do okvar.
Mehanizem, ki skrbi za neprestano gibanje in spreminjanje poloţaja ter razbremenitev
predelov telesa, pa pri določenih boleznih oslabi, morebiti celo izostane, skratka ni dovolj
učinkovit, da bi lahko preprečeval nastanek razjede zaradi pritiska. Nastanku razjede zaradi
pritiska so tako podvrţeni naslednji bolniki (Leskovič, 2007):
Nezavestni: pri teh bolnikih prihaja do nevarnosti nastanka razjede zaradi pritiska, ker
ne zaznajo pritiska in se nanj ne morejo odzvati.
Bolniki s paralizami in parezami: tudi ti bolniki zaradi motnje senzibilnosti ne čutijo
pritiska, ker bolehajo tudi za motnjo motorične inervacije pa se ne morejo premakniti.
Slabo hranjeni, shujšani, izsušeni, bolniki v terminalnem stadiju kroničnih
bolezni: zaradi njihove splošne oslabelosti je skrajno oteţeno njihovo gibanje in
premikanje, številni bolehajo tudi za trofično motnjo, katera pa še dodatno zmanjšuje
odpornost tkiva proti pritisku.
Bolniki z arteriosklerozo in motnjami v krvnem obtoku, katere so posledica
arterioskleroze perifernega ožilja.
Bolniki s številnimi poškodbami in opeklinami: pri slednjih nastane problem, ker je
njihovo premikanje ne le oteţeno, vendar velikokrat tudi nemogoče, saj trpijo za
hudimi bolečinami, ki slednje preprečujejo.
6
Bolniki, ki imajo kakršno koli napravo za imobilizacijo: naprava za imobilizacijo
namreč preprečuje normalno gibanje, zaradi česar je njihovo gibanje omejeno in
veliko bolj podvrţeno moţnosti nastanka razjede zaradi pritiska.
Bolniki s slabšo odpornostjo in slabšimi regeneracijskimi sposobnostmi tkiva.
Bolniki s prekomerno telesno težo: prekomerna telesna teţa zmanjšuje mobilnost
posameznika, če pa je takšna oseba bolna, pa se njihova mobilnost še dodatno
zmanjša. Takšne bolnike je tudi veliko teţje obračati.
Na nastanek razjede zaradi pritiska pa lahko v veliki meri vpliva tudi inkontinenca. Poudariti
je potrebno, da do razjede zaradi pritiska nikakor ne more priti zaradi inkontinence. Torej tudi
če bolnik boleha za inkontinenco, vendar je ob tem premičen, ţivahen in se redno giblje,
hkrati pa je poskrbljeno za njegovo koţo, je zelo malo moţnosti, da bi takšen bolnik zbolel za
razjedo, ki je posledica pritiska. Povsem drugače pa je, kadar je bolnik negiben in se ne more
gibati.
3.3 Najpogostejša mesta nastanka razjed
Kje se bo razvila razjeda zaradi pritiska, je odvisno od številnih dejavnikov, ki smo jih
omenili ţe v poglavju o vzrokih za nastanek razjede. Torej je predel odvisen od lege pacienta
oziroma od predela, na katerega se bo dalj časa vršil pritisk. Najpogosteje razjede zaradi
pritiska nastanejo na predelih, kjer se pod koţo nahaja kost, saj je na tistem mestu zaradi kosti
pritisk še toliko večji. Mesta, kjer najpogosteje nastane razjeda zaradi pritiska so (Leskovič,
2007):
kriţ;
trtica;
zadnjica;
boki;
peta;
komolec;
črevnični greben;
kolena pod pogačico;
gleţenj;
prsti;
ramenski sklepi in lopatica;
7
zatilje.
Zavedati se moramo, da se različna tkiva različno obnašajo pri delovanju striţne sile in
pritiska, nekatera tkiva so tako veliko bolj odporna na pritisk kakor druga. Sila trenja deluje
nasprotno od striţne sile, sila trenja zadrţuje zgornje plasti koţe ob podlagi, spodnje plasti
koţe pa se lahko kljub temu premikajo. Striţna sila pa pri svojem delovanju deluje na
površino koţe pod kotom, ter povzroči, da se različne plasti tkiva gibljejo ena čez drugo, tako
pride do zvijanja tkiva. Ševrin in Ščavnicar (2010) med najpogostejšimi mesti nastanka
razjede zaradi pritiska, na katerih je mogoče zaznati delovanje vseh treh dejavnikov (pritisk,
striţna sila in trenje) omenjata kriţnico. Prav tako omenjata podatek, da bi se naj po mnenju
strokovnjakov na slednjem predelu pojavila kar polovica vseh razjed zaradi pritiska.
Prav zaradi številnih vzrokov za nastanek in najpogostejših mest je še kako pomembno, da v
bolnišnicah kakor tudi domovih za starejše izvajajo preventivo pri pacientih, za katere menijo,
da so nekoliko bolj povrţeni moţnosti nastanka razjede zaradi pritiska. Pri teh je še kako
pomembno, da jih nenehno obračajo in skrbijo za njihovo posteljnino. Posteljnina, ki ni
poravnana in je nakopičena pod bolnikom, lahko še dodatno spodbudi nastanek razjede zaradi
pritiska.
Slika 1:Prikaz najpogostejših mest za nastanek razjede zaradi pritiska.
(Vir: Voelker, 2014)
8
Na katerem predelu se bo razvila razjeda zaradi pritiska, je v veliki meri odvisno tudi od
najpogostejšega poloţaja bolnika. Spodnja slika nam jasno prikazuje, katera mesta so najbolj
prizadeta pri posameznih legah bolnika, prav zaradi tega je še kako pomembno, da se tiste, ki
so podvrţeni nastanku razjede zaradi pritiska pogosto obrača in da se jih razgibava, saj se tako
krepijo tudi mišice, hkrati pa se razbremenijo predeli, ki so morebiti izpostavljeni delovanju
pritiska ali striţne sile.
Slika 2: Lega in najpogostejša mesta za nastanek razjede zaradi pritiska.
(Vir: Šteharnik, 2011)
3.4 Klasifikacija razjed zaradi pritiska
Pri nastanku razjede zaradi pritiska ločimo štiri stopnje. Stopnje se med seboj razlikujejo
glede na globino in glede na obseţnost poškodbe tkiva. Razjeda zaradi pritiska nikoli ne gre
skozi vse štiri stopnje, vendar se na posamezni stopnji zaustavi, kako daleč pa se bo razjeda
zaradi pritiska razvila, pa je odvisno tudi od našega ukrepanja. V nadaljevanju bomo opisali
dogajanje na posamezni stopnji nastanka razjede zaradi pritiska.
1. Stopnja
Za prvo stopnjo je značilno, da se na koţi pojavi rdečina, ki je zelo podobna sončni opeklini.
Koţa je na dotik vroča, edematozna in tudi nekoliko zadebeljena. V tem primeru gre za
9
površinsko poškodbo, za katero je značilna maceracija devitalizirane koţe. Pomembno je, da
če se zazna rdečina na najpogostejših predelih nastanka razjede, da se takoj ukrepa in da se
predel, kjer je rdečina nastala razbremeni (Mertelj, 2006). Če pa razbremenitve ne naredimo,
pa se okvara le še stopnjuje in razjeda zaradi pritiska lahko preide v naslednjo fazo oziroma
stopnjo, kjer pa je okvara tkiva veliko večja. Rdečina, ki je nastala zaradi pritiska ima tudi
svojo specifično značilnost: če bomo na rdečino izvedli dodatni pritisk in ga nato popustili,
rdečina ne bo postala bela, kakor je normalno pri zdravih ljudeh, vendar bo še vedno vidna
rdečina. Vidne pa so lahko tudi ţe manjše koţne spremembe, kot je zatrdlina ali temperaturno
toplejši predel koţe. Kot navaja Štahernik (2011) je potrebno posebno pozornost nameniti
predvsem ljudem, ki imajo nekoliko bolj temno polt, saj se tam rdečina veliko teţje opazi.
Slika 3: Razjeda zaradi pritiska 1. stopnje.
(Vir: Šteharnik, 2011)
2. Stopnja
V drugi fazi rdečina preide v stanje, ko je vidna morebiti ţe manjša ranica, lahko je videti kot
odrgnina, kar pa je posledica prizadete zgornje plasti koţe. V tej fazi je ţe prišlo do
površinske okvare tkiva. Rdečica na koţi ne izgine niti po tem, ko popustimo pritisk, saj je
koţa globlje prizadeta in potrebuje dalj časa, da se uspešno regenerira. Če koţo potipamo,
lahko opazimo, da je trša, kakor pa koţa v okolici, ki je normalno prekrvavljena. Na tej
stopnji se lahko naredi tudi mehur, vendar je problem, da marsikdo mehur prezre in se
prepogosto zgodi, da pacienti in tudi oskrbniki slednjemu ne posvečajo dovolj velike
pozornosti. Če pritiska na tej fazi ne sprostimo, pride do odmiranja tudi globljih plasti tkiva
(Mertelj, 2006).
10
Slika 4: Razjeda zaradi pritiska 2. stopnje.
(Vir: Šteharnik, 2011)
3. Stopnja
Razjeda zaradi pritiska na tretji stopnji je ţe prava rana, ki je lepo vidna in velikokrat ţe tudi
lahko opazimo krater, ki se naredi v sami rani (Mertelj, 2006). Na tej stopnji gre za
prizadetost vseh plasti koţe in pomembno je, da čim prej odstranimo pritisk ter začnemo
zdravljenje nastale rane, saj zaradi odprtosti rane lahko pride tudi do dodatnih zapletov in
okuţb. Kuhelnik (2012) dodaja, da je za razjedo na 3. stopnji značilno, da gre za dermalno
rano, kjer je prisotna poškodba na prav vseh plasteh koţe in podkoţja, ter pogosto sega do
mišičnih ovojnic. Bolnik na slednji stopnji čuti ţe močne bolečine, prav tako pa je nujno
potrebno hitro ukrepanje in zdravljenje.
