ePRAVOPIS...O slovarju Spremna besedila V. Koncept ePravopisa (do l. 2017 z imenom Slovar pravopisnih težav) se je začel oblikovati, ko je bilo v okviru aplikativnega raziskovalnega

S

rA

s T

oč iL

O

vaR

jI

ISJFRINŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

SAZU Z R C

ePRAVOPIS

2017

Glavne uredniceHelena Dobrovoljc, Aleksandra Bizjak Končar, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak

Izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

zanj Marko Snoj

ZaložnikZaložba ZRC, ZRC SAZU

zanj Oto Luthar

Glavni urednikAleš Pogačnik

Zbirka: Rastoči slovarjiISSN 2536-2968

Urednik zbirke: Andrej Perdih

© 2018 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Založba ZRC

ePravopis 2017

Oblikovanje naslovniceDuša Race

Prva e-izdaja (pdf)https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1464

Ljubljana 2018

Avtorji slovarskih sestavkov Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc, Polona Gantar, Nataša Jakop, Boris Kern, Tina

Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak

Priprava gradivske zbirke normativnih zadreg Aleksandra Bizjak Končar (2013–), Mateja Curk (2013–2014), Helena Dobrovoljc (2011–), Polona Gantar (2014–2015), Nataša Jakop (2011–2013), Boris Kern (2017–), Tina Lengar

Verovnik (2014–), Urška Vranjek Ošlak (2015–)

Tehnološka podporaJanoš Ježovnik, Andrej Perdih

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v LjubljaniCOBISS.SI -ID= 293592576

ISBN 978-961-05-0066-7 (pdf)

ePravopis

2017

O slovarju

Spremna besedila

V.

Koncept ePravopisa (do l. 2017 z imenom Slovar pravopisnih težav) se je začel oblikovati, ko je bilo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta z naslovom Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici (2008–2011) ugotovljeno, da je treba namesto skrajšane različice Slovenskega pravopisa 2001 zasnovati priročnik, ki bo bolj specializiran za pravopisna oz. normativna vprašanja, ob tem pa prenoviti in dopolniti tudi pravopisna pravila. V okviru omenjenega projekta je dvočlanska delovna skupina Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (Helena Dobrovoljc in Nataša Jakop) na osnovi 7500 redakcij črk od A do G pripravila predloge za redigiranje in jih v obliki tipskega prikaza predstavila v monografiji Slovenski pravopisni priročnik med normo in predpisom (Dobrovoljc, Jakop 2011), ob tem pa pripravila nabor najbolj očitnih vrzeli v pravopisnih pravilih. Odločitev za specializirani pravopisni priročnik je potrdil tudi Znanstveni svet inštituta, ki je slovar poimenoval Slovar pravopisnih težav, v letu 2013 pa sprejel pobudo delovne skupine po ustanovitvi standardizacijskega telesa:

»Za celostno preureditev in prenovo pravopisnih pravil bi bilo treba upoštevati najširši krog jezikovnih uporabnikov, organizirati vseslovenski znanstveni posvet glede sprememb v standardizaciji in v tem okviru oblikovati delovno telo, ki bi sodelovalo pri izdaji posodobljenih pravopisnih pravil.«

(Dobrovoljc, Jakop 2011: 9)

Na iniciativo ZRC SAZU je SAZU v letu 2013 ustanovila Pravopisno komisijo pri SAZU (dalje PK), ki se je v letu 2016 preimenovala in nosi ime »Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU«. Njena naloga je priprava novih pravopisnih pravil. To je omogočilo reorganiziranje pravopisne dejavnosti: v skupino za pripravo slovarja je bila januarja 2013 imenovana Aleksandra Bizjak Končar, oktobra 2013 Polona Gantar, z julijem 2014 je v skupini delno angažirana Tina Lengar Verovnik, z letom 2015 je v skupini pričela delati mlada raziskovalka Urška Vranjek Ošlak. Slovarsko delo poteka problemsko, tj. po problemskih sklopih, in se zato lahko odvija vzporedno s prenovo pravopisnih pravil. Vsako pravilo je rezultat preučitve gradiva v predhodnih pravilih, pripomb kritikov SP 2001, vprašanj v jezikovni svetovalnici in sodobnega korpusnega gradiva.

Pravila s slovarjem tvorijo normativno delo z utemeljevalno-aplikativnim značajem.

Odločitev za problemski pristop, ki uporabnika seznanja v prvi vrsti s problematičnimi mesti, je bila utemeljena v strokovni literaturi.

Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša. Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. –– Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša. Specializirani pravopisni priročnik (Predstavitev izhodišč, zasnove, ciljev in vzorčnih redakcij). Jezikoslovni zapiski, 2008, 14, št. 1, str. 85–101. –– Dobrovoljc, Helena. Spremembe pravopisnih konceptov v elektronski dobi. V: Krakar-Vogel, Boža (ur.). Slavistika v regijah – Nova Gorica, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 24). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2013, str. 69–75. –– Dobrovoljc, Helena, Bizjak Končar, Aleksandra. Vprašanja obvestilnosti sodobnega pravopisnega slovarja. V: Jesenšek, Marko (ur.). Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, (Mednarodna knjižna zbirka Zora 75). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 86–109.

1

1

https://svetovalnica.zrc-sazu.si

VI.

»Za celostno preureditev in prenovo pravopisnih pravil bi bilo treba upoštevati najširši krog jezikovnih uporabnikov, organizirati vseslovenski znanstveni posvet glede sprememb v standardizaciji in v tem okviru oblikovati delovno telo, ki bi sodelovalo pri izdaji posodobljenih pravopisnih pravil.«

(Dobrovoljc, Jakop 2011: 9)

Normativna veljava

Status slovarskih sestavkov, predstavljenih na spletišču Fran, je odvisen od potrditve že omenjene Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU, tj. standardizacijskega telesa. Zato je ta del spletišča zasnovan dinamično, o čemer priča tudi oznaka »predlog« oziroma »potrjeno« (ob potrditvi PK). Dokončno normativno veljavnost dobi normativni priročnik ob potrditvi vseh gesel in javnem sprejetju pripadajočih pravopisnih pravil.

Normativna nacela

Pri normiranju upoštevamo splošna normativna oziroma kodifikacijska načela (načelo izročila, načelo jezikovne rabe, načelo sistema in načelo jezikovne gospodarnosti) in težnjo knjižnojezikovnega standarda po jezikovni enotnosti.

Obvestilnost slovarja

Obvestilnost slovarskega dela ePravopisa je omejena na probleme izrazne in oblikoslovne (deloma tudi skladenjske) ravnine jezika, pri ugotavljanju katerih se sklicujemo na različne analize uporabnikovih normativnih zadreg, tako tradicionalnih kot tistih, ki jih prinaša jezikovni razvoj in neskladje z aktualno kodifikacijo.

»Pravopisne težave« oz., širše, normativne zadrege odkrivamo na različne načine:

z ugotavljanjem dvojnične norme v knjižnem jeziku, zlasti na izrazni jezikovni ravni (na primer naglasne: agéncija in agencíja; Afričán in Afričàn; besedotvorne: Abelardev in Abelardov [abelárjev]; akvarelne barvice in akvarel barvice oz. akvarelbarvice; pravopisne: ahilova in Ahilova peta; oblikoslovne Aljoša Aljoše in Aljoša; amper amperja in ampera; ABS ABS-a in ABS; študent im. mn. študenti/študentje);

s primerjavami stanja v knjižni in pogovorni normi (Marko Marka in/ali Markota; brucevanje in/ali brucovanje ipd.), ki na drug način odražajo bodisi jezikovno neustaljenost bodisi odklone od sistemskih jezikovnih vzorcev;

z iskanjem razlogov za zavračanje kodifikacije ali predlaganih rešitev (pregled vseh pravopisnih polemik, nastalih v obdobju izhajanja slovenskih pravopisov 20. stoletja);2

Pereča pravopisna vprašanja 20. stoletja so predstavljena v monografiji Pravopisje na Slovenskem (Dobrovoljc 2004). 2

v

s spremljanjem aktualne normativne problematike, ki jo razkrivajo vprašanja uporabnikov v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

VII.

Pri zasnovi pravopisnega slovarja novejše dobe je bilo treba upoštevati, da je z elektronsko dobo in spletnimi možnostmi objavljanja prišlo tudi do premika v načinih zapisa slovarske informacije: če je bilo v klasičnih knjižnih publikacijah treba skrbeti za krajšanje slovarskih metapodatkov in shematiziranje ponavljajočih se slovarskih elementov, kar je z vidika informativnosti pogosto omejevalno, v elektronskih in spletnih objavah to ni več potrebno. To je razvidno tudi iz pričujoče e-izdaje v formatu .pdf.

Ker so normativne zadrege povezane tudi s težavami pri razumevanju slovarskega metajezika in ker je tolmačenje normativnih oz. splošnih jeziko(slo)vnih podatkov zaradi nepoznavanja načina posredovanja informacij lahko povsem zgrešeno, smo se pri pripravi spletne različice ePravopisa odločili za več posegov, ki razvidneje prikažejo vse podatke, zlasti pa normativno informacijo.

Odločili smo se za:

razmerjem glas – črka, npr. izgovor črke l v samostalnikih stol in predal ter izglagolskih tvorjenkah,

zapisom skupaj ali narazen, npr. visoko usposobljen – visokorasel,

rabo velike in male začetnice, npr. prometni babilon – stolp v Babilonu,

rabo ločil in posebnih pisnih znamenj, npr. O'Neill, črno-bel, 2001–2010, 10 % in 10-%, 12,4 °C,

zapisom prevzetih besed, npr. bypass – bajpas,

oblikoslovnimi in besedotvornimi posebnostmi, zlasti težavnimi sklonskimi in besedotvornimi oblikami, npr. pisec: intervju s piscem, piščev vidik; oboa: igra na oboo, trio oboj; Bonn: Bonnčan, bonski; Pengov: s Pengovom, Pengovov.

Posebna pozornost je namenjena zapisovalnim problemom, ki jih lahko na grobo opredelimo kot težave, povezane z:

Zgradba ePravopisa

ponazoritev rabe posamezne iztočnice z ilustrativnimi zgledi, ki tudi pri simbolih, okrajšavah in lastnih imenih niso več izpuščeni;

neokrajšano navajanje pojasnil o rabi in uvajanje novih pojasnil (npr. brez vejice, del imena, v datumu, v etimologiji, v imenih datotek, v spletnih naslovih, v zvezi okrajšav, z vejico, z vezajem in podobno);

izrecno uvajanje posameznih slovničnih, pa tudi distribucijskih posebnosti, tj. s pojasnili (navadno nesklonljivo, pri stopnjevanju);

pri oblikoslovno težavnih besedah za neokrajšan prikaz sklanjatvenih posebnosti;

neokrajšan izpis nepredvidljivih izgovarjav;

VIII.

Prvine slovarske zgradbe

Problemski pristop omogoča po eni strani postopno dodajanje novih redakcij na splet (koncept rastočega slovarja), po drugi strani pa zahteva dinamičen pristop k slovarskemu konceptu, ki se bo z dodajanjem novih informacij, relevantnih za uporabnike, postopoma nadgrajeval.

Zgradba slovarskega sestavka oz. mikrostruktura specializiranega pravopisnega slovarja prinaša:

dodajanje za pravopisje pomembnih podatkov o besedotvorni motiviranosti posameznih besed (npr. ničejanstvo < Nietzsche).

zapis besede, tj. iztočnico;

variantni zapis, tj. zapis morebitne dvojnice;

pregibanje, in sicer rodilniške končnice pri samostalniku, pregibala za ženski in srednji spol pri pridevniku in sedanjiška oblika pri glagolu;

dvojnice pri pregibanju nakazujejo oznake ali pa so razvidne iz prikazane paradigme;

besednovrstno določitev iztočnice;

izgovor iztočnice in po potrebi tudi drugih, neiztočničnih oblik (npr. rodilnik, orodnik) ter citatno naglaševanje pri tujih izrazih in imenih;

pravopisno uvrstitev (npr. v kategorijo lastnih imen ali med kratice, simbole ...);

pomensko uvrstitev (pri lastnih imenih identifikacijo, pri občnih imenih po potrebi pomenskorazlikovalno razlago);

med zgledi rabe najdemo tako ponazarjalno gradivo kot tipične besedne zveze, ki jih pri besedah ni mogoče zajeti z zapisom besede v iztočnični obliki:

(1) raba v neimenovalniških sklonih, npr. zaradi neobstojnega polglasnika, preglasa, kategorije živosti ali posebnosti pri pregibanju; (2) oblika primerniške stopnje pri pridevnikih in prislovih; (3) sklonljivost oz. nesklonljivost pri prilastkih pred imeni in predimki; (4) raba prostorskega predloga v oz. na in njegovega nasprotnostnega para iz oz. z pri zemljepisnih imenih; (5) ponazoritev rabe vrstnega pridevnika, pri čemer posebno pozornost namenjamo tistim pridevnikom, ki so homonimni z določno obliko kakovostnih pridevnikov; (6) raba stalnih besednih zvez in frazeoloških enot; (7) skladenjska raba pisnih leksikalnih krajšav oziroma simbolov, okrajšav, kratic, pri čemer s primeri (8) ponazarjamo njihovo stičnost ob vključevanju v besedilo in rabo, kadar so sestavina tvorjenk ali besednih zvez;

normativna napotila so bodisi v obliki ustreznejše sopomenke bodisi ustreznejšega zapisa; slovar izrecno usmerja s kazalko glej, k podobnim ali povezanim iztočnicam napoti z vodilko primerjaj;

med povezanimi iztočnicami navajamo zlasti pridevnike na -ski in -ov/-ev oz. -in ter prebivalska imena; pri besedah, izpeljanih iz lastnih imen, se slovarski sestavek zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi.

IX.

Povezava s pravopisnimi pravili

Druga pomembna specifika ePravopisa je povezana z utemeljevalno-aplikativno zasnovo, ki je pri pravopisnih delih v slovenščini in večini primerljivih evropskih jezikov že tradicionalno prisotna. Posamezne problemske sklope slovarja v razdelku »Pravopisna kategorija« smo povezali z argumentacijo pravopisne rešitve, ki bo vodilo za snovalce prenovljenih pravopisnih pravil in hkrati informacija o ugotovljenih premikih v jezikovni rabi.

Krajšave v ePravopisu

Oznaka

angl.cit.citn.člen.daj.fr.gl.glag. dov. glag. dvovid.glag. nedov.

glav. štev.

hr.im.

it.krat.

lat.

ločil. štev.

mm dv.m mn.

madž.medm.

mest.

Razvezava oznake

angleškocitatnocitatni naglasčlenek ali členkovna zveza dajalnikfrancoskokazalkadovršni glagoldvovidski glagol

nedovršni glagolglavni števnikhrvaško

imenovalnik

italijanskokratica

latinsko

ločilni števniksamostalnik ali samostalniška zveza moškega spola

dvojinski samostalnik ali samostalniška zveza moškega spolamnožinski samostalnik ali samostalniška zveza moškega spolamadžarsko

medmet ali medmetna zveza

mestnik

Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss.

Druga pomembna specifika ePravopisa je povezana z utemeljevalno-aplikativno zasnovo, ki je pri pravopisnih delih v slovenščini in večini primerljivih evropskih jezikov že tradicionalno prisotna. Posamezne problemske sklope slovarja v razdelku »Pravopisna kategorija« smo povezali z argumentacijo pravopisne rešitve, ki bo vodilo za snovalce prenovljenih pravopisnih pravil in hkrati informacija o ugotovljenih premikih v jezikovni rabi.

Oznaka

množ. štev.

nad. i. za

nedol. štev.

nem.

neurad.

okrajš.

or.

oseb. i. pod. za

preb. i.

prim.

povedk.

predl.prid.prisl.rod.ss dv.s mn.simb.skr. i. zaslov.štev.

stvar. i. tož.ur.

ver. i.

vez.vrstil. štev. zaim.

zem. i. ž

ž dv.

ž mn.

žival. i.

Razvezava oznake

množilni števnik

nadomestno ime za

nedoločni števnik

nemško

neuradno

okrajšava

orodnik

osebno imepodomačeno za

prebivalsko ime

vodilka

povedkovnik

predlogpridevnikprislov ali prislovna zvezarodilniksamostalnik ali samostalniška zveza srednjega spoladvojinski samostalnik ali samostalniška zveza srednjega spolamnožinski samostalnik ali samostalniška zveza srednjega spolasimbolskrajšano ime zaslovenskoštevnik ali števniška zveza

stvarno imetožnikuradno

versko ime

veznik ali vezniška zvezavrstilni števnikzaimek ali zaimkovna zveza

zemljepisno imesamostalnik ali samostalniška zveza ženskega spola

dvojinski samostalnik ali samostalniška zveza ženskega spola

množinski samostalnik ali samostalniška zveza ženskega spola

živalsko ime

X.

SLOVAR

ePravopisa

Opomba:

Status slovarskih sestavkov »predlog« opozarja, da bo slovar ePravopisa normativno veljaven šele po potrditvi pripadajočih pravopisnih pravil.

Slovar vsebuje 851 slovarskih sestavkov. Povezujejo se z zbirko Problemski sklopi ePravopisa 2017, v kateri so pojasnjena normativna odstopanja glede na SP 2001 in načela pri gradnji geslovnika ter morebitnih spremembah slovarskih sestavkov.

2

Abbe Abbeja [ábe] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški fizik, optik in poslovnež|: odkritje Ernsta Karla Abbeja; S fizikom Ernstom Abbejem sta razvila fizikalno formulo, ki ji mora ustrezati leča, da bi dajala nepopačeno sliko {B} Abbejev {O} EDNINA: im. Abbe, rod. Abbeja, daj. Abbeju, tož.

Abbeja, mest. pri Abbeju, or. z Abbejem; DVOJINA: im. Abbeja, rod. Abbejev, daj. Abbejema, tož. Abbeja, mest. pri Abbejih, or. z Abbejema; MNOŽINA: im.

Abbeji, rod. Abbejev, daj. Abbejem, tož. Abbeje, mest.

pri Abbejih, or. z Abbeji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Abbejev Abbejeva Abbejevo [ábejev-] pridevnik Abbejeva odkritja; Abbejevo število ||število, ki označuje moč disperzije optičnega sredstva||: Optična stekla imajo Abbejevo število od 20 do 95 (< Abbe) {O} moški: EDNINA: im. Abbejev, rod. Abbejevega, daj. Abbejevemu, tož. Abbejev (živostno Abbejevega), mest. pri Abbejevem, or. z Abbejevim; DVOJINA: im.

Abbejeva, rod. Abbejevih, daj. Abbejevima, tož.

Abbejeva, mest. pri Abbejevih, or. z Abbejevima; MNOŽINA: im. Abbejevi, rod. Abbejevih, daj.

Abbejevim, tož. Abbejeve, mest. pri Abbejevih, or. z Abbejevimi ženski: EDNINA: im. Abbejeva, rod. Abbejeve, daj.

Abbejevi, tož. Abbejevo, mest. pri Abbejevi, or. z Abbejevo; DVOJINA: im. Abbejevi, rod. Abbejevih, daj. Abbejevima, tož. Abbejevi, mest. pri Abbejevih, or. z Abbejevima; MNOŽINA: im. Abbejeve, rod.

Abbejevih, daj. Abbejevim, tož. Abbejeve, mest. pri Abbejevih, or. z Abbejevimi srednji: EDNINA: im. Abbejevo, rod. Abbejevega, daj.

Abbejevemu, tož. Abbejevo, mest. pri Abbejevem, or.

z Abbejevim; DVOJINA: im. Abbejevi, rod.

Abbejevih, daj. Abbejevima, tož. Abbejevi, mest. pri Abbejevih, or. z Abbejevima; MNOŽINA: im.

Abbejeva, rod. Abbejevih, daj. Abbejevim, tož.

Abbejeva, mest. pri Abbejevih, or. z Abbejevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Ábel1 Ábela samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno

ime |svetopisemska oseba|: starozavezna zgodba o Abelu in Kajnu; Slavolok je okrašen s podobo Kajna in Abela pri daritvi {B} Abelov {O} EDNINA: im. Ábel, rod. Ábela, daj. Ábelu, tož.

Ábela, mest. pri Ábelu, or. z Ábelom; DVOJINA: im.

Ábela, rod. Ábelov, daj. Ábeloma, tož. Ábela, mest. pri Ábelih, or. z Ábeloma; MNOŽINA: im. Ábeli, rod.

Ábelov, daj. Ábelom, tož. Ábele, mest. pri Ábelih, or.

z Ábeli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena

Ábel2 Ábela samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno

ime |norveški matematik|: Matematično nagrado so poimenovali po norveškem matematiku Abelu, rojenem leta 1802 {B} Abelov {O} EDNINA: im. Ábel, rod. Ábela, daj. Ábelu, tož.

Ábela, mest. pri Ábelu, or. z Ábelom; DVOJINA: im.

Ábela, rod. Ábelov, daj. Ábeloma, tož. Ábela, mest. pri Ábelih, or. z Ábeloma; MNOŽINA: im. Ábeli, rod.

Ábelov, daj. Ábelom, tož. Ábele, mest. pri Ábelih, or.

z Ábeli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) ábraham ábrahama samostalnik moškega spola |petdesetletnica|: Zvezdniku so ob abrahamu postavili bronasti spomenik; živostno Septembra bo praznovala abrahama; prim. Abraham {O} EDNINA: im. ábraham, rod. ábrahama, daj.

ábrahamu, tož. ábrahama, mest. pri ábrahamu, or. z ábrahamom; DVOJINA: im. ábrahama, rod.

ábrahamov, daj. ábrahamoma, tož. ábrahama, mest. pri ábrahamih, or. z ábrahamoma; MNOŽINA: im.

ábrahami, rod. ábrahamov, daj. ábrahamom, tož.

ábrahame, mest. pri ábrahamih, or. z ábrahami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice

Addison Addisona [édison] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |angleški zdravnik in znanstvenik|: Thomasa Addisona omenjajo kot enega »velikih mož« v bolnišnici Guy v Londonu {B} Addisonov {O} EDNINA: im. Addison, rod. Addisona, daj.

Addisonu, tož. Addisona, mest. pri Addisonu, or. z Addisonom; DVOJINA: im. Addisona, rod. Addisonov, daj. Addisonoma, tož. Addisona, mest. pri Addisonih, or. z Addisonoma; MNOŽINA: im. Addisoni, rod.

Addisonov, daj. Addisonom, tož. Addisone, mest. pri Addisonih, or. z Addisoni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Addisonov Addisonova Addisonovo [édisonov-] pridevnik

3

Addisonov oče; Addisonova/addisonova bolezen ||bolezen||: Pri bolniku so opazili prve simptome Addisonove/addisonove bolezni (< Addison) {O} moški: EDNINA: im. Addisonov, rod.

Addisonovega, daj. Addisonovemu, tož. Addisonov (živostno Addisonovega), mest. pri Addisonovem, or.

z Addisonovim; DVOJINA: im. Addisonova, rod.

Addisonovih, daj. Addisonovima, tož. Addisonova, mest. pri Addisonovih, or. z Addisonovima; MNOŽINA: im. Addisonovi, rod. Addisonovih, daj.

Addisonovim, tož. Addisonove, mest. pri Addisonovih, or. z Addisonovimi ženski: EDNINA: im. Addisonova, rod. Addisonove, daj. Addisonovi, tož. Addisonovo, mest. pri Addisonovi, or. z Addisonovo; DVOJINA: im.

Addisonovi, rod. Addisonovih, daj. Addisonovima, tož. Addisonovi, mest. pri Addisonovih, or. z Addisonovima; MNOŽINA: im. Addisonove, rod.

Addisonovih, daj. Addisonovim, tož. Addisonove, mest. pri Addisonovih, or. z Addisonovimi srednji: EDNINA: im. Addisonovo, rod.

Addisonovega, daj. Addisonovemu, tož. Addisonovo, mest. pri Addisonovem, or. z Addisonovim; DVOJINA: im. Addisonovi, rod. Addisonovih, daj.

Addisonovima, tož. Addisonovi, mest. pri Addisonovih, or. z Addisonovima; MNOŽINA: im.

Addisonova, rod. Addisonovih, daj. Addisonovim, tož. Addisonova, mest. pri Addisonovih, or. z Addisonovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Afričán Afričána samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime podsaharski Afričan; Knjiga opisuje življenje Afričanov v Angoli (< Afrika) {B} Afričanov {O} EDNINA: im. Afričan, rod. Afričána, daj.

Afričánu, tož. Afričána, mest. pri Afričánu, or. z Afričánom; DVOJINA: im. Afričána, rod. Afričánov, daj. Afričánoma, tož. Afričána, mest. pri Afričánih, or.

z Afričánoma; MNOŽINA: im. Afričáni, rod.

Afričánov, daj. Afričánom, tož. Afričáne, mest. pri Afričánih, or. z Afričáni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena

Afričánka Afričánke samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Masajske ženske veljajo za ene najlepših Afričank (< Afrika) {B} Afričankin {O} EDNINA: im. Afričánka, rod. Afričánke, daj.

Afričánki, tož. Afričánko, mest. pri Afričánki, or. z

Afričánko; DVOJINA: im. Afričánki, rod. Afričánk, daj.

Afričánkama, tož. Afričánki, mest. pri Afričánkah, or.

z Afričánkama; MNOŽINA: im. Afričánke, rod.

Afričánk, daj. Afričánkam, tož. Afričánke, mest. pri Afričánkah, or. z Afričánkami

STATUS: predlog


Áfrika Áfrike samostalnik ženskega spola; zemljepisno

ime |celina|: Največji znani meteorit so našli v Afriki; Spomladi pride v delto Pada na tisoče selivk iz Afrike, kjer so prezimile; V podsaharski Afriki 28 odstotkov otrok ne doseže normalne teže; dobrodelni koncert za Afriko {B} Afričan; Afričanka; Afričanov; Afričankin; afriški {O} EDNINA: im. Áfrika, rod. Áfrike, daj. Áfriki, tož.

Áfriko, mest. v Áfriki, or. z Áfriko

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin

áfriški áfriška áfriško pridevnik Znani so pari četrtfinala afriškega pokala narodov v nogometu; delavnica afriških plesov in bobnanja (< Afrika) {O} moški: EDNINA: im. áfriški, rod. áfriškega, daj.

áfriškemu, tož. áfriški (živostno áfriškega), mest. pri áfriškem, or. z áfriškim; DVOJINA: im. áfriška, rod.

áfriških, daj. áfriškima, tož. áfriška, mest. pri áfriških, or. z áfriškima; MNOŽINA: im. áfriški, rod. áfriških, daj. áfriškim, tož. áfriške, mest. pri áfriških, or. z áfriškimi ženski: EDNINA: im. áfriška, rod. áfriške, daj. áfriški, tož. áfriško, mest. pri áfriški, or. z áfriško; DVOJINA: im. áfriški, rod. áfriških, daj. áfriškima, tož. áfriški, mest. pri áfriških, or. z áfriškima; MNOŽINA: im.

áfriške, rod. áfriških, daj. áfriškim, tož. áfriške, mest.

pri áfriških, or. z áfriškimi srednji: EDNINA: im. áfriško, rod. áfriškega, daj.

áfriškemu, tož. áfriško, mest. pri áfriškem, or. z áfriškim; DVOJINA: im. áfriški, rod. áfriških, daj.

áfriškima, tož. áfriški, mest. pri áfriških, or. z áfriškima; MNOŽINA: im. áfriška, rod. áfriških, daj.

áfriškim, tož. áfriška, mest. pri áfriških, or. z áfriškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Áfroameričán Áfroameričána samostalnik moškega

spola; ime bitja; prebivalsko ime |Američan afriškega rodu|: boj Afroameričanov za enakopravnost; Film govori o Afroameričanu iz Brooklyna {B} Afroameričanov

4

{O} EDNINA: im. Áfroameričán, rod. Áfroameričána, daj. Áfroameričánu, tož. Áfroameričána, mest. pri Áfroameričánu, or. z Áfroameričánom; DVOJINA: im.

Áfroameričána, rod. Áfroameričánov, daj.

Áfroameričánoma, tož. Áfroameričána, mest. pri Áfroameričánih, or. z Áfroameričánoma; MNOŽINA: im. Áfroameričáni, rod. Áfroameričánov, daj.

Áfroameričánom, tož. Áfroameričáne, mest. pri Áfroameričánih, or. z Áfroameričáni

STATUS: predlog


álahov álahova álahovo pridevnik alahov biser ||školjka||: Več kot šest kilogramov težak alahov biser je vreden skoraj sto milijonov dolarjev; prim. Alahov (< Alah) {O} moški: EDNINA: im. álahov, rod. álahovega, daj.

álahovemu, tož. álahov (živostno álahovega), mest. pri álahovem, or. z álahovim; DVOJINA: im. álahova, rod.

álahovih, daj. álahovima, tož. álahova, mest. pri álahovih, or. z álahovima; MNOŽINA: im. álahovi, rod.

álahovih, daj. álahovim, tož. álahove, mest. pri álahovih, or. z álahovimi ženski: EDNINA: im. álahova, rod. álahove, daj.

álahovi, tož. álahovo, mest. pri álahovi, or. z álahovo; DVOJINA: im. álahovi, rod. álahovih, daj. álahovima, tož. álahovi, mest. pri álahovih, or. z álahovima; MNOŽINA: im. álahove, rod. álahovih, daj. álahovim, tož. álahove, mest. pri álahovih, or. z álahovimi srednji: EDNINA: im. álahovo, rod. álahovega, daj.

álahovemu, tož. álahovo, mest. pri álahovem, or. z álahovim; DVOJINA: im. álahovi, rod. álahovih, daj.

álahovima, tož. álahovi, mest. pri álahovih, or. z álahovima; MNOŽINA: im. álahova, rod. álahovih, daj.

álahovim, tož. álahova, mest. pri álahovih, or. z álahovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

Alán Alána samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik iranskega sarmatskega plemena|; v

množini Alani |iransko sarmatsko pleme|: Viri navajajo, da med Alani ni bilo sužnjev {B} Alanka; alanski {O} EDNINA: im. Alán, rod. Alána, daj. Alánu, tož.

Alána, mest. pri Alánu, or. z Alánom; DVOJINA: im.