Slika 5: Razjeda zaradi pritiska 3. stopnje.
(Vir: Šteharnik, 2011)
11
4. Stopnja
Razjeda zaradi pritiska je sedaj najobseţnejša in zavzema čisto vse plasti koţe, širi se ţe na
okoliško tkivo, mišice, kite, vezi ali celo kost. Zdravljenje v tej fazi je izredno zahtevno, saj
ima bolnik zelo močne bolečine, rana je odprta in obstaja velika nevarnost dodatnih okuţb.
Na tej stopnji rane nikakor ne moremo spregledati, saj predstavlja krater, velikokrat je vidna
tudi kost. Potrebno je hitro ukrepanje in preprečevanje širjenja.
Slika 6: Razjeda zaradi pritiska 4. stopnje.
(Vir: Šteharnik, 2011)
V kateri fazi se nahaja razjeda zaradi pritiska ocenimo po temeljitem kliničnem pregledu. Če
je takoj razvidno, da gre za razjedo, ki je nastala zaradi pritiska in če se zdravnik ne odloči za
dodatne diagnostične preiskave, se lahko takoj začne z zdravljenjem. Največji problem
nastane takrat, kadar se je razjeda zaradi pritiska začela od znotraj, kar pomeni, da je morda
od zunaj resnično videti samo rdečina, v spodnjih plasteh koţe pa je ţe prišlo do odmiranja
tkiva, prav zaradi tega je še kako pomembno, da se izvede temeljiti pregled razjede in da se
določi dejansko stanje in zdravljenje (Mertelj, 2006).
3.5 Preprečevanje nastanka razjed zaradi pritiska
Ljudje, ki so glede na bolezenske značilnosti nagnjeni k moţnosti nastanka razjede zaradi
pritiska, je smiselno, da redno izvajajo preventivne ukrepe. V kolikor ukrepov ne morejo
izvajati sami, pa je smiselno, da jim pri tem pomagajo njihovi svojci ali medicinske sestre,
odvisno kje se oseba nahaja.
12
Vilar (2009) in Martelj (2010) pacientom, pri katerih je velika nevarnost, da se razvije razjeda
zaradi pritiska, svetujejo, da izvajajo naslednje preventivne ukrepe:
si dnevno pregledujejo koţo, če zaznajo spremembe na koţi, tudi najmanjše rdečine, je
treba ukrepati in čim prej razbremeniti predel, kjer se je rdečina pojavila. Če si ni
mogoče vseh predelov pogledati z očesom, se lahko uporablja tudi ogledalo (slednje je
mišljeno ob samopregledu na predelih, kjer vidni domet ni mogoč);
če pacient leţi v postelji, je potrebno spreminjati lego pacienta na vsaki dve uri, to
lahko pacient stori tudi sam, če je v njegovi moči;
v kolikor pacient sedi na stolu ali na invalidskem vozičku je smiselno, da spremeni
svoj poloţaj vsako uro, pri tem je zaţeleno, da dvigne zadnjico ali pa se nagne naprej
vsakih 15 minut;
zaţelena je uporaba preventivnih pripomočkov za zmanjšanje pritiska, ki se lahko
uporabljajo tako v postelji kakor tudi na sediščih. Na trgu imamo danes veliko izbiro
najrazličnejših pripomočkov, ki lahko preprečijo nastanek razjede zaradi pritiska;
če je pacient inkontinenten, je smiselno, da se koţa redno čisti in po čiščenju namaţe s
primerno kremo, ki preprečuje draţenje koţe, smiselno je tudi redno previjanje
bolnikov, kar še dodatno zmanjšuje nadraţenost koţe;
pacient naj uţiva uravnoteţeno hrano, saj na nastanek razjede zaradi pritiska lahko
vpliva tudi neprimerna hrana. Pacient se lahko zaradi dalj časa trajajočega leţanja ali
sedenja in zmanjšane telesne aktivnosti in ob neprimerni prehrani zredi, kar pa še
dodatno povzroči tveganje za nastanek razjede zaradi pritiska. Prav tako ni zaţeleno,
da je oseba preveč suha, saj maščobno tkivo deluje kakor nekakšna blazina, ki
nekoliko omili nastanek razjede zaradi pritiska;
bolniki, ki imajo starejšo ali suho koţo, ki je manj elastična, naj uporabljajo vlaţilne
kreme, s katerimi spodbujajo elastičnost koţe in s tem pripomorejo k zmanjševanju
moţnosti za nastanek razjede zaradi pritiska;
posebno pozornost je treba namenjati tudi posteljnini, saj je pomembno, da pacient
oziroma oseba pri menjavanju poloţaja posteljnine pod seboj ne zguba, vendar ohrani
njeno gladkost. Slednje je pomembno zaradi tega, ker nagubana posteljnina lahko še
dodatno draţi koţo in povzroča neprijetnosti, ki lahko vodijo tudi v nastanek razjede
zaradi pritiska;
za vse tiste, ki pa so morebiti ţe opazili spremembe na koţi, ki bi morebiti lahko
vodile v nastanek razjede zaradi pritiska, pa je pomembno, da se pri menjavanju
13
poloţaja nikoli ne leţejo na mesto, ki je prizadeto oziroma kjer se je pojavil znak
prizadetosti. Tisto mesto je treba povsem sprostiti in ga primerno negovati, da se koţa
ponovno vrne v prvotno zdravo obliko;
zraven hrane je pomembno, da se popije tudi veliko tekočine, saj na proţnost in
elastičnost koţe vpliva tudi zauţita količina tekočine. Dehidrirano telo ima bolj suho
koţo, ki je manj elastična in je zaradi tega veliko bolj podvrţena nastanku razjede
zaradi pritiska.
zelo pomembno pa je, da oseba ostaja aktivna. Oseba, ki je omejena v svoji aktivnosti
se nikoli ne sme vdati, vendar se mora truditi, da razgibava svoje telo, da ostaja čim
dalj časa aktivna, saj le tako se bo lahko kakovostno bojevala proti nastanku razjede
zaradi pritiska.
Med najpogostejšimi načini preprečevanja nastanka razjede zaradi pritiska navajajo (Martelj,
2010):
odstranjevanje pritiska;
onemogočanje delovanja striţne sile;
pospešitev krvnega obtoka in
izključitev različnih faktorjev.
Prav vsem pa je skupno, da mora nenehno potekati kontrola ogroţenih predelov. Pri čemer se
najpogosteje s pomočjo lestvice NORTON določi, kako ogroţen je posameznik, da pri njem
pride do nastanka razjede zaradi pritiska. Pri tej metodi gre za seštevek točk. Ko dobimo
seštevek točk lahko takoj ukrepamo oziroma vemo, pri katerih bolnikih je potrebna še
posebna pozornost, da ne pride do razjede zaradi pritiska, v ta namen takoj pričnemo s
preventivnimi ukrepi. Nortonova skala tudi določa, da so starejši bolniki, katerih gibalne
sposobnosti veliko bolj omejene, kakor pri mladih veliko bolj nagnjeni oziroma podvrţeni k
nastanku razjede zaradi pritiska. Če je faktor za nastanek razjede visok, moramo takoj začeti z
rednimi kontrolnimi pregledi koţe in začeti s profilakso razjede zaradi pritiska (Šteharnik,
2011).
Med preventivne ukrepe, ki jih izvajamo za preprečitev nastanka razjede zaradi pritiska
štejemo tudi načrtovanje poloţaja pacienta oziroma osebe, ki je bolj podvrţena moţnosti za
nastanek razjede zaradi pritiska, pri čemer na enostaven in učinkovit način aktiviramo bolnika
14
in izvajamo gibanje nepomičnih bolnikov. Gibanje se izvaja v postelji. Kadar pa je bolnik
tako močno nepremičen, da gibanja v postelji in aktivnosti ni mogoče načrtovati, pa je
pomembno, da se začne z uvajanjem rednega obračanja bolnika. Pri rednem obračanju
bolnika gre za menjavanje poloţaja bolnika. Menjavanje poloţaja bolnika je potrebno izvajati
na vsaki dve uri (Kladivec, 2000).
Lavrinec in sodelavci (2007) poudarjajo, da je pri preprečevanju razjed zaradi pritiska še kako
pomembna prehrana ljudi, ki so izpostavljeni moţnosti nastanka razjede zaradi pritiska
oziroma veljajo za tako rekoč potencialne kandidate za obolenje. Zavedati se je potrebno, da
bolniki, ki veliko leţijo, potrebujejo nekoliko drugačno hrano, kakor pa bolniki, ki se veliko
gibajo. Bolnikom, ki leţijo oziroma so nepremični, je treba zagotoviti dovolj veliko količino
sadja in zelenjave, veliko manj pa potrebujejo beljakovin, čeprav jih pri oblikovanju jedilnika
nikakor ne smemo spregledati. Prehrana je pomembna tudi z vidika uravnavanja telesne teţe,
saj se velikokrat v bolnicah in domovih spopadajo z varovanci oziroma pacienti, ki imajo
prekomerno telesno teţo ali pa so celo podhranjeni. Podhranjeni pacienti in tudi tisti s
prekomerno telesno teţo, pa so zaradi svoje telesne konstrukcije potencialni kandidati za
nastanek razjede zaradi pritiska.