Alána, rod. Alánov, daj. Alánoma, tož. Alána, mest. pri Alánih, or. z Alánoma; MNOŽINA: im. Aláni, rod.

Alánov, daj. Alánom, tož. Aláne, mest. pri Alánih, or.

z Aláni

STATUS: predlog


alánski alánska alánsko pridevnik Leta 477 je umrl vandalski in alanski kralj Geiseric; Osetija je dedinja velikega alanskega kraljestva, ki je cvetelo med 7. in 13. stoletjem vse do južnega Dona (< Alan) {O} moški: EDNINA: im. alánski, rod. alánskega, daj.

alánskemu, tož. alánski (živostno alánskega), mest. pri alánskem, or. z alánskim; DVOJINA: im. alánska, rod.

alánskih, daj. alánskima, tož. alánska, mest. pri alánskih, or. z alánskima; MNOŽINA: im. alánski, rod.

alánskih, daj. alánskim, tož. alánske, mest. pri alánskih, or. z alánskimi ženski: EDNINA: im. alánska, rod. alánske, daj.

alánski, tož. alánsko, mest. pri alánski, or. z alánsko; DVOJINA: im. alánski, rod. alánskih, daj. alánskima, tož. alánski, mest. pri alánskih, or. z alánskima; MNOŽINA: im. alánske, rod. alánskih, daj. alánskim, tož. alánske, mest. pri alánskih, or. z alánskimi srednji: EDNINA: im. alánsko, rod. alánskega, daj.

alánskemu, tož. alánsko, mest. pri alánskem, or. z alánskim; DVOJINA: im. alánski, rod. alánskih, daj.

alánskima, tož. alánski, mest. pri alánskih, or. z alánskima; MNOŽINA: im. alánska, rod. alánskih, daj.

alánskim, tož. alánska, mest. pri alánskih, or. z alánskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Albêrti Albêrtija samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof|: Prvo italijansko slovnico pripisujejo Leonu Battisti/Batistu Albertiju; |nemški čebelar|: Panj je poimenovan po konstruktorju Adolfu Albertiju {B} Albertijev {O} EDNINA: im. Albêrti, rod. Albêrtija, daj. Albêrtiju, tož. Albêrtija, mest. pri Albêrtiju, or. z Albêrtijem; DVOJINA: im. Albêrtija, rod. Albêrtijev, daj.

Albêrtijema, tož. Albêrtija, mest. pri Albêrtijih, or. z Albêrtijema; MNOŽINA: im. Albêrtiji, rod. Albêrtijev, daj. Albêrtijem, tož. Albêrtije, mest. pri Albêrtijih, or.

z Albêrtiji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Albêrtijev Albêrtijeva Albêrtijevo pridevnik Albertijevo življenje je opisano v knjigi Življenje umetnikov; Slovenec Žnideršič je dopolnil Albertijevo konstrukcijo listovnega panja; Albertijev

panj ||čebelji panj||: Osnovna izvedba Albertijevega panja je v ležeči obliki; prim. Alberti-Žnideršičev (< Alberti) {O} moški: EDNINA: im. Albêrtijev, rod.

Albêrtijevega, daj. Albêrtijevemu, tož. Albêrtijev (živostno Albêrtijevega), mest. pri Albêrtijevem, or. z

5

Albêrtijevim; DVOJINA: im. Albêrtijeva, rod.

Albêrtijevih, daj. Albêrtijevima, tož. Albêrtijeva, mest. pri Albêrtijevih, or. z Albêrtijevima; MNOŽINA: im. Albêrtijevi, rod. Albêrtijevih, daj. Albêrtijevim, tož. Albêrtijeve, mest. pri Albêrtijevih, or. z Albêrtijevimi ženski: EDNINA: im. Albêrtijeva, rod. Albêrtijeve, daj.

Albêrtijevi, tož. Albêrtijevo, mest. pri Albêrtijevi, or.

z Albêrtijevo; DVOJINA: im. Albêrtijevi, rod.

Albêrtijevih, daj. Albêrtijevima, tož. Albêrtijevi, mest.

pri Albêrtijevih, or. z Albêrtijevima; MNOŽINA: im.

Albêrtijeve, rod. Albêrtijevih, daj. Albêrtijevim, tož.

Albêrtijeve, mest. pri Albêrtijevih, or. z Albêrtijevimi srednji: EDNINA: im. Albêrtijevo, rod. Albêrtijevega, daj. Albêrtijevemu, tož. Albêrtijevo, mest. pri Albêrtijevem, or. z Albêrtijevim; DVOJINA: im.

Albêrtijevi, rod. Albêrtijevih, daj. Albêrtijevima, tož.

Albêrtijevi, mest. pri Albêrtijevih, or. z Albêrtijevima; MNOŽINA: im. Albêrtijeva, rod.

Albêrtijevih, daj. Albêrtijevim, tož. Albêrtijeva, mest.

pri Albêrtijevih, or. z Albêrtijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Albêrti-Žníderšičev Albêrti-Žníderšičeva Albêrti-Žníderšičevo pridevnik |Albertijev in Žnideršičev|; Alberti-Žnideršičev panj ||čebelji panj||: Opazovali so čebelje družine v Alberti-Žnideršičevem panju; prim. Albertijev, Žnideršičev (< Alberti, Žnideršič) {O} moški: EDNINA: im. Albêrti-Žníderšičev, rod.

Albêrti-Žníderšičevega, daj. Albêrti-Žníderšičevemu, tož. Albêrti-Žníderšičev (živostno Albêrti-Žníderšičevega), mest. pri Albêrti-Žníderšičevem, or. z Albêrti-Žníderšičevim; DVOJINA: im. Albêrti-Žníderšičeva, rod. Albêrti-Žníderšičevih, daj. Albêrti-Žníderšičevima, tož.

Albêrti-Žníderšičeva, mest. pri Albêrti-Žníderšičevih, or. z Albêrti-Žníderšičevima; MNOŽINA: im. Albêrti-Žníderšičevi, rod. Albêrti-Žníderšičevih, daj. Albêrti-Žníderšičevim, tož.

Albêrti-Žníderšičeve, mest. pri Albêrti-Žníderšičevih, or. z Albêrti-Žníderšičevimi ženski: EDNINA: im. Albêrti-Žníderšičeva, rod.

Albêrti-Žníderšičeve, daj. Albêrti-Žníderšičevi, tož.

Albêrti-Žníderšičevo, mest. pri Albêrti-Žníderšičevi, or. z Albêrti-Žníderšičevo; DVOJINA: im. Albêrti-Žníderšičevi, rod. Albêrti-Žníderšičevih, daj. Albêrti-Žníderšičevima, tož. Albêrti-Žníderšičevi, mest. pri Albêrti-Žníderšičevih, or. z Albêrti-Žníderšičevima; MNOŽINA: im. Albêrti-Žníderšičeve, rod. Albêrti-Žníderšičevih, daj. Albêrti-Žníderšičevim, tož.

Albêrti-Žníderšičeve, mest. pri Albêrti-Žníderšičevih, or. z Albêrti-Žníderšičevimi

srednji: EDNINA: im. Albêrti-Žníderšičevo, rod.

Albêrti-Žníderšičevega, daj. Albêrti-Žníderšičevemu, tož. Albêrti-Žníderšičevo, mest. pri Albêrti-Žníderšičevem, or. z Albêrti-Žníderšičevim; DVOJINA: im. Albêrti-Žníderšičevi, rod. Albêrti-Žníderšičevih, daj. Albêrti-Žníderšičevima, tož.

Albêrti-Žníderšičevi, mest. pri Albêrti-Žníderšičevih, or. z Albêrti-Žníderšičevima; MNOŽINA: im. Albêrti-Žníderšičeva, rod. Albêrti-Žníderšičevih, daj. Albêrti-Žníderšičevim, tož. Albêrti-Žníderšičeva, mest. pri Albêrti-Žníderšičevih, or. z Albêrti-Žníderšičevimi

STATUS: predlog


Alemán Alemána samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik germanskega plemena|; v množini Alemani |germansko pleme|: bitka z Alemani; Frankovski kralj Dagobert je v vojno proti Samovi državi poslal tudi vojski Alemanov in Langobardov {B} Alemanka; alemanski {O} EDNINA: im. Alemán, rod. Alemána, daj.

Alemánu, tož. Alemána, mest. pri Alemánu, or. z Alemánom; DVOJINA: im. Alemána, rod. Alemánov, daj. Alemánoma, tož. Alemána, mest. pri Alemánih, or. z Alemánoma; MNOŽINA: im. Alemáni, rod.

Alemánov, daj. Alemánom, tož. Alemáne, mest. pri Alemánih, or. z Alemáni

STATUS: predlog


alemánski alemánska alemánsko pridevnik Ogrlica iz jantarnih jagod je bila del značilne noša alemanskih žensk v 6. stoletju (< Aleman) {O} moški: EDNINA: im. alemánski, rod.

alemánskega, daj. alemánskemu, tož. alemánski (živostno alemánskega), mest. pri alemánskem, or. z alemánskim; DVOJINA: im. alemánska, rod.

alemánskih, daj. alemánskima, tož. alemánska, mest.

pri alemánskih, or. z alemánskima; MNOŽINA: im.

alemánski, rod. alemánskih, daj. alemánskim, tož.

alemánske, mest. pri alemánskih, or. z alemánskimi ženski: EDNINA: im. alemánska, rod. alemánske, daj.

alemánski, tož. alemánsko, mest. pri alemánski, or. z alemánsko; DVOJINA: im. alemánski, rod. alemánskih, daj. alemánskima, tož. alemánski, mest. pri alemánskih, or. z alemánskima; MNOŽINA: im.

alemánske, rod. alemánskih, daj. alemánskim, tož.

alemánske, mest. pri alemánskih, or. z alemánskimi srednji: EDNINA: im. alemánsko, rod. alemánskega, daj. alemánskemu, tož. alemánsko, mest. pri alemánskem, or. z alemánskim; DVOJINA: im.

alemánski, rod. alemánskih, daj. alemánskima, tož.

alemánski, mest. pri alemánskih, or. z alemánskima;

6

MNOŽINA: im. alemánska, rod. alemánskih, daj.

alemánskim, tož. alemánska, mest. pri alemánskih, or.

z alemánskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Alobróg Alobróga samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik antičnega keltskega plemena|; v množini

Alobrogi |antično keltsko pleme|: Keltske Alobroge so si leta 121 pr. n. št. pokorili Rimljani; pesem Alobrogov {B} Alobroginja; alobroški {O} EDNINA: im. Alobróg, rod. Alobróga, daj.

Alobrógu, tož. Alobróga, mest. pri Alobrógu, or. z Alobrógom; DVOJINA: im. Alobróga, rod. Alobrógov, daj. Alobrógoma, tož. Alobróga, mest. pri Alobrógih, or. z Alobrógoma; MNOŽINA: im. Alobrógi, rod.

Alobrógov, daj. Alobrógom, tož. Alobróge, mest. pri Alobrógih, or. z Alobrógi

STATUS: predlog


alójzijev alójzijeva alójzijevo pridevnik alojzijeva lilija ||rastlina||: Ob hiši je imel lep vrt, s krasnimi alojzijevimi lilijami in floksi; prim.

Alojzijev (< Alojzij) {O} moški: EDNINA: im. alójzijev, rod. alójzijevega, daj. alójzijevemu, tož. alójzijev (živostno alójzijevega), mest. pri alójzijevem, or. z alójzijevim; DVOJINA: im. alójzijeva, rod. alójzijevih, daj.

alójzijevima, tož. alójzijeva, mest. pri alójzijevih, or. z alójzijevima; MNOŽINA: im. alójzijevi, rod.

alójzijevih, daj. alójzijevim, tož. alójzijeve, mest. pri alójzijevih, or. z alójzijevimi ženski: EDNINA: im. alójzijeva, rod. alójzijeve, daj.

alójzijevi, tož. alójzijevo, mest. pri alójzijevi, or. z alójzijevo; DVOJINA: im. alójzijevi, rod. alójzijevih, daj. alójzijevima, tož. alójzijevi, mest. pri alójzijevih, or. z alójzijevima; MNOŽINA: im. alójzijeve, rod.

alójzijevih, daj. alójzijevim, tož. alójzijeve, mest. pri alójzijevih, or. z alójzijevimi srednji: EDNINA: im. alójzijevo, rod. alójzijevega, daj.

alójzijevemu, tož. alójzijevo, mest. pri alójzijevem, or.

z alójzijevim; DVOJINA: im. alójzijevi, rod.

alójzijevih, daj. alójzijevima, tož. alójzijevi, mest. pri alójzijevih, or. z alójzijevima; MNOŽINA: im.

alójzijeva, rod. alójzijevih, daj. alójzijevim, tož.

alójzijeva, mest. pri alójzijevih, or. z alójzijevimi

STATUS: predlog


alúmen alúmna samostalnik moškega spola

|diplomant|: Valvasorjev polbrat je bil alumen jezuitske gimnazije v Ljubljani; Ustanavljanje društev alumnov je v anglosaških deželah stalna praksa {O} EDNINA: im. alúmen, rod. alúmna, daj. alúmnu, tož. alúmna, mest. pri alúmnu, or. z alúmnom; DVOJINA: im. alúmna, rod. alúmnov, daj. alúmnoma, tož. alúmna, mest. pri alúmnih, or. z alúmnoma; MNOŽINA: im. alúmni, rod. alúmnov, daj. alúmnom, tož. alúmne, mest. pri alúmnih, or. z alúmni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti alzheimer alzheimerja [álchajmer] samostalnik

moškega spola |bolezen|: Zdravila za zniževanje holesterola zavirajo tvorbo značilnih oblog pri alzheimerju; prim. Alzheimer, Alzheimerjev {O} EDNINA: im. alzheimer, rod. alzheimerja, daj.

alzheimerju, tož. alzheimerja, mest. pri alzheimerju, or. z alzheimerjem; DVOJINA: im. alzheimerja, rod.

alzheimerjev, daj. alzheimerjema, tož. alzheimerja, mest. pri alzheimerjih, or. z alzheimerjema; MNOŽINA: im. alzheimerji, rod. alzheimerjev, daj.

alzheimerjem, tož. alzheimerje, mest. pri alzheimerjih, or. z alzheimerji

STATUS: predlog


Alzheimer Alzheimerja [álchajmer] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški nevrolog in psihiater|: Bolezen so poimenovali po psihiatru Aloisu Alzheimerju, ki je prvi opisal postopno upadanje intelektualnih in spominskih sposobnosti pri svoji bolnici; prim.

alzheimer {B} Alzheimerjev {O} EDNINA: im. Alzheimer, rod. Alzheimerja, daj.

Alzheimerju, tož. Alzheimerja, mest. pri Alzheimerju, or. z Alzheimerjem; DVOJINA: im.

Alzheimerja, rod. Alzheimerjev, daj. Alzheimerjema, tož. Alzheimerja, mest. pri Alzheimerjih, or. z Alzheimerjema; MNOŽINA: im. Alzheimerji, rod.

Alzheimerjev, daj. Alzheimerjem, tož. Alzheimerje, mest. pri Alzheimerjih, or. z Alzheimerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Alzheimerjev Alzheimerjeva Alzheimerjevo [álchajmerjev-] pridevnik Obiskali so Alzheimerjevo rojstno mesto Markbreit; Alzheimerjeva/alzheimerjeva bolezen ||bolezen||: Za trditev, da vino učinkovito pomaga ublažiti Alzheimerjevo/alzheimerjevo bolezen, ni znanstvenih dokazov (< Alzheimer)

7

{O} moški: EDNINA: im. Alzheimerjev, rod.

Alzheimerjevega, daj. Alzheimerjevemu, tož.

Alzheimerjev (živostno Alzheimerjevega), mest. pri Alzheimerjevem, or. z Alzheimerjevim; DVOJINA: im. Alzheimerjeva, rod. Alzheimerjevih, daj.

Alzheimerjevima, tož. Alzheimerjeva, mest. pri Alzheimerjevih, or. z Alzheimerjevima; MNOŽINA: im. Alzheimerjevi, rod. Alzheimerjevih, daj.

Alzheimerjevim, tož. Alzheimerjeve, mest. pri Alzheimerjevih, or. z Alzheimerjevimi ženski: EDNINA: im. Alzheimerjeva, rod.

Alzheimerjeve, daj. Alzheimerjevi, tož.

Alzheimerjevo, mest. pri Alzheimerjevi, or. z Alzheimerjevo; DVOJINA: im. Alzheimerjevi, rod.

Alzheimerjevih, daj. Alzheimerjevima, tož.

Alzheimerjevi, mest. pri Alzheimerjevih, or. z Alzheimerjevima; MNOŽINA: im. Alzheimerjeve, rod.

Alzheimerjevih, daj. Alzheimerjevim, tož.

Alzheimerjeve, mest. pri Alzheimerjevih, or. z Alzheimerjevimi srednji: EDNINA: im. Alzheimerjevo, rod.

Alzheimerjevega, daj. Alzheimerjevemu, tož.

Alzheimerjevo, mest. pri Alzheimerjevem, or. z Alzheimerjevim; DVOJINA: im. Alzheimerjevi, rod.

Alzheimerjevih, daj. Alzheimerjevima, tož.

Alzheimerjevi, mest. pri Alzheimerjevih, or. z Alzheimerjevima; MNOŽINA: im. Alzheimerjeva, rod.

Alzheimerjevih, daj. Alzheimerjevim, tož.

Alzheimerjeva, mest. pri Alzheimerjevih, or. z Alzheimerjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Ambár Ambára samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik antičnega galskega plemena|; v množini

Ambari |antično galsko pleme|: Ambari so obvestili Cezarja, da bodo le težko branili svoja mesta pred sovražnim napadom; žitne kašče Ambarov {B} Ambarka; ambarski {O} EDNINA: im. Ambár, rod. Ambára, daj. Ambáru, tož. Ambára, mest. pri Ambáru, or. z Ambárom; DVOJINA: im. Ambára, rod. Ambárov, daj. Ambároma, tož. Ambára, mest. pri Ambárih, or. z Ambároma; MNOŽINA: im. Ambári, rod. Ambárov, daj. Ambárom, tož. Ambáre, mest. pri Ambárih, or. z Ambári

STATUS: predlog


Američán Američána samostalnik moškega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Alergije prizadenejo več kot 50 milijonov Američanov; V ZDA so se spomnili bojevnika za

državljanske pravice temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga mlajšega (< Amerika) {B} Američanov {O} EDNINA: im. Američán, rod. Američána, daj.

Američánu, tož. Američána, mest. pri Američánu, or.

z Američánom; DVOJINA: im. Američána, rod.

Američánov, daj. Američánoma, tož. Američána, mest. pri Američánih, or. z Američánoma; MNOŽINA: im. Američáni, rod. Američánov, daj. Američánom, tož. Američáne, mest. pri Američánih, or. z Američáni

STATUS: predlog


Američánka Američánke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime zmaga Američank v odbojki; Film govori o štirih temnopoltih Američankah, ki so nezadovoljne s družbenim sistemom (< Amerika) {B} Američankin {O} EDNINA: im. Američánka, rod. Američánke, daj.

Američánki, tož. Američánko, mest. pri Američánki, or. z Američánko; DVOJINA: im. Američánki, rod.

Američánk, daj. Američánkama, tož. Američánki, mest. pri Američánkah, or. z Američánkama; MNOŽINA: im. Američánke, rod. Američánk, daj.

Američánkam, tož. Američánke, mest. pri Američánkah, or. z Američánkami

STATUS: predlog


Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |celina|: V Ameriki je v navadi, da se podarja šopek dvanajstih vrtnic; pismo iz Amerike; predkolumbovska Amerika; srečanje Amerika – Rusija; Iz prvotne domovine Evrazije je bil vrabec prenesen v obe Ameriki in Avstralijo; |skrajšano ime: Združene države Amerike|: Mladi znanstveniki iz pretežno tretjega sveta prihajajo v Ameriko in pomagajo ustvarjati ameriško prevlado na svetovnem znanstvenem trgu; odkriti Ameriko ||najti nekaj novega||: Obnašal se je, kot da bi odkril Ameriko ||najti nekaj, kar je že odkrito||: Vodnik nas brez odvečnega odkrivanja Amerike popelje skozi slovnična pravila; stric iz Amerike ||bogat človek, donator, sponzor||: Projekt spodbujanja tehnološkega razvoja je treba podpreti, saj ne moremo računati ne na strice iz Amerike; prim.

Južna Amerika, Latinska Amerika, Severna Amerika, Srednja Amerika, Združene države Amerike {B} Američan; Američanka; Američanov; Američankin; ameriški {O} EDNINA: im. Amêrika, rod. Amêrike, daj.

Amêriki, tož. Amêriko, mest. pri Amêriki, or. z

8

Amêriko; DVOJINA: im. Amêriki, rod. Amêrik, daj.

Amêrikama, tož. Amêriki, mest. pri Amêrikah, or. z Amêrikama; MNOŽINA: im. Amêrike, rod. Amêrik, daj. Amêrikam, tož. Amêrike, mest. pri Amêrikah, or.

z Amêrikami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena celin; lastna imena v frazemih

amêriški amêriška amêriško pridevnik Ameriški slamnik je rastlina prerij Severne Amerike; ameriški Indijanci; Na dan se na valutnih trgih obrne 1,5 bilijona ameriških dolarjev; Predstavniški dom ameriškega kongresa je konec januarja potrdil predlog zakona (< Amerika, Združene države Amerike) {O} moški: EDNINA: im. amêriški, rod. amêriškega, daj. amêriškemu, tož. amêriški (živostno amêriškega), mest. pri amêriškem, or. z amêriškim; DVOJINA: im.

amêriška, rod. amêriških, daj. amêriškima, tož.

amêriška, mest. pri amêriških, or. z amêriškima; MNOŽINA: im. amêriški, rod. amêriških, daj.

amêriškim, tož. amêriške, mest. pri amêriških, or. z amêriškimi ženski: EDNINA: im. amêriška, rod. amêriške, daj.

amêriški, tož. amêriško, mest. pri amêriški, or. z amêriško; DVOJINA: im. amêriški, rod. amêriških, daj.

amêriškima, tož. amêriški, mest. pri amêriških, or. z amêriškima; MNOŽINA: im. amêriške, rod. amêriških, daj. amêriškim, tož. amêriške, mest. pri amêriških, or.

z amêriškimi srednji: EDNINA: im. amêriško, rod. amêriškega, daj.

amêriškemu, tož. amêriško, mest. pri amêriškem, or. z amêriškim; DVOJINA: im. amêriški, rod. amêriških, daj. amêriškima, tož. amêriški, mest. pri amêriških, or.

z amêriškima; MNOŽINA: im. amêriška, rod.

amêriških, daj. amêriškim, tož. amêriška, mest. pri amêriških, or. z amêriškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski ampêr ampêra in ampêr ampêrja samostalnik moškega

spola |podomačeno za ampere|; |merska enota|: Električni tok merimo v amperih/amperjih; 230 amperov/amperjev varilnega toka <230 A>; prim. A (< Ampère) {O} EDNINA: im. ampêr, rod. ampêra in ampêrja, daj.

ampêru in ampêrju, tož. ampêra in ampêrja, mest. pri ampêru in pri ampêrju, or. z ampêrom in z ampêrjem; DVOJINA: im. ampêra in ampêrja, rod.

ampêrov in ampêrjev, daj. ampêroma in ampêrjema, tož. ampêra in ampêrja, mest. pri ampêrih in pri ampêrjih, or. z ampêroma in z ampêrjema; MNOŽINA: im. ampêri in ampêrji, rod. ampêrov in ampêrjev, daj.

ampêrom in ampêrjem, tož. ampêre in ampêrje, mest.

pri ampêrih in pri ampêrjih, or. z ampêri in z ampêrji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote

Ampère Ampèra in Ampère Ampèrja [ampêr, rod. ampêra in ampêrja, or. z ampêrom in z ampêrjem] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |citatni naglas Ampère|; |francoski fizik in matematik|: Po Andréju-Marieju Ampèru/Ampèrju se imenuje osnovna enota električnega toka – amper; Pri poskusih je tekmoval z Ampèrom/Ampèrjem; prim.

amper {B} Ampèrov in Ampèrjev {O} EDNINA: im. Ampère, rod. Ampèra in Ampèrja, daj. Ampèru in Ampèrju, tož. Ampèra in Ampèrja, mest. pri Ampèru in pri Ampèrju, or. z Ampèrom in z Ampèrjem

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Ampèrov Ampèrova Ampèrovo in Ampèrjev Ampèrjeva Ampèrjevo [ampêrov- in ampêrjev-] pridevnik |citatni naglas Ampèrov, Ampèrjev|: Ampèrova/Ampèrjeva odkritja; Ampèrov/Ampèrjev

zakon ||fizikalni zakon||: Predstavili so možnosti uporabe Ampèrovega/Ampèrjevega zakona (< Ampère) {O} moški: EDNINA: im. Ampèrov in Ampèrjev, rod.

Ampèrovega in Ampèrjevega, daj. Ampèrovemu in Ampèrjevemu, tož. Ampèrov in Ampèrjev (živostno Ampèrovega) in Ampèrjevega, mest. pri Ampèrovem in pri Ampèrjevem, or. z Ampèrovim in z Ampèrjevim; DVOJINA: im. Ampèrova in Ampèrjeva, rod. Ampèrovih in Ampèrjevih, daj. Ampèrovima in Ampèrjevima, tož. Ampèrova in Ampèrjeva, mest. pri Ampèrovih in pri Ampèrjevih, or. z Ampèrovima in z Ampèrjevima; MNOŽINA: im. Ampèrovi in Ampèrjevi, rod. Ampèrovih in Ampèrjevih, daj.

Ampèrovim in Ampèrjevim, tož. Ampèrove in Ampèrjeve, mest. pri Ampèrovih in pri Ampèrjevih, or. z Ampèrovimi in z Ampèrjevimi ženski: EDNINA: im. Ampèrova in Ampèrjeva, rod.

Ampèrove in Ampèrjeve, daj. Ampèrovi in Ampèrjevi, tož. Ampèrovo in Ampèrjevo, mest. pri Ampèrovi in pri Ampèrjevi, or. z Ampèrovo in z Ampèrjevo; DVOJINA: im. Ampèrovi in Ampèrjevi, rod. Ampèrovih in Ampèrjevih, daj. Ampèrovima in Ampèrjevima, tož. Ampèrovi in Ampèrjevi, mest. pri Ampèrovih in pri Ampèrjevih, or. z Ampèrovima in z Ampèrjevima; MNOŽINA: im. Ampèrove in Ampèrjeve, rod. Ampèrovih in Ampèrjevih, daj.

Ampèrovim in Ampèrjevim, tož. Ampèrove in Ampèrjeve, mest. pri Ampèrovih in pri Ampèrjevih, or. z Ampèrovimi in z Ampèrjevimi

9

srednji: EDNINA: im. Ampèrovo in Ampèrjevo, rod.

Ampèrovega in Ampèrjevega, daj. Ampèrovemu in Ampèrjevemu, tož. Ampèrovo in Ampèrjevo, mest.

pri Ampèrovem in pri Ampèrjevem, or. z Ampèrovim in z Ampèrjevim; DVOJINA: im.

Ampèrovi in Ampèrjevi, rod. Ampèrovih in Ampèrjevih, daj. Ampèrovima in Ampèrjevima, tož.

Ampèrovi in Ampèrjevi, mest. pri Ampèrovih in pri Ampèrjevih, or. z Ampèrovima in z Ampèrjevima; MNOŽINA: im. Ampèrova in Ampèrjeva, rod.

Ampèrovih in Ampèrjevih, daj. Ampèrovim in Ampèrjevim, tož. Ampèrova in Ampèrjeva, mest. pri Ampèrovih in pri Ampèrjevih, or. z Ampèrovimi in z Ampèrjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov); svojilni pridevniki (besedotvorna dvojnica) Ándersen Ándersena samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |danski pravljičar|: pravljice Hansa Christiana Andersena; Po Andersenu se imenujejo tudi mednarodne nagrade za otroško literaturo; Hrvaško pisateljico Ivano Brlić Mažuranić so zaradi čudovitih pripovedk imenovali hrvaški Andersen {B} Andersenov {O} EDNINA: im. Ándersen, rod. Ándersena, daj.

Ándersenu, tož. Ándersena, mest. pri Ándersenu, or. z Ándersenom; DVOJINA: im. Ándersena, rod.

Ándersenov, daj. Ándersenoma, tož. Ándersena, mest.

pri Ándersenih, or. z Ándersenoma; MNOŽINA: im.

Ánderseni, rod. Ándersenov, daj. Ándersenom, tož.

Ándersene, mest. pri Ándersenih, or. z Ánderseni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Ándersenov Ándersenova Ándersenovo pridevnik Po predlogah Andersenovih pravljic so posneti številni filmi; Andersenova nagrada ||nagrada||: Ilustratorka je bila večkrat nominirana za nagrado Astrid Lindgren in Andersenovo nagrado (< Andersen) {O} moški: EDNINA: im. Ándersenov, rod.

Ándersenovega, daj. Ándersenovemu, tož.

Ándersenov (živostno Ándersenovega), mest. pri Ándersenovem, or. z Ándersenovim; DVOJINA: im.

Ándersenova, rod. Ándersenovih, daj.

Ándersenovima, tož. Ándersenova, mest. pri Ándersenovih, or. z Ándersenovima; MNOŽINA: im.

Ándersenovi, rod. Ándersenovih, daj. Ándersenovim, tož. Ándersenove, mest. pri Ándersenovih, or. z Ándersenovimi ženski: EDNINA: im. Ándersenova, rod. Ándersenove, daj. Ándersenovi, tož. Ándersenovo, mest. pri

Ándersenovi, or. z Ándersenovo; DVOJINA: im.

Ándersenovi, rod. Ándersenovih, daj.

Ándersenovima, tož. Ándersenovi, mest. pri Ándersenovih, or. z Ándersenovima; MNOŽINA: im.

Ándersenove, rod. Ándersenovih, daj.

Ándersenovim, tož. Ándersenove, mest. pri Ándersenovih, or. z Ándersenovimi srednji: EDNINA: im. Ándersenovo, rod.

Ándersenovega, daj. Ándersenovemu, tož.

Ándersenovo, mest. pri Ándersenovem, or. z Ándersenovim; DVOJINA: im. Ándersenovi, rod.

Ándersenovih, daj. Ándersenovima, tož.

Ándersenovi, mest. pri Ándersenovih, or. z Ándersenovima; MNOŽINA: im. Ándersenova, rod.

Ándersenovih, daj. Ándersenovim, tož. Ándersenova, mest. pri Ándersenovih, or. z Ándersenovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov); izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

Ángloameričán Ángloameričána samostalnik moškega

spola; ime bitja; prebivalsko ime |prebivalec Angloamerike oz. angleško govoreči prebivalec Amerike in Kanade|: Kraljevo ustanovo jo ustanovil Angloameričan Thompson, da bi prikazal možnosti uporabe znanosti; Družba v Teksasu je razdeljena Angloameričane in Hispanite; |pripadnik zavezniške vojske Angležev in Američanov med 2. svetovno vojno|: Ko so začeli Angloameričani prodirati po italijanskem »škornju« navzgor, je Italija kapitulirala (< Angloamerika) {B} Angloameričanov {O} EDNINA: im. Ángloameričán, rod.

Ángloameričána, daj. Ángloameričánu, tož.

Ángloameričána, mest. pri Ángloameričánu, or. z Ángloameričánom; DVOJINA: im. Ángloameričána, rod. Ángloameričánov, daj. Ángloameričánoma, tož.

Ángloameričána, mest. pri Ángloameričánih, or. z Ángloameričánoma; MNOŽINA: im. Ángloameričáni, rod. Ángloameričánov, daj. Ángloameričánom, tož.

Ángloameričáne, mest. pri Ángloameričánih, or. z Ángloameričáni

STATUS: predlog


Ángloamêrika Ángloamêrike samostalnik ženskega

spola; zemljepisno ime |Združene države Amerike in predeli Kanade, v katerih se govori angleško|: V Angloameriki je leta 2013 živelo približno 350 milijonov prebivalcev (ZDA 315 milijonov in Kanada 35 milijonov); NATO je osnovalo 12 držav, dve iz Angloamerike in deset iz Evrope

10

{B} Angloameričan; Angloameričanka; Angloameričanov; Angloameričankin; angloameriški {O} EDNINA: im. Ángloamêrika, rod. Ángloamêrike, daj. Ángloamêriki, tož. Ángloamêriko, mest. pri Ángloamêriki, or. z Ángloamêriko; DVOJINA: im.

Ángloamêriki, rod. Ángloamêrik, daj.

Ángloamêrikama, tož. Ángloamêriki, mest. pri Ángloamêrikah, or. z Ángloamêrikama; MNOŽINA: im. Ángloamêrike, rod. Ángloamêrik, daj.

Ángloamêrikam, tož. Ángloamêrike, mest. pri Ángloamêrikah, or. z Ángloamêrikami

STATUS: predlog


Ánglosás Ánglosása samostalnik moškega spola; ime

bitja; prebivalsko ime |pripadnik germanskega plemena|; v množini Anglosasi |zveza germanskih plemen – Anglov, Sasov in Jutov|: Anglosasi izvirajo iz severne Nemčije in južne Danske; Na strani Anglosasov so se proti Keltom borili tudi Škoti; |nadomestno ime: Britanec, Američan, angleško govoreči|: Anglosasi pogosto odklanjajo francoske filme {B} Anglosasinja; anglosaški {O} EDNINA: im. Ánglosás, rod. Ánglosása, daj.

Ánglosásu, tož. Ánglosása, mest. pri Ánglosásu, or. z Ánglosásom; DVOJINA: im. Ánglosása, rod.

Ánglosásov, daj. Ánglosásoma, tož. Ánglosása, mest.

pri Ánglosásih, or. z Ánglosásoma; MNOŽINA: im.

Ánglosási, rod. Ánglosásov, daj. Ánglosásom, tož.

Ánglosáse, mest. pri Ánglosásih, or. z Ánglosási

STATUS: predlog


Ánglosásinja Ánglosásinje samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica germanskega plemena|: Raziskovali so življenje Anglosasinj; |nadomestno ime: Britanka, Američanka, angleško govoreča|: Šlo je za privilegirane ženske srednjega razreda, ki so skoraj izključno Anglosasinje {O} EDNINA: im. Ánglosásinja, rod. Ánglosásinje, daj.

Ánglosásinji, tož. Ánglosásinjo, mest. pri Ánglosásinji, or. z Ánglosásinjo; DVOJINA: im.

Ánglosásinji, rod. Ánglosásinj, daj. Ánglosásinjama, tož. Ánglosásinji, mest. pri Ánglosásinjah, or. z Ánglosásinjama; MNOŽINA: im. Ánglosásinje, rod.

Ánglosásinj, daj. Ánglosásinjam, tož. Ánglosásinje, mest. pri Ánglosásinjah, or. z Ánglosásinjami

STATUS: predlog


ánglosáški ánglosáška ánglosáško pridevnik

anglosaška država; Cesar Hadrijan se je z zidom zagradil pred napadi anglosaških plemen s severa; Teorijo analize diskurza je v nadaljevanju dopolnila s spoznanji anglosaških avtorjev (< Anglosas) {O} moški: EDNINA: im. ánglosáški, rod.

ánglosáškega, daj. ánglosáškemu, tož. ánglosáški (živostno ánglosáškega), mest. pri ánglosáškem, or. z ánglosáškim; DVOJINA: im. ánglosáška, rod.

ánglosáških, daj. ánglosáškima, tož. ánglosáška, mest.

pri ánglosáških, or. z ánglosáškima; MNOŽINA: im.

ánglosáški, rod. ánglosáških, daj. ánglosáškim, tož.

ánglosáške, mest. pri ánglosáških, or. z ánglosáškimi ženski: EDNINA: im. ánglosáška, rod. ánglosáške, daj.

ánglosáški, tož. ánglosáško, mest. pri ánglosáški, or. z ánglosáškko; DVOJINA: im. ánglosáški, rod.

ánglosáških, daj. ánglosáškima, tož. ánglosáški, mest.

pri ánglosáških, or. z ánglosáškima; MNOŽINA: im.

ánglosáške, rod. ánglosáških, daj. ánglosáškim, tož.

ánglosáške, mest. pri ánglosáških, or. z ánglosáškimi srednji: EDNINA: im. ánglosáško, rod. ánglosáškega, daj. ánglosáškemu, tož. ánglosáško, mest. pri ánglosáškem, or. z ánglosáškim; DVOJINA: im.

ánglosáški, rod. ánglosáških, daj. ánglosáškima, tož.

ánglosáški, mest. pri ánglosáških, or. z ánglosáškima; MNOŽINA: im. ánglosáška, rod. ánglosáških, daj.

ánglosáškim, tož. ánglosáška, mest. pri ánglosáških, or. z ánglosáškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Ánt Ánta samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik vzhodnoslovanskega plemena|: Trudili so se dokazati kavkaški izvor prvobitnih nosilcev imena Ant; v množini Anti |vzhodnoslovansko pleme|: bitka z Anti; Med Dnestrom in Dneprom je nastala plemenska zveza slovanskih Antov {B} Antka; antski {O} EDNINA: im. Ánt, rod. Ánta, daj. Ántu, tož. Ánta, mest. pri Ántu, or. z Ántom; DVOJINA: im. Ánta, rod.

Ántov, daj. Ántoma, tož. Ánta, mest. pri Ántih, or. z Ántoma; MNOŽINA: im. Ánti, rod. Ántov, daj. Ántom, tož. Ánte, mest. pri Ántih, or. z Ánti

STATUS: predlog


Antárktika Antárktike samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |celina; južno polarno območje|: Najbolj nenasiten plenilec na Antarktiki je beli medved; ledenik na Antarktiki; morski tok z Antarktike; Odtajani led z Antarktike, Grenlandije in Aljaske je v zadnjih petih letih dvignil vodno gladino za pet milimetrov {B} antarktični

11

{O} EDNINA: im. Antárktika, rod. Antárktike, daj.

Antárktiki, tož. Antárktiko, mest. na Antárktiki, or. z Antárktiko

STATUS: predlog


ántski ántska ántsko pridevnik antsko pleme (< Ant) {O} moški: EDNINA: im. ántski, rod. ántskega, daj.

ántskemu, tož. ántski (živostno ántskega), mest. pri ántskem, or. z ántskim; DVOJINA: im. ántska, rod.

ántskih, daj. ántskima, tož. ántska, mest. pri ántskih, or. z ántskima; MNOŽINA: im. ántski, rod. ántskih, daj.

ántskim, tož. ántske, mest. pri ántskih, or. z ántskimi ženski: EDNINA: im. ántska, rod. ántske, daj. ántski, tož. ántsko, mest. pri ántski, or. z ántsko; DVOJINA: im.

ántski, rod. ántskih, daj. ántskima, tož. ántski, mest. pri ántskih, or. z ántskima; MNOŽINA: im. ántske, rod.

ántskih, daj. ántskim, tož. ántske, mest. pri ántskih, or.

z ántskmi srednji: EDNINA: im. ántsko, rod. ántskega, daj.

ántskemu, tož. ántsko, mest. pri ántskem, or. z ántskim; DVOJINA: im. ántski, rod. ántskih, daj.

ántskima, tož. ántski, mest. pri ántskih, or. z ántskima; MNOŽINA: im. ántska, rod. ántskih, daj. ántskim, tož.

ántska, mest. pri ántskih, or. z ántskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Apáč Apáča samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik severnoameriškega plemena|: V filmu je predstavljen spor med Apačem in belcem; v množini

Apači |severnoameriško pleme|: Začetniki reje konj so bili najverjetneje Apači in Komanči {B} Apačinja; Apačev; apaški {O} EDNINA: im. Apáč, rod. Apáča, daj. Apáču, tož.

Apáča, mest. pri Apáču, or. z Apáčem; DVOJINA: im.

Apáča, rod. Apáčev, daj. Apáčema, tož. Apáča, mest.

pri Apáčih, or. z Apáčema; MNOŽINA: im. Apáči, rod.

Apáčev, daj. Apáčem, tož. Apáče, mest. pri Apáčih, or.

z Apáči

STATUS: predlog


Apáčev Apáčeva Apáčevo pridevnik Zadela ga je Apačeva bojna sekira (< Apač) {O} moški: EDNINA: im. Apáčev, rod. Apáčevega, daj. Apáčevemu, tož. Apáčev (živostno Apáčevega), mest. pri Apáčevem, or. z Apáčevim; DVOJINA: im.

Apáčeva, rod. Apáčevih, daj. Apáčevima, tož.

Apáčeva, mest. pri Apáčevih, or. z Apáčevima; MNOŽINA: im. Apáčevi, rod. Apáčevih, daj.

Apáčevim, tož. Apáčeve, mest. pri Apáčevih, or. z Apáčevimi

ženski: EDNINA: im. Apáčeva, rod. Apáčeve, daj.

Apáčevi, tož. Apáčevo, mest. pri Apáčevi, or. z Apáčevo; DVOJINA: im. Apáčevi, rod. Apáčevih, daj.

Apáčevima, tož. Apáčevi, mest. pri Apáčevih, or. z Apáčevima; MNOŽINA: im. Apáčeve, rod. Apáčevih, daj. Apáčevim, tož. Apáčeve, mest. pri Apáčevih, or. z Apáčevimi srednji: EDNINA: im. Apáčevo, rod. Apáčevega, daj.

Apáčevemu, tož. Apáčevo, mest. pri Apáčevem, or. z Apáčevim; DVOJINA: im. Apáčevi, rod. Apáčevih, daj.

Apáčevima, tož. Apáčevi, mest. pri Apáčevih, or. z Apáčevima; MNOŽINA: im. Apáčeva, rod. Apáčevih, daj. Apáčevim, tož. Apáčeva, mest. pri Apáčevih, or. z Apáčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz imen plemen) apáški apáška apáško pridevnik legendarni apaški poglavar (< Apač) {O} moški: EDNINA: im. apáški, rod. apáškega, daj.

apáškemu, tož. apáški (živostno apáškega), mest. pri apáškem, or. z apáškim; DVOJINA: im. apáška, rod.

apáških, daj. apáškima, tož. apáška, mest. pri apáških, or. z apáškima; MNOŽINA: im. apáški, rod. apáških, daj. apáškim, tož. apáške, mest. pri apáških, or. z apáškimi ženski: EDNINA: im. apáška, rod. apáške, daj. apáški, tož. apáško, mest. pri apáški, or. z apáško; DVOJINA: im. apáški, rod. apáških, daj. apáškima, tož. apáški, mest. pri apáških, or. z apáškma; MNOŽINA: im.

apáške, rod. apáških, daj. apáškim, tož. apáške, mest.

pri apáških, or. z apáškimi srednji: EDNINA: im. apáško, rod. apáškega, daj.

apáškemu, tož. apáško, mest. pri apáškem, or. z apáškim; DVOJINA: im. apáški, rod. apáških, daj.

apáškma, tož. apáški, mest. pri apáških, or. z apáškima; MNOŽINA: im. apáška, rod. apáških, daj.

apáškim, tož. apáška, mest. pri apáških, or. z apáškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski ápgar ápgarja samostalnik moškega spola |vprašalnik o novorojenčku, ki ocenjuje videz, srčni utrip, grimase, dejavnost, dihanje|: ocenjevanje novorojenčkov po apgarju; Ob rojstvu je bil nedonošenček z apgarjem 2; nesklonljivo v zvezi apgar

lestvica Ko je novorojenček star eno minuto, ga ocenijo z apgar lestvico z apgarjevo lestvico, lestvico po apgarju, lestvico po Apgarjevi, lestvico po Virginiji Apgar; prim. Apgar {B} apgarjev {O} EDNINA: im. ápgar, rod. ápgarja, daj. ápgarju, tož.

ápgarja, mest. pri ápgarju, or. z ápgarjem; DVOJINA:

12

im. ápgarja, rod. ápgarjev, daj. ápgarjema, tož. ápgarja, mest. pri ápgarjih, or. z ápgarjema; MNOŽINA: im.

ápgarji, rod. ápgarjev, daj. ápgarjem, tož. ápgarje, mest. pri ápgarjih, or. z ápgarji

STATUS: predlog


Ápgar1 Ápgar samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |priimek|: Z mladim Davidom Apgarjem sta rada potovala; prim. apgar {B} Apgarjev {O} EDNINA: im. Ápgar, rod. Ápgarja, daj. Ápgarju, tož. Ápgarja, mest. pri Ápgarju, or. z Ápgarjem; DVOJINA: im. Ápgarja, rod. Ápgarjev, daj. Ápgarjema, tož. Ápgarja, mest. pri Ápgarjih, or. z Ápgarjema; MNOŽINA: im. Ápgarji, rod. Ápgarjev, daj. Ápgarjem, tož. Ápgarje, mest. pri Ápgarjih, or. z Ápgarji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Ápgar2 Ápgar samostalnik ženskega spola; ime bitja; osebno ime |ameriška anesteziologinja in neonatologinja|: točkovanje po Virginiji Apgar; prim. apgar {O} EDNINA: im. Ápgar, rod. Ápgar, daj. Ápgar, tož.

Ápgar, mest. pri Ápgar, or. z Ápgar

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Ápgarjev Ápgarjeva Ápgarjevo pridevnik Apgarjeva lestvica ||ocena stanja novorojenčka po rojstvu||: Otrokove vitalne funkcije prvo in peto minuto po rojstvu ocenimo z Apgarjevo lestvico (< Apgar) {O} moški: EDNINA: im. Ápgarjev, rod. Ápgarjevega, daj. Ápgarjevemu, tož. Ápgarjev (živostno Ápgarjevega), mest. pri Ápgarjevem, or. z Ápgarjevim; DVOJINA: im. Ápgarjeva, rod.

Ápgarjevih, daj. Ápgarjevima, tož. Ápgarjeva, mest.

pri Ápgarjevih, or. z Ápgarjevima; MNOŽINA: im.

Ápgarjevi, rod. Ápgarjevih, daj. Ápgarjevim, tož.

Ápgarjeve, mest. pri Ápgarjevih, or. z Ápgarjevimi ženski: EDNINA: im. Ápgarjeva, rod. Ápgarjeve, daj.

Ápgarjevi, tož. Ápgarjevo, mest. pri Ápgarjevi, or. z Ápgarjevo; DVOJINA: im. Ápgarjevi, rod. Ápgarjevih, daj. Ápgarjevima, tož. Ápgarjevi, mest. pri Ápgarjevih, or. z Ápgarjevima; MNOŽINA: im.

Ápgarjeve, rod. Ápgarjevih, daj. Ápgarjevim, tož.

Ápgarjeve, mest. pri Ápgarjevih, or. z Ápgarjevimi srednji: EDNINA: im. Ápgarjevo, rod. Ápgarjevega, daj. Ápgarjevemu, tož. Ápgarjevo, mest. pri Ápgarjevem, or. z Ápgarjevim; DVOJINA: im.

Ápgarjevi, rod. Ápgarjevih, daj. Ápgarjevima, tož.

Ápgarjevi, mest. pri Ápgarjevih, or. z Ápgarjevima;

MNOŽINA: im. Ápgarjeva, rod. Ápgarjevih, daj.

Ápgarjevim, tož. Ápgarjeva, mest. pri Ápgarjevih, or.

z Ápgarjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Arhimédov Arhimédova Arhimédovo pridevnik Arhimedov rokopis; Šele v 16. stoletju so Arhimedova dela začeli širiti med ljudi; Arhimedov

zakon ||zakon o hidrostatičnem vzgonu||: Po Arhimedovem zakonu tekočina deluje na potopljeno telo z vzgonom, ki je enak teži izpodrinjene tekočine; Arhimedova nagrada ||nagrada||: Podelili so Arhimedovo nagrado za evropske študente; Arhimedova vijačnica ||krivulja||: Ideja ladijskega vijaka je temeljila na načelu Arhimedove vijačnice; Arhimedova/arhimedova točka ||izhodiščna, ključna točka za delovanje, vzvod||: V 19. stoletju je materni jezik postal Arhimedova/arhimedova točka emancipacije narodov (< Arhimed) {O} moški: EDNINA: im. Arhimédov, rod.

Arhimédovega, daj. Arhimédovemu, tož. Arhimédov (živostno Arhimédovega), mest. pri Arhimédovem, or.

z Arhimédovim; DVOJINA: im. Arhimédova, rod.

Arhimédovih, daj. Arhimédovima, tož. Arhimédova, mest. pri Arhimédovih, or. z Arhimédovima; MNOŽINA: im. Arhimédovi, rod. Arhimédovih, daj.

Arhimédovim, tož. Arhimédove, mest. pri Arhimédovih, or. z Arhimédovimi ženski: EDNINA: im. Arhimédova, rod. Arhimédove, daj. Arhimédovi, tož. Arhimédovo, mest. pri Arhimédovi, or. z Arhimédovo; DVOJINA: im.

Arhimédovi, rod. Arhimédovih, daj. Arhimédovima, tož. Arhimédovi, mest. pri Arhimédovih, or. z Arhimédovima; MNOŽINA: im. Arhimédove, rod.

Arhimédovih, daj. Arhimédovim, tož. Arhimédove, mest. pri Arhimédovih, or. z Arhimédovimi srednji: EDNINA: im. Arhimédovo, rod.

Arhimédovega, daj. Arhimédovemu, tož.

Arhimédovo, mest. pri Arhimédovem, or. z Arhimédovim; DVOJINA: im. Arhimédovi, rod.

Arhimédovih, daj. Arhimédovima, tož. Arhimédovi, mest. pri Arhimédovih, or. z Arhimédovima; MNOŽINA: im. Arhimédova, rod. Arhimédovih, daj.

Arhimédovim, tož. Arhimédova, mest. pri Arhimédovih, or. z Arhimédovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz grško-rimskih imen); izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

Árktika Árktike samostalnik ženskega spola; zemljepisno

ime

13

|del Zemljinega površja; severno polarno območje|: Lansko zimo je preživela med Eskimi na kanadski Arktiki; Britanijo je zajel val mrzlega zraka iz Arktike in povzročil rekordno mrzlo zimo; Zadnji potomci mamutov izvirajo z Arktike pred 3000 do 4000 leti {B} arktični {O} EDNINA: im. Árktika, rod. Árktike, daj. Árktiki, tož. Árktiko, mest. na Árktiki, or. z Árktiko

STATUS: predlog


Artaud Artauda [artó, rod. artója, or. z artójem] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |francoski dramatik, pesnik in esejist|: zapiski Antonina Artauda; v ednini, or. Srečal se je z Antoninom Artaudom/Artaudem {B} Artaudov in Artaudev {O} EDNINA: im. Artaud, rod. Artauda, daj. Artaudu, tož. Artauda, mest. pri Artaudu, or. z Artaudom in z Artaudem; DVOJINA: im. Artauda, rod. Artaudov in Artaudev, daj. Artaudoma in Artaudema, tož.

Artauda, mest. pri Artaudih, or. z Artaudoma in z Artaudema; MNOŽINA: im. Artaudi, rod. Artaudov in Artaudev, daj. Artaudom in Artaudem, tož. Artaude, mest. pri Artaudih, or. z Artaudi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Artaudov Artaudova Artaudovo in Artaudev Artaudeva Artaudevo [artójev-] pridevnik Artaudova/Artaudeva proza; Artaudova/Artaudeva

nagrada ||nagrada||: Mehičan Juan Villoro je za zbirko novel prejel Artaudovo/Artaudevo nagrado (< Artaud) {O} moški: EDNINA: im. Artaudov in Artaudev, rod.

Artaudovega in Artaudevega, daj. Artaudovemu in Artaudevemu, tož. Artaudov in Artaudev (živostno Artaudovega) in Artaudevega, mest. pri Artaudovem in pri Artaudevem, or. z Artaudovim in z Artaudevim; DVOJINA: im. Artaudova in Artaudeva, rod. Artaudovih in Artaudevih, daj. Artaudovima in Artaudevima, tož. Artaudova in Artaudeva, mest. pri Artaudovih in pri Artaudevih, or. z Artaudovima in z Artaudevima; MNOŽINA: im. Artaudovi in Artaudevi, rod. Artaudovih in Artaudevih, daj. Artaudovim in Artaudevim, tož. Artaudove in Artaudeve, mest. pri Artaudovih in pri Artaudevih, or. z Artaudovimi in z Artaudevimi ženski: EDNINA: im. Artaudova in Artaudeva, rod.

Artaudove in Artaudeve, daj. Artaudovi in Artaudevi, tož. Artaudovo in Artaudevo, mest. pri Artaudovi in pri Artaudevi, or. z Artaudovo in z Artaudevo; DVOJINA: im. Artaudovi in Artaudevi, rod. Artaudevih in Artaudovih, daj. Artaudovima in Artaudevima, tož.

Artaudovi in Artaudevi, mest. pri Artaudovih in pri

Artaudevih, or. z Artaudovima in z Artaudevima; MNOŽINA: im. Artaudove in Artaudeve, rod.

Artaudovih in Artaudevih, daj. Artaudevim in Artaudovim, tož. Artaudove in Artaudeve, mest. pri Artaudovih in pri Artaudevih, or. z Artaudovimi in z Artaudevimi srednji: EDNINA: im. Artaudovo in Artaudevo, rod.

Artaudovega in Artaudevega, daj. Artaudovemu in Artaudevemu, tož. Artaudovo in Artaudevo, mest. pri Artaudovem in pri Artaudevem, or. z Artaudovim in z Artaudevim; DVOJINA: im. Artaudovi in Artaudevi, rod. Artaudovih in Artaudevih, daj. Artaudovima in Artaudevima, tož. Artaudovi in Artaudevi, mest. pri Artaudovih in pri Artaudevih, or. z Artaudovima in z Artaudevima; MNOŽINA: im. Artaudova in Artaudeva, rod. Artaudovih in Artaudevih, daj.

Artaudovim in Artaudevim, tož. Artaudova in Artaudeva, mest. pri Artaudovih in pri Artaudevih, or. z Artaudovimi in z Artaudevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki (iz priimkov) Ásperger Áspergerja samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |avstrijski zdravnik in znanstvenik|: Aspergerjev sindrom je razvojna motnja, imenovana po avstrijskemu pediatru Hansu Aspergerju {B} Aspergerjev {O} EDNINA: im. Ásperger, rod. Áspergerja, daj.

Áspergerju, tož. Áspergerja, mest. pri Áspergerju, or.

z Áspergerjem; DVOJINA: im. Áspergerja, rod.

Áspergerjev, daj. Áspergerjema, tož. Áspergerja, mest. pri Áspergerjih, or. z Áspergerjema; MNOŽINA: im. Áspergerji, rod. Áspergerjev, daj. Áspergerjem, tož. Áspergerje, mest. pri Áspergerjih, or. z Áspergerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Áspergerjev Áspergerjeva Áspergerjevo pridevnik Aspergerjeve diagnostike so dolgo veljale za kontraverzne; Aspergerjev/aspergerjev sindrom ||bolezen||: Prve znake Aspergerjevega/aspergerjevega sindroma navadno opazimo že zelo zgodaj (< Asperger) {O} moški: EDNINA: im. Áspergerjev, rod.

Áspergerjevega, daj. Áspergerjevemu, tož.

Áspergerjev (živostno Áspergerjevega), mest. pri Áspergerjevem, or. z Áspergerjevim; DVOJINA: im.

Áspergerjeva, rod. Áspergerjevih, daj.

Áspergerjevima, tož. Áspergerjeva, mest. pri Áspergerjevih, or. z Áspergerjevima; MNOŽINA: im.

14

Áspergerjevi, rod. Áspergerjevih, daj.

Áspergerjevim, tož. Áspergerjeve, mest. pri Áspergerjevih, or. z Áspergerjevimi ženski: EDNINA: im. Áspergerjeva, rod.

Áspergerjeve, daj. Áspergerjevi, tož. Áspergerjevo, mest. pri Áspergerjevi, or. z Áspergerjevo; DVOJINA: im. Áspergerjevi, rod. Áspergerjevih, daj.

Áspergerjevima, tož. Áspergerjevi, mest. pri Áspergerjevih, or. z Áspergerjevima; MNOŽINA: im.

Áspergerjeve, rod. Áspergerjevih, daj.

Áspergerjevim, tož. Áspergerjeve, mest. pri Áspergerjevih, or. z Áspergerjevimi srednji: EDNINA: im. Áspergerjevo, rod.

Áspergerjevega, daj. Áspergerjevemu, tož.

Áspergerjevo, mest. pri Áspergerjevem, or. z Áspergerjevim; DVOJINA: im. Áspergerjevi, rod.

Áspergerjevih, daj. Áspergerjevima, tož.

Áspergerjevi, mest. pri Áspergerjevih, or. z Áspergerjevima; MNOŽINA: im. Áspergerjeva, rod.

Áspergerjevih, daj. Áspergerjevim, tož.

Áspergerjeva, mest. pri Áspergerjevih, or. z Áspergerjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Atkins Atkinsa [êtkins] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |ameriški zdravnik izumitelj|: Delo Roberta Colemana Atkinsa je navdihnilo mnoge dietetike {B} Atkinsov {O} EDNINA: im. Atkins, rod. Atkinsa, daj. Atkinsu, tož. Atkinsa, mest. pri Atkinsu, or. z Atkinsom; DVOJINA: im. Atkinsa, rod. Atkinsov, daj. Atkinsoma, tož. Atkinsa, mest. pri Atkinsih, or. z Atkinsoma; MNOŽINA: im. Atkinsi, rod. Atkinsov, daj. Atkinsom, tož. Atkinse, mest. pri Atkinsih, or. z Atkinsi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Atkinson Atkinsona [êtkinson] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |angleški izumitelj|: James Atkinson je patentiral Atkinsonov cikel že leta 1882 {B} Atkinsonov {O} EDNINA: im. Atkinson, rod. Atkinsona, daj.

Atkinsonu, tož. Atkinsona, mest. pri Atkinsonu, or. z Atkinsonom; DVOJINA: im. Atkinsona, rod.

Atkinsonov, daj. Atkinsonoma, tož. Atkinsona, mest.

pri Atkinsonih, or. z Atkinsonoma; MNOŽINA: im.

Atkinsoni, rod. Atkinsonov, daj. Atkinsonom, tož.

Atkinsone, mest. pri Atkinsonih, or. z Atkinsoni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki)

Atkinsonov Atkinsonova Atkinsonovo [êtkinsonov-] pridevnik Vedno se je strinjal z Atkinsonovimi metodami; Atkinsonov cikel ||tehnologija za povečanje motornega izkoristka||: Ko voznik močneje pritisne na plin, sistem izključi Atkinsonov cikel (< Atkinson) {O} moški: EDNINA: im. Atkinsonov, rod.

Atkinsonovega, daj. Atkinsonovemu, tož.

Atkinsonov (živostno Atkinsonovega), mest. pri Atkinsonovem, or. z Atkinsonovim; DVOJINA: im.

Atkinsonova, rod. Atkinsonovih, daj. Atkinsonovima, tož. Atkinsonova, mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovima; MNOŽINA: im. Atkinsonovi, rod.

Atkinsonovih, daj. Atkinsonovim, tož. Atkinsonove, mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovimi ženski: EDNINA: im. Atkinsonova, rod. Atkinsonove, daj. Atkinsonovi, tož. Atkinsonovo, mest. pri Atkinsonovi, or. z Atkinsonovo; DVOJINA: im.

Atkinsonovi, rod. Atkinsonovih, daj. Atkinsonovima, tož. Atkinsonovi, mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovima; MNOŽINA: im. Atkinsonove, rod.

Atkinsonovih, daj. Atkinsonovim, tož. Atkinsonove, mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovimi srednji: EDNINA: im. Atkinsonovo, rod.


Atkinsonovo, mest. pri Atkinsonovem, or. z Atkinsonovim; DVOJINA: im. Atkinsonovi, rod.

Atkinsonovih, daj. Atkinsonovima, tož. Atkinsonovi, mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovima; MNOŽINA: im. Atkinsonova, rod. Atkinsonovih, daj.