3.6 Zdravljenje razjede zaradi pritiska
Čeprav bolnice, domovi za starejše in druge ustanove redno izvajajo preventivne ukrepe in
preglede bolnikov, ki so nagnjeni k nastanku razjede zaradi pritiska, ni mogoče povsem
preprečiti njihovega nastanka. Nastanek razjede pomeni številne nevarnosti za bolnika, za
ustanovo pa tudi visoke stroške zdravljenja in ustrezno ukrepanje. Šavrin in Ščavničarjeva
(2010) opisujeta nekaj najnovejših znanstveno preverjenih študij o celjenju ran in uspešnosti
metod zdravljenja. Opozarjata, da je večina študij potrdila opazno izboljšanje stanj, da pa je
njihova znanstvena dokazljivost še vedno majhna. Ljudje se namreč med seboj razlikujemo,
prav tako naša koţa in njene reakcije na različne oblike zdravljenja, prav v slednjem primeru
prihaja do najrazličnejših uspehov. Hkrati pa je treba poudariti, da je potrebno zdravljenje, po
tem, ko je odkrita razjeda zaradi pritiska prilagoditi pacientovim karakteristikam, saj bomo le
na tovrstni način najhitreje in učinkoviteje dosegli vidne rezultate izboljšanja.
Vilar (2009) opozarja, da je vedno potrebno zdraviti in obravnavati pacienta celostno, kar
pomeni, da se nikakor ne osredotočimo samo na razjedo, vendar tudi na bolnika kot osebnost.
15
Ob tem pa poudarja: »Pacientu moramo nuditi čim boljše pogoje za izboljšanje splošnega
stanja, zato je potrebno sodelovanje multidisciplinarnega zdravstvenega tima. Pri dobrem
medsebojnem sodelovanju bodo tudi rezultati lokalnega zdravljenja opazni. Z lokalno oskrbo
moramo razjedi zagotoviti optimalne pogoje za zdravljenje. Te pa lahko doseţemo z izbiro
primerne oblogo za določeno razjedo. Za uspeh je potrebno veliko znanja o celjenju razjed,
dobro poznavanje sodobnih oblog in tudi veliko praktičnih izkušenj.«
Med najpogostejšimi metodami zdravljenja razjed zaradi pritiska lahko najdemo zdravljenje s
pomočjo razbremenitve poškodovanega predela koţe, slednje je smiselno v zgodnjih fazah
nastanka razjede zaradi pritiska, ko ima sama razbremenitev še največji učinek in jo je še koţa
dovolj zdrava, da se lahko sama regenerira. Če pa je razjeda zaradi pritiska dosegla ţe
stopnjo, kjer je poškodovano tkivo, pa je smiselno se lotiti zdravljenja s pomočjo ultrazvoka.
Pri zdravljenju z ultrazvokom uporabljamo majhne doze ultrazvoka z jakostjo, ki ne proizvaja
toplote. Šavrin in Ščavničarjeva (2010) opozarjata, da ni točno pojasnjeno, kako bi naj
ultrazvok pomagal pri samem celjenju ran in odpravljanju razjede zaradi pritiska, tako ni niti
povsem znano ali na razjedo zaradi pritiska deluje pozitivno ali negativno. Sama omenjata
tudi analizo, ki je bila izvedena pri treh bolnikih, medtem ko sta prva dva prejemala le
ultrazvočno terapijo, tretji bolnik pa je prejemal standardno kombinirano terapijo. Ţal pa pri
nobenem od treh bolnikov ni bilo mogoče opaziti značilne razlike v celjenju ran. Prav zaradi
tega je izredno teţko govoriti, kako dejansko učinkuje ultrazvok na rano in kakšno vlogo ima
v samem zdravljenju razjede zaradi pritiska. Prav tako pa ni mogoče potrditi moţnosti, da bi
sam ultrazvok in tovrstno zdravljenje negativno vplivalo na zdravljenje razjede zaradi
pritiska. Vzrok za to je denimo mogoče iskati tudi v izredno majhni uporabi tovrstne metode
zdravljenja, saj je ta veliko draţja od same klasične kombinirane metode zdravljenja.
Zdravljenje razjede zaradi pritiska pa lahko poteka tudi s pomočjo hiperbaričnega kisika.
Šavrin in Ščavničarjeva (2010) pri tem dodajata: »Kronične rane, povezane s sladkorno
boleznijo, motnjami arterijskega ali venskega obtoka, so pri bolnikih s temi boleznimi pogoste
in vplivajo na njihovo zdravje ter splošno počutje. Terapija s hiperbaričnim kisikom deluje po
principu povečane oskrbe ran s kisikom.« Zdravljenje s kisikom se izvaja v posebnih
komorah, kjer bolniki vdihujejo 100 % kisik, ki se uporablja tudi pri dekompresiji
potapljačev. Tudi pri slednji metodi glede na raziskave ni mogoče trditi, da bo slednja povsem
učinkovala, hkrati pa se pri njej pojavljajo tudi določena tveganja za nastanek dodatnih
komplikacij oziroma zapletov. Pri tem je raziskava pokazala, da je tovrstno zdravljenje ne le
16
zelo zapleteno, vendar tudi dolgotrajno, preden lahko dejansko govorimo o znakih izboljšanja.
Šavrin in Ščavničarjeva (2010) tako menite, da je slednje zdravljenje smiselno le pod
pogojem, da je omogočeno zdravljenje v hiperbarični komori, saj so analize pokazale, da so
zelo dobri rezultati pri razjedi zaradi pritiska in sladkornih bolnikih, saj pri tovrstnem
zdravljenju pride do manjšega števila amputacij, slednja raziskava pa potrjuje samo učinke pri
venozni golenji razjedi zaradi pritiska, ne omenja pa drugih oblik bolezni oziroma razjed.
Zdravljenje razjed zaradi pritiska pa poteka tudi s pomočjo metode oziroma terapije z
negativnim pritiskom. Grošelj (2014) meni, davakuum povzroči drenaţo odvečne tekočine,
zmanjša moţnost okuţbe in poveča pretok krvi na mestu rane. Šavrin in Ščavničarjeva (2010)
dodajata, da je pri tovrstnem postopku pospeši celjenje rane, kar pa je predvsem posledica
večje oskrbe s kisikom in hranili, ki jih rana prejme. Tudi slednjo metodo zdravljenja razjede
zaradi pritiska so s časoma ovrgli, saj nobena raziskava ni pokazala, da bi metoda dejansko
učinkovala in povzročila zmanjšanje razjede zaradi pritiska ali njeno ozdravitev. Nekateri
avtorji so celo mnenja, da je metoda napaka in da se ne bi smela uporabljati pri razjedi zaradi
pritiska, saj pozitivni učinki na celjenje niso ustrezni in ne dajejo nobenih pozitivnih učinkov,
ki bi jih pričakovali.
Skozi zgodovino so raziskovalci izvedli številne raziskave, s pomočjo katerih so ţeleli doseči
kakovostnejše celjenje razjed zaradi pritiska. Razjeda zaradi pritiska je velik problem zaradi
ogromne kompleksnosti, predvsem pa zaradi številnih dodatnih vplivov, ki omogočajo
velikokrat njeno zdravljenje. Prav zaradi tega je še kako pomembno, da se izvajajo redni
preventivni pregledi in da se prepreči njen nastanek, saj je kasnejše zdravljenje ne le
dolgotrajno, vendar tudi povezano s številnimi komplikacijami, katerim pa se je ob preprečitvi
nastanka mogoče izogniti.
Med načinom zdravljenja razjede zaradi pritiska najdemo tudi elektromagnetno terapijo.
Grošelj (2014) pravi, da je pri slednji terapiji rana izpostavljena električnemu polju, ki pospeši
celjenje. Tudi pri slednji metodi zdravljenja je narejenih občutno premalo raziskav, ki bi lahko
potrdile ali ovrgle moţnost zdravljenja. V dosedanjih raziskavah, ki so bile narejene pa
znanstveniki niso uspeli odkriti negativnih, niti pozitivnih učinkov, ki bi jih terapija imena na
samo razjedo zaradi pritiska in njeno celjenje.
17
Nikakor pa ne moremo niti mimo terapije zdravljenja razjed zaradi pritiska s svetlobo. Šavrin
in Ščavničarjeva (2010) jasno opredeljujeta sam potek terapije in pravita: »Terapija s svetlobo
ali fototerapija je zdravilska metoda, pri kateri za zdravljenje uporabljamo svetlobo.
Zdravljenje temelji na nadzorovanem načinu izpostavljanja telesa dnevni svetlobi ali svetlobi
določene valovne dolţine. Izpostavljenost svetlobi traja določen čas, prav tako pa se mora
terapija izvajati ob točno določenem času oziroma delu dneva. Najbolj priporočljivo je, da se
terapija izvaja ob jutranjih urah. Osvetlitev je mogoče ustvariti z najrazličnejšimi pripomočki,
ki oddajajo določen spekter svetlobe. Kljub temu, da sam vpliv terapije na zdravljenje razjed
zaradi pritiska in podobnih ran ni povsem potrjena, se slednja metoda zdravljenja uporablja ţe
več kot 40 let. Razlog za tako različno reagiranje na zdravljenje je tudi v različnosti koţe
kakor tudi njeni regeneraciji, morebiti lahko nekomu terapija resnično pomaga k hitrejšemu
okrevanju, medtem ko bo pri nekom drugem povsem neuporabna. Naloga medicinskega
osebja je, da odkrije načine, kako preprečiti nastanek razjede zaradi pritiska, še teţja naloga
pa je kasneje razjedo zaradi pritiska pozdraviti. Na voljo imajo sicer številne metode, vendar
mnoge izmed njih niso potrjene kot učinkovite, prav tako je velikokrat zdravljenje pacienta
povezano s stroški. Zdravniki pa si nikakor ne smejo dovoliti, da bi prišlo še do dodatnih
komplikacij, ki bi lahko še bolj poslabšale ţe tako teţko zdravljenje.
Rane nastale zaradi pritiska se celijo s pomočjo rednega čiščenja, pri čemer lahko
uporabljamo najrazličnejše tehnike.Strokovnjaki so naredili tudi študije, s pomočjo katerih so
ţeleli dokazati, kako samo čiščenje vpliva na nadaljnje zdravljenje, vendar jim kljub številnim
prizadevanjem ni uspelo dokazati, da bi različne metode čiščenja pustile kakršne koli
drugačne rezultate na samem celjenju rane oziroma razjede zaradi pritiska. Tako so bili
denimo povsem enaki rezultati, če so rano očistili s srebrovim koloidom ali izotonično
fiziološko raztopino, ni bilo nobene omembe vredne razlike, ki bi dokazovala, da je
posamezna tekočina nekoliko primernejša za čiščenje razjede zaradi pritiska in njeno
nadaljnje celjenje(Šavrin in Ščavničarjeva, 2010).
Med učinkovite metode zdravljenja razjed zaradi pritiska sodi tudi terapija z električno
simulacijo, katero pogosto izvajajo tudi v Sloveniji, v rehabilitacijskem centru Soča. S
pomočjo električne simulacije se poveča količina kolagena in s tem se pospeši zdravljenje
razjede zaradi pritiska oziroma nastale rane. Res pa je, da tudi ta metoda ni s področja
raziskav še povsem potrjena. Sicer obstaja nekaj manjših raziskav, med njimi tudi nekatere, ki
so bile izvedene v Sloveniji, vendar je teh veliko premalo, da bi lahko v splošnem smislu
18
trdili, da je metoda učinkovita pri zdravljenju razjede zaradi pritiska. Vsekakor pa velja za
enega izmed načinov, ki so v zadnjem času pogosto uporabljeni in dajejo dokaj uspešne
rezultate (Šavrin in Ščavničarjeva, 2010).
Zdravljenje razjed zaradi pritiska lahko poteka tudi s pomočjo kirurgije. Pri samih razjedah, ki
so posledica prekomernega pritiska, se trudimo, da bi bilo kirurških posegov čim manj,
vendar velikokrat se zgodi, da so kljub hitremu ukrepanju in vsem preventivnim ukrepom ti
vseeno potrebni. Za zdravljenje ran se uporabljajo različne kirurške tehnike od presaditve
koţe, koţnih reţnjev, mišičnih reţnjev, pa vse do tehnike direktnega zapiranja. Ob vseh teh
tehnikah je najpomembneje, da pride do hitrejšega celjenja, ter da poseg ne povzroči še
dodatnih pooperativnih zapletov, do katerih seveda lahko pride. Vsak operativni poseg je
tveganje, pri katerem so mogoči tudi zapleti. Medicinske sestre si prizadevajo, da bi teh bilo
čim manj oziroma, da bi jih lahko v čim večjem številu preprečili (Vilar, 2009).
»Okvara tkiva na sednici in trtici zaradi dolgotrajnega sedenja prizadene skoraj polovico ljudi,
ki za gibanje potrebujejo voziček. Pri njih je pomembno občasno zmanjševanje pritiska z
ročnim dvigovanjem na vozičku vsakih 20 minut. Pri leţanju v postelji naj bi se uporabljale
tudi posebne posteljne vzmetnice in posteljne blazine. Gre za podlage, ki vsebujejo celice,
napolnjene z zrakom, te se izmenično polnijo in praznijo ter tako zmanjšujejo pritisk na
površino določenih delov teles(Grošelj, 2014).«
Zdravljene razjede, ki je posledica pritiska oziroma delovanja striţne sile ali trenja je z vidika
zdravljenja izredno zapleten in dolgotrajen proces, ki zavzema sodelovanje vsega
zdravstvenega osebja. Vsak zaposleni se mora zavedati svoje funkcije v procesu in jo pravilno
izvesti, medtem pa je potrebno tudi redno spremljanje samega procesa zdravljenja ter
učinkovitosti izbrane metode. Ljudje se med seboj razlikujemo, tako se razlikuje tudi njihova
odzivnost na prejeto terapijo.
3.7 Oskrba razjede zaradi pritiska
Oskrba razjede zaradi pritiska je naloga medicinske sestre in del zdravstvene nege bolnika.
Oskrba razjede zaradi pritiska se določi na podlagi ocene razjede zaradi pritiska, ki se opravi
ob ugotovitvi, da se je pri nekem pacientu pojavila razjeda zaradi pritiska ali pa se ocena
naredi ob sprejemu starostnika ali pacienta v ustanovo. Opozoriti je namreč potrebno, da se
19
velikokrat zgodi, da pacient pride v ustanovo ţe z razjedo zaradi pritiska. Po mnenju Romiha
(2006) se na podlagi ocene lastnosti razjede določijo ukrepi v zvezi z njeno oskrbo. Romih
(2006) dodaja, da oskrba zavzema: »Prevezo razjede je potrebno izvesti aseptično, pomembno
je redno čiščenje. Zdravnik predpiše vrsto oblog, ki se bodo uporabljale za zdravljenje
razjede. Pomembno je nadaljevati z nego koţe, masaţo in razgibavanjem.«
Bolnika z razjedo zaradi pritiska morajo oskrbeti posebej usposobljene medicinske sestre, ki
morajo imeti dovolj znanja glede oskrbe same razjede in uporabe pripomočkov. Zavedati se je
potrebno, da je razjeda izredno nevarna za nadaljnje širjenje in nastanek še večje poškodbe
tkiva. Medicinske sestre morajo rano redno razkuţevati in uporabljati različne preveze.
Nekatere preveze lahko medicinske sestre dobijo ţe naprej pripravljene, pomembno je samo,
da jih znajo dovolj strokovno uporabiti. Preden se lotijo preveza, se je potrebno primerno
obleči in zaščititi, uporabi se sterilna zaščita, s čimer se prepreči, da bi pri prevezu rano
morebiti okuţili z bakterijami iz okolice. Ko poteka sama oskrba rane, jo je treba s sterilno
gazo ali tamponom primerno razkuţiti. Uporabljajo se različna razkuţevalna sredstva.
Nekateri rano očistijo samo s fiziološko raztopino, spet drugi uporabljajo srebrov koloid in še
številne pripravke, ki jih prejmejo iz lekarne in so vnaprej pripravljeni. Pri tem lahko rano
spira ali le očisti. Pri rezultatih, katere so strokovnjaki opravili in preverjali, kaj je bolje ali
rano splakovati ali le očistiti, niso ugotovili bistvenih sprememb pri samem celjenju rane, tako
da je to stvar prakse, ki se uporablja v določeni bolnišnici oziroma ustanovi.
Kot smo ţe nekajkrat poudarili, je še kako pomembno, da medicinske sestre, pri zdravstveni
negi uporabljajo celotno zaščito, velikokrat je smiselno uporabiti tudi zaščitna očala ter
maske, da v stik z rano ne pridejo bakterije iz izdihanega zraka. Okolje, v katerem se izvaja
oskrba, mora biti čim bolj sterilno, povsem sterilnega okolja ţal ne moremo omogočiti,
vendar si je potrebno prizadevati, da ni nikjer v bliţini nič kuţnega ali nevarnega za rano v
smislu okuţbe.
Majcen Dvoršak (2004) opozarja, da je zelo pomembno, da pri oskrbi rane medicinske sestre
s pomočjo zdravnikov izberejo primerno oblogo za oskrbo rane. Namen izbire primerne
obloge je doseči čim boljše rezultate oskrbe, hkrati pa je pomembno, da z izbrano oskrbo
zagotovimo optimalne pogoje za celjenje rane. Med bistvene naloge obloge za oskrbo rane
prištevamo Majcen Dvoršak (2004):
20
vpijanje izcedka in preprečevanje marceracije dna rane koţe, ki se nahaja v neposredni
bliţini rane;
vlaţenje suhe in nekrotične rane z namenom preprečevanja izsušitve dna rane;
zaščita rane pred vdorom mikroorganizmov iz okolja;
preprečevanje vodnih hlapov, kisika in ogljikovega dioksida – omogoča »dihanje«
rane;
zaščita novonastalega tkiva.
Majcen Dvoršak (2004) poudarja, da je še kako pomembno, da je obloga enostavna za
nameščanje, ob nameščanju pa ne sme poškodovati okoliškega tkiva, slednje bi lahko bil velik
problem tudi pri odstranjevanju obloge. Obloga mora biti sterilna, da še dodatno ne okuţimo
tkiva, ter čim bolj ekonomična, kar pomeni, da zdrţi ena obloga daljši čas. Pri izbiri oblog
morajo biti medicinske sestre pozorne na:
primerno sestavo posameznih oblog, oblogo mora prilagoditi vrsti rane;
seznaniti se morajo z načinom delovanja posamezne obloge;
primerjati je potrebno indikacije;
obstojnost same obloge;
preveriti reference in poiskati trdne dokaze o učinkovanju posamezne obloge.
Idealna obloga mora imeti naslednje lastnosti (Simčič, 2011):
pospešuje vlaţno celjenje rane,
dati mehanično in toplotno zaščito,
se ne lepi na rano,
zmanjšuje bolečino v rani (vlaţno okolje),
enostavno in neboleče se menja,
ne pušča ostankov v rani,
dobro vpija izločke,
nevtralizira neprijeten vonj,
preprečuje okuţbo rane in
naj bi bila tudi cenovno ugodna.
21
4 Raziskovalna metodologija
V raziskavo smo vključili medicinske sestre, ki se vsakodnevno srečuje z oskrbo bolnikov z
razjedami zaradi pritiska. Osredotočili smo se na njihovo mnenje glede oskrbe tovrstnih
bolnikov, hkrati pa so nam pomagale odgovoriti na vprašanja, katera so najpogostejša mesta
nastanka razjede zaradi pritiska, kako poteka sama zdravstvena nega, na kaj je potrebno biti
pozoren pri oskrbi razjede in kakšno zaščito morajo pri tem uporabljati. Predpostavljamo, da
bodo medicinske sestre pripravljene na sodelovanje. A se kljub temu zavedamo, da obstaja
moţnost, da katera izmed povabljenih medicinskih sester k sodelovanju tega zavrne. Pri
raziskavi smo se omejili le na dom starostnikov dr. Joţeta Potrča Poljčane.