Atkinsonovim, tož. Atkinsonova, mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Atkinsov Atkinsova Atkinsovo [êtkinsov-] pridevnik Po Atkinsovem mnenju vsaka hrana, bogata z ogljikovimi hidrati, sproži škodljivi proces; Atkinsonova dieta ||beljakovinska dieta z nizkim vnosom ogljikovih hidratov||: Ker v Atkinsonovi dieti ni dovolj prostora za sadje in zelenjavo, zdravniki svarijo pred povišanim holesterolom ter boleznimi srca in ožilja (< Atkins) {O} moški: EDNINA: im. Atkinsonov, rod.


Atkinsonov (živostno Atkinsonovega), mest. pri Atkinsonovem, or. z Atkinsonovim; DVOJINA: im.

Atkinsonova, rod. Atkinsonovih, daj. Atkinsonovima, tož. Atkinsonova, mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovima; MNOŽINA: im. Atkinsonovi, rod.

Atkinsonovih, daj. Atkinsonovim, tož. Atkinsonove, mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovimi ženski: EDNINA: im. Atkinsonova, rod. Atkinsonove, daj. Atkinsonovi, tož. Atkinsonovo, mest. pri

15

Atkinsonovi, or. z Atkinsonovo; DVOJINA: im.

Atkinsonovi, rod. Atkinsonovih, daj. Atkinsonovima, tož. Atkinsonovi, mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovima; MNOŽINA: im. Atkinsonove, rod.

Atkinsonovih, daj. Atkinsonovim, tož. Atkinsonove, mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovimi srednji: EDNINA: im. Atkinsonovo, rod.


Atkinsonovo, mest. pri Atkinsonovem, or. z Atkinsonovim; DVOJINA: im. Atkinsonovi, rod.

Atkinsonovih, daj. Atkinsonovima, tož. Atkinsonovi, mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovima; MNOŽINA: im. Atkinsonova, rod. Atkinsonovih, daj.

Atkinsonovim, tož. Atkinsonova, mest. pri Atkinsonovih, or. z Atkinsonovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Atlantída Atlantíde samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |bajeslovna celina|: potopljena Atlantida; Platon je okoli leta 370 pred našim štetjem opisoval vzpon in padec skrivnostne civilizacije, živeče na Atlantidi; Med arheološke najdbe, ki jih povezujejo z Atlantido, nekateri štejejo podmorsko mesto blizu španske obale {B} atlantidski {O} EDNINA: im. Atlantída, rod. Atlantíde, daj.

Atlantídi, tož. Atlantído, mest. na Atlantídi, or. z Atlantído

STATUS: predlog


atlantídski atlantídska atlantídsko pridevnik Verjame, da jo atlantidski prstan varuje pred negativnimi stvarmi (< Atlantida) {O} moški: EDNINA: im. atlantídski, rod.

atlantídskega, daj. atlantídskemu, tož. atlantídski (živostno atlantídskega), mest. pri atlantídskem, or. z atlantídskim; DVOJINA: im. atlantídska, rod.

atlantídskih, daj. atlantídskima, tož. atlantídska, mest.

pri atlantídskih, or. z atlantídskima; MNOŽINA: im.

atlantídski, rod. atlantídskih, daj. atlantídskim, tož.

atlantídske, mest. pri atlantídskih, or. z atlantídskimi ženski: EDNINA: im. atlantídska, rod. atlantídske, daj.

atlantídski, tož. atlantídsko, mest. pri atlantídski, or. z atlantídsko; DVOJINA: im. atlantídski, rod.

atlantídskih, daj. atlantídskima, tož. atlantídski, mest.

pri atlantídskih, or. z atlantídskima; MNOŽINA: im.

atlantídske, rod. atlantídskih, daj. atlantídskim, tož.

atlantídske, mest. pri atlantídskih, or. z atlantídskimi srednji: EDNINA: im. atlantídsko, rod. atlantídskega, daj. atlantídskemu, tož. atlantídsko, mest. pri atlantídskem, or. z atlantídskim; DVOJINA: im.

atlantídski, rod. atlantídskih, daj. atlantídskima, tož.

atlantídski, mest. pri atlantídskih, or. z atlantídskima; MNOŽINA: im. atlantídska, rod. atlantídskih, daj.

atlantídskim, tož. atlantídska, mest. pri atlantídskih, or. z atlantídskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Atrebát Atrebáta samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik antičnega keltskega plemena|; v množini

Atrebati |antično keltsko pleme|: Rimsko vojsko so na več frontah napadli Nervi, Atrebati in Viromandi {B} Aterbatka; atrebatski {O} EDNINA: im. Atrebát, rod. Atrebáta, daj. Atrebátu, tož. Atrebáta, mest. pri Atrebátu, or. z Atrebátom; DVOJINA: im. Atrebáta, rod. Atrebátov, daj.

Atrebátoma, tož. Atrebáta, mest. pri Atrebátih, or. z 3oma; MNOŽINA: im. Atrebáti, rod. Atrebátov, daj.

Atrebátom, tož. Atrebáte, mest. pri Atrebátih, or. z Atrebáti

STATUS: predlog


atrebátski atrebátska atrbátsko pridevnik atrebatski kralj (< Atrebat) {O} moški: EDNINA: im. atrebátski, rod. atrebátskega, daj. atrebátskemu, tož. atrebátski (živostno atrebátskega), mest. pri atrebátskem, or. z atrebátskim; DVOJINA: im. atrebátska, rod.

atrebátskih, daj. atrebátskima, tož. atrebátska, mest.

pri atrebátskih, or. z atrebátskima; MNOŽINA: im.

atrebátski, rod. atrebátskih, daj. atrebátskim, tož.

atrebátske, mest. pri atrebátskih, or. z atrebátskimi ženski: EDNINA: im. atrebátska, rod. atrebátske, daj.

atrebátski, tož. atrebátsko, mest. pri atrebátski, or. z atrebátsko; DVOJINA: im. atrebátski, rod. atrebátskih, daj. atrebátskima, tož. atrebátski, mest. pri atrebátskih, or. z atrebátskima; MNOŽINA: im. atrebátske, rod.

atrebátskih, daj. atrebátskim, tož. atrebátske, mest. pri atrebátskih, or. z atrebátskimi srednji: EDNINA: im. atrebátsko, rod. atrebátskega, daj. atrebátskemu, tož. atrebátsko, mest. pri atrebátskem, or. z atrebátskim; DVOJINA: im.

atrebátski, rod. atrebátskih, daj. atrebátskima, tož.

atrebátski, mest. pri atrebátskih, or. z atrebátskima; MNOŽINA: im. atrebátska, rod. atrebátskih, daj.

atrebátskim, tož. atrebátska, mest. pri atrebátskih, or. z atrebátskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Avár Avára samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime

16

|pripadnik mongolskega nomadskega plemena|: Arheologi ugibajo, ali so v grobu ostanki Rimljana, Slovana, Avara ali Trnovčana; v množini Avari |mongolsko nomadsko pleme|: Leta 619 je Bizanc sklenil mir z Avari; vpadi Avarov {B} Avarka; avarski {O} EDNINA: im. Avár, rod. Avára, daj. Aváru, tož.

Avára, mest. pri Aváru, or. z Avárom; DVOJINA: im.

Avára, rod. Avárov, daj. Avároma, tož. Avára, mest.

pri Avárih, or. z Avároma; MNOŽINA: im. Avári, rod.

Avárov, daj. Avárom, tož. Aváre, mest. pri Avárih, or.

z Avári

STATUS: predlog


Avárka Avárke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica mongolskega nomadskega plemena|: Na sliki mlada Avarka nosi vodo {O} EDNINA: im. Avárka, rod. Avárke, daj. Avárki, tož. Avárko, mest. pri Avárki, or. z Avárko; DVOJINA: im. Avárki, rod. Avárk, daj. Avárkama, tož. Avárki, mest. pri Avárkah, or. z Avárkama; MNOŽINA: im.

Avárke, rod. Avárk, daj. Avárkam, tož. Avárke, mest.

pri Avárkah, or. z Avárkami

STATUS: predlog


avárski avárska avársko pridevnik avarski konjenik; avarska vojna; Franki so konec 8. stoletja uničili avarsko državo v Panonski nižini (< Avar) {O} moški: EDNINA: im. avárski, rod. avárskega, daj.

avárskemu, tož. avárski (živostno avárskega), mest. pri avárskem, or. z avárskim; DVOJINA: im. avárska, rod.

avárskih, daj. avárskima, tož. avárska, mest. pri avárskih, or. z avárskima; MNOŽINA: im. avárski, rod.

avárskih, daj. avárskim, tož. avárske, mest. pri avárskih, or. z avárskimi ženski: EDNINA: im. avárska, rod. avárske, daj.

avárski, tož. avársko, mest. pri avárski, or. z avársko; DVOJINA: im. avárski, rod. avárskih, daj. avárskima, tož. avárski, mest. pri avárskih, or. z avárskima; MNOŽINA: im. avárske, rod. avárskih, daj. avárskim, tož. avárske, mest. pri avárskih, or. z avárskimi srednji: EDNINA: im. avársko, rod. avárskega, daj.

avárskemu, tož. avársko, mest. pri avárskem, or. z avárskim; DVOJINA: im. avárski, rod. avárskih, daj.

avárskima, tož. avárski, mest. pri avárskih, or. z avárskima; MNOŽINA: im. avárska, rod. avárskih, daj.

avárskim, tož. avárska, mest. pri avárskih, or. z avárskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski

Avogádro Avogádra samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |italijanski kemik in fizik|: Med najpomembnejša odkritja Amedea Avogadra spada po njem imenovani Avogadrov zakon {B} Avogadrov {O} EDNINA: im. Avogádro, rod. Avogádra, daj.

Avogádru, tož. Avogádra, mest. pri Avogádru, or. z Avogádrom; DVOJINA: im. Avogádra, rod.

Avogádrov, daj. Avogádroma, tož. Avogádra, mest.

pri Avogádrih, or. z Avogádroma; MNOŽINA: im.

Avogádri, rod. Avogádrov, daj. Avogádrom, tož.

Avogádre, mest. pri Avogádrih, or. z Avogádri

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Avogádrov Avogádrova Avogádrovo pridevnik Njegovo delo je temeljilo na Avogadrovi domnevi; Avogadrova konstanta ||fizikalna konstanta||: Točna številčna vrednost Avogadrove konstante ni znana; Avogadrovo število ||fizikalna konstanta||: Število molekul v enem molu so poimenovali kot Avogadrovo število (< Avogadro) {O} moški: EDNINA: im. Avogádrov, rod.

Avogádrovega, daj. Avogádrovemu, tož. Avogádrov (živostno Avogádrovega), mest. pri Avogádrovem, or.

z Avogádrovim; DVOJINA: im. Avogádrova, rod.

Avogádrovih, daj. Avogádrovima, tož. Avogádrova, mest. pri Avogádrovih, or. z Avogádrovima; MNOŽINA: im. Avogádrovi, rod. Avogádrovih, daj.

Avogádrovim, tož. Avogádrove, mest. pri Avogádrovih, or. z Avogádrovimi ženski: EDNINA: im. Avogádrova, rod. Avogádrove, daj. Avogádrovi, tož. Avogádrovo, mest. pri Avogádrovi, or. z Avogádrovo; DVOJINA: im.

Avogádrovi, rod. Avogádrovih, daj. Avogádrovima, tož. Avogádrovi, mest. pri Avogádrovih, or. z Avogádrovima; MNOŽINA: im. Avogádrove, rod.

Avogádrovih, daj. Avogádrovim, tož. Avogádrove, mest. pri Avogádrovih, or. z Avogádrovimi srednji: EDNINA: im. Avogádrovo, rod.

Avogádrovega, daj. Avogádrovemu, tož.

Avogádrovo, mest. pri Avogádrovem, or. z Avogádrovim; DVOJINA: im. Avogádrovi, rod.

Avogádrovih, daj. Avogádrovima, tož. Avogádrovi, mest. pri Avogádrovih, or. z Avogádrovima; MNOŽINA: im. Avogádrova, rod. Avogádrovih, daj.

Avogádrovim, tož. Avogádrova, mest. pri Avogádrovih, or. z Avogádrovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Ázija Ázije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime

17

|celina|: Papaja je sadež jugovzhodne Azije; Začimbe, ki so jih karavele privažale iz Azije, so prinašale milijonske zaslužke; Čeprav je tarbozaver živel v Aziji, tiranozaver pa v Ameriki, sta si bila zelo podobna {B} Azijec; Azijka; Azijčev; Azijkin; azijski {O} EDNINA: im. Ázija, rod. Ázije, daj. Áziji, tož.

Ázijo, mest. v Áziji, or. z Ázijo

STATUS: predlog


Ázijčev Ázijčeva Ázijčevo pridevnik Ves večer jo je spremljal Azijčev pogled (< Azijec) {O} moški: EDNINA: im. Ázijčev, rod. Ázijčevega, daj. Ázijčevemu, tož. Ázijčev (živostno Ázijčevega), mest. pri Ázijčevem, or. z Ázijčevim; DVOJINA: im.

Ázijčeva, rod. Ázijčevih, daj. Ázijčevima, tož.

Ázijčeva, mest. pri Ázijčevih, or. z Ázijčevima; MNOŽINA: im. Ázijčevi, rod. Ázijčevih, daj.

Ázijčevim, tož. Ázijčeve, mest. pri Ázijčevih, or. z Ázijčevimi ženski: EDNINA: im. Ázijčeva, rod. Ázijčeve, daj.

Ázijčevi, tož. Ázijčevo, mest. pri Ázijčevi, or. z Ázijčevo; DVOJINA: im. Ázijčevi, rod. Ázijčevih, daj.

Ázijčevima, tož. Ázijčevi, mest. pri Ázijčevih, or. z Ázijčevima; MNOŽINA: im. Ázijčeve, rod. Ázijčevih, daj. Ázijčevim, tož. Ázijčeve, mest. pri Ázijčevih, or. z Ázijčevimi srednji: EDNINA: im. Ázijčevo, rod. Ázijčevega, daj.

Ázijčevemu, tož. Ázijčevo, mest. pri Ázijčevem, or. z Ázijčevim; DVOJINA: im. Ázijčevi, rod. Ázijčevih, daj.

Ázijčevima, tož. Ázijčevi, mest. pri Ázijčevih, or. z Ázijčevima; MNOŽINA: im. Ázijčeva, rod. Ázijčevih, daj. Ázijčevim, tož. Ázijčeva, mest. pri Ázijčevih, or. z Ázijčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen); svojilni pridevniki (iz imen celin) Ázijec Ázijca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Povprečen Azijec na leto poje manj kot kilogram čokolade; Večina Azijcev pa je bila nekdaj rumene rase (< Azija) {B} Azijčev {O} EDNINA: im. Ázijec, rod. Ázijca, daj. Ázijcu, tož.

Ázijca, mest. pri Ázijcu, or. z Ázijcem; DVOJINA: im.

Ázijca, rod. Ázijcev, daj. Ázijcema, tož. Ázijca, mest.

pri Ázijcih, or. z Ázijcema; MNOŽINA: im. Ázijci, rod.

Ázijcev, daj. Ázijcem, tož. Ázijce, mest. pri Ázijcih, or. z Ázijci

STATUS: predlog


Ázijka Ázijke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Prizadevajo si za enakopravnost Azijk in Afričank (< Azija) {B} Azijkin {O} EDNINA: im. Ázijka, rod. Ázijke, daj. Ázijki, tož.

Ázijko, mest. pri Ázijki, or. z Ázijko; DVOJINA: im.

Ázijki, rod. Ázijk, daj. Ázijkama, tož. Ázijki, mest. pri Ázijkah, or. z Ázijkama; MNOŽINA: im. Ázijke, rod.

Ázijk, daj. Ázijkam, tož. Ázijke, mest. pri Ázijkah, or.

z Ázijkami

STATUS: predlog


ázijski ázijska ázijsko pridevnik ogrožena vrsta azijskih tigrov; Predsednik ZDA je z obiskom Japonske začel azijsko turnejo; Ingver uporabljajo največ v azijski kuhinji (< Azija) {O} moški: EDNINA: im. ázijski, rod. ázijskega, daj.

ázijskemu, tož. ázijski (živostno ázijskega), mest. pri ázijskem, or. z ázijskim; DVOJINA: im. ázijska, rod.

ázijskih, daj. ázijskima, tož. ázijska, mest. pri ázijskih, or. z ázijskima; MNOŽINA: im. ázijski, rod. ázijskih, daj. ázijskim, tož. ázijske, mest. pri ázijskih, or. z ázijskimi ženski: EDNINA: im. ázijska, rod. ázijske, daj. ázijski, tož. ázijsko, mest. pri ázijski, or. z ázijsko; DVOJINA: im. ázijski, rod. ázijskih, daj. ázijskima, tož. ázijski, mest. pri ázijskih, or. z ázijskima; MNOŽINA: im.

ázijske, rod. ázijskih, daj. ázijskim, tož. ázijske, mest.

pri ázijskih, or. z ázijskimi srednji: EDNINA: im. ázijsko, rod. ázijskega, daj.

ázijskemu, tož. ázijsko, mest. pri ázijskem, or. z ázijskim; DVOJINA: im. ázijski, rod. ázijskih, daj.

ázijskima, tož. ázijski, mest. pri ázijskih, or. z ázijskima; MNOŽINA: im. ázijska, rod. ázijskih, daj.

ázijskim, tož. ázijska, mest. pri ázijskih, or. z ázijskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Azték Aztéka samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik mehiškega indijanskega plemena|: Aztek Montezuma; v množini Azteki |mehiško indijansko pleme|: zapuščina Aztekov in Majev; Semena kakava so pri Aztekihveljala celo za uradno plačilno sredstvo {B} Aztekinja; azteški {O} EDNINA: im. Azték, rod. Aztéka, daj. Aztéku, tož.

Aztéka, mest. pri Aztéku, or. z Aztékom; DVOJINA: im. Aztéka, rod. Aztékov, daj. Aztékoma, tož. Aztéka, mest. pri Aztékih, or. z Aztékoma; MNOŽINA: im.

Aztéki, rod. Aztékov, daj. Aztékom, tož. Aztéke, mest.

pri Aztékih, or. z Aztéki

18

STATUS: predlog


Aztékinja Aztékinje samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime |pripadnica mehiškega indijanskega plemena|: Aztekinje so si svetlile kožo z maskami iz blata {O} EDNINA: im. Aztékinja, rod. Aztékinje, daj.

Aztékinji, tož. Aztékinjo, mest. pri Aztékinji, or. z Aztékinjo; DVOJINA: im. Aztékinji, rod. Aztékinj, daj.

Aztékinjama, tož. Aztékinji, mest. pri Aztékinjah, or.

z Aztékinjama; MNOŽINA: im. Aztékinje, rod.

Aztékinj, daj. Aztékinjam, tož. Aztékinje, mest. pri Aztékinjah, or. z Aztékinjami

STATUS: predlog


aztéški aztéška aztéško pridevnik azteški vladar; azteška civilizacija; Ob prihodu Špancev je bil azteški imperij na višku moči (< Aztek) {O} moški: EDNINA: im. aztéški, rod. aztéškega, daj.

aztéškemu, tož. aztéški (živostno aztéškega), mest. pri aztéškem, or. z aztéškim; DVOJINA: im. aztéška, rod.

aztéških, daj. aztéškima, tož. aztéška, mest. pri aztéških, or. z aztéškima; MNOŽINA: im. aztéški, rod.

aztéških, daj. aztéškim, tož. aztéške, mest. pri aztéških, or. z aztéškimi ženski: EDNINA: im. aztéška, rod. aztéške, daj. aztéški, tož. aztéško, mest. pri aztéški, or. z aztéško; DVOJINA: im. aztéški, rod. aztéških, daj. aztéškima, tož. aztéški, mest. pri aztéških, or. z aztéškima; MNOŽINA: im.

aztéške, rod. aztéških, daj. aztéškim, tož. aztéške, mest.

pri aztéških, or. z aztéškimi srednji: EDNINA: im. aztéško, rod. aztéškega, daj.

aztéškemu, tož. aztéško, mest. pri aztéškem, or. z aztéškim; DVOJINA: im. aztéški, rod. aztéških, daj.

aztéškima, tož. aztéški, mest. pri aztéških, or. z aztéškima; MNOŽINA: im. aztéška, rod. aztéških, daj.

aztéškim, tož. aztéška, mest. pri aztéških, or. z aztéškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Badjúra Badjúre tudi Badjúra Badjúra samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski filmski režiser, scenarist in snemalec|: Maja 1945 je sodeloval z Metodom Badjuro pri snemanju dokumentarca {B} Badjurov {O} EDNINA: im. Badjúra, rod. Badjúre tudi Badjúra, daj. Badjúri tudi Badjúru, tož. Badjúro tudi Badjúra, mest. pri Badjúri tudi pri Badjúru, or. z Badjúro tudi z Badjúrom; DVOJINA: im. Badjúri tudi Badjúra, rod.

Badjúr tudi Badjúrov, daj. Badjúrama tudi

Badjúroma, tož. Badjúri tudi Badjúra, mest. pri Badjúrah tudi pri Badjúrih, or. z Badjúrama tudi z Badjúroma; MNOŽINA: im. Badjúre tudi Badjúri, rod.

Badjúr tudi Badjúrov, daj. Badjúram tudi Badjúrom, tož. Badjúre, mest. pri Badjúrah tudi pri Badjúrih, or. z Badjúrami tudi z Badjúri

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Badjúrov Badjúrova Badjúrovo pridevnik Badjurov film; Kinoteka bo priredila retrospektivo letošnjega Badjurovega nagrajenca; Badjurova

nagrada ||nagrada||: Festival slovenskega filma se bo začel s podelitvijo Badjurove nagrade za življenjsko delo na filmskem področju (< Badjura) {O} moški: EDNINA: im. Badjúrov, rod. Badjúrovega, daj. Badjúrovemu, tož. Badjúrov (živostno Badjúrovega), mest. pri Badjúrovem, or. z Badjúrovim; DVOJINA: im. Badjúrova, rod.

Badjúrovih, daj. Badjúrovima, tož. Badjúrova, mest.

pri Badjúrovih, or. z Badjúrovima; MNOŽINA: im.

Badjúrovi, rod. Badjúrovih, daj. Badjúrovim, tož.

Badjúrove, mest. pri Badjúrovih, or. z Badjúrovimi ženski: EDNINA: im. Badjúrova, rod. Badjúrove, daj.

Badjúrovi, tož. Badjúrovo, mest. pri Badjúrovi, or. z Badjúrovo; DVOJINA: im. Badjúrovi, rod. Badjúrovih, daj. Badjúrovima, tož. Badjúrovi, mest. pri Badjúrovih, or. z Badjúrovima; MNOŽINA: im.

Badjúrove, rod. Badjúrovih, daj. Badjúrovim, tož.

Badjúrove, mest. pri Badjúrovih, or. z Badjúrovimi srednji: EDNINA: im. Badjúrovo, rod. Badjúrovega, daj. Badjúrovemu, tož. Badjúrovo, mest. pri Badjúrovem, or. z Badjúrovim; DVOJINA: im.

Badjúrovi, rod. Badjúrovih, daj. Badjúrovima, tož.

Badjúrovi, mest. pri Badjúrovih, or. z Badjúrovima; MNOŽINA: im. Badjúrova, rod. Badjúrovih, daj.

Badjúrovim, tož. Badjúrova, mest. pri Badjúrovih, or.

z Badjúrovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

báfta báfte samostalnik ženskega spola |nagrada|: Nominiran je bil za bafto za najboljši britanski film; V Londonu so podelili bafte {O} EDNINA: im. báfta, rod. báfte, daj. báfti, tož. báfto, mest. pri báfti, or. z báfto; DVOJINA: im. báfti, rod. báft, daj. báftama, tož. báfti, mest. pri báftah, or. z báftama; MNOŽINA: im. báfte, rod. báft, daj. báftam, tož. báfte, mest. pri báftah, or. z báftami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

19

Bálint Bálinta samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |madžarski psihoanalitik|: delo v duhu Michaela Balinta {B} Balintov {O} EDNINA: im. Bálint, rod. Bálinta, daj. Bálintu, tož.

Bálinta, mest. pri Bálintu, or. z Bálintom; DVOJINA: im. Bálinta, rod. Bálintov, daj. Bálintoma, tož. Bálinta, mest. pri Bálintih, or. z Bálintoma; MNOŽINA: im.

Bálinti, rod. Bálintov, daj. Bálintom, tož. Bálinte, mest.

pri Bálintih, or. z Bálinti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Bálintov Bálintova Bálintovo pridevnik Balintova ideja je naletela na posluh ameriških psihoanalitikov; Balintova skupina ||delovna skupina, ki raziskuje odnos med zdravnikom in pacientom||: Sodelavci v Balintovi skupini poskušajo izboljšati terapevtski odnos in okrepiti medsebojno komunikacijo (< Balint) {O} moški: EDNINA: im. Bálintov, rod. Bálintovega, daj. Bálintovemu, tož. Bálintov (živostno Bálintovega), mest. pri Bálintovem, or. z Bálintovim; DVOJINA: im. Bálintova, rod. Bálintovih, daj.

Bálintovima, tož. Bálintova, mest. pri Bálintovih, or. z Bálintovima; MNOŽINA: im. Bálintovi, rod.

Bálintovih, daj. Bálintovim, tož. Bálintove, mest. pri Bálintovih, or. z Bálintovimi ženski: EDNINA: im. Bálintova, rod. Bálintove, daj.

Bálintovi, tož. Bálintovo, mest. pri Bálintovi, or. z Bálintovo; DVOJINA: im. Bálintovi, rod. Bálintovih, daj. Bálintovima, tož. Bálintovi, mest. pri Bálintovih, or. z Bálintovima; MNOŽINA: im. Bálintove, rod.

Bálintovih, daj. Bálintovim, tož. Bálintove, mest. pri Bálintovih, or. z Bálintovimi srednji: EDNINA: im. Bálintovo, rod. Bálintovega, daj.

Bálintovemu, tož. Bálintovo, mest. pri Bálintovem, or.

z Bálintovim; DVOJINA: im. Bálintovi, rod.

Bálintovih, daj. Bálintovima, tož. Bálintovi, mest. pri Bálintovih, or. z Bálintovima; MNOŽINA: im.

Bálintova, rod. Bálintovih, daj. Bálintovim, tož.

Bálintova, mest. pri Bálintovih, or. z Bálintovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Bált Bálta samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik plemena, ki je živelo ob Baltskem morju|; v množini Balti |pleme, ki je živelo ob Baltskem morju|: Staroselski predniki Slovanov in Baltov naj bi se zlili v Slovane; |nadomestno ime: Litovec, Latvijec ali/in Estonec|: Državna voditeljica je od Baltov doživela hudo kritiko

{B} Baltinja; baltski {O} EDNINA: im. Bált, rod. Bálta, daj. Báltu, tož. Bálta, mest. pri Báltu, or. z Báltom; DVOJINA: im. Bálta, rod.

Báltov, daj. Báltoma, tož. Bálta, mest. pri Báltih, or. z Báltoma; MNOŽINA: im. Bálti, rod. Báltov, daj.

Báltom, tož. Bálte, mest. pri Báltih, or. z Bálti

STATUS: predlog


Báltinja Báltinje samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica plemena, ki je živelo ob Baltskem morju|: Razstava je prikazala življenje Baltinj; |nadomestno ime: Litovka, Latvijka ali/in Estonka|: Najzanimivejša ženska na krovu je bila bogata Baltinja {O} EDNINA: im. Báltinja, rod. Báltinje, daj. Báltinji, tož. Báltinjo, mest. pri Báltinji, or. z Báltinjo; DVOJINA: im. Báltinji, rod. Báltinj, daj. Báltinjama, tož. Báltinji, mest. pri Báltinjah, or. z Báltinjama; MNOŽINA: im. Báltinje, rod. Báltinj, daj. Báltinjam, tož. Báltinje, mest. pri Báltinjah, or. z Báltinjami

STATUS: predlog


Bambár Bambára samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik naroda v zahodni Afriki|: Mahmud, drugi voznik v avtu, je Bambar; v množini Bambari |narod v zahodni Afriki|: Najštevilčnejše malijsko ljudstvo so Bambari; Število sedem kot vsota ženskega in moškega (4 + 3) je tudi pri Bambarih število popolnosti; prim. Bambara {B} Bambarka; bambarski {O} MNOŽINA: im. Bambári, rod. Bambárov, daj.

Bambárom, tož. Bambáre, mest. pri Bambárih, or. z Bambári

STATUS: predlog


Bambára Bambáre samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime |narod v zahodni Afriki|: Poje v angleščini, francoščini in bambarščini, ki jo govori etnična skupina Bambara in je na Maliju lingua franca; prim.

Bambar {O} MNOŽINA: im. Bambára, rod. Bambáre, daj.

Bambári, tož. Bambáro, mest. pri Bambári, or. z Bambáro

STATUS: predlog


Barilla1 Barille in Barilla Barilla [baríla] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime

20

|Pietro Barilla|: Iz skromne pekarne, ki jo je leta 1877 postavil Pietro Barilla starejši, je v dobrih treh desetletjih zrasla prva tovarna {B} Barillov {O} EDNINA: im. Barilla, rod. Barille in Barilla, daj.

Barilli in Barillu, tož. Barillo in Barilla, mest. pri Barilli in pri Barillu, or. z Barillo in z Barillom; DVOJINA: im. Barilli in Barilla, rod. Barill in Barillov, daj. Barillama in Barilloma, tož. Barilli in Barilla, mest. pri Barillah in pri Barillih, or. z Barillama in z Barilloma; MNOŽINA: im. Barille in Barilli, rod. Barill in Barillov, daj. Barillam in Barillom, tož. Barille in Barille, mest. pri Barillah in pri Barillih, or. z Barillami in z Barilli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Barilla2 Barille [baríla] samostalnik ženskega spola; stvarno ime |podjetje|: Klasje bo izdelke; |znamka|: testenine Barilla {B} Barillin {O} EDNINA: im. Barilla, rod. Barille, daj. Barilli, tož.

Barillo, mest. pri Barilli, or. z Barillao; DVOJINA: im.