4.1 Raziskovalna vprašanja in/ali hipoteze
Preden smo se lotili same izvedbe analize, smo si zastavili tudi raziskovalna vprašanja, ki so
naslednja:
Kateri so najpogostejši predeli nastanka razjede zaradi pritiska in katere preventivne
ukrepe najpogosteje izvajajo medicinske sestre?
Kaj so najpogostejši vzroki za nastanek razjede zaradi pritiska?
Kako pogosto medicinske sestre izvajajo preveze in kakšno zaščitno opremo pri tem
uporabljajo?
4.2 Raziskovalne metode
Raziskavo smo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med medicinske
sestre, ki se pri svojem delu srečujejo z razjedami zaradi pritiska. Uporabili smo tudi
deskriptivno raziskovalno metodo, ter v manjšem obsegu tudi metodo kompilacije, kjer smo
povzeli nekatere tuje raziskave, stališča, itd.
4.3 Postopki zbiranja podatkov
Medicinske sestre so odgovarjale na 19 pripravljenih vprašanj. Čas trajanja ene ankete je bil
ocenjen na 5 – 10 minut. Anketo smo izvedli v mesecu januarju oziroma takoj po potrditvi
dispozicije diplomskega dela.
22
4.4 Raziskovalni vzorec
Anketirali smo medicinske sestre, ki se vsakodnevno srečujejo z oskrbo razjed zaradi pritiska.
Na anketni vprašalnik je odgovorilo 25 ljudi. Rezultati so namenjeni samo za oblikovanje
diplomskega dela. Sodelovanje v anketi je bilo prostovoljno. Vse udeleţence v raziskavi smo
predhodno obvestili o namenu raziskave in o njeni anonimnosti. Sodelovanje v raziskavi je
bilo prostovoljno.
4.5 Raziskovalno okolje
Raziskavo glede oskrbe razjede zaradi pritiska smo opravili v domu starostnikov dr. Joţeta
Potrča Poljčane.
4.6 Etični vidik
Pri izvajanju raziskave smo upoštevali Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Slovenije.
23
5 Rezultati raziskave
V raziskavo, ki smo jo naredili med zdravstvenim osebjem zaposlenim v domu starostnikov
dr. Joţeta Potrča v Poljčanah, je bilo vključenih 25 medicinskih sester, ki imajo skoraj
vsakodnevni stik z oskrbo razjed zaradi pritiska. Med anketiranci je bil en sam moški in 24
ţensk.
Graf 1: Spol anketirancev.
Za nekoliko nazornejšo predstavitev anketiranega osebja nas je zanimalo, kakšna je izobrazba
anketirancev. 18 ali 72 % anketirancev je odgovorilo, da imajo dokončano srednjo
zdravstveno šolo, noben anketiranec ni imel dokončane višje zdravstvene šole, 7 ali 28 %
anketirancev pa je imelo dokončano visoko zdravstveno šolo.
Graf : Izobrazba anketirancev.
1, 4%
24, 96%
Moški
Ţenska
18, 72%
0, 0%
7, 28%
srednja zdravstvena šola
višja zdravstvena šola
visoka zdravstvena šola
24
Anketirance smo povprašali, kjer so najpogostejši znaki nastanka razjede zaradi pritiska.
Medicinske sestre, ki so odgovarjale na vprašanja se namreč vsakodnevno srečujejo s
problematiko nastanka razjede zaradi pritiska, tako tudi najbolje poznajo najpogostejše znake.
Slednje znanje je pomembno tudi z vidika hitrejšega in učinkovitega zaznavanja nastanka.
Izbirali so lahko med več moţnimi odgovori. 23 ali 43 % anketirancev je potrdilo, da je
najpogostejši znak rdečina, ki se pojavi na koţi. 12 ali 23 % jih pogosto opazi tudi bledo
rdečino, 5 ali 10 % jih opazi občasno edem, 5 ali 9 % anketirancev zazna na otip boleč predel
koţe in poškodbo koţe. 3 ali 6 % vprašanih pa meni, da je najpogostejši znak suha razpokana
koţa.
Graf 2: Najpogostejši znaki, ki kažejo na nastanek razjede zaradi pritiska.
12 ali 48 % vprašanih je odgovorilo, da se z novo nastalo razjedo zaradi pritiska srečajo vsaj
enkrat mesečno, 7 ali 28 % anketiranih zdravstvenih delavcev se z na novo nastalo razjedo
zaradi pritiska sreča tudi večkrat na teden. 3 ali 12 % vprašani pa se sreča z novo razjedo
zaradi pritiska enkrat tedensko, medtem ko se 3 ali 12 % vprašanih z razjedo sreča enkrat na
14 dni.
Graf 3: Pogostost nastanka razjede zaradi pritiska.
12, 23%
23, 43%
5, 10%
5, 9%
3, 6%5, 9% bledo rdeča koţa
rdečina na koţi, ki traja
ţe nekaj časa
edem
na otip boleči predel
koţe
suha in razpokana koţa
7, 28%
3, 12%12, 48%
3, 12%
večkrat na teden
enkrat na teden
enkrat na mesec
enkrat na 14 dni
25
Zanimalo nas je, katere preventivne ukrepe osebje najpogosteje izvaja. 25 ali 31 % vprašanih
je odgovorilo, da redno obračajo bolnike in uporabljajo pripomočke za razbremenitev
prizadetega predela. 19 ali 23 % anketiranih pri potencialnih bolnikih pogosteje izvaja osebno
nego in opazujejo sumljive predele. 10 ali 12 % vprašanih zdravstvenih delavcev je poudarilo,
da izvajajo tudi zagotavljanje primerne hrane. Le 3 ali 4 %sodelujočih v anketi pa je
odgovorilo, da izvajajo tudi večkrat dnevno postiljanje in uporabljajo posebno posteljno
perilo.
Graf 4: Preventivni ukrepi z namenom zmanjšanja nastanka razjede zaradi pritiska.
V nadaljevanju raziskave nas je zanimalo, kateri so najpogostejši predeli za nastanek razjede
zaradi pritiska. 16 ali 25 % vprašanih meni, da se najpogosteje razjeda pojavi na peti. 25 ali
38 % vprašanih je odgovorilo, da je najpogostejši predel tudi trtica. 21 ali 32 % anketirancev
je menilo, da se razjeda najpogosteje pojavi na bokih. Le redko pa zaznajo razjedo na lopatici
ali komolcu, za lopatico se je odločilo 1 ali 2 % vprašanih, za komolec pa 2 ali 3 % vprašanih.
25, 31%
25, 30%
3, 4%
10, 12%
19, 23%
redno obračanje bolnika
uporaba pripomočkov za
razbremenitev prizadetega
dela koţe
večkrat dnevno postiljanje in
uporaba posebnega
posteljnega perila
zagotavljanje primerne hrane
pogostejše izvajanje osebne
nege in opazovanje sumljivih
predelov
26
Graf 5: Najpogostejši predeli za nastanek razjede zaradi pritiska.
8 ali 32 % anketirancev je odgovorilo, da o nastanku razjede redno obvestijo njihove svojce,
saj je slednje pomembno, saj morajo svojci vedeti, kaj se dogaja z njihovimi sorodniki, prav
tako pa je pomembno z vidika nabave materiala, ki ga potrebujejo za preprečevanje in
zdravljenje razjede, kot so obloge in material za izvajanje prevezov. 15 ali 60 % anketirancev
je odgovorilo, da o nastanku razjede zaradi pritiska občasno obvestijo svojce bolnika, medtem
ko 2 ali 8 % anketiranih oseb svojcev nikoli ne obvesti.
Graf 6: Obveščanje svojcev o nastanku razjede zaradi pritiska.
Naslednje vprašanje se je glasilo, s katerimi stopnjami razjed zaradi pritiska se medicinske
sestre najpogosteje srečujejo? Bilo je moţnih več odgovorov. Osebje je odgovorilo, da se
najpogosteje srečujejo s 1. stopnjo razjede zaradi pritiska, za slednji odgovor se je odločilo 17
ali 39 % anketirancev. 16 ali 37 % anketirancev pa meni, da je zelo pogosta tudi razjeda
25, 38%
16, 25%
1, 2%
21, 32%
2, 3%
trtica
na peti
lopatica
boki
komolec
8, 32%
2, 8%
15, 60%da
ne
občasno
27
zaradi pritiska 2. stopnje. Redko se osebje sreča z razjedo 3. stopnje, saj se je zanjo odločilo le
6 ali 14 % anketirancev. Zelo redko pa je prisotna razjeda 4. ali 5. stopnje, za slednje se je
odločilo le 2 ali 5 % anketirancev.
Graf 7: Najpogostejše stopnje razjed zaradi pritiska.
3 ali 12 % anketirancev je odgovorilo, da se spomnijo, da so ţe imeli primer, ko je
varovanec/ka umrl zaradi zapletov, do katerih je prišlo pri razjedi zaradi pritiska. 13 ali 52 %
vprašanih se ne spomni nobene smrti, do katere bi prišlo zaradi razjede zaradi pritiska,
medtem ko 9 ali 36 % anketiranih meni, da se ne spomni, da bi se kdaj srečali s tovrstnim
primerom smrti.
Graf 8: Razjeda zaradi pritiska in smrt.
17, 39%
16, 37%
6, 14%
2, 5% 2, 5%
1. stopnja
2. stopnja
3. stopnja
4. stopnja
5. stopnja
3, 12%
13, 52%
9, 36%
da
ne
se ne spomnim
28
21 ali 23 % anketirancev se je odločilo, da je najpogostejši razlog za nastanek razjede zaradi
pritiska nesposobnost gibanja in zaznavanja pritiska ali bolečine, 23 ali 25 % jih je mnenja, da
nastanku razjede botruje tudi dolgotrajna bolezen in izčrpanost bolnika, 19 ali 21 % jih meni,
da je najpogostejši vzrok v nerazbremenjenem pritisku, 15 ali 16 % jih meni, da je pogosto
vzrok mogoče iskati tudi v trenju in ponavljajočem se pritisku, 6 ali 7 % jih meni, da je kriva
slaba prehrana, 5 ali 5 % pa meni, da je kriva tudi inkontinenca, ki je velikokrat prisotna pri
starostnikih, pri katerih se pojavi razjeda. 3 ali 3 % vprašanih je mnenja, da so kriva tudi
zdravila, ki jih prejemajo njihovi varovanci.
Graf 9: Najpogostejši vzroki za nastanek razjede zaradi pritiska.
V domu starostnikov dr. Joţeta Potrča Poljčane najpogosteje delajo preveze srednje
medicinske sestre, saj je kar 24 ali 96 % anketirancev odgovorilo, da so prevezi naloga
srednjih medicinskih sester, samo en anketiranec ali 4 % vprašanih pa je mnenja, da so
prevezi naloga diplomiranih medicinskih sester.
19, 21%
15, 16%
21, 23%
5, 5%
23, 25%
6, 7% 3, 3%nerazbremenjen pritisk
trenje in ponavljajoči se pritisk
nesposobnost gibanja in
zaznavanja pritiska ali bolečine
inkontinenca
dolgotrajna bolezen in izčrpanost
bolnika
slaba prehrana
zdravila
29
Graf 10: Osebje, ki najpogosteje opravlja preveze ran oziroma razjed zaradi pritiska.
Zanimalo nas je, če medicinske sestre pri oskrbi rane uporablja vsa potrebna zaščitna sredstva,
med katera sodijo rokavice, očala, zaščitna obleka, maska, itd. 9 ali 36 % anketirancev redno
uporablja zaščitno opremo, kadar oskrbujejo razjedo zaradi pritiska, 10 ali 40 % anketirancev
je odgovorilo, da je uporaba zaščitne opreme odvisna od rane in da vrsti rane prilagodijo tudi
opremo, ki jo pri oskrbi potrebujejo. 5 ali 20 % vprašanih je odgovorilo, da ne uporablja
zaščitne opreme, 1 ali 4 % pa se odgovorilo, da opremo uporabljajo le občasno.
Graf 11: Uporaba zaščitne opreme pri prevezih.
1, 4%
24, 96%
diplomirana medicinska
sestra
srednja medicinska sestra
9, 36%
5, 20%
1, 4%
10, 40%da
ne
občasno
odvisno od rane
30
24 ali 53 % vprašanih je tako odgovorilo, da najpogosteje uporabljajo rokavice za enkratno
uporabo, 17 ali 38 % zdravstvenih delavcev je odgovorilo, da uporabljajo tudi masko, vendar
je uporaba odvisna od rane, 3 ali 7 % so odgovorili, da uporabijo sterilne rokavice, glede na
potrebo pa je ena oseba odgovorila, da uporabijo tudi plašč. Niti en vprašani se ni potrdil, da
bi pri oskrbi rane zaradi pritiska uporabljal zaščitno kapo.
Graf 12: Uporaba zaščitne opreme pri oskrbi rane.
20 ali 80 % anketiranih medicinskih sester je odgovorilo, da preveze opravljajo prav vsak dan,
5 ali 20 % pa jih je odgovorilo, da jih opravljajo 2 – 3 krat na teden, odvisno od navodil, ki jih
prejmejo od zdravnika oziroma od nadrejenih.
Graf 13: Pogostost izvajanja oskrbe razjede zaradi pritiska.
17, 38%
0, 0%
3, 7%
24, 53%
1, 2% masko
kapo
sterilne rokavice
rokavice za enkratno
uporabo
plašč
20, 80%
5, 20%
0, 0%0, 0%
vsak dan
2 - 3 krat na teden
vsaj enkrat na teden
vsakih 10 dni
31
Na vprašanje, če anketiranci menijo, da se v njihovem domu za starostnike medicinske sestre
pravočasno odzovejo na nastanek razjede zaradi pritiska, so vsi vprašani odgovorili pritrdilno.
14 ali 56 % anketirancev je odgovorilo, da bi se oskrba vsekakor lahko izboljšala, če bi imeli
na voljo več informacij, 6 ali 24 % anketirancev je mnenja, da ne bi bilo nobene razlike tudi
če bi imeli več informacij, bi oskrba potekala na enak način, medtem ko 5 ali 20 % vprašanih
zdravstvenih delavcev meni, da bi teţko rekli, kako bi potekala oskrba, če bi imeli na voljo
več informacij.
Graf 14: Vpliv informacij na kakovost oskrbe razjede zaradi pritiska.
12 ali 48 % anketirancev je odgovorilo, da se občasno udeleţi kakšnega simpozija, predavanja
ali seminarja na temo razjede zaradi pritiska, 27 ali 8 % anketirancev se seminarja ali
predavanja udeleţi enkrat na leto, medtem ko se 6 ali 24 % anketirancev tovrstnih
izobraţevanj udeleţi dvakrat na leto.
Graf 15: Udeležba anketirancev na simpozijih, seminarjih, predavanjih o oskrbi razjede zaradi pritiska.
14, 56%6, 24%
5, 20%
da
ne
ne vem
6, 24%
7, 28%
12, 48%
0, 0%
da, vsaj enkrat na leto
da, enkrat na leto
občasno
se še nisem udeleţil/a
32
10 ali 40 % anketirancev je odgovorilo, da v zadnjem času zaznavajo porast števila bolnikov z
razjedo zaradi pritiska, medtem ko 15 ali 60 % anketirancev meni, da je stanje popolnoma
enako kakor pred nekaj leti.
Graf 16: Naraščanje števila razjed zaradi pritiska.
Vse tiste, ki so odgovorili, da v zadnjem času opaţajo poslabšanje razmer oziroma povečanje
števila razjed zaradi pritiska nas je zanimalo, kje menijo, da bi lahko iskali vzroke za tovrstno
stanje. Zavedamo se namreč, da so medicinske sestre tiste, ki nenehno spremljajo stanje
njihovih varovancev, hkrati pa prve opazijo tudi morebitne spremembe tako na slabše, kakor
na bolje. Dobili smo naslednje odgovore:
poslabšanje zdravstvenega stanja ne le starostnikov, vendar tudi drţavljanov;
prehitro odpuščanje bolnikov iz bolnišnice;
vse več je nepomičnih ljudi, ki prihajajo iz domačega okolja in ţe imajo razjedo zaradi
pritiska;
z leti se povečuje število starostnikov, s tem pa tudi število potencialnih bolnikov, ki
jih lahko prizadene razjeda zaradi pritiska;
pomanjkanje zdravstvenega kadra;
slabo stanje bolnikov;
starostniki, ki jih sprejmejo, so pogosto podhranjeni;
mnogi starostniki, ki prihajajo v dom, so tudi pogosto v slabi telesni kondiciji;
medicinske sestre opaţajo, da je zdravstveno stanje starostnikov ob sprejetju bistveno
slabše kakor je bilo pred leti.
10, 40%
15, 60%
0, 0%
da
ne
ne vem
33
6 Interpretacija in razprava
Pri izvajanju same ankete oziroma raziskave nismo naleteli na teţave. Menimo, da je bil odziv
dober, saj je bila anketa anonimna, kar pomeni, da so lahko vprašani brez zadrţkov odgovorili
na zastavljena vprašanja, saj menimo, da smo na tovrsten način dobili veliko boljši vpogled na
področje izvajanja oskrbe in nege bolnikov z razjedo zaradi pritiska, ki je predvsem pri
starostnikih toliko pogostejša, saj imajo ti pogoste teţave glede mobilnosti, elastičnosti koţe
in tudi zaradi slabega zdravstvenega stanja.
Analiza spola anketirancev kaţe, da se z zdravstveno nego oziroma oskrbo razjed zaradi
pritiska srečujejo najpogosteje medicinske sestre, ki imajo dokončano srednjo zdravstveno
šolo, teh je v domu starostnikov tudi največ. Prav tako pa so prisotne medicinske sestre s
končano visoko zdravstveno šolo. S pomočjo nadaljnje raziskave smo ugotovili, da za preveze
in oskrbo razjede zaradi pritiska najpogosteje skrbijo srednje medicinske sestre.
Analiza znakov nastanka razjede je pokazala, da so medicinske sestre pogosto pozorne ţe na
najmanjše spremembe na koţi, pri čemer ţelijo ukrepati in preprečiti nastanek morebitne
razjede, ki bi nastala zaradi pritiska. Prav tako se zavedajo, da imajo pri svojem delu opravka
s pacienti, pri katerih je moţnost razjede zaradi njihovih bolezni in zdravstvenega stanja
pogost pojav. Tudi avtorji, kot so Vilar (2013), Kovač Kovačič (2010) in drugi omenjajo, da
mora osebje skrbno spremljati vsakršne spremembe na koţi pacientov, slednje še toliko bolj
skrbno pri vseh pacientih, ki spadajo v rizično skupino, ki je še bolj dovzetna za nastanek
tovrstne razjede. Tudi rezultati analize pogostosti razjede zaradi pritiska so pokazali, da je
razjeda zaradi pritiska pri starostnikih pogosta bolezen, prav zaradi tega je še kako
pomembno, da so zaposleni pozorni na prve znake, ki bi kazali na njen morebitni nastanek in
da nastanek razjede skušajo preprečiti.