Barilli, rod. Barill, daj. Barillama, tož. Barilli, mest. pri Barillah, or. z Barillama; MNOŽINA: im. Barille, rod.

Barill, daj. Barillam, tož. Barille, mest. pri Barillah, or.

z Barillami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena

Barillov Barillova Barillovo [barílov-] pridevnik Barillovi sinovi (< Barilla) {O} moški: EDNINA: im. Barillov, rod. Barillovega, daj. Barillovemu, tož. Barillov (živostno Barillovega), mest. pri Barillovem, or. z Barillovim; DVOJINA: im.

Barillova, rod. Barillovih, daj. Barillovima, tož.

Barillova, mest. pri Barillovih, or. z Barillovima; MNOŽINA: im. Barillovi, rod. Barillovih, daj.

Barillovim, tož. Barillove, mest. pri Barillovih, or. z Barillovimi ženski: EDNINA: im. Barillova, rod. Barillove, daj.

Barillovi, tož. Barillovo, mest. pri Barillovi, or. z Barillovo; DVOJINA: im. Barillovi, rod. Barillovih, daj.

Barillovima, tož. Barillovi, mest. pri Barillovih, or. z Barillovima; MNOŽINA: im. Barillove, rod. Barillovih, daj. Barillovim, tož. Barillove, mest. pri Barillovih, or.

z Barillovimi srednji: EDNINA: im. Barillovo, rod. Barillovega, daj.

Barillovemu, tož. Barillovo, mest. pri Barillovem, or.

z Barillovim; DVOJINA: im. Barillovi, rod. Barillovih, daj. Barillovima, tož. Barillovi, mest. pri Barillovih, or. z Barillovima; MNOŽINA: im. Barillova, rod.

Barillovih, daj. Barillovim, tož. Barillova, mest. pri Barillovih, or. z Barillovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov) Barr1 Barra [bár] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |priimek|: Sodeloval je z režiserjem Douglasom Barrom; prim. Epstein-Barrov {O} EDNINA: im. Barr, rod. Barra, daj. Barru, tož.

Barra, mest. pri Barru, or. z Barrom; DVOJINA: im.

Barra, rod. Barrov, daj. Barroma, tož. Barra, mest. pri Barrih, or. z Barroma; MNOŽINA: im. Barri, rod.

Barrov, daj. Barrom, tož. Barre, mest. pri Barrih, or. z Barri

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Barr2 Barr [bár] samostalnik ženskega spola; ime bitja; osebno ime |irska virologinja|: Virus so poimenovali po Anthonyju Epsteinu in Yvonne Barr; prim. Epstein-Barrov {O} EDNINA: im. Barr, rod. Barr, daj. Barr, tož. Barr, mest. pri Barr, or. z Barr

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Basedow Basedowa [bázedov-] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |nemški zdravnik|: bolezen, imenovana po zdravniku Karlu Basedowu {B} Basedowov {O} EDNINA: im. Basedow, rod. Basedowa, daj.

Basedowu, tož. Basedowa, mest. pri Basedowu, or. z Basedowom; DVOJINA: im. Basedowa, rod.

Basedowov, daj. Basedowoma, tož. Basedowa, mest.

pri Basedowih, or. z Basedowoma; MNOŽINA: im.

Basedowi, rod. Basedowov, daj. Basedowom, tož.

Basedowe, mest. pri Basedowih, or. z Basedowi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Basedowov Basedowova Basedowovo [bázedovov-] pridevnik Basedowova hči; Basedowova/basedowova bolezen ||bolezen||: Drugo najpogostejše obolenje ščitnice je Basedowova/basedowova bolezen; prim. bazedovka (< Basedow) {O} moški: EDNINA: im. Basedowov, rod.

Basedowovega, daj. Basedowovemu, tož.

Basedowov (živostno Basedowovega), mest. pri Basedowovem, or. z Basedowovim; DVOJINA: im.

Basedowova, rod. Basedowovih, daj. Basedowovima, tož. Basedowova, mest. pri Basedowovih, or. z Basedowovima; MNOŽINA: im. Basedowovi, rod.

21

Basedowovih, daj. Basedowovim, tož. Basedowove, mest. pri Basedowovih, or. z Basedowovimi ženski: EDNINA: im. Basedowova, rod. Basedowove, daj. Basedowovi, tož. Basedowovo, mest. pri Basedowovi, or. z Basedowovo; DVOJINA: im.

Basedowovi, rod. Basedowovih, daj. Basedowovima, tož. Basedowovi, mest. pri Basedowovih, or. z Basedowovima; MNOŽINA: im. Basedowove, rod.

Basedowovih, daj. Basedowovim, tož. Basedowove, mest. pri Basedowovih, or. z Basedowovimi srednji: EDNINA: im. Basedowovo, rod.

Basedowovega, daj. Basedowovemu, tož.

Basedowovo, mest. pri Basedowovem, or. z Basedowovim; DVOJINA: im. Basedowovi, rod.

Basedowovih, daj. Basedowovima, tož. Basedowovi, mest. pri Basedowovih, or. z Basedowovima; MNOŽINA: im. Basedowova, rod. Basedowovih, daj.

Basedowovim, tož. Basedowova, mest. pri Basedowovih, or. z Basedowovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Baumannov Baumannova Baumannovo [báumanov-] pridevnik Baumannova/bavmanova reneta ||jabolko||: V Levstikovem sadovnjaku so posadili Baumannovo/bavmanovo reneto, jabolčno vrsto, ki izvira iz Belgije; prim. bavmanov {O} moški: EDNINA: im. Baumannov, rod.

Baumannovega, daj. Baumannovemu, tož.

Baumannov (živostno Baumannovega), mest. pri Baumannovem, or. z Baumannovim; DVOJINA: im.

Baumannova, rod. Baumannovih, daj.

Baumannovima, tož. Baumannova, mest. pri Baumannovih, or. z Baumannovima; MNOŽINA: im.

Baumannovi, rod. Baumannovih, daj. Baumannovim, tož. Baumannove, mest. pri Baumannovih, or. z Baumannovimi ženski: EDNINA: im. Baumannova, rod. Baumannove, daj. Baumannovi, tož. Baumannovo, mest. pri Baumannovi, or. z Baumannovo; DVOJINA: im.

Baumannovi, rod. Baumannovih, daj.

Baumannovima, tož. Baumannovi, mest. pri Baumannovih, or. z Baumannovima; MNOŽINA: im.

Baumannove, rod. Baumannovih, daj.

Baumannovim, tož. Baumannove, mest. pri Baumannovih, or. z Baumannovimi srednji: EDNINA: im. Baumannovo, rod.

Baumannovega, daj. Baumannovemu, tož.

Baumannovo, mest. pri Baumannovem, or. z Baumannovim; DVOJINA: im. Baumannovi, rod.

Baumannovih, daj. Baumannovima, tož.

Baumannovi, mest. pri Baumannovih, or. z Baumannovima; MNOŽINA: im. Baumannova, rod.

Baumannovih, daj. Baumannovim, tož. Baumannova, mest. pri Baumannovih, or. z Baumannovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) bávmanov bávmanova bávmanovo pridevnik Baumannova/bavmanova reneta ||jabolko||: V Levstikovem sadovnjaku so posadili Baumannovo/bavmanovo reneto, jabolčno vrsto, ki izvira iz Belgije; prim. Baumannov {O} moški: EDNINA: im. bávmanov, rod.

bávmanovega, daj. bávmanovemu, tož. bávmanov (živostno bávmanovega), mest. pri bávmanovem, or. z bávmanovim; DVOJINA: im. bávmanova, rod.

bávmanovih, daj. bávmanovima, tož. bávmanova, mest. pri bávmanovih, or. z bávmanovima; MNOŽINA: im. bávmanovi, rod. bávmanovih, daj. bávmanovim, tož. bávmanove, mest. pri bávmanovih, or. z bávmanovimi ženski: EDNINA: im. bávmanova, rod. bávmanove, daj. bávmanovi, tož. bávmanovo, mest. pri bávmanovi, or. z bávmanovo; DVOJINA: im.

bávmanovi, rod. bávmanovih, daj. bávmanovima, tož.

bávmanovi, mest. pri bávmanovih, or. z bávmanovima; MNOŽINA: im. bávmanove, rod.

bávmanovih, daj. bávmanovim, tož. bávmanove, mest.

pri bávmanovih, or. z bávmanovimi srednji: EDNINA: im. bávmanovo, rod. bávmanovega, daj. bávmanovemu, tož. bávmanovo, mest. pri bávmanovem, or. z bávmanovim; DVOJINA: im.

bávmanovi, rod. bávmanovih, daj. bávmanovima, tož.

bávmanovi, mest. pri bávmanovih, or. z bávmanovima; MNOŽINA: im. bávmanova, rod.

bávmanovih, daj. bávmanovim, tož. bávmanova, mest.

pri bávmanovih, or. z bávmanovimi

STATUS: predlog


bázedovka bázedovke samostalnik ženskega spola |bolezen|: predavanje o bazedovki; Po zdravljenju bazedovke z radioaktivnim jodom najpogosteje pride do prešibkega delovanja ščitnice; prim.

Basedow, Basedowov {O} EDNINA: im. bázedovka, rod. bázedovke, daj.

bázedovki, tož. bázedovko, mest. pri bázedovki, or. z bázedovko; DVOJINA: im. bázedovki, rod. bázedovk, daj. bázedovkama, tož. bázedovki, mest. pri bázedovkah, or. z bázedovkama; MNOŽINA: im.

bázedovke, rod. bázedovka, daj. bázedovk, tož.

bázedovke, mest. pri bázedovkah, or. z bázedovkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izpeljanke iz lastnih imen

22

Beaufort Beauforta [bofór, rod. bofóra in bofórja, or. z bofórom in z bofórjem] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |irski admiral|: Francisa Beauforta so odlikovali s plemiškim nazivom sir; Henrik V. Angleški je začel vladati v letu 1410 s pomočjo stricev Beaufortov/Beaufortev {B} Beaufortov in Beaufortev {O} EDNINA: im. Beaufort, rod. Beauforta, daj.

Beaufortu, tož. Beauforta, mest. pri Beaufortu, or. z Beaufortom in z Beaufortem; DVOJINA: im.

Beauforta, rod. Beaufortov in Beaufortev, daj.

Beaufortoma in Beaufortema, tož. Beauforta, mest.

pri Beaufortih, or. z Beaufortoma in z Beaufortema; MNOŽINA: im. Beauforti, rod. Beaufortov in Beaufortev, daj. Beaufortom in Beaufortem, tož.

Beauforte, mest. pri Beaufortih, or. z Beauforti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Beaufortov Beaufortova Beaufortovo in Beaufortev Beauforteva Beaufortevo [bofórov- in bofórjev-] pridevnik Beaufortov/Beaufortev oče je leta 1792 izdelal zemljevid Irske; Beaufortova/Beauforteva lestvica, skala ||lestvica za merjenje jakosti vetra||: Z Beaufortovo/Beaufortevo lestvico merimo hitrost vetra glede na pojave v naravi, ki jih povzroča (< Beaufort) {O} moški: EDNINA: im. Beaufortov in Beaufortev, rod. Beaufortovega in Beaufortevega, daj.

Beaufortovemu in Beaufortevemu, tož. Beaufortov in Beaufortev (živostno Beaufortovega) in Beaufortevega, mest. pri Beaufortovem in pri Beaufortevem, or. z Beaufortovim in z Beaufortevim; DVOJINA: im. Beaufortova in Beauforteva, rod. Beaufortovih in Beaufortevih, daj.

Beaufortovima in Beaufortevima, tož. Beaufortova in Beauforteva, mest. pri Beaufortovih in pri Beaufortevih, or. z Beaufortovima in z Beaufortevima; MNOŽINA: im. Beaufortovi in Beaufortevi, rod. Beaufortovih in Beaufortevih, daj.

Beaufortovim in Beaufortevim, tož. Beaufortove in Beauforteve, mest. pri Beaufortovih in pri Beaufortevih, or. z Beaufortovimi in z Beaufortevimi ženski: EDNINA: im. Beaufortova in Beauforteva, rod.

Beaufortove in Beauforteve, daj. Beaufortovi in Beaufortevi, tož. Beaufortovo in Beaufortevo, mest.

pri Beaufortovi in pri Beaufortevi, or. z Beaufortovo in z Beaufortevo; DVOJINA: im. Beaufortovi in Beaufortevi, rod. Beaufortevih in Beaufortovih, daj.

Beaufortovima in Beaufortevima, tož. Beaufortovi in Beaufortevi, mest. pri Beaufortovih in pri Beaufortevih, or. z Beaufortovima in z Beaufortevima; MNOŽINA: im. Beaufortove in

Beauforteve, rod. Beaufortovih in Beaufortevih, daj.

Beaufortevim in Beaufortovim, tož. Beaufortove in Beauforteve, mest. pri Beaufortovih in pri Beaufortevih, or. z Beaufortovimi in z Beaufortevimi srednji: EDNINA: im. Beaufortovo in Beaufortevo, rod. Beaufortovega in Beaufortevega, daj.

Beaufortovemu in Beaufortevemu, tož. Beaufortovo in Beaufortevo, mest. pri Beaufortovem in pri Beaufortevem, or. z Beaufortovim in z Beaufortevim; DVOJINA: im. Beaufortovi in Beaufortevi, rod. Beaufortovih in Beaufortevih, daj.

Beaufortovima in Beaufortevima, tož. Beaufortovi in Beaufortevi, mest. pri Beaufortovih in pri Beaufortevih, or. z Beaufortovima in z Beaufortevima; MNOŽINA: im. Beaufortova in Beauforteva, rod. Beaufortovih in Beaufortevih, daj.

Beaufortovim in Beaufortevim, tož. Beaufortova in Beauforteva, mest. pri Beaufortovih in pri Beaufortevih, or. z Beaufortovimi in z Beaufortevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov); svojilni pridevniki (besedotvorna dvojnica) Bélg Bélga samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik germanskih in germanskih plemen|; v

množini Belgi |antična germanska in keltska plemena|: Plemena Belgov je Cezar v svoji knjigi označil kot najpogumnejše med Galci {B} Belginja; belški {O} EDNINA: im. Bélg, rod. Bélga, daj. Bélgu, tož.

Bélga, mest. pri Bélgu, or. z Bélgom; DVOJINA: im.

Bélga, rod. Bélgov, daj. Bélgoma, tož. Bélga, mest. pri Bélgih, or. z Bélgoma; MNOŽINA: im. Bélgi, rod.

Bélgov, daj. Bélgom, tož. Bélge, mest. pri Bélgih, or. z Bélgi

STATUS: predlog


bénjamin bénjamina samostalnik moškega spola |rastlina|: Drobnolistni fikus ali benjamin (Ficus benjamina) moramo vsako pomlad obrezati, da spodbudimo košato rast; |najmlajši v družbi|: Ni lahko biti benjamin v katerem koli moštvu, saj si kot najmlajši zadolžen za hišna opravila; prim.

Benjamin {O} EDNINA: im. bénjamin, rod. bénjamina, daj.

bénjaminu, tož. bénjamina, mest. pri bénjaminu, or. z bénjaminom; DVOJINA: im. bénjamina, rod.

bénjaminov, daj. bénjaminoma, tož. bénjamina, mest.

pri bénjaminih, or. z bénjaminoma; MNOŽINA: im.

23

bénjamini, rod. bénjaminov, daj. bénjaminom, tož.

bénjamine, mest. pri bénjaminih, or. z bénjamini

STATUS: predlog


Bénjamin Bénjamina samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |moško ime|: klavirski opus Benjamina Ipavca; prim.

benjamin {B} Benjaminov {O} EDNINA: im. Bénjamin, rod. Bénjamina, daj.

Bénjaminu, tož. Bénjamina, mest. pri Bénjaminu, or. z Bénjaminom; DVOJINA: im. Bénjamina, rod.

Bénjaminov, daj. Bénjaminoma, tož. Bénjamina, mest. pri Bénjaminih, or. z Bénjaminoma; MNOŽINA: im. Bénjamini, rod. Bénjaminov, daj. Bénjaminom, tož. Bénjamine, mest. pri Bénjaminih, or. z Bénjamini

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Bernoulli Bernoullija [bernúli] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |švicarski matematik in fizik|: Francoska akademija znanosti je Bernoulliju podelila prvo nagrado za peščeno ladijsko uro, ki je enakomerno sipala pesek ne glede na to, kako razburkano je morje {B} Bernoullijev {O} EDNINA: im. Bernoulli, rod. Bernoullija, daj.

Bernoulliju, tož. Bernoullija, mest. pri Bernoulliju, or.

z Bernoullijem; DVOJINA: im. Bernoullija, rod.

Bernoullijev, daj. Bernoullijema, tož. Bernoullija, mest. pri Bernoullijih, or. z Bernoullijema; MNOŽINA: im. Bernoulliji, rod. Bernoullijev, daj. Bernoullijem, tož. Bernoullije, mest. pri Bernoullijih, or. z Bernoulliji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Bernoullijev Bernoullijeva Bernoullijevo [bernúlijev-] pridevnik Bernoullijevo odkritje kinetične teorije plinov; Bernoullijeva enačba ||fizikalna enačba, ki pojasnjuje zvezo med tlakom in hitrostjo v nestisljivi tekočini||: V delu »Hidromehanika« je Bernoulli izpeljal znamenito Bernoullijevo enačbo (< Bernoulli) {O} moški: EDNINA: im. Bernoullijev, rod.

Bernoullijevega, daj. Bernoullijevemu, tož.

Bernoullijev (živostno Bernoullijevega), mest. pri Bernoullijevem, or. z Bernoullijevim; DVOJINA: im.

Bernoullijeva, rod. Bernoullijevih, daj.

Bernoullijevima, tož. Bernoullijeva, mest. pri Bernoullijevih, or. z Bernoullijevima; MNOŽINA: im.

Bernoullijevi, rod. Bernoullijevih, daj.

Bernoullijevim, tož. Bernoullijeve, mest. pri Bernoullijevih, or. z Bernoullijevimi ženski: EDNINA: im. Bernoullijeva, rod.

Bernoullijeve, daj. Bernoullijevi, tož. Bernoullijevo, mest. pri Bernoullijevi, or. z Bernoullijevo; DVOJINA: im. Bernoullijevi, rod. Bernoullijevih, daj.

Bernoullijevima, tož. Bernoullijevi, mest. pri Bernoullijevih, or. z Bernoullijevima; MNOŽINA: im.

Bernoullijeve, rod. Bernoullijevih, daj.

Bernoullijevim, tož. Bernoullijeve, mest. pri Bernoullijevih, or. z Bernoullijevimi srednji: EDNINA: im. Bernoullijevo, rod.

Bernoullijevega, daj. Bernoullijevemu, tož.

Bernoullijevo, mest. pri Bernoullijevem, or. z Bernoullijevim; DVOJINA: im. Bernoullijevi, rod.

Bernoullijevih, daj. Bernoullijevima, tož.

Bernoullijevi, mest. pri Bernoullijevih, or. z Bernoullijevima; MNOŽINA: im. Bernoullijeva, rod.

Bernoullijevih, daj. Bernoullijevim, tož.

Bernoullijeva, mest. pri Bernoullijevih, or. z Bernoullijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) bêrt bêrta samostalnik moškega spola |nagrada|: živostno Podelili so mu berta za življenjsko delo na področju filmske igre; Društvo slovenskih režiserjev ga je nagradilo z bertom; prim.

Bert {O} EDNINA: im. bêrt, rod. bêrta, daj. bêrtu, tož. bêrta, mest. pri bêrtu, or. z bêrtom; DVOJINA: im. bêrta, rod.

bêrtov, daj. bêrtoma, tož. bêrta, mest. pri bêrtih, or. z bêrtoma; MNOŽINA: im. bêrti, rod. bêrtov, daj. bêrtom, tož. bêrte, mest. pri bêrtih, or. z bêrti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; enakozvočnice

Bêrt Bêrta samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno

ime |moško ime|: Na vaji je opazoval igralca Berta Sotlarja in Majdo Potokar; prim. bert {B} Bertov {O} EDNINA: im. Bêrt, rod. Bêrta, daj. Bêrtu, tož.

Bêrta, mest. pri Bêrtu, or. z Bêrtom; DVOJINA: im.

Bêrta, rod. Bêrtov, daj. Bêrtoma, tož. Bêrta, mest. pri Bêrtih, or. z Bêrtoma; MNOŽINA: im. Bêrti, rod.

Bêrtov, daj. Bêrtom, tož. Bêrte, mest. pri Bêrtih, or. z Bêrti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška)

24

Bessemer Bessemerja [bésemer] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |angleški metalurg in izumitelj|: jeklarna Henryja Bessemerja; Odločili so se za sodelovanje z Bessemerjem {B} Bessemerjev {O} EDNINA: im. Bessemer, rod. Bessemerja, daj.

Bessemerju, tož. Bessemerja, mest. pri Bessemerju, or. z Bessemerjem; DVOJINA: im. Bessemerja, rod.

Bessemerjev, daj. Bessemerjema, tož. Bessemerja, mest. pri Bessemerjih, or. z Bessemerjema; MNOŽINA: im. Bessemerji, rod. Bessemerjev, daj.

Bessemerjem, tož. Bessemerje, mest. pri Bessemerjih, or. z Bessemerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Bessemerjev Bessemerjeva Bessemerjevo [bésemerjev-] pridevnik proizvodnja Bessemerjevega jekla; Bessemerjev

postopek ||način pridobivanja jekla iz surovega železa||: Danes le še majhen del jekel izdelujejo po Bessemerjevem postopku (< Bessemer) {O} moški: EDNINA: im. Bessemerjev, rod.

Bessemerjevega, daj. Bessemerjevemu, tož.

Bessemerjev (živostno Bessemerjevega), mest. pri Bessemerjevem, or. z Bessemerjevim; DVOJINA: im.

Bessemerjeva, rod. Bessemerjevih, daj.

Bessemerjevima, tož. Bessemerjeva, mest. pri Bessemerjevih, or. z Bessemerjevima; MNOŽINA: im.

Bessemerjevi, rod. Bessemerjevih, daj.

Bessemerjevim, tož. Bessemerjeve, mest. pri Bessemerjevih, or. z Bessemerjevimi ženski: EDNINA: im. Bessemerjeva, rod.

Bessemerjeve, daj. Bessemerjevi, tož. Bessemerjevo, mest. pri Bessemerjevi, or. z Bessemerjevo; DVOJINA: im. Bessemerjevi, rod. Bessemerjevih, daj.

Bessemerjevima, tož. Bessemerjevi, mest. pri Bessemerjevih, or. z Bessemerjevima; MNOŽINA: im.

Bessemerjeve, rod. Bessemerjevih, daj.

Bessemerjevim, tož. Bessemerjeve, mest. pri Bessemerjevih, or. z Bessemerjevimi srednji: EDNINA: im. Bessemerjevo, rod.

Bessemerjevega, daj. Bessemerjevemu, tož.

Bessemerjevo, mest. pri Bessemerjevem, or. z Bessemerjevim; DVOJINA: im. Bessemerjevi, rod.

Bessemerjevih, daj. Bessemerjevima, tož.

Bessemerjevi, mest. pri Bessemerjevih, or. z Bessemerjevima; MNOŽINA: im. Bessemerjeva, rod.

Bessemerjevih, daj. Bessemerjevim, tož.

Bessemerjeva, mest. pri Bessemerjevih, or. z Bessemerjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov)

Betetto Betetta [betéto] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |slovenski pevec, skladatelj in pevski pedagog|: Julij Betteto je bil steber ljubljanskega opernega in koncertnega dogajanja {B} Betettov {O} EDNINA: im. Betetto, rod. Betetta, daj. Betettu, tož.

Betetta, mest. pri Betettu, or. z Betettom; DVOJINA: im. Betetta, rod. Betettov, daj. Betettoma, tož. Betetta, mest. pri Betettih, or. z Betettoma; MNOŽINA: im.

Betetti, rod. Betettov, daj. Betettom, tož. Betette, mest.

pri Betettih, or. z Betetti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Betettov Betettova Betettovo [betétov-] pridevnik O Betettovih odrskih in koncertnih nastopih so pisali vsi dunajski dnevniki; Betettova nagrada ||nagrada||: Pianist je prejel Bettetovo nagrado Društva slovenskih glasbenikov (< Betetto) {O} moški: EDNINA: im. Betettov, rod. Betettovega, daj. Betettovemu, tož. Betettov (živostno Betettovega), mest. pri Betettovem, or. z Betettovim; DVOJINA: im.

Betettova, rod. Betettovih, daj. Betettovima, tož.

Betettova, mest. pri Betettovih, or. z Betettovima; MNOŽINA: im. Betettovi, rod. Betettovih, daj.

Betettovim, tož. Betettove, mest. pri Betettovih, or. z Betettovimi ženski: EDNINA: im. Betettova, rod. Betettove, daj.

Betettovi, tož. Betettovo, mest. pri Betettovi, or. z Betettovo; DVOJINA: im. Betettovi, rod. Betettovih, daj. Betettovima, tož. Betettovi, mest. pri Betettovih, or. z Betettovima; MNOŽINA: im. Betettove, rod.

Betettovih, daj. Betettovim, tož. Betettove, mest. pri Betettovih, or. z Betettovimi srednji: EDNINA: im. Betettovo, rod. Betettovega, daj.

Betettovemu, tož. Betettovo, mest. pri Betettovem, or.

z Betettovim; DVOJINA: im. Betettovi, rod.

Betettovih, daj. Betettovima, tož. Betettovi, mest. pri Betettovih, or. z Betettovima; MNOŽINA: im.

Betettova, rod. Betettovih, daj. Betettovim, tož.

Betettova, mest. pri Betettovih, or. z Betettovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki (iz priimkov) Bethe Betheja [béte] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |nemško-ameriški fizik|: Raziskave jedrskih reakcij in presekov so pomagale Hansu Betheju pri razvoju Bohrove teorije sestavljenega atomskega jedra; prim.

Bethe-Weizsäckerjev

25

{B} Bethejev {O} EDNINA: im. Bethe, rod. Betheja, daj. Betheju, tož.

Betheja, mest. pri Betheju, or. z Bethejem; DVOJINA: im. Betheja, rod. Bethejev, daj. Bethejema, tož.

Betheja, mest. pri Bethejih, or. z Bethejema; MNOŽINA: im. Betheji, rod. Bethejev, daj. Bethejem, tož. Betheje, mest. pri Bethejih, or. z Betheji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Bethejev Bethejeva Bethejevo [bétejev-] pridevnik Bethejev laboratorij; Bethejev cikel ||fizikalna reakcija||: Pri reakciji, imenovani Bethejev cikel, nastajajo žarki gama in nevtrini; prim. Bethe-Weizsäckerjev (< Bethe) {O} moški: EDNINA: im. Bethejev, rod. Bethejevega, daj. Bethejevemu, tož. Bethejev (živostno Bethejevega), mest. pri Bethejevem, or. z Bethejevim; DVOJINA: im. Bethejeva, rod. Bethejevih, daj. Bethejevima, tož. Bethejeva, mest. pri Bethejevih, or. z Bethejevima; MNOŽINA: im. Bethejevi, rod.

Bethejevih, daj. Bethejevim, tož. Bethejeve, mest. pri Bethejevih, or. z Bethejevimi ženski: EDNINA: im. Bethejeva, rod. Bethejeve, daj.

Bethejevi, tož. Bethejevo, mest. pri Bethejevi, or. z Bethejevo; DVOJINA: im. Bethejevi, rod. Bethejevih, daj. Bethejevima, tož. Bethejevi, mest. pri Bethejevih, or. z Bethejevima; MNOŽINA: im. Bethejeve, rod.

Bethejevih, daj. Bethejevim, tož. Bethejeve, mest. pri Bethejevih, or. z Bethejevimi srednji: EDNINA: im. Bethejevo, rod. Bethejevega, daj. Bethejevemu, tož. Bethejevo, mest. pri Bethejevem, or. z Bethejevim; DVOJINA: im.

Bethejevi, rod. Bethejevih, daj. Bethejevima, tož.

Bethejevi, mest. pri Bethejevih, or. z Bethejevima; MNOŽINA: im. Bethejeva, rod. Bethejevih, daj.

Bethejevim, tož. Bethejeva, mest. pri Bethejevih, or. z Bethejevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Bethe-Weizsäckerjev Bethe-Weizsäckerjeva Bethe-Weizsäckerjevo [béte-vajdzékerjev-] pridevnik |Bethejev in Weizsäckerjev|; Bethe-Weizsäckerjev

cikel ||zaključen krožni potek jedrskih reakcij||: zlivanje vodika v helij prek Bethe-Weizsäckerjevega cikla; prim. Bethejev, Weizsäckerjev (< Bethe, Weizsäcker) {O} moški: EDNINA: im. Bethe-Weizsäckerjev, rod.

Bethe-Weizsäckerjevega, daj. Bethe-Weizsäckerjevemu, tož. Bethe-Weizsäckerjev (živostno Bethe-Weizsäckerjevega), mest. pri Bethe-Weizsäckerjevem, or. z Bethe-Weizsäckerjevim;

DVOJINA: im. Bethe-Weizsäckerjeva, rod. Bethe-Weizsäckerjevih, daj. Bethe-Weizsäckerjevima, tož.

Bethe-Weizsäckerjeva, mest. pri Bethe-Weizsäckerjevih, or. z Bethe-Weizsäckerjevima; MNOŽINA: im. Bethe-Weizsäckerjevi, rod. Bethe-Weizsäckerjevih, daj. Bethe-Weizsäckerjevim, tož.

Bethe-Weizsäckerjeve, mest. pri Bethe-Weizsäckerjevih, or. z Bethe-Weizsäckerjevimi ženski: EDNINA: im. Bethe-Weizsäckerjeva, rod.

Bethe-Weizsäckerjeve, daj. Bethe-Weizsäckerjevi, tož. Bethe-Weizsäckerjevo, mest. pri Bethe-Weizsäckerjevi, or. z Bethe-Weizsäckerjevo; DVOJINA: im. Bethe-Weizsäckerjevi, rod. Bethe-Weizsäckerjevih, daj. Bethe-Weizsäckerjevima, tož.

Bethe-Weizsäckerjevi, mest. pri Bethe-Weizsäckerjevih, or. z Bethe-Weizsäckerjevima; MNOŽINA: im. Bethe-Weizsäckerjeve, rod. Bethe-Weizsäckerjevih, daj. Bethe-Weizsäckerjevim, tož.

Bethe-Weizsäckerjeve, mest. pri Bethe-Weizsäckerjevih, or. z Bethe-Weizsäckerjevimi srednji: EDNINA: im. Bethe-Weizsäckerjevo, rod.

Bethe-Weizsäckerjevega, daj. Bethe-Weizsäckerjevemu, tož. Bethe-Weizsäckerjevo, mest.

pri Bethe-Weizsäckerjevem, or. z Bethe-Weizsäckerjevim; DVOJINA: im. Bethe-Weizsäckerjevi, rod. Bethe-Weizsäckerjevih, daj.

Bethe-Weizsäckerjevima, tož. Bethe-Weizsäckerjevi, mest. pri Bethe-Weizsäckerjevih, or.

z Bethe-Weizsäckerjevima; MNOŽINA: im. Bethe-Weizsäckerjeva, rod. Bethe-Weizsäckerjevih, daj.

Bethe-Weizsäckerjevim, tož. Bethe-Weizsäckerjeva, mest. pri Bethe-Weizsäckerjevih, or. z Bethe-Weizsäckerjevimi

STATUS: predlog


Bissavčev Bissavčeva Bissavčevo [bisá čev-] pridevnik O Bissavčevi družini ni bilo nobenih novic (< Bissavec) {O} moški: EDNINA: im. Bissavčev, rod.

Bissavčevega, daj. Bissavčevemu, tož. Bissavčev (živostno Bissavčevega), mest. pri Bissavčevem, or. z Bissavčevim; DVOJINA: im. Bissavčeva, rod.

Bissavčevih, daj. Bissavčevima, tož. Bissavčeva, mest. pri Bissavčevih, or. z Bissavčevima; MNOŽINA: im. Bissavčevi, rod. Bissavčevih, daj. Bissavčevim, tož. Bissavčeve, mest. pri Bissavčevih, or. z Bissavčevimi ženski: EDNINA: im. Bissavčeva, rod. Bissavčeve, daj.

Bissavčevi, tož. Bissavčevo, mest. pri Bissavčevi, or.

z Bissavčevo; DVOJINA: im. Bissavčevi, rod.

Bissavčevih, daj. Bissavčevima, tož. Bissavčevi, mest.

pri Bissavčevih, or. z Bissavčevima; MNOŽINA: im.

Bissavčeve, rod. Bissavčevih, daj. Bissavčevim, tož.

26

Bissavčeve, mest. pri Bissavčevih, or. z Bissavčevimi srednji: EDNINA: im. Bissavčevo, rod. Bissavčevega, daj. Bissavčevemu, tož. Bissavčevo, mest. pri Bissavčevem, or. z Bissavčevim; DVOJINA: im.

Bissavčevi, rod. Bissavčevih, daj. Bissavčevima, tož.

Bissavčevi, mest. pri Bissavčevih, or. z Bissavčevima; MNOŽINA: im. Bissavčeva, rod.

Bissavčevih, daj. Bissavčevim, tož. Bissavčeva, mest.

pri Bissavčevih, or. z Bissavčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Bissavec Bissavca [bisávec] samostalnik moškega

spola; ime bitja; prebivalsko ime jezik Bissavcev (< Gvineja Bissau) {B} Bissaučev {O} EDNINA: im. Bissavec, rod. Bissavca, daj.

Bissavcu, tož. Bissavca, mest. pri Bissavcu, or. z Bissavcem; DVOJINA: im. Bissavca, rod. Bissavcev, daj. Bissavcema, tož. Bissavca, mest. pri Bissavih, or.

z Bissavcema; MNOŽINA: im. Bissavci, rod.

Bissavcev, daj. Bissavcem, tož. Bissavce, mest. pri Bissavcih, or. z Bissavci

STATUS: predlog


Bissavka Bissavke [bisá ka] samostalnik ženskega

spola; ime bitja; prebivalsko ime skupina mladih Bissavk (< Gvineja Bissau) {B} Bissavkin {O} EDNINA: im. Bissavka, rod. Bissavke, daj.

Bissavki, tož. Bissavko, mest. pri Bissavki, or. z Bissavko; DVOJINA: im. Bissavki, rod. Bissavk, daj.

Bissavkama, tož. Bissavki, mest. pri Bissavkah, or. z Bissavkama; MNOŽINA: im. Bissavke, rod. Bissavk, daj. Bissavkam, tož. Bissavke, mest. pri Bissavkah, or.

z Bissavkami

STATUS: predlog


bissavski bissavska bissavsko [bisá ski] pridevnik bissavska ribolovna cona (< Gvineja Bissau) {O} moški: EDNINA: im. bissavski, rod. bissavskega, daj. bissavskemu, tož. bissavski (živostno bissavskega), mest. pri bissavskem, or. z bissavskim; DVOJINA: im. bissavska, rod. bissavskih, daj.

bissavskima, tož. bissavska, mest. pri bissavskih, or. z bissavskima; MNOŽINA: im. bissavski, rod.

bissavskih, daj. bissavskim, tož. bissavske, mest. pri bissavskih, or. z bissavskimi ženski: EDNINA: im. bissavska, rod. bissavske, daj.

bissavski, tož. bissavsko, mest. pri bissavski, or. z bissavsko; DVOJINA: im. bissavski, rod. bissavskih,

daj. bissavskima, tož. bissavski, mest. pri bissavskih, or. z bissavskima; MNOŽINA: im. bissavske, rod.

bissavskih, daj. bissavskim, tož. bissavske, mest. pri bissavskih, or. z bissavskimi srednji: EDNINA: im. bissavsko, rod. bissavskega, daj.

bissavskemu, tož. bissavsko, mest. pri bissavskem, or.

z bissavskim; DVOJINA: im. bissavski, rod.

bissavskih, daj. bissavskima, tož. bissavski, mest. pri bissavskih, or. z bissavskima; MNOŽINA: im.

bissavska, rod. bissavskih, daj. bissavskim, tož.

bissavska, mest. pri bissavskih, or. z bissavskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Blagáj Blagája samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |podomačeno za Blagay|; |slovenski botanik in mecen umetnosti|: Naravoslovec Henrik Freyer je po grofu Rihardu Ursiniju Blagaju poimenoval vrsto domačega volčina {B} Blagajev {O} EDNINA: im. Blagáj, rod. Blagája, daj. Blagáju, tož. Blagája, mest. pri Blagáju, or. z Blagájem; DVOJINA: im. Blagája, rod. Blagájev, daj. Blagájema, tož. Blagája, mest. pri Blagájih, or. z Blagájema; MNOŽINA: im. Blagáji, rod. Blagájev, daj. Blagájem, tož. Blagáje, mest. pri Blagájih, or. z Blagáji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Blagájev Blagájeva Blagájevo pridevnik V zborniku so zbrani referati simpozija ob jubilejnem Blagajevem letu; Blagajev/blagajev volčin ||rastlina||: razstava o Blagajevem/blagajevem volčinu (Daphne blagayana) (< Blagaj) {O} moški: EDNINA: im. Blagájev, rod. Blagájevega, daj. Blagájevemu, tož. Blagájev (živostno Blagájevega), mest. pri Blagájevem, or. z Blagájevim; DVOJINA: im. Blagájeva, rod. Blagájevih, daj. Blagájevima, tož. Blagájeva, mest. pri Blagájevih, or. z Blagájevima; MNOŽINA: im. Blagájevi, rod.

Blagájevih, daj. Blagájevim, tož. Blagájeve, mest. pri Blagájevih, or. z Blagájevimi ženski: EDNINA: im. Blagájeva, rod. Blagájeve, daj.

Blagájevi, tož. Blagájevo, mest. pri Blagájevi, or. z Blagájevo; DVOJINA: im. Blagájevi, rod. Blagájevih, daj. Blagájevima, tož. Blagájevi, mest. pri Blagájevih, or. z Blagájevima; MNOŽINA: im. Blagájeve, rod.

Blagájevih, daj. Blagájevim, tož. Blagájeve, mest. pri Blagájevih, or. z Blagájevimi srednji: EDNINA: im. Blagájevo, rod. Blagájevega, daj. Blagájevemu, tož. Blagájevo, mest. pri Blagájevem, or. z Blagájevim; DVOJINA: im.

Blagájevi, rod. Blagájevih, daj. Blagájevima, tož.

Blagájevi, mest. pri Blagájevih, or. z Blagájevima; MNOŽINA: im. Blagájeva, rod. Blagájevih, daj.

27

Blagájevim, tož. Blagájeva, mest. pri Blagájevih, or. z Blagájevimi

STATUS: predlog


Blagay Blagaya [blagáj] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski botanik in mecen umetnosti|; gl. Blagaj

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) blážev bláževa bláževo pridevnik blažev žegen ||neučinkovito sredstvo||: V strnjenih naseljih, kjer se zvok odbija od vseh mogočih objektov in zidov, je postavitev protihrupnih ograj blažev žegen; prim. Blažev (< Blaž) {O} moški: EDNINA: im. blážev, rod. bláževega, daj.

bláževemu, tož. blážev (živostno bláževega), mest. pri bláževem, or. z bláževim; DVOJINA: im. bláževa, rod.

bláževih, daj. bláževima, tož. bláževa, mest. pri bláževih, or. z bláževima; MNOŽINA: im. bláževi, rod.

bláževih, daj. bláževim, tož. bláževe, mest. pri bláževih, or. z bláževimi ženski: EDNINA: im. bláževa, rod. bláževe, daj.

bláževi, tož. bláževo, mest. pri bláževi, or. z bláževo; DVOJINA: im. bláževi, rod. bláževih, daj. bláževima, tož. bláževi, mest. pri bláževih, or. z bláževima; MNOŽINA: im. bláževe, rod. bláževih, daj. bláževim, tož. bláževe, mest. pri bláževih, or. z bláževimi srednji: EDNINA: im. bláževo, rod. bláževega, daj.

bláževemu, tož. bláževo, mest. pri bláževem, or. z bláževim; DVOJINA: im. bláževi, rod. bláževih, daj.

bláževima, tož. bláževi, mest. pri bláževih, or. z bláževima; MNOŽINA: im. bláževa, rod. bláževih, daj.

bláževim, tož. bláževa, mest. pri bláževih, or. z bláževimi

STATUS: predlog


Bloudek Bloudka [blô dek] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |slovenski letalski konstruktor, športnik, načrtovalec športnih objektov|: Med letoma 1925 in 1929 je bil Stanko Bloudek večkratni prvak Jugoslavije v umetnostnem drsanju {B} Bloudkov {O} EDNINA: im. Bloudek, rod. Bloudka, daj.

Bloudku, tož. Bloudka, mest. pri Bloudku, or. z Bloudkom; DVOJINA: im. Bloudka, rod. Bloudkov, daj. Bloudkoma, tož. Bloudka, mest. pri Bloudkih, or.

z Bloudkoma; MNOŽINA: im. Bloudki, rod. Bloudkov, daj. Bloudkom, tož. Bloudke, mest. pri Bloudkih, or. z Bloudki

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Bloudkov Bloudkova Bloudkovo [blô dkov-] pridevnik Ena največjih smučarskih skakalnic na svetu se imenuje Bloudkova velikanka; Bloudkova nagrada ||nagrada||: Atletinja Brigita Bukovec je prejela Bloudkovo nagrado, najvišje državno priznanje na področju športa; Poleg Bloudkovih nagrad, ki so najbolj cenjene, podeljujejo tudi Bloudkove plakete; Bloudkova plaketa ||nagrada||: Odbor lahko letno podeli največ tri Bloudkove nagrade in deset Bloudkovih plaket (< Bloudek) {O} moški: EDNINA: im. Bloudkov, rod.

Bloudkovega, daj. Bloudkovemu, tož. Bloudkov (živostno Bloudkovega), mest. pri Bloudkovem, or. z Bloudkovim; DVOJINA: im. Bloudkova, rod.

Bloudkovih, daj. Bloudkovima, tož. Bloudkova, mest.

pri Bloudkovih, or. z Bloudkovima; MNOŽINA: im.

Bloudkovi, rod. Bloudkovih, daj. Bloudkovim, tož.

Bloudkove, mest. pri Bloudkovih, or. z Bloudkovimi ženski: EDNINA: im. Bloudkova, rod. Bloudkove, daj.

Bloudkovi, tož. Bloudkovo, mest. pri Bloudkovi, or. z Bloudkovo; DVOJINA: im. Bloudkovi, rod.

Bloudkovih, daj. Bloudkovima, tož. Bloudkovi, mest.

pri Bloudkovih, or. z Bloudkovima; MNOŽINA: im.

Bloudkove, rod. Bloudkovih, daj. Bloudkovim, tož.

Bloudkove, mest. pri Bloudkovih, or. z Bloudkovimi srednji: EDNINA: im. Bloudkovo, rod. Bloudkovega, daj. Bloudkovemu, tož. Bloudkovo, mest. pri Bloudkovem, or. z Bloudkovim; DVOJINA: im.

Bloudkovi, rod. Bloudkovih, daj. Bloudkovima, tož.

Bloudkovi, mest. pri Bloudkovih, or. z Bloudkovima; MNOŽINA: im. Bloudkova, rod. Bloudkovih, daj.

Bloudkovim, tož. Bloudkova, mest. pri Bloudkovih, or. z Bloudkovimi

STATUS: predlog


bòb bôba samostalnik moškega spola |rastlina|: Za jed uporabimo svež bob; bob leta ||nagrada||: razglasitev boba leta; Časnik Večer je v Mariboru že osmič zapored podelil nagrado bob leta {O} EDNINA: im. bòb, rod. bôba, daj. bôbu, tož. bôba, mest. pri bôbu, or. z bôbom; DVOJINA: im. bôba, rod.

bôbov, daj. bôboma, tož. bôba, mest. pri bôbih, or. z bôboma; MNOŽINA: im. bôbi, rod. bôbov, daj. bôbom, tož. bôbe, mest. pri bôbih, or. z bôbi

STATUS: predlog

28


bofór bofóra in bofór bofórja samostalnik moškega

spola |podomačeno za beaufort|; |merska enota|: Veter je morje razburkal na devet boforov/boforjev <9 Bf>; tornado z močjo dvanajst boforov/boforjev <12 Bf>; prim. Bf (< Beaufort) {O} EDNINA: im. bofór, rod. bofóra in bofórja, daj.

bofóru in bofórju, tož. bofóra in bofórja, mest. pri bofóru in pri bofórju, or. z bofórom in z bofórjem; DVOJINA: im. bofóra in bofórja, rod. bofórov in bofórjev, daj. bofóroma in bofórjema, tož. bofóra in bofórja, mest. pri bofórih in pri bofórjih, or. z bofóroma in z bofórjema; MNOŽINA: im. bofóri in bofórji, rod. bofórov in bofórjev, daj. bofórom in bofórjem, tož. bofóre in bofórje, mest. pri bofórih in pri bofórjih, or. z bofóri in z bofórji

STATUS: predlog


Boltzmann Boltzmann [bólcman] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |avstrijski fizik in filozof|: dunajski inštitut Ludwiga Boltzmanna; Atomistična teorija se je zmagoslavno povrnila na začetku 20. stoletja z Boltzmannom in Einsteinom {B} Boltzmannov {O} EDNINA: im. Boltzmann, rod. Boltzmanna, daj.

Boltzmannu, tož. Boltzmanna, mest. pri Boltzmannu, or. z Boltzmannom; DVOJINA: im. Boltzmanna, rod.

Boltzmannov, daj. Boltzmannoma, tož. Boltzmanna, mest. pri Boltzmannih, or. z Boltzmannoma; MNOŽINA: im. Boltzmanni, rod. Boltzmannov, daj.

Boltzmannom, tož. Boltzmanne, mest. pri Boltzmannih, or. z Boltzmanni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Boltzmannov Boltzmannova Boltzmannovo [bólcmanov-] pridevnik Med slovenskimi fiziki se je odklikoval Boltzmannov učenec z graške univerze, Fran Čadež; Boltzmannova konstanta ||fizikalna konstanta||: Zelo pogosta merska enota je kBT0, to je produkt Boltzmannove konstante in referenčne temperature (< Boltzmann) {O} moški: EDNINA: im. Boltzmannov, rod.

Boltzmannovega, daj. Boltzmannovemu, tož.

Boltzmannov (živostno Boltzmannovega), mest. pri Boltzmannovem, or. z Boltzmannovim; DVOJINA: im.

Boltzmannova, rod. Boltzmannovih, daj.

Boltzmannovima, tož. Boltzmannova, mest. pri Boltzmannovih, or. z Boltzmannovima; MNOŽINA:

im. Boltzmannovi, rod. Boltzmannovih, daj.

Boltzmannovim, tož. Boltzmannove, mest. pri Boltzmannovih, or. z Boltzmannovimi ženski: EDNINA: im. Boltzmannova, rod.

Boltzmannove, daj. Boltzmannovi, tož.

Boltzmannovo, mest. pri Boltzmannovi, or. z Boltzmannovo; DVOJINA: im. Boltzmannovi, rod.

Boltzmannovih, daj. Boltzmannovima, tož.

Boltzmannovi, mest. pri Boltzmannovih, or. z Boltzmannovima; MNOŽINA: im. Boltzmannove, rod.

Boltzmannovih, daj. Boltzmannovim, tož.

Boltzmannove, mest. pri Boltzmannovih, or. z Boltzmannovimi srednji: EDNINA: im. Boltzmannovo, rod.

Boltzmannovega, daj. Boltzmannovemu, tož.

Boltzmannovo, mest. pri Boltzmannovem, or. z Boltzmannovim; DVOJINA: im. Boltzmannovi, rod.

Boltzmannovih, daj. Boltzmannovima, tož.

Boltzmannovi, mest. pri Boltzmannovih, or. z Boltzmannovima; MNOŽINA: im. Boltzmannova, rod.

Boltzmannovih, daj. Boltzmannovim, tož.

Boltzmannova, mest. pri Boltzmannovih, or. z Boltzmannovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Booker Bookerja [búker] samostalnik moškega spola; stvarno ime |britansko podjetje|: Podjetje Booker sta ustanovila George in Richard Booker leta 1835 {B} Bookerjev {O} EDNINA: im. Cooper, rod. Cooperja, daj.

Cooperju, tož. Cooperja, mest. pri Cooperju, or. s Cooperjem; DVOJINA: im. Cooperja, rod. Cooperjev, daj. Cooperjema, tož. Cooperja, mest. pri Cooperjih, or. s Cooperjema; MNOŽINA: im. Cooperji, rod.

Cooperjev, daj. Cooperjem, tož. Cooperje, mest. pri Cooperjih, or. s Cooperji

STATUS: predlog


Bookerjev Bookerjeva Bookerjevo [búkerjev] pridevnik Bookerjev nagrajenec, nagrajenka; Bookerjeva

nagrada ||nagrada||: Bookerjevo nagrado za leposlovje podeljujejo za najboljši roman v angleškem jeziku od leta 1968 {O} moški: EDNINA: im. Bookerjev, rod.

Bookerjevega, daj. Bookerjevemu, tož. Bookerjev (živostno Bookerjevega), mest. pri Bookerjevem, or. z Bookerjevim; DVOJINA: im. Bookerjeva, rod.

Bookerjevih, daj. Bookerjevima, tož. Bookerjeva, mest. pri Bookerjevih, or. z Bookerjevima; MNOŽINA: im. Bookerjevi, rod. Bookerjevih, daj. Bookerjevim,

29

tož. Bookerjeve, mest. pri Bookerjevih, or. z Bookerjevimi ženski: EDNINA: im. Bookerjeva, rod. Bookerjeve, daj. Bookerjevi, tož. Bookerjevo, mest. pri Bookerjevi, or. z Bookerjevo; DVOJINA: im.

Bookerjevi, rod. Bookerjevih, daj. Bookerjevima, tož.

Bookerjevi, mest. pri Bookerjevih, or. z Bookerjevima; MNOŽINA: im. Bookerjeve, rod.

Bookerjevih, daj. Bookerjevim, tož. Bookerjeve, mest.

pri Bookerjevih, or. z Bookerjevimi srednji: EDNINA: im. Bookerjevo, rod. Bookerjevega, daj. Bookerjevemu, tož. Bookerjevo, mest. pri Bookerjevem, or. z Bookerjevim; DVOJINA: im.

Bookerjevi, rod. Bookerjevih, daj. Bookerjevima, tož.

Bookerjevi, mest. pri Bookerjevih, or. z Bookerjevima; MNOŽINA: im. Bookerjeva, rod.

Bookerjevih, daj. Bookerjevim, tož. Bookerjeva, mest.

pri Bookerjevih, or. z Bookerjevimi

STATUS: predlog


Boole Boola [búl] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |angleški matematik|: Po Georgeu Boolu je poimenovana osnovna ideja množic, tj. Boolova algebra {B} Boolov {O} EDNINA: im. Boole, rod. Boola, daj. Boolu, tož.

Boola, mest. pri Boolu, or. z Boolom; DVOJINA: im.

Boola, rod. Boolov, daj. Booloma, tož. Boola, mest. pri Boolih, or. z Booloma; MNOŽINA: im. Booli, rod.

Boolov, daj. Boolom, tož. Boole, mest. pri Boolih, or.

z Booli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Boolov Boolova Boolovo [búlov-] pridevnik Boolova logika temelji na predstavitvi logičnih izjav z ničlami in enicami; Boolova algebra ||algebrska struktura||: Prvi digitalni računalnik je deloval po načelu binarne matematike in Boolove algebre (< Boole) {O} moški: EDNINA: im. Boolov, rod. Boolovega, daj.

Boolovemu, tož. Boolov (živostno Boolovega), mest.

pri Boolovem, or. z Boolovim; DVOJINA: im.

Boolova, rod. Boolovih, daj. Boolovima, tož.

Boolova, mest. pri Boolovih, or. z Boolovima; MNOŽINA: im. Boolovi, rod. Boolovih, daj. Boolovim, tož. Boolove, mest. pri Boolovih, or. z Boolovimi ženski: EDNINA: im. Boolova, rod. Boolove, daj.

Boolovi, tož. Boolovo, mest. pri Boolovi, or. z Boolovo; DVOJINA: im. Boolovi, rod. Boolovih, daj.

Boolovima, tož. Boolovi, mest. pri Boolovih, or. z

Boolovima; MNOŽINA: im. Boolove, rod. Boolovih, daj. Boolovim, tož. Boolove, mest. pri Boolovih, or. z Boolovimi srednji: EDNINA: im. Boolovo, rod. Boolovega, daj.

Boolovemu, tož. Boolovo, mest. pri Boolovem, or. z Boolovim; DVOJINA: im. Boolovi, rod. Boolovih, daj.

Boolovima, tož. Boolovi, mest. pri Boolovih, or. z Boolovima; MNOŽINA: im. Boolova, rod. Boolovih, daj. Boolovim, tož. Boolova, mest. pri Boolovih, or. z Boolovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Bórštnik Bórštnika samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |slovenski igralec, režiser in pedagog|: dramska igra Ignacija Borštnika; Po Ignaciju Borštniku se imenuje osrednji slovenski gledališki festival – Borštnikovo srečanje {B} Borštnikov {O} EDNINA: im. Bórštnik, rod. Bórštnika, daj.

Bórštniku, tož. Bórštnika, mest. pri Bórštniku, or. z Bórštnikom; DVOJINA: im. Bórštnika, rod.

Bórštnikov, daj. Bórštnikoma, tož. Bórštnika, mest.

pri Bórštnikih, or. z Bórštnikoma; MNOŽINA: im.

Bórštniki, rod. Bórštnikov, daj. Bórštnikom, tož.

Bórštnike, mest. pri Bórštnikih, or. z Bórštniki

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Bórštnikov Bórštnikova Bórštnikovo pridevnik Predavatelj je predstavil 24 let Borštnikovega umetniškega delovanja v Zagrebu; Borštnikov prstan ||nagrada||: Za svoj igralski opus je bil nagrajen z Borštnikovim prstanom in Prešernovo nagrado (< Borštnik) {O} moški: EDNINA: im. Bórštnikov, rod.

Bórštnikovega, daj. Bórštnikovemu, tož. Bórštnikov (živostno Bórštnikovega), mest. pri Bórštnikovem, or.

z Bórštnikovim; DVOJINA: im. Bórštnikova, rod.

Bórštnikovih, daj. Bórštnikovima, tož. Bórštnikova, mest. pri Bórštnikovih, or. z Bórštnikovima; MNOŽINA: im. Bórštnikovi, rod. Bórštnikovih, daj.

Bórštnikovim, tož. Bórštnikove, mest. pri Bórštnikovih, or. z Bórštnikovimi ženski: EDNINA: im. Bórštnikova, rod. Bórštnikove, daj. Bórštnikovi, tož. Bórštnikovo, mest. pri Bórštnikovi, or. z Bórštnikovo; DVOJINA: im.

Bórštnikovi, rod. Bórštnikovih, daj. Bórštnikovima, tož. Bórštnikovi, mest. pri Bórštnikovih, or. z Bórštnikovima; MNOŽINA: im. Bórštnikove, rod.

Bórštnikovih, daj. Bórštnikovim, tož. Bórštnikove, mest. pri Bórštnikovih, or. z Bórštnikovimi

30

srednji: EDNINA: im. Bórštnikovo, rod.

Bórštnikovega, daj. Bórštnikovemu, tož.

Bórštnikovo, mest. pri Bórštnikovem, or. z Bórštnikovim; DVOJINA: im. Bórštnikovi, rod.

Bórštnikovih, daj. Bórštnikovima, tož. Bórštnikovi, mest. pri Bórštnikovih, or. z Bórštnikovima; MNOŽINA: im. Bórštnikova, rod. Bórštnikovih, daj.

Bórštnikovim, tož. Bórštnikova, mest. pri Bórštnikovih, or. z Bórštnikovimi

STATUS: predlog


Bósna Bósne samostalnik ženskega spola; zemljepisno

ime |pokrajina|: Režiser je iskal igralko iz Bosne; Sličice Saccovega stripa »Goražde« nas popeljejo v pravo vojno v vzhodni Bosni med letoma 1992 in 1995; in

mirna Bosna ||konec, končano je||: Če se vlada ne strinja s poslanci, naj preprosto odstopi in mirna Bosna! {B} Bosanec tudi Bosenc; Bosanka tudi Bosenka; Bosančev tudi Bosenčev; Bosankin tudi Bosenkin; bosanski tudi bosenski {O} EDNINA: im. Bósna, rod. Bósne, daj. Bósni, tož.

Bósno, mest. pri Bósni, or. z Bósno; DVOJINA: im.

Bósni, rod. Bósen, daj. Bósnama, tož. Bósni, mest. pri Bósnah, or. z Bósnama; MNOŽINA: im. Bósne, rod.

Bósen, daj. Bósnam, tož. Bósne, mest. pri Bósnah, or.

z Bósnami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena v frazemih

Boyle Boyla [bôjl] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |angleški naravoslovec, teolog in izumitelj irskega porekla|: Francoz Mariotte je 15 let za Angležem Boylom odkril plinski zakon, ki se imenuje po obeh raziskovalcih {B} Boylov {O} EDNINA: im. Boyle, rod. Boyla, daj. Boylu, tož.

Boyla, mest. pri Boylu, or. z Boylom; DVOJINA: im.

Boyla, rod. Boylov, daj. Boyloma, tož. Boyla, mest. pri Boylih, or. z Boyloma; MNOŽINA: im. Boyli, rod.

Boylov, daj. Boylom, tož. Boyle, mest. pri Boylih, or.

z Boyli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Boyle-Mariottov Boyle-Mariottova Boyle-Mariottovo [bôjl-marijótov-] pridevnik |Boylov in Mariottov|; Boyle-Mariottov zakon ||plinski zakon||: Po Boyle-Mariottovem zakonu se pljuča pri

globinskem potapljanju skrčijo na enajstino svojega siceršnjega volumna; prim. Mariottov, Boylov (< Boyle, Mariotte) {O} moški: EDNINA: im. Boyle-Mariottov, rod.

Boyle-Mariottovega, daj. Boyle-Mariottovemu, tož.

Boyle-Mariottov (živostno Boyle-Mariottovega), mest. pri Boyle-Mariottovem, or. z Boyle-Mariottovim; DVOJINA: im. Boyle-Mariottova, rod.

Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-Mariottovima, tož.

Boyle-Mariottova, mest. pri Boyle-Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovima; MNOŽINA: im. Boyle-Mariottovi, rod. Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-Mariottovim, tož. Boyle-Mariottove, mest. pri Boyle-Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovimi ženski: EDNINA: im. Boyle-Mariottova, rod. Boyle-Mariottove, daj. Boyle-Mariottovi, tož. Boyle-Mariottovo, mest. pri Boyle-Mariottovi, or. z Boyle-Mariottovo; DVOJINA: im. Boyle-Mariottovi, rod.

Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-Mariottovima, tož.

Boyle-Mariottovi, mest. pri Boyle-Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovima; MNOŽINA: im. Boyle-Mariottove, rod. Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-Mariottovim, tož. Boyle-Mariottove, mest. pri Boyle-Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovimi srednji: EDNINA: im. Boyle-Mariottovo, rod. Boyle-Mariottovega, daj. Boyle-Mariottovemu, tož. Boyle-Mariottovo, mest. pri Boyle-Mariottovem, or. z Boyle-Mariottovim; DVOJINA: im. Boyle-Mariottovi, rod. Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-Mariottovima, tož.

Boyle-Mariottovi, mest. pri Boyle-Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovima; MNOŽINA: im. Boyle-Mariottova, rod. Boyle-Mariottovih, daj. Boyle-Mariottovim, tož. Boyle-Mariottova, mest. pri Boyle-Mariottovih, or. z Boyle-Mariottovimi

STATUS: predlog


Boylov Boylova Boylovo [bôjlov-] pridevnik Boylovo delo "Skeptični kemik" spada med temeljna dela na področju kemije; Boylov zakon ||plinski zakon||: Zakon narave se v Veliki Britaniji in Ameriki imenuje Boylov zakon, v Franciji Mariottov, povsod drugod pa Boyle-Mariottov; prim.