Rezultati analize glede preventivnih ukrepov kaţejo, da se naredi veliko za preprečitev
nastanka razjede zaradi pritiska. Medicinske sestre se zavedajo, da je še kako pomembno
redno obračanje pacientov, skrb za njihovo higieno, da je potrebno podlaganje in skrb za
prehrano pacientov. Šavrin in Ščavničar (2010) v svojem delu velikokrat poudarjata, da je še
kako pomembno obračanje pacienta, s čimer razbremenimo delovanje striţne sile in pritiska
na prizadeti del, hkrati pa poudarjata, da je tudi zelo pomembno redno razgibavanje
pacientov, ki so priklenjeni na bolniško posteljo. Med raziskavo smo opazili, da morebiti
34
medicinske sestre nekoliko manjšo skrb namenjajo rednemu postiljanju. Ob tem bi ţeleli
poudariti, da je tudi postiljanje izredno pomembno, saj lahko gube, ki se naredijo pod
pacienti, povzročijo dodaten pritisk. Medicinske sestre se zavedajo, kje najpogosteje nastaja
razjeda in na kakšen način jo je mogoče preprečiti in da strmijo k temu, da bi jim čim hitreje
in učinkoviteje uspelo izvajati preventivne ukrepe.
Analiza najpogostejših predelov za nastanek analize je potrdila, da so najpogostejša mesta
nastanka razjede prav peta, trtica in boki, kjer v veliki meri deluje striţna sila, ta je pri
nepomičnih bolnikih najpogostejši vzrok za nastanek razjede zaradi pritiska. Kuhelnik (2012)
v svojem delu prav tako navaja, da med najpogostejša mesta za nastanek razjede zaradi
pritiska sodijo trtica, peta in boki. O trtici, bokih in peti kot najpogostejših mestih za nastanek
govorijo tudi drugi avtorji, kot so Vilar (2013), Savin in Ščavničar (2010), Kovač Kovačič
(2010) in drugi. Prav iz tega vidika je še kako pomembno redno obračanje bolnikov in
izvajanje preventivnih ukrepov, ki jih je osebje omenilo ţe pri prejšnjem vprašanju.
Analiza obveščanja svojcev o nastanku razjede kaţe, da se pri samem obolenju pogosto
pozablja na svojce, nanje se najpogosteje spomnijo medicinske sestre le takrat, ko potrebujejo
njihovo pomoč. Sami menimo, da je pomembno, da so svojci informirani in da aktivno
sodelujejo pri zdravljenju. Prav zaradi tega bi bilo smiselno redno obveščanje sorodnikov. Je
pa res, da so za poročanje velikokrat odgovorni zdravniki, ki skrbijo za starostnike v domu
starostnikov in s katerimi po potrebi komunicirajo svojci starostnikov oziroma varovancev
doma.
4. in 5. stopnja sta pogosto prisotni pri varovancih, ki jih komaj sprejmejo v dom starostnikov
in prihajajo iz domače oskrbe. Analiza je tako pokazala, da se medicinske sestre najpogosteje
srečujejo z blagimi oblikami razjed zaradi pritiska, občasno pa imajo tudi kakšno teţjo obliko.
Kako pogosto se izvaja oskrba razjede je prav gotovo odvisno od vrste razjede zaradi pritiska
in stopnje. Nas je pri tem zanimalo, kako pogosto osebje izvaja preveze. Ob tem so nas seveda
opozorili, da je se pri pogostosti oskrbe oziroma prevezov drţijo navodil pristojnega
zdravnika.
35
Analiza vpliva informacij kaţe, da si medicinske sestre ţelijo dodatnih informacij o oskrbi in
negi bolnikov z razjedo zaradi pritiska, prav tako pa jih večina meni, da bi dodatne
informacije lahko izboljšale dosedanjo oskrbo.
Pogostost izvajanja oskrbe je odvisna od naročil zdravnika, ki si rano ogleda in določi tudi
postopek zdravljenja. Vendar so anketiranci odgovorili, da skoraj vsakodnevno opravljajo
preveze oziroma oskrbujejo razjede zaradi pritiska. Zaposleni si ţelijo, da bi imeli na voljo
več informacij o samih razjedah in njihovi oskrbi, saj menijo, da bi dodatne informacije lahko
bistveno vplivale na sam potek oskrbe in jo tudi izboljšale. Osebje se v sklopu pridobivanja
udeleţuje različnih predavanj, seminarjev in simpozijev.
Nekateri anketiranci opaţajo, da se število razjed zaradi pritiska povečuje, kar je predvsem
posledica poslabšanja zdravstvenega stanja starostnikov, povečanje števila starostnikov,
mnogi starostniki v domači oskrbi niso deleţni ustrezne nege, paciente se prehitro odpusti iz
bolnišnice, prav tako pa mnogi starostniki nimajo primerne prehrane, ki bi preprečila nastanek
razjede zaradi pritiska. Na področju zdravstva pa so anketiranci poudarili predvsem
problematiko pomanjkanja kadra.
Kateri so najpogostejši predeli nastanka razjede zaradi pritiska in katere preventivne ukrepe
najpogosteje izvajajo medicinske sestre?
Najpogostejši predeli nastanka razjede zaradi pritiska so po mnenju anketirancev trtica, peta
in boki. Medicinske sestre, ki smo jih anketirali se zavedajo, da je izrednega pomena
preventiva, prav zaradi tega redno obračajo starostnike, ki so nepomični in pri katerih obstaja
večja verjetnost nastanka razjede zaradi pritiska, prav tako uporabljajo tudi pripomočke za
preprečitev nastanka razjede zaradi pritiska.
Kaj so najpogostejši vzroki za nastanek razjede zaradi pritiska?
Med najpogostejšimi vzroki za nastanek razjede zaradi pritiska so anketiranci navedli
dolgotrajno bolezen ali izčrpanost, na drugem mestu je nesposobnost gibanja in zaznavanja
pritiska ter bolečine, na tretjem mestu je delovanje prekomernega pritiska na določen del
telesa in slabše odstranjevanje delovanja pritiska oziroma preprečevanje.
Kako pogosto medicinske sestre izvajajo preveze in kakšno zaščitno opremo pri tem
uporabljajo?
36
Medicinske sestre, ki smo jih anketirali, izvajajo preveze po navodilih zdravnika, najpogosteje
pa jih izvajajo vsakodnevno. Zdravnik je namreč tisti, ki si razjedo ogleda in odredi nadaljnje
ukrepanje, kar pa medicinske sestre doma striktno upoštevajo. Če se preveza ne naredi vsak
dan, pa se naredi vsaj 2 – 3 krat na teden. Zaščita, ki jo uporablja osebje, je v veliki meri
odvisna od rane oziroma razjede. Anketirane medicinske sestre najpogosteje uporabljajo
rokavice za enkratno uporabo, manj pogosto uporabljajo masko, občasno uporabijo tudi
sterilne rokavice in plašč, če gre za okuţbo.
37
7 Sklep
Povprečna starost Slovencev kakor tudi Evropejcev se v zadnjih letih močno dviga. Za slednje
je odgovorna farmacevtska industrija kakor tudi ţivljenjske razmere in napredek znanosti.
Podaljševanje ţivljenjske dobe, pa s seboj prinaša tudi številne teţave. Zavedati se moramo,
da se kljub daljši ţivljenjski dobi nikakor ne moremo izogniti povsem naravnemu postopku,
kot je denimo staranje. Naša koţa z leti postaja manj elastična, z leti postajamo ljudje manj
mobilni, hkrati pa se vse pogosteje pojavljajo tudi zdravstvene teţave, ki nas lahko za nekaj
časa priklenejo celo na bolniško posteljo. Ob pomanjkanju gibanja in neprestanem leţanju pa
je naše telo izpostavljeno številnim tveganj, predvsem delovanju striţne sile, pritisku in še
čemu. Številni so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prisiljeni, da svojo starost preţivijo v
domači oskrbi, ki pa pogosto ni ustrezna in varovancu ne nudi vsega, kar bi potreboval,
predvsem pa sorodniki, ki skrbijo za takšnega starostnika ni nujno, da imajo dovolj
kakovostnega znanja, da bi lahko preprečili nastanek razjede zaradi pritiska in pravočasno
ukrepali.
Razjeda zaradi pritiska je področje na katerem bo potrebno veliko ukrepanje, prebivalstvo se
stara, kar pa predstavlja ugodne razmere, da se razvije razjeda zaradi pritiska. Vsekakor je
potrebno poudariti, da je veliko laţje izvajati preventivne ukrepe, kakor pa zdraviti samo
razjedo zaradi pritiska. Z napredkom tehnologije se pojavljajo na trţišču novejša sredstva, ki
lahko morebiti učinkovito zmanjšujejo nastanek razjede, prav zaradi tega je še kako
pomembno, da tudi same medicinske sestre, pridobijo čim več informacij, kaj lahko naredijo
na področju preventive, kakor tudi na področju zdravljenja in oskrbe same rane. Na slednjem
področju bi bilo smiselno narediti tudi raziskave, kako učinkovite so same metode zdravljenja
razjede zaradi pritiska, saj smo ugotovili, da so raziskave, ki bi potrdile učinkovitost tako
starih, kakor novih metod dokaj skope.
Razjeda zaradi pritiska je resna bolezen, ki ogrozi predvsem ljudi, ki so slabše mobilni, v
slabši telesni kondiciji in bolni. Vsekakor pa razjeda zaradi pritiska ni bolezen, zaradi katere
bi ljudje mnoţično umirali. Potrebna je preventive in hitro ukrepanje ob prvih znakih
nastanka. Če pa razjeda napreduje, pa je potreben zdravstveni nadzor, ustrezna oskrba in
preprečitev komplikacij, med katerimi je mogoča tudi sepsa. Menimo, da bi se lahko z
izboljšanjem zdravstvenih razmer izboljšala tudi oskrba in preprečila marsikatera razjeda
zaradi pritiska.