Boyle-Mariottov (< Boyle) {O} moški: EDNINA: im. Boylov, rod. Boylovega, daj.

Boylovemu, tož. Boylov (živostno Boylovega), mest.

pri Boylovem, or. z Boylovim; DVOJINA: im.

Boylova, rod. Boylovih, daj. Boylovima, tož.

Boylova, mest. pri Boylovih, or. z Boylovima; MNOŽINA: im. Boylovi, rod. Boylovih, daj. Boylovim, tož. Boylove, mest. pri Boylovih, or. z Boylovimi ženski: EDNINA: im. Boylova, rod. Boylove, daj.

Boylovi, tož. Boylovo, mest. pri Boylovi, or. z Boylovo; DVOJINA: im. Boylovi, rod. Boylovih, daj.

Boylovima, tož. Boylovi, mest. pri Boylovih, or. z

31

Boylovima; MNOŽINA: im. Boylove, rod. Boylovih, daj. Boylovim, tož. Boylove, mest. pri Boylovih, or. z Boylovimi srednji: EDNINA: im. Boylovo, rod. Boylovega, daj.

Boylovemu, tož. Boylovo, mest. pri Boylovem, or. z Boylovim; DVOJINA: im. Boylovi, rod. Boylovih, daj.

Boylovima, tož. Boylovi, mest. pri Boylovih, or. z Boylovima; MNOŽINA: im. Boylova, rod. Boylovih, daj. Boylovim, tož. Boylova, mest. pri Boylovih, or. z Boylovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Braille Brailla [bráj, rod. brája, or. z brájem] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |francoski izumitelj pisave za slepe|: Fotografsko razstavo je posvetil Louisu Braillu {B} Braillov in Braillev {O} EDNINA: im. Braille, rod. Brailla, daj. Braillu, tož.

Brailla, mest. pri Braillu, or. z Braillom in z Braillem; DVOJINA: im. Brailla, rod. Braillov, daj. Brailloma in Braillema, tož. Brailla, mest. pri Braillih, or. z Brailloma in z Braillema; MNOŽINA: im. Brailli, rod.

Braillov in Braillev, daj. Braillom in Braillem, tož.

Braille, mest. pri Braillih, or. z Brailli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Braillov Braillova Braillovo in Braillev Brailleva Braillevo [brájev-] pridevnik Leta 1827 je izšla Braillova/Brailleva knjiga z naslovom »Način zapisovanja besed, glasbe in preprostih pesmi«; Braillova/Brailleva/brajeva pisava ||pisava za slepe||: Sistem Braillove/Brailleve/brajeve pisave temelji na različnih razporeditvah pik; Braillova/Brailleva/brajeva vrstica ||pripomoček za elektronsko uporabo pisave za slepe||: Braillova/Brailleva/brajeva vrstica deluje na računalniku skupaj z bralnikom zaslona; prim.

brajev (< Braille) {O} moški: EDNINA: im. Braillev in Braillov, rod.

Braillevega in Braillovega, daj. Braillevemu in Braillovemu, tož. Braillev in Braillov (živostno Braillevega) in Braillovega, mest. pri Braillevem in pri Braillovem, or. z Braillevim in z Braillovim; DVOJINA: im. Brailleva in Braillova, rod. Braillevih in Braillovih, daj. Braillevima in Braillovima, tož.

Brailleva in Braillova, mest. pri Braillevih in pri Braillovih, or. z Braillevima in z Braillovima; MNOŽINA: im. Braillevi in Braillovi, rod. Braillevih in Braillovih, daj. Braillevim in Braillovim, tož.

Brailleve in Braillove, mest. pri Braillevih in pri Braillovih, or. z Braillevimi in z Braillovimi

ženski: EDNINA: im. Brailleva in Braillova, rod.

Brailleve in Braillove, daj. Braillevi in Braillovi, tož.

Braillevo in Braillovo, mest. pri Braillevi in pri Braillovi, or. z Braillevo in z Braillovo; DVOJINA: im.

Braillevi in Braillovi, rod. Braillevih in Braillovih, daj. Braillevima in Braillovima, tož. Braillevi in Braillovi, mest. pri Braillevih in pri Braillovih, or. z Braillevima in z Braillovima; MNOŽINA: im.

Brailleve in Braillove, rod. Braillevih in Braillovih, daj. Braillevim in Braillovim, tož. Brailleve in Braillove, mest. pri Braillevih in pri Braillovih, or. z Braillevimi in z Braillovimi srednji: EDNINA: im. Braillevo in Braillovo, rod.

Braillevega in Braillovega, daj. Braillevemu in Braillovemu, tož. Braillevo in Braillovo, mest. pri Braillevem in pri Braillovem, or. z Braillevim in z Braillovim; DVOJINA: im. Braillevi in Braillovi, rod.

Braillevih in Braillovih, daj. Braillevima in Braillovima, tož. Braillevi in Braillovi, mest. pri Braillevih in pri Braillovih, or. z Braillevima in z Braillovima; MNOŽINA: im. Brailleva in Braillova, rod. Braillevih in Braillovih, daj. Braillevim in Braillovim, tož. Brailleva in Braillova, mest. pri Braillevih in pri Braillovih, or. z Braillevimi in z Braillovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov); svojilni pridevniki (besedotvorna dvojnica) brájev brájeva brájevo pridevnik Braillova/Brailleva/brajeva pisava ||pisava za slepe||: Sistem Braillove/Brailleve/brajeve pisave temelji na različnih razporeditvah pik Braillova/Brailleva/brajeva

vrstica ||pripomoček za elektronsko uporabo pisave za slepe||: Braillova/Brailleva/brajeva vrstica deluje na računalniku skupaj z bralnikom zaslona; prim.

Braillov {O} moški: EDNINA: im. brájev, rod. brájevega, daj.

brájevemu, tož. brájev (živostno brájevega), mest. pri brájevem, or. z brájevim; DVOJINA: im. brájeva, rod.

brájevih, daj. brájevima, tož. brájeva, mest. pri brájevih, or. z brájevima; MNOŽINA: im. brájevi, rod.

brájevih, daj. brájevim, tož. brájeve, mest. pri brájevih, or. z brájevimi ženski: EDNINA: im. brájeva, rod. brájeve, daj. brájevi, tož. brájevo, mest. pri brájevi, or. z brájevo; DVOJINA: im. brájevi, rod. brájevih, daj. brájevima, tož. brájevi, mest. pri brájevih, or. z brájevima; MNOŽINA: im.

brájeve, rod. brájevih, daj. brájevim, tož. brájeve, mest.

pri brájevih, or. z brájevimi srednji: EDNINA: im. brájevo, rod. brájevega, daj.

brájevemu, tož. brájevo, mest. pri brájevem, or. z brájevim; DVOJINA: im. brájevi, rod. brájevih, daj.

brájevima, tož. brájevi, mest. pri brájevih, or. z brájevima; MNOŽINA: im. brájeva, rod. brájevih, daj.

32

brájevim, tož. brájeva, mest. pri brájevih, or. z brájevimi

STATUS: predlog


brájica brájice samostalnik ženskega spola |pisava za slepe|: učenje brajice; Za tisk v brajici porabimo kar tri tone posebnega brajevega papirja na leto; prim. Braille, Braillov {O} EDNINA: im. brájica, rod. brájice, daj. brájici, tož.

brájico, mest. pri brájici, or. z brájico; DVOJINA: im.

brájici, rod. brájic, daj. brájicama, tož. brájici, mest. pri brájicah, or. z brájicama; MNOŽINA: im. brájice, rod.

brájica, daj. brájic, tož. brájice, mest. pri brájicah, or. z brájicami

STATUS: predlog


Braun Brauna [brá n] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |nemški fizik|: Marconi je bil s Karlom Ferdinandom Braunom za svoje dosežke nagrajen z Nobelovo nagrado za fiziko {B} Braunov {O} EDNINA: im. Braun, rod. Brauna, daj. Braunu, tož.

Brauna, mest. pri Braunu, or. z Braunom; DVOJINA: im. Brauna, rod. Braunov, daj. Braunoma, tož. Brauna, mest. pri Braunih, or. z Braunoma; MNOŽINA: im.

Brauni, rod. Braunov, daj. Braunom, tož. Braune, mest.

pri Braunih, or. z Brauni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Braunov Braunova Braunovo [brá nov-] pridevnik Braunov izum; Braunova elektronka ||katodna cev||: Rus Rosing je prvi uporabil Braunovo elektronko za reprodukcijo slik že leta 1907 (< Braun) {O} moški: EDNINA: im. Braunov, rod. Braunovega, daj. Braunovemu, tož. Braunov (živostno Braunovega), mest. pri Braunovem, or. z Braunovim; DVOJINA: im. Braunova, rod. Braunovih, daj.

Braunovima, tož. Braunova, mest. pri Braunovih, or. z Braunovima; MNOŽINA: im. Braunovi, rod.

Braunovih, daj. Braunovim, tož. Braunove, mest. pri Braunovih, or. z Braunovimi ženski: EDNINA: im. Braunova, rod. Braunove, daj.

Braunovi, tož. Braunovo, mest. pri Braunovi, or. z Braunovo; DVOJINA: im. Braunovi, rod. Braunovih, daj. Braunovima, tož. Braunovi, mest. pri Braunovih, or. z Braunovima; MNOŽINA: im. Braunove, rod.

Braunovih, daj. Braunovim, tož. Braunove, mest. pri Braunovih, or. z Braunovimi srednji: EDNINA: im. Braunovo, rod. Braunovega, daj.

Braunovemu, tož. Braunovo, mest. pri Braunovem, or.

z Braunovim; DVOJINA: im. Braunovi, rod.

Braunovih, daj. Braunovima, tož. Braunovi, mest. pri Braunovih, or. z Braunovima; MNOŽINA: im.

Braunova, rod. Braunovih, daj. Braunovim, tož.

Braunova, mest. pri Braunovih, or. z Braunovimi

STATUS: predlog


Briggs Briggsa [bríks] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |angleški matematik|: Tabele Henryja Briggsa so prvič natisnili leta 1631 {B} Briggsov {O} EDNINA: im. Briggs, rod. Briggsa, daj. Briggsu, tož. Briggsa, mest. pri Briggsu, or. z Briggsom; DVOJINA: im. Briggsa, rod. Briggsov, daj. Briggsoma, tož. Briggsa, mest. pri Briggsih, or. z Briggsoma; MNOŽINA: im. Briggsi, rod. Briggsov, daj. Briggsom, tož. Briggse, mest. pri Briggsih, or. z Briggsi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Briggsov Briggsova Briggsovo [bríksov-] pridevnik Briggsova matematična pot; Briggsov logaritem ||logaritem z osnovo 10||: Znamenito posmrtno izdajo Briggsovih logaritmov so izdali na Nizozemskem (< Briggs) {O} moški: EDNINA: im. Briggsov, rod. Briggsovega, daj. Briggsovemu, tož. Briggsov (živostno Briggsovega), mest. pri Briggsovem, or. z Briggsovim; DVOJINA: im. Briggsova, rod.

Briggsovih, daj. Briggsovima, tož. Briggsova, mest.

pri Briggsovih, or. z Briggsovima; MNOŽINA: im.

Briggsovi, rod. Briggsovih, daj. Briggsovim, tož.

Briggsove, mest. pri Briggsovih, or. z Briggsovimi ženski: EDNINA: im. Briggsova, rod. Briggsove, daj.

Briggsovi, tož. Briggsovo, mest. pri Briggsovi, or. z Briggsovo; DVOJINA: im. Briggsovi, rod. Briggsovih, daj. Briggsovima, tož. Briggsovi, mest. pri Briggsovih, or. z Briggsovima; MNOŽINA: im.

Briggsove, rod. Briggsovih, daj. Briggsovim, tož.

Briggsove, mest. pri Briggsovih, or. z Briggsovimi srednji: EDNINA: im. Briggsovo, rod. Briggsovega, daj. Briggsovemu, tož. Briggsovo, mest. pri Briggsovem, or. z Briggsovim; DVOJINA: im.

Briggsovi, rod. Briggsovih, daj. Briggsovima, tož.

Briggsovi, mest. pri Briggsovih, or. z Briggsovima; MNOŽINA: im. Briggsova, rod. Briggsovih, daj.

Briggsovim, tož. Briggsova, mest. pri Briggsovih, or.

z Briggsovimi

STATUS: predlog


33

Büchner Büchnerja [bíhner] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |nemški književnik, naravoslovec in revolucionar|: Igralci so uprizorili najbolj znano dramo Georga Büchnerja {B} Büchnerjev {O} EDNINA: im. Büchner, rod. Büchnerja, daj.

Büchnerju, tož. Büchnerja, mest. pri Büchnerju, or. z Büchnerjem; DVOJINA: im. Büchnerja, rod.

Büchnerjev, daj. Büchnerjema, tož. Büchnerja, mest.

pri Büchnerjih, or. z Büchnerjema; MNOŽINA: im.

Büchnerji, rod. Büchnerjev, daj. Büchnerjem, tož.

Büchnerje, mest. pri Büchnerjih, or. z Büchnerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Büchnerjev Büchnerjeva Büchnerjevo [bíhnerjev-] pridevnik Büchnerjeva drama; Velja za uglednega nemškega pesnika in Büchnerjevega nagrajenca; Büchnerjeva

nagrada ||nagrada||: Za svojo prozo je prejel Büchnerjevo nagrado, najprestižnejše literarno priznanje v nemško govorečem prostoru (< Büchner) {O} moški: EDNINA: im. Büchnerjev, rod.

Büchnerjevega, daj. Büchnerjevemu, tož. Büchnerjev (živostno Büchnerjevega), mest. pri Büchnerjevem, or.

z Büchnerjevim; DVOJINA: im. Büchnerjeva, rod.

Büchnerjevih, daj. Büchnerjevima, tož. Büchnerjeva, mest. pri Büchnerjevih, or. z Büchnerjevima; MNOŽINA: im. Büchnerjevi, rod. Büchnerjevih, daj.

Büchnerjevim, tož. Büchnerjeve, mest. pri Büchnerjevih, or. z Büchnerjevimi ženski: EDNINA: im. Büchnerjeva, rod. Büchnerjeve, daj. Büchnerjevi, tož. Büchnerjevo, mest. pri Büchnerjevi, or. z Büchnerjevo; DVOJINA: im.

Büchnerjevi, rod. Büchnerjevih, daj. Büchnerjevima, tož. Büchnerjevi, mest. pri Büchnerjevih, or. z Büchnerjevima; MNOŽINA: im. Büchnerjeve, rod.

Büchnerjevih, daj. Büchnerjevim, tož. Büchnerjeve, mest. pri Büchnerjevih, or. z Büchnerjevimi srednji: EDNINA: im. Büchnerjevo, rod.

Büchnerjevega, daj. Büchnerjevemu, tož.

Büchnerjevo, mest. pri Büchnerjevem, or. z Büchnerjevim; DVOJINA: im. Büchnerjevi, rod.

Büchnerjevih, daj. Büchnerjevima, tož. Büchnerjevi, mest. pri Büchnerjevih, or. z Büchnerjevima; MNOŽINA: im. Büchnerjeva, rod. Büchnerjevih, daj.

Büchnerjevim, tož. Büchnerjeva, mest. pri Büchnerjevih, or. z Büchnerjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov); poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

Cánkar Cánkarja samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski pisatelj in dramatik, Ivan|; |slovenski pisatelj, umetnostni zgodovinar, duhovnik, Izidor|: rojstna hiša Ivana Cankarja; roman Izidorja Cankarja; Dopisoval si je s Cankarjem; Pri svojem umetniškem delu je upošteval opozorila obeh Cankarjev; v prenesenem pomenu Skodelica kave je projekt štirih študentov, ki že leto dni potujejo po Sloveniji in berejo Cankarja Cankarjeva dela {B} Cankarjev {O} EDNINA: im. Cánkar, rod. Cánkarja, daj.

Cánkarju, tož. Cánkarja, mest. pri Cánkarju, or. s Cánkarjem; DVOJINA: im. Cánkarja, rod. Cánkarjev, daj. Cánkarjema, tož. Cánkarja, mest. pri Cánkarjih, or. s Cánkarjema; MNOŽINA: im. Cánkarji, rod.

Cánkarjev, daj. Cánkarjem, tož. Cánkarje, mest. pri Cánkarjih, or. s Cánkarji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Cánkarjev Cánkarjeva Cánkarjevo pridevnik Cankarjeva literarna zapuščina; Proslavo so začeli s Cankarjevo mislijo; Cankarjevo priznanje ||nagrada||: Znani so dobitniki zlatega Cankarjevega priznanja (< Cankar) {O} moški: EDNINA: im. Cánkarjev, rod.

Cánkarjevega, daj. Cánkarjevemu, tož. Cánkarjev (živostno Cánkarjevega), mest. pri Cánkarjevem, or. s Cánkarjevim; DVOJINA: im. Cánkarjeva, rod.

Cánkarjevih, daj. Cánkarjevima, tož. Cánkarjeva, mest. pri Cánkarjevih, or. s Cánkarjevima; MNOŽINA: im. Cánkarjevi, rod. Cánkarjevih, daj. Cánkarjevim, tož. Cánkarjeve, mest. pri Cánkarjevih, or. s Cánkarjevimi ženski: EDNINA: im. Cánkarjeva, rod. Cánkarjeve, daj.

Cánkarjevi, tož. Cánkarjevo, mest. pri Cánkarjevi, or.

s Cánkarjevo; DVOJINA: im. Cánkarjevi, rod.

Cánkarjevih, daj. Cánkarjevima, tož. Cánkarjevi, mest. pri Cánkarjevih, or. s Cánkarjevima; MNOŽINA: im. Cánkarjeve, rod. Cánkarjevih, daj. Cánkarjevim, tož. Cánkarjeve, mest. pri Cánkarjevih, or. s Cánkarjevimi srednji: EDNINA: im. Cánkarjevo, rod. Cánkarjevega, daj. Cánkarjevemu, tož. Cánkarjevo, mest. pri Cánkarjevem, or. s Cánkarjevim; DVOJINA: im.

Cánkarjevi, rod. Cánkarjevih, daj. Cánkarjevima, tož.

Cánkarjevi, mest. pri Cánkarjevih, or. s Cánkarjevima; MNOŽINA: im. Cánkarjeva, rod.

Cánkarjevih, daj. Cánkarjevim, tož. Cánkarjeva, mest.

pri Cánkarjevih, or. s Cánkarjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad,

34

odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki (iz priimkov) Canossa Canósse [kanósa] samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |italijansko mesto|: Marija Magdalena iz Canosse; H Gregorju VII. je v Canosso romal tudi Henrik Nemški in si izprosil odvezo; iti v Canosso ||priznati podrejenost, ponižati se||: Vrnitev v opozicijo je mogoča samo kot pot v Canosso; prim. Kanosa {O} EDNINA: im. Canossa, rod. Canosse, daj. Canossi, tož. Canosso, mest. v Canossi, or. s Canosso

STATUS: predlog


Cassini1 Cassinija [kasíni] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |italijansko-francoski matematik in astronom|: Po obeh Cassinijih, očetu Giovanniju Domenicu in sinu Jacquesu, so poimenovali krater Cassini na Luni; |francoski astronom|: Jacquesa Cassinija so pri sedemnajstih letih predlagali za člana Francoske kraljeve akademije znanosti {B} Cassinijev {O} EDNINA: im. Cassini, rod. Cassinija, daj.

Cassiniju, tož. Cassinija, mest. pri Cassiniju, or. s Cassinijem; DVOJINA: im. Cassinija, rod. Cassinijev, daj. Cassinijema, tož. Cassinija, mest. pri Cassinijih, or. s Cassinijema; MNOŽINA: im. Cassiniji, rod.

Cassinijev, daj. Cassinijem, tož. Cassinije, mest. pri Cassinijih, or. s Cassiniji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Cassini2 Cassinija [kasíni] samostalnik moškega spola; stvarno ime |vesoljsko plovilo|: Na krovu Cassinija je več kot 30 kilogramov plutonija {B} Cassinijev {O} EDNINA: im. Cassini, rod. Cassinija, daj.

Cassiniju, tož. Cassinija, mest. pri Cassiniju, or. s Cassinijem; DVOJINA: im. Cassinija, rod. Cassinijev, daj. Cassinijema, tož. Cassinija, mest. pri Cassinijih, or. s Cassinijema; MNOŽINA: im. Cassiniji, rod.

Cassinijev, daj. Cassinijem, tož. Cassinije, mest. pri Cassinijih, or. s Cassiniji

STATUS: predlog


Cassinijev Cassinijeva Cassinijevo [kasínijev-] pridevnik Lani je Cassinijev radar na Titanu odkril več deset jezer; Cassinijeva ločnica ||vrzel v sistemu Saturnovih obročev||: Vzrok za nastanek Cassinijeve ločnice je luna Mimas (< Cassini)

{O} moški: EDNINA: im. Cassinijev, rod.

Cassinijevega, daj. Cassinijevemu, tož. Cassinijev (živostno Cassinijevega), mest. pri Cassinijevem, or. s Cassinijevim; DVOJINA: im. Cassinijeva, rod.

Cassinijevih, daj. Cassinijevima, tož. Cassinijeva, mest. pri Cassinijevih, or. s Cassinijevima; MNOŽINA: im. Cassinijevi, rod. Cassinijevih, daj. Cassinijevim, tož. Cassinijeve, mest. pri Cassinijevih, or. s Cassinijevimi ženski: EDNINA: im. Cassinijeva, rod. Cassinijeve, daj. Cassinijevi, tož. Cassinijevo, mest. pri Cassinijevi, or. s Cassinijevo; DVOJINA: im.

Cassinijevi, rod. Cassinijevih, daj. Cassinijevima, tož.

Cassinijevi, mest. pri Cassinijevih, or. s Cassinijevima; MNOŽINA: im. Cassinijeve, rod.

Cassinijevih, daj. Cassinijevim, tož. Cassinijeve, mest.

pri Cassinijevih, or. s Cassinijevimi srednji: EDNINA: im. Cassinijevo, rod. Cassinijevega, daj. Cassinijevemu, tož. Cassinijevo, mest. pri Cassinijevem, or. s Cassinijevim; DVOJINA: im.

Cassinijevi, rod. Cassinijevih, daj. Cassinijevima, tož.

Cassinijevi, mest. pri Cassinijevih, or. s Cassinijevima; MNOŽINA: im. Cassinijeva, rod.

Cassinijevih, daj. Cassinijevim, tož. Cassinijeva, mest.

pri Cassinijevih, or. s Cassinijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Célzij Célzija samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |švedski astronom|: temperaturna lestvica Andersa Celzija {B} Celzijev {O} EDNINA: im. Célzij, rod. Célzija, daj. Célziju, tož.

Célzija, mest. pri Célziju, or. s Célzijem; DVOJINA: im.

Célzija, rod. Célzijev, daj. Célzijema, tož. Célzija, mest. pri Célzijih, or. s Célzijema; MNOŽINA: im.

Célziji, rod. Célzijev, daj. Célzijem, tož. Célzije, mest.

pri Célzijih, or. s Célziji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Célzijev Célzijeva Célzijevo pridevnik Celzijeva zbirka opazovanj polarnega sija; Celzijeva

stopinja ||enota za merjenje temperature||: Temperatura ozračja se je dvignila za 3 do 5 Celzijevih stopinj; Celzijeva lestvica ||lestvica za merjenje temperature||: V Celzijevi lestvici ustreza 0 °C tališču ledu, 100 °C pa vrelišču vode (< Celzij) {O} moški: EDNINA: im. Célzijev, rod. Célzijevega, daj. Célzijevemu, tož. Célzijev (živostno Célzijevega), mest. pri Célzijevem, or. s Célzijevim; DVOJINA: im.

Célzijeva, rod. Célzijevih, daj. Célzijevima, tož.

35

Célzijeva, mest. pri Célzijevih, or. s Célzijevima; MNOŽINA: im. Célzijevi, rod. Célzijevih, daj.

Célzijevim, tož. Célzijeve, mest. pri Célzijevih, or. s Célzijevimi ženski: EDNINA: im. Célzijeva, rod. Célzijeve, daj.

Célzijevi, tož. Célzijevo, mest. pri Célzijevi, or. s Célzijevo; DVOJINA: im. Célzijevi, rod. Célzijevih, daj. Célzijevima, tož. Célzijevi, mest. pri Célzijevih, or. s Célzijevima; MNOŽINA: im. Célzijeve, rod.

Célzijevih, daj. Célzijevim, tož. Célzijeve, mest. pri Célzijevih, or. s Célzijevimi srednji: EDNINA: im. Célzijevo, rod. Célzijevega, daj.

Célzijevemu, tož. Célzijevo, mest. pri Célzijevem, or.

s Célzijevim; DVOJINA: im. Célzijevi, rod. Célzijevih, daj. Célzijevima, tož. Célzijevi, mest. pri Célzijevih, or. s Célzijevima; MNOŽINA: im. Célzijeva, rod.

Célzijevih, daj. Célzijevim, tož. Célzijeva, mest. pri Célzijevih, or. s Célzijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Cervantes Cervantesa [servántes] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |španski pisatelj|: življenjepis in delo Miguela de Cervantesa Saavedre {B} Cervantesov {O} EDNINA: im. Cervantes, rod. Cervantesa, daj.

Cervantesu, tož. Cervantesa, mest. pri Cervantesu, or.

s Cervantesom; DVOJINA: im. Cervantesa, rod.

Cervantesov, daj. Cervantesoma, tož. Cervantesa, mest. pri Cervantesih, or. s Cervantesoma; MNOŽINA: im. Cervantesi, rod. Cervantesov, daj. Cervantesom, tož. Cervantese, mest. pri Cervantesih, or. s Cervantesi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Cervantesov Cervantesova Cervantesovo [servántesov-] pridevnik Izhodišče baleta je Cervantesov Don Kihot; Cervantesova nagrada ||nagrada||: Že večkrat je bil nominiran za Cervantesovo nagrado, ki velja za književno Nobelovo nagrado v špansko govorečem svetu (< Cervantes) {O} moški: EDNINA: im. Cervantesov, rod.

Cervantesovega, daj. Cervantesovemu, tož.

Cervantesov (živostno Cervantesovega), mest. pri Cervantesovem, or. s Cervantesovim; DVOJINA: im.

Cervantesova, rod. Cervantesovih, daj.

Cervantesovima, tož. Cervantesova, mest. pri Cervantesovih, or. s Cervantesovima; MNOŽINA: im.

Cervantesovi, rod. Cervantesovih, daj.

Cervantesovim, tož. Cervantesove, mest. pri Cervantesovih, or. s Cervantesovimi

ženski: EDNINA: im. Cervantesova, rod.

Cervantesove, daj. Cervantesovi, tož. Cervantesovo, mest. pri Cervantesovi, or. s Cervantesovo; DVOJINA: im. Cervantesovi, rod. Cervantesovih, daj.

Cervantesovima, tož. Cervantesovi, mest. pri Cervantesovih, or. s Cervantesovima; MNOŽINA: im.

Cervantesove, rod. Cervantesovih, daj.

Cervantesovim, tož. Cervantesove, mest. pri Cervantesovih, or. s Cervantesovimi srednji: EDNINA: im. Cervantesovo, rod.

Cervantesovega, daj. Cervantesovemu, tož.

Cervantesovo, mest. pri Cervantesovem, or. s Cervantesovim; DVOJINA: im. Cervantesovi, rod.

Cervantesovih, daj. Cervantesovima, tož.

Cervantesovi, mest. pri Cervantesovih, or. s Cervantesovima; MNOŽINA: im. Cervantesova, rod.

Cervantesovih, daj. Cervantesovim, tož.

Cervantesova, mest. pri Cervantesovih, or. s Cervantesovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki (iz priimkov) cézar cézarja samostalnik moškega spola |naslov, naziv|: Obiskovalec stopi v virtualni Rim iz časov cezarjev; |nagrada|: Julie Depardieu je žirija ovenčala z dvema nagradama cezar: za najbolj obetavno igralko in za najboljšo stransko žensko vlogo v filmu La Petite Lili; živostno Prejela je cezarja za najboljšo igralko; prim. Cezar {O} EDNINA: im. cézar, rod. cézarja, daj. cézarju, tož.

cézarja, mest. pri cézarju, or. s cézarjem; DVOJINA: im.

cézarja, rod. cézarjev, daj. cézarjema, tož. cézarja, mest. pri cézarjih, or. s cézarjema; MNOŽINA: im.

cézarji, rod. cézarjev, daj. cézarjem, tož. cézarje, mest.

pri cézarjih, or. s cézarji

STATUS: predlog


Cézar Cézarja samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |moško ime|: Prvi rimski cesar je bil Gaj Julij Cezar Oktavijan; Za pravo rimsko dobo štejemo čas, ki sovpada z začetkom cesarstva, s Cezarjem in Avgustom; prim. cezar {B} Cezarjev {O} EDNINA: im. Cézar, rod. Cézarja, daj. Cézarju, tož.

Cézarja, mest. pri Cézarju, or. s Cézarjem; DVOJINA: im. Cézarja, rod. Cézarjev, daj. Cézarjema, tož.

Cézarja, mest. pri Cézarjih, or. s Cézarjema; MNOŽINA: im. Cézarji, rod. Cézarjev, daj. Cézarjem, tož. Cézarje, mest. pri Cézarjih, or. s Cézarji

36

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Cézarjev Cézarjeva Cézarjevo pridevnik Živel in delal je v duhu Cezarjevega izreka »Prišel, videl, zmagal!«; Koprivo naj bi v Britanijo prinesli Cezarjevi vojaki (< Cezar) {O} moški: EDNINA: im. Cézarjev, rod. Cézarjevega, daj. Cézarjevemu, tož. Cézarjev (živostno Cézarjevega), mest. pri Cézarjevem, or. s Cézarjevim; DVOJINA: im. Cézarjeva, rod. Cézarjevih, daj. Cézarjevima, tož. Cézarjeva, mest. pri Cézarjevih, or. s Cézarjevima; MNOŽINA: im. Cézarjevi, rod.

Cézarjevih, daj. Cézarjevim, tož. Cézarjeve, mest. pri Cézarjevih, or. s Cézarjevimi ženski: EDNINA: im. Cézarjeva, rod. Cézarjeve, daj.