38
Literatura
Batas, R. (2007). Posebnost zdravstvene nege bolnika z razjedo zaradi pritiska na domu.V
Gavrilov, N, Terček, M. (Ured.) Zbornik predavanj šole enterostomalne terapije, 337-341.
Gavrilov, N. (2007). Razjeda zaradi pritiska – nastanek, vzroki in preventiva. V Gavrilov, N,
Terček, M. (Ured.) Zbornik predavanj šole enterostomalne terapije, 305-314.
Grošelj, M. (2014). Rane zaradi dolgotrajnega sedenja ali ležanja. Povzeto 12. Februar 2014
iz http://www.bonbon.si/default.asp?kaj=1&id=5592948
Kladivec, S. (2000). Preprečevanjerazjed zaradi pritiska – aktivnost zagotavljanja kakovosti
na Kliniki za pljučne bolezni in alergije Golnik. Obzornik Zdravstvene Nege, 34, 63-66.
Kovač Kovačič, B. 2010. Oskrba bolnika s preležaninami. Maribor. V Ţidanik, S, Tušek-
Bunc, K. (Ured.) 3. Mariborski kongres druţinske medicine, 87-89. Maribor: Mariborski
kongres druţinske medicine.
Kuhelnik, M. (2012). Razjeda zaradi pritiska v domovih za starejše občane. Maribor,
Slovenija: Fakulteta za zdravstvene vede.
Lavrinec, P., Pandel Mikuš, R., Mihelič Zajec, A., Lavrinec, J. (2007). Prehranska podpora
pri bolnikih s kronično rano in razjedo zaradi pritiska. Obzornik Zdravstvene Nege, 41, 111-
124.
Leskovič, L. (2007). Preleženine – preprečimo jih. Socialni izziv, 13/25, 11-19.
Majcen Dvoršak, S. 2004. Sodobna oskrba ran – zakaj in kako? Povzeto 3. Februarja 2014 iz
http://www.drmed.org/javne_datoteke/novice/datoteke/443-22c-cmajcencdvorsak.pdf
Mertelj, O. (2006). Klasifikacija in ocena razjede zaradi pritiska. Priporočila za oskrbo
razjed zaradi pritiska in predavanja. Velenje, Slovenija: Društvo za oskrbo ran Slovenije.
Mertelj, O., Kramar, Z. (2010). Razjeda zaradi pritiska ali poškodba kože zaradi vlažnosti. V
Štemberger Kotnik, T, Vilar, V, Majcen Dvoršak, S. (Ured.) Komplikacija kroničnih in
akutnih ran,137-146. Ptuj: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – zveza strokovnih
društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih
sester v enterostomalni terapiji, Društvo za oskrbo ran Slovenije.
Miklavec Kapun, M. (2011). Starost in staranje. Ljubljana, Slovenija: Zavod IRC.
Poredoš, P. (2004). Zdravstveni problemi starostnikov. Povzeto 25. september 2013 iz
http://std.si/user_files/vsebina/Zdravstveni_Vestnik/Vestnik/st4-10/753-756.pdf
Romih, J. 2006. Obravnava razjede zaradi pritiska. Povzeto 24. januar 2014 iz
http://www.pb-begunje.si/gradiva/klinicna_razjeda135143691540.pdf
39
Simčič, D. (2011). Uporaba sodobnih oblog pri oskrbi razjed zaradi pritiska. Izola,
Slovenija: samozaloţba.
Slovar slovenskega knjiţnega jezika. Razjeda. Povzeto 15. Februar 2014 iz http://bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=razjeda&hs=1
Špindler, Z. (2004). Preprečevanje nastanka razjede zaradi pritiska. V Krajnc, M. (Ured.)
Dermatološki bolnik in kronične rane: zbornik predavanj, 42-50. Maribor: Zbornica
zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov
Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v dermetovenerologiji, Splošna
bolnišnica Maribor Oddelek za koţne in spolne bolezni.
Šavrin, R. in Ščavničar, A.. 2010. Zdravljenje preleženin. Povzeto 3. februar 2014 iz
file:///C:/Documents%20and%20Settings/Katja/My%20Documents/Downloads/URN-NBN-
SI-DOC-AOC2TKZC%20(1).pdf
Šteharnik, M. (2011). Zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri preprečevanju nastanka
razjede zaradi pritiska. Maribor, Slovenija: Fakulteta za zdravstvene vede.
Vilar, V. (2009). Poročila za lokalno oskrbo kroničnih razjed. Ljubljana, Slovenija: Društvo
za oskrbo ran Slovenije.
Vilar, V. (2013). Razjede, preležanine, dekubitusi. Ljubljana, Slovenija: Društvo za oskrbo
ran Slovenije.
Voelker. (2014). Zakaj Voelker? Ker ima sistem proti prileţaninam! Povzeto 18. maj 2014 iz
http://www.voelker.si/mis.php.
1
Priloge
Anketni vprašalnik
Moje ime je Katja Pivec in sem absolventka Fakultete za zdravstvene vede iz Maribora. Za
potrebe diplomske naloge izvajam anketo o problematiki oskrbe razjede zaradi pritiska, ki jo
bom izvedla med zaposlenimi v Domu upokojencev dr. Joţeta Potrča Poljčane.
Anketa je anonimna. Vse zbrane podatke bom uporabila izključno za namen pisanja
diplomske naloge na temo „Oskrba razjede zaradi pritiska v domu starostnikov“. Uporabljeni
bodo le zdruţeni podatki anketiranih oseb.
Zaradi statistične obdelave je vsaka izpolnjena anketa pomembna, zato vas prosim, da si
vzamete nekaj minut časa in odgovorite na naslednja vprašanja.
Za vaš trud in pomoč se vam prisrčno zahvaljujem.
Katja Pivec
1. Prosim obkroţite vaš spol.
a. Moški
b. Ţenska
2. Kakšen je vaša strokovna izobrazba?
a. srednja zdravstvena šola
b. višja zdravstvena šola
c. visoka zdravstvena šola
3. Kateri so najpogostejši znaki, ki kaţejo na moţnost nastanka razjede zaradi pritiska?
a. bledo rdeča koţa
b. rdečina na koţi, ki traja ţe nekaj časa
c. edem
d. na otip boleči predel koţe
e. suha in razpokana koţa
f. poškodbe koţe
g. drugo ____________________
4. Kolikokrat na mesec se srečate z novo moţnostjo nastanka razjede zaradi pritiska?
a. večkrat na teden
2
b. enkrat na teden
c. enkrat na mesec
d. enkrat na 14 dni
5. Kakšne preventivne ukrepe izvajate za preprečevanje nastanka razjede?
a. redno obračanje bolnika
b. uporaba pripomočkov za razbremenitev prizadetega dela koţe
c. večkrat dnevno postiljanje in uporaba posebnega posteljnega perila
d. zagotavljanje primerne hrane
e. pogostejše izvajanje osebne nege in opazovanje sumljivih predelov
f. drugo __________________
6. Na katerih predelih telesa se najpogosteje pojavijo prvi znaki razjede zaradi pritiska?
a. trtica
b. na peti
c. lopatica
d. boki
e. komolec
f. drugo ________________
7. Ali o moţnosti nastanka razjede zaradi pritiska redno obveščate svojce in jih prosite za
pomoč?
a. da
b. ne
c. občasno
8. S katero stopnjo razjede se najpogosteje srečujete?
a. 1. stopnja
b. 2. stopnja
c. 3. stopnja
d. 4. stopnja
e. 5. stopnja
9. Ali ste se med vašo kariero kdaj srečali s smrtnim izidom zaradi razjede zaradi pritiska?
a. da
b. ne
c. se ne spomnim
10. Kaj je po vašem mnenju najpogostejši vzrok nastanka razjede zaradi pritiska?
a. nerazbremenjen pritisk
b. trenje in ponavljajoči se pritisk
c. nesposobnost gibanja in zaznavanja pritiska ali bolečine
d. inkontinenca
e. dolgotrajna bolezen in izčrpanost bolnika
f. slaba prehrana
g. zdravila
h. drugo ___________________________
3
11. Kdo v vašem domu za ostarele opravlja preveze ran, kot so razjede zaradi pritiska?
a. diplomirana medicinska sestra
b. srednja medicinska sestra
c. drugi ______________________________
12. Ali pri oskrbi rane oziroma razjede zaradi pritiska uporabljate vso zaščitno opremo
(rokavice, zaščitno obleko, očala, itd.)?
a. da
b. ne
c. občasno
d. odvisno od rane
13. Katera zaščitna sredstva uporabljate pri oskrbi razjede zaradi pritiska? (moţnih je več
odgovorov)
a. masko
b. kapo
c. sterilne rokavice
d. rokavice za enkratno uporabo
e. drugo ____________________________
14. Kako pogosto delate preveze?
a. vsak dan
b. 2 – 3 na teden
c. vsaj enkrat na teden
d. vsakih 10 dni
15. Ali menite, da se v vašem domu za ostarele pravočasno odzovete na nastanek razjede?
a. da
b. ne
c. ne vem
16. Ali menite, da bi lahko oskrbo razjede zaradi pritiska izboljšali, če bi imeli več
informacij?
a. da
b. ne
c. ne vem
17. Kako pogosto se udeleţujete simpozijev, seminarjev, dodatnih izobraţevanj na temo
preprečevanja in oskrbe razjede zaradi pritiska?
a. da, vsaj dvakrat na leto
b. da, enkrat na leto
c. občasno
d. se še nisem udeleţil/a
18. Ali menite, da v zadnjem času število razjed zaradi pritiska narašča?
4
a. da
b. ne
c. ne vem
19. Če ste odgovorili pritrdilno, prosim povejte zakaj?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