Cézarjevi, tož. Cézarjevo, mest. pri Cézarjevi, or. s Cézarjevo; DVOJINA: im. Cézarjevi, rod. Cézarjevih, daj. Cézarjevima, tož. Cézarjevi, mest. pri Cézarjevih, or. s Cézarjevima; MNOŽINA: im. Cézarjeve, rod.

Cézarjevih, daj. Cézarjevim, tož. Cézarjeve, mest. pri Cézarjevih, or. s Cézarjevimi srednji: EDNINA: im. Cézarjevo, rod. Cézarjevega, daj. Cézarjevemu, tož. Cézarjevo, mest. pri Cézarjevem, or. s Cézarjevim; DVOJINA: im.

Cézarjevi, rod. Cézarjevih, daj. Cézarjevima, tož.

Cézarjevi, mest. pri Cézarjevih, or. s Cézarjevima; MNOŽINA: im. Cézarjeva, rod. Cézarjevih, daj.

Cézarjevim, tož. Cézarjeva, mest. pri Cézarjevih, or. s Cézarjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen) Cooper Copperja [kúper] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |ameriški zdravnik|: Delo Kennetha Cooperja je bilo usmerjeno v preprečevanje bolezni kardiovaskularnega sistema {B} Copperjev {O} EDNINA: im. Cooper, rod. Cooperja, daj.

Cooperju, tož. Cooperja, mest. pri Cooperju, or. s Cooperjem; DVOJINA: im. Cooperja, rod. Cooperjev, daj. Cooperjema, tož. Cooperja, mest. pri Cooperjih, or. s Cooperjema; MNOŽINA: im. Cooperji, rod.

Cooperjev, daj. Cooperjem, tož. Cooperje, mest. pri Cooperjih, or. s Cooperji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Cooperjev Cooperjeva Cooperjevo [kúperjev-] pridevnik Cooperjeva knjiga; Cooperjev test ||preizkus fizičnih sposobnosti z 12-minutnim tekom||: Pripravljam se

za Cooperjev test, pri katerem moram 2400 metrov preteči v desetih minutah (< Cooper) {O} moški: EDNINA: im. Cooperjev, rod.

Cooperjevega, daj. Cooperjevemu, tož. Cooperjev (živostno Cooperjevega), mest. pri Cooperjevem, or. s Cooperjevim; DVOJINA: im. Cooperjeva, rod.

Cooperjevih, daj. Cooperjevima, tož. Cooperjeva, mest. pri Cooperjevih, or. s Cooperjevima; MNOŽINA: im. Cooperjevi, rod. Cooperjevih, daj. Cooperjevim, tož. Cooperjeve, mest. pri Cooperjevih, or. s Cooperjevimi ženski: EDNINA: im. Cooperjeva, rod. Cooperjeve, daj. Cooperjevi, tož. Cooperjevo, mest. pri Cooperjevi, or. s Cooperjevo; DVOJINA: im.

Cooperjevi, rod. Cooperjevih, daj. Cooperjevima, tož.

Cooperjevi, mest. pri Cooperjevih, or. s Cooperjevima; MNOŽINA: im. Cooperjeve, rod.

Cooperjevih, daj. Cooperjevim, tož. Cooperjeve, mest.

pri Cooperjevih, or. s Cooperjevimi srednji: EDNINA: im. Cooperjevo, rod. Cooperjevega, daj. Cooperjevemu, tož. Cooperjevo, mest. pri Cooperjevem, or. s Cooperjevim; DVOJINA: im.

Cooperjevi, rod. Cooperjevih, daj. Cooperjevima, tož.

Cooperjevi, mest. pri Cooperjevih, or. s Cooperjevima; MNOŽINA: im. Cooperjeva, rod.

Cooperjevih, daj. Cooperjevim, tož. Cooperjeva, mest.

pri Cooperjevih, or. s Cooperjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) coulomb coulomba [kulón] samostalnik moškega spola |merska enota|: v strokovnih besedilih Če kondenzator shrani naboj 1 coulomb pri napetosti 2 volta, je njegova kapaciteta 0,5 farada <1 C>; prim.

Coulomb; gl. kulon {O} EDNINA: im. coulomb, rod. coulomba, daj.

coulombu, tož. coulomba, mest. pri coulombu, or. s coulombom; DVOJINA: im. coulomba, rod.

coulombov, daj. coulomboma, tož. coulomba, mest.

pri coulombih, or. s coulomboma; MNOŽINA: im.

coulombi, rod. coulombov, daj. coulombom, tož.

coulombe, mest. pri coulombih, or. s coulombi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske enote

Coulomb Coulomba [kulón] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |francoski fizik|: Po Charlesu Augustinu de Coulombu imenujemo izpeljano mersko enoto za električni naboj; Torzijsko tehtnico je že pred Coulombom izumil Michell {B} Coulombov

37

{O} EDNINA: im. Coulomb, rod. Coulomba, daj.

Coulombu, tož. Coulomba, mest. pri Coulombu, or. s Coulombom; DVOJINA: im. Coulomba, rod.

Coulombov, daj. Coulomboma, tož. Coulomba, mest.

pri Coulombih, or. s Coulomboma; MNOŽINA: im.

Coulombi, rod. Coulombov, daj. Coulombom, tož.

Coulombe, mest. pri Coulombih, or. s Coulombi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Coulombov Coulombova Coulombovo [kulónov-] pridevnik Coulombovo in Rankinovo teorijo o stabilnosti temeljev zgradb so pozneje še izpopolnili; Coulombov zakon ||fizikalni zakon||: Silo med točkastima nabojema opišemo s Coulombovim zakonom (< Coulomb) {O} moški: EDNINA: im. Coulombov, rod.

Coulombovega, daj. Coulombovemu, tož.

Coulombov (živostno Coulombovega), mest. pri Coulombovem, or. s Coulombovim; DVOJINA: im.

Coulombova, rod. Coulombovih, daj.

Coulombovima, tož. Coulombova, mest. pri Coulombovih, or. s Coulombovima; MNOŽINA: im.

Coulombovi, rod. Coulombovih, daj. Coulombovim, tož. Coulombove, mest. pri Coulombovih, or. s Coulombovimi ženski: EDNINA: im. Coulombova, rod. Coulombove, daj. Coulombovi, tož. Coulombovo, mest. pri Coulombovi, or. s Coulombovo; DVOJINA: im.

Coulombovi, rod. Coulombovih, daj. Coulombovima, tož. Coulombovi, mest. pri Coulombovih, or. s Coulombovima; MNOŽINA: im. Coulombove, rod.

Coulombovih, daj. Coulombovim, tož. Coulombove, mest. pri Coulombovih, or. s Coulombovimi srednji: EDNINA: im. Coulombovo, rod.

Coulombovega, daj. Coulombovemu, tož.

Coulombovo, mest. pri Coulombovem, or. s Coulombovim; DVOJINA: im. Coulombovi, rod.

Coulombovih, daj. Coulombovima, tož. Coulombovi, mest. pri Coulombovih, or. s Coulombovima; MNOŽINA: im. Coulombova, rod. Coulombovih, daj.

Coulombovim, tož. Coulombova, mest. pri Coulombovih, or. s Coulombovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Creutzfeldt Creutzfeldta [krôjcfeld-] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški nevrolog|: Bolezen je prvi opisal Hans Gerhard Creutzfeldt leta 1920 {B} Creutzfeldtov {O} EDNINA: im. Creutzfeldt, rod. Creutzfeldta, daj.

Creutzfeldtu, tož. Creutzfeldta, mest. pri

Creutzfeldtu, or. s Creutzfeldtom; DVOJINA: im.

Creutzfeldta, rod. Creutzfeldtov, daj. Creutzfeldtoma, tož. Creutzfeldta, mest. pri Creutzfeldtih, or. s Creutzfeldtoma; MNOŽINA: im. Creutzfeldti, rod.

Creutzfeldtov, daj. Creutzfeldtom, tož. Creutzfeldte, mest. pri Creutzfeldtih, or. s Creutzfeldti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Creutzfeldt-Jakobov Creutzfeldt-Jakobova Creutzfeldt-Jakobovo [krôjcfeld-jákobov-] pridevnik |Creutzfeldtov in Jakobov|; Creutzfeldt-

Jakobova/creutzfeldt-jakobova bolezen ||bolezen||: BSE pri govedu ima istega povzročitelja kot različica Creutzfeld-Jakobove/creutzfeld-jakobove bolezni pri ljudeh; prim. CJB (< Creutzfeldt, Jakob) {O} moški: EDNINA: im. Creutzfeldt-Jakobov, rod.

Creutzfeldt-Jakobovega, daj. Creutzfeldt-Jakobovemu, tož. Creutzfeldt-Jakobov (živostno Creutzfeldt-Jakobovega), mest. pri Creutzfeldt-Jakobovem, or. s Creutzfeldt-Jakobovim; DVOJINA: im. Creutzfeldt-Jakobova, rod. Creutzfeldt-Jakobovih, daj. Creutzfeldt-Jakobovima, tož.

Creutzfeldt-Jakobova, mest. pri Creutzfeldt-Jakobovih, or. s Creutzfeldt-Jakobovima; MNOŽINA: im. Creutzfeldt-Jakobovi, rod. Creutzfeldt-Jakobovih, daj. Creutzfeldt-Jakobovim, tož. Creutzfeldt-Jakobove, mest. pri Creutzfeldt-Jakobovih, or. s Creutzfeldt-Jakobovimi ženski: EDNINA: im. Creutzfeldt-Jakobova, rod.

Creutzfeldt-Jakobove, daj. Creutzfeldt-Jakobovi, tož.

Creutzfeldt-Jakobovo, mest. pri Creutzfeldt-Jakobovi, or. s Creutzfeldt-Jakobovo; DVOJINA: im.

Creutzfeldt-Jakobovi, rod. Creutzfeldt-Jakobovih, daj. Creutzfeldt-Jakobovima, tož. Creutzfeldt-Jakobovi, mest. pri Creutzfeldt-Jakobovih, or. s Creutzfeldt-Jakobovima; MNOŽINA: im. Creutzfeldt-Jakobove, rod. Creutzfeldt-Jakobovih, daj.

Creutzfeldt-Jakobovim, tož. Creutzfeldt-Jakobove, mest. pri Creutzfeldt-Jakobovih, or. s Creutzfeldt-Jakobovimi srednji: EDNINA: im. Creutzfeldt-Jakobovo, rod.

Creutzfeldt-Jakobovega, daj. Creutzfeldt-Jakobovemu, tož. Creutzfeldt-Jakobovo, mest. pri Creutzfeldt-Jakobovem, or. s Creutzfeldt-Jakobovim; DVOJINA: im. Creutzfeldt-Jakobovi, rod.

Creutzfeldt-Jakobovih, daj. Creutzfeldt-Jakobovima, tož. Creutzfeldt-Jakobovi, mest. pri Creutzfeldt-Jakobovih, or. s Creutzfeldt-Jakobovima; MNOŽINA: im. Creutzfeldt-Jakobova, rod. Creutzfeldt-Jakobovih, daj. Creutzfeldt-Jakobovim, tož.

Creutzfeldt-Jakobova, mest. pri Creutzfeldt-Jakobovih, or. s Creutzfeldt-Jakobovimi

STATUS: predlog

38


Crohn Crohna [krón] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |ameriški zdravnik|: Crohnovo/cronovo bolezen so opisovali že posamezniki pred Burillom Bernardom Crohnom {B} Chronov {O} EDNINA: im. Crohn, rod. Crohna, daj. Crohnu, tož.

Crohna, mest. pri Crohnu, or. s Crohnom; DVOJINA: im. Crohna, rod. Crohnov, daj. Crohnoma, tož.

Crohna, mest. pri Crohnih, or. s Crohnoma; MNOŽINA: im. Crohni, rod. Crohnov, daj. Crohnom, tož. Crohne, mest. pri Crohnih, or. s Crohni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Crohnov Crohnova Crohnovo [krónov-] pridevnik Crohnova bibilografija obsega več kot sto izvirnih znanstvenih člankov; Crohnova/crohnova bolezen ||bolezen||: Z izrazom Crohnova/crohnova bolezen označujemo motnje v črevesju, ki nastanejo zaradi kroničnega vnetja (< Crohn) {O} moški: EDNINA: im. Crohnov, rod. Crohnovega, daj. Crohnovemu, tož. Crohnov (živostno Crohnovega), mest. pri Crohnovem, or. s Crohnovim; DVOJINA: im. Crohnova, rod. Crohnovih, daj.

Crohnovima, tož. Crohnova, mest. pri Crohnovih, or.

s Crohnovima; MNOŽINA: im. Crohnovi, rod.

Crohnovih, daj. Crohnovim, tož. Crohnove, mest. pri Crohnovih, or. s Crohnovimi ženski: EDNINA: im. Crohnova, rod. Crohnove, daj.

Crohnovi, tož. Crohnovo, mest. pri Crohnovi, or. s Crohnovo; DVOJINA: im. Crohnovi, rod. Crohnovih, daj. Crohnovima, tož. Crohnovi, mest. pri Crohnovih, or. s Crohnovima; MNOŽINA: im. Crohnove, rod.

Crohnovih, daj. Crohnovim, tož. Crohnove, mest. pri Crohnovih, or. s Crohnovimi srednji: EDNINA: im. Crohnovo, rod. Crohnovega, daj. Crohnovemu, tož. Crohnovo, mest. pri Crohnovem, or. s Crohnovim; DVOJINA: im.

Crohnovi, rod. Crohnovih, daj. Crohnovima, tož.

Crohnovi, mest. pri Crohnovih, or. s Crohnovima; MNOŽINA: im. Crohnova, rod. Crohnovih, daj.

Crohnovim, tož. Crohnova, mest. pri Crohnovih, or. s Crohnovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) čáša čáše samostalnik ženskega spola |kozarec|: Pijačo so servirali v kristalnih čašah; Zaradi izida Cankarjeve Erotike in Župančičeve Čaše opojnosti štejemo leto 1899 za začetek

slovenske moderne; čaša nesmrtnosti ||nagrada||: Pesmi nominirancev za čašo nesmrtnosti bodo predstavili z branji v umetniškem programu {O} EDNINA: im. čáša, rod. čáše, daj. čáši, tož. čášo, mest. pri čáši, or. s čášo; DVOJINA: im. čáši, rod. čáš, daj. čášama, tož. čáši, mest. pri čášah, or. s čášama; MNOŽINA: im. čáše, rod. čáš, daj. čášam, tož. čáše, mest.

pri čášah, or. s čášami

STATUS: predlog


Čéh1 Čéha samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno

ime |priimek|: intervju s Slavkom Čehom {B} Čehov {O} EDNINA: im. Čéh, rod. Čéha, daj. Čéhu, tož. Čéha, mest. pri Čéhu, or. s Čéhom; DVOJINA: im. Čéha, rod.

Čéhov, daj. Čéhoma, tož. Čéha, mest. pri Čéhih, or. s Čéhoma; MNOŽINA: im. Čéhi, rod. Čéhov, daj.

Čéhom, tož. Čéha, mest. pri Čéhih, or. s Čéhi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Čéh2 Čéha samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Švicarska tenisačica je napovedala poroko s Čehom; Skupna država Čehov in Slovakov je razpadla (< Češka) {B} Čehov {O} EDNINA: im. Čéh, rod. Čéha, daj. Čéhu, tož. Čéha, mest. pri Čéhu, or. s Čéhom; DVOJINA: im. Čéha, rod.

Čéhov, daj. Čéhoma, tož. Čéha, mest. pri Čéhih, or. s Čéhoma; MNOŽINA: im. Čéhi, rod. Čéhov, daj.

Čéhom, tož. Čéhe, mest. pri Čéhih, or. s Čéhi

STATUS: predlog


Čeróki Čerókija samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik severnoameriškega indijanskega plemena|; v množini Čerokiji |severnoameriško indijansko pleme|: Najpomembnejše indijanske politične enote na jugovzhodu so bili Čerokiji v današnji Alabami, Georgiji, Severni Karolini in Tennesseeju; Za Čerokije so značilne maske, izdelane iz buč {B} Čerokijka; čeroški {O} EDNINA: im. Čeróki, rod. Čerókija, daj. Čerókiju, tož. Čerókija, mest. pri Čerókiju, or. s Čerókijem; DVOJINA: im. Čerókija, rod. Čerókijev, daj.

Čerókijema, tož. Čerókija, mest. pri Čerókijih, or. s Čerókijema; MNOŽINA: im. Čerókiji, rod. Čerókijev, daj. Čerókijem, tož. Čerókije, mest. pri Čerókijih, or. s Čerókiji

39

STATUS: predlog


Čéškoslováška Čéškoslováške samostalnik ženskega

spola; zemljepisno ime |nekdanja država|: Slovenija je iz Češkoslovaške uvažala avtomobile in druga vozila; Pogosto je potoval v Češkoslovaško na Češkoslovaško Kot pionir je bil eden izmed boljših smučarjev v nekdanji Češkoslovaški na Češkoslovaškem; prim.

Češka, Češkoslovaško {B} Čehoslovak; Čehoslovakinja; Čehoslovakov; Čehoslovakinjin; češkoslovaški {O} EDNINA: im. Čéškoslováška, rod. Čéškoslováške, daj. Čéškoslováški, tož. Čéškoslováško, mest. v Čéškoslováški, or. s Čéškoslováško

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav

Čéškoslováško Čéškoslováškega samostalnik

srednjega spola; zemljepisno ime |nekdanja država|: Znana tenisačica je v otroštvu živela na Češkoslovaškem; S prijatelji sem šel na Češkoslovaško; prim. Češkoslovaška {B} Čehoslovak; Čehoslovakinja; Čehoslovakov; Čehoslovakinjin; češkoslovaški {O} EDNINA: im. Čéškoslováško, rod.

Čéškoslováškega, daj. Čéškoslováškemu, tož.

Čéškoslováško, mest. na Čéškoslováškem, or. s Čéškoslováškim

STATUS: predlog


čikungúnja čikungúnje samostalnik ženskega spola |podomačeno za chikungunya|; |virus|: okužba s čikungunjo; Komarja, ki prenaša virus čikungunja/čikungunje, imamo tudi v Sloveniji; |mrzlica zaradi okužbe s čikungunjo|: izbruh čikungunje {B} čikungunjin {O} EDNINA: im. čikungúnja, rod. čikungúnje, daj.

čikungúnji, tož. čikungúnjo, mest. pri čikungúnji, or. s čikungúnjo; DVOJINA: im. čikungúnji, rod. čikungúnj, daj. čikungúnjama, tož. čikungúnji, mest. pri čikungúnjah, or. s čikungúnjama; MNOŽINA: im.

čikungúnje, rod. čikungúnj, daj. čikungúnjam, tož.

čikungúnje, mest. pri čikungúnjah, or. s čikungúnjami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti Čòp Čôpa samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno

ime |slovenski izobraženec, literarni zgodovinar in jezikoslovec|: Matija Čop je bil z znanjem 19

jezikov najbolj izobražen Slovenec prve polovice 19. stoletja {B} Čopov {O} EDNINA: im. Čòp, rod. Čôpa, daj. Čôpu, tož. Čôpa, mest. pri Čôpu, or. s Čôpom; DVOJINA: im. Čôpa, rod.

Čôpov, daj. Čôpoma, tož. Čôpa, mest. pri Čôpih, or. s Čôpoma; MNOŽINA: im. Čôpi, rod. Čôpov, daj.

Čôpom, tož. Čôpe, mest. pri Čôpih, or. s Čôpi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Čôpov Čôpova Čôpovo pridevnik objava Čopovih pisem Kopitarju; Čopova diploma ||nagrada||: Po Matiji/Matiju Čopu, prvem slovenskem bibliotekarju, je imenovano najvišje priznanje na področju bibliotekarstva: Čopova diploma; Čopovo priznanje ||nagrada||: Čopovo priznanje lahko posameznik ali organizacija prejmeta večkrat (< Čop) {O} moški: EDNINA: im. Čôpov, rod. Čôpovega, daj.

Čôpovemu, tož. Čôpov (živostno Čôpovega), mest. pri Čôpovem, or. s Čôpovim; DVOJINA: im. Čôpova, rod.

Čôpovih, daj. Čôpovima, tož. Čôpova, mest. pri Čôpovih, or. s Čôpovima; MNOŽINA: im. Čôpovi, rod.

Čôpovih, daj. Čôpovim, tož. Čôpove, mest. pri Čôpovih, or. s Čôpovimi ženski: EDNINA: im. Čôpova, rod. Čôpove, daj.

Čôpovi, tož. Čôpovo, mest. pri Čôpovi, or. s Čôpovo; DVOJINA: im. Čôpovi, rod. Čôpovih, daj. Čôpovima, tož. Čôpovi, mest. pri Čôpovih, or. s Čôpovima; MNOŽINA: im. Čôpove, rod. Čôpovih, daj. Čôpovim, tož. Čôpove, mest. pri Čôpovih, or. s Čôpovimi srednji: EDNINA: im. Čôpovo, rod. Čôpovega, daj.

Čôpovemu, tož. Čôpovo, mest. pri Čôpovem, or. s Čôpovim; DVOJINA: im. Čôpovi, rod. Čôpovih, daj.

Čôpovima, tož. Čôpovi, mest. pri Čôpovih, or. s Čôpovima; MNOŽINA: im. Čôpova, rod. Čôpovih, daj.

Čôpovim, tož. Čôpova, mest. pri Čôpovih, or. s Čôpovimi

STATUS: predlog


Dačán Dačána samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik plemena iz Trakije|; v množini Dačani |pleme iz Trakije|: Trajanov steber v Rimu je posvečen priključitvi dežele Dačanov rimskemu imperiju {B} Dačanka; dačanski {O} EDNINA: im. Dačán, rod. Dačána, daj. Dačánu, tož.

Dačána, mest. pri Dačánu, or. z Dačánom; DVOJINA: im. Dačána, rod. Dačánov, daj. Dačánoma, tož.

Dačána, mest. pri Dačánih, or. z Dačánoma;

40

MNOŽINA: im. Dačáni, rod. Dačánov, daj. Dačánom, tož. Dačáne, mest. pri Dačánih, or. z Dačáni

STATUS: predlog


Dačánka Dačánka samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica plemena iz Trakije|: Kip Venus so datirali na osnovi njene frizure, ki je identična s frizurami Dačank na reliefih Trajanovega stebra {O} EDNINA: im. Dačánka, rod. Dačánke, daj.

Dačánki, tož. Dačánko, mest. pri Dačánki, or. z Dačánko; DVOJINA: im. Dačánki, rod. Dačánk, daj.

Dačánkama, tož. Dačánki, mest. pri Dačánkah, or. z Dačánkama; MNOŽINA: im. Dačánke, rod. Dačánk, daj. Dačánkam, tož. Dačánke, mest. pri Dačánkah, or.

z Dačánkami

STATUS: predlog


dačánski dačánska dačánsko pridevnik civilizacija dačanske kraljevine; Trajan se je vojskoval v dveh dačanskih vojnah (< Dačan) {O} moški: EDNINA: im. dačánski, rod. dačánskega, daj. dačánskemu, tož. dačánski (živostno dačánskega), mest. pri dačánskem, or. z dačánskim; DVOJINA: im.

dačánska, rod. dačánskih, daj. dačánskima, tož.

dačánska, mest. pri dačánskih, or. z dačánskima; MNOŽINA: im. dačánski, rod. dačánskih, daj.

dačánskim, tož. dačánske, mest. pri dačánskih, or. z dačánskimi ženski: EDNINA: im. dačánska, rod. dačánske, daj.

dačánski, tož. dačánsko, mest. pri dačánski, or. z dačánsko; DVOJINA: im. dačánski, rod. dačánskih, daj.

dačánskima, tož. dačánski, mest. pri dačánskih, or. z dačánskima; MNOŽINA: im. dačánske, rod. dačánskih, daj. dačánskim, tož. dačánske, mest. pri dačánskih, or.

z dačánskimi srednji: EDNINA: im. dačánsko, rod. dačánskega, daj.

dačánskemu, tož. dačánsko, mest. pri dačánskem, or. z dačánskim; DVOJINA: im. dačánski, rod. dačánskih, daj. dačánskima, tož. dačánski, mest. pri dačánskih, or.

z dačánskima; MNOŽINA: im. dačánska, rod.

dačánskih, daj. dačánskim, tož. dačánska, mest. pri dačánskih, or. z dačánskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Dámoklej Dámokleja in Damoklêj Damoklêja samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |podomačeno za Damokles|; |grška bajeslovna oseba|: Meč povezujejo v mitologiji z Damoklejem, dvorjanom sirakuškega vladarja, ki je slednjemu zavidal moč {B} Damoklejev

{O} EDNINA: im. Dámoklej in Damoklêj, rod.

Dámokleja in Damoklêja, daj. Dámokleju in Damoklêju, tož. Dámokleja in Damoklêja, mest. pri Dámokleju in pri Damoklêju, or. z Dámoklejem in z Damoklêjem; DVOJINA: im. Dámokleja in Damoklêja, rod. Dámoklejev in Damoklêjev, daj.

Dámoklejema in Damoklêjema, tož. Dámokleja in Damoklêja, mest. pri Dámoklejih in pri Damoklêjih, or. z Dámoklejema in z Damoklêj; MNOŽINA: im.

Dámokleji in Damoklêji, rod. Dámoklejev in Damoklêjev, daj. Dámoklejem in Damoklêjem, tož.

Dámokleje in Damoklêje, mest. pri Dámoklejih in pri Damoklêjih, or. z Dámokleji in z Damoklêji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: mitološka imena

Dámoklejev Dámoklejeva Dámoklejevo in Damoklêjev Damoklêjeva Demoklêjevo pridevnik Da bi pokazal na krhkost svojega položaja, je vladar nad Damoklejevo glavo obesil meč; Damoklejev/damoklejev meč ||nenehno preteča nevarnost||: Nad njim kot Damoklejev/damoklejev meč visijo številne tožbe (< Damoklej) {O} moški: EDNINA: im. Dámoklejev in Damoklêjev, rod. Dámoklejevega in Damoklêjevega, daj. Dámoklejevemu in Damoklêjevemu, tož.

Dámoklejev in Damoklêjev (živostno Dámoklejevega) in Damoklêjevega, mest. pri Dámoklejevem in pri Damoklêjevem, or. z Dámoklejevim in z Damoklêjevim; DVOJINA: im.

Dámoklejeva in Damoklêjeva, rod. Dámoklejevih in Damoklêjevih, daj. Dámoklejevima in Damoklêjevima, tož. Dámoklejeva in Damoklêjeva, mest. pri Dámoklejevih in pri Damoklêjevih, or. z Dámoklejevima in z Damoklêjevima; MNOŽINA: im.

Dámoklejevi in Damoklêjevi, rod. Dámoklejevih in Damoklêjevih, daj. Dámoklejevim in Damoklêjevim, tož. Dámoklejeve in Damoklêjeve, mest. pri Dámoklejevih in pri Damoklêjevih, or. z Dámoklejevimi in z Damoklêjevimi ženski: EDNINA: im. Dámoklejeva in Damoklêjeva, rod. Dámoklejeve in Damoklêjeve, daj. Dámoklejevi in Damoklêjevi, tož. Dámoklejevo in Damoklêjevo, mest. pri Dámoklejevi in pri Damoklêjevi, or. z Dámoklejevo in z Damoklêjevo; DVOJINA: im.

Dámoklejevi in Damoklêjevi, rod. Dámoklejevih in Damoklêjevih, daj. Dámoklejevima in Damoklêjevima, tož. Dámoklejevi in Damoklêjevi, mest. pri Dámoklejevih in pri Damoklêjevih, or. z Dámoklejevima in z Damoklêjevima; MNOŽINA: im.

Dámoklejeve in Damoklêjeve, rod. Dámoklejevih in Damoklêjevih, daj. Dámoklejevim in Damoklêjevim, tož. Dámoklejeve in Damoklêjeve, mest. pri Dámoklejevih in pri Damoklêjevih, or. z Dámoklejevimi in z Damoklêjevimi

41

srednji: EDNINA: im. Dámoklejevo in Damoklêjevo, rod. Dámoklejevega in Damoklêjevega, daj.

Dámoklejevemu in Damoklêjevemu, tož.

Dámoklejevo in Damoklêjevo, mest. pri Dámoklejevem in pri Damoklêjevem, or. z Dámoklejevim in z Damoklêjevim; DVOJINA: im.

Dámoklejevi in Damoklêjevi, rod. Dámoklejevih in Damoklêjevih, daj. Dámoklejevima in Damoklêjevima, tož. Dámoklejevi in Damoklêjevi, mest. pri Dámoklejevih in pri Damoklêjevih, or. z Dámoklejevima in z Damoklêjevima; MNOŽINA: im.

Dámoklejeva in Damoklêjeva, rod. Dámoklejevih in Damoklêjevih, daj. Dámoklejevim in Damoklêjevim, tož. Dámoklejeva in Damoklêjeva, mest. pri Dámoklejevih in pri Damoklêjevih, or. z Dámoklejevimi in z Damoklêjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz mitoloških imen); izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

Dámokles Dámokla samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |grška bajeslovna oseba|; gl. Damoklej

STATUS: predlog


dánka dánke samostalnik ženskega spola |del debelega črevesa|: V Sloveniji je leta 2002 za rakom debelega črevesa in danke zbolelo več kot 1100 ljudi; prim. Danka {B} dankin {O} EDNINA: im. dánka, rod. dánke, daj. dánki, tož.

dánko, mest. pri dánki, or. z dánko; DVOJINA: im.

dánki, rod. dánk, daj. dánkama, tož. dánki, mest. pri dánkah, or. z dánkama; MNOŽINA: im. dánke, rod.

dánk, daj. dánkam, tož. dánke, mest. pri dánkah, or. z dánkami

STATUS: predlog


Daórs Daórsa samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik ilirskega plemena|; v množini Daorsi |ilirsko pleme|: Daorsi so od leta 300 do leta 50 pr. n. št. naseljevali dolino reke Neretve {B} Daorsinja; daorški {O} EDNINA: im. Daórs, rod. Daórsa, daj. Daórsu, tož.

Daórsa, mest. pri Daórsu, or. z Daórsom; DVOJINA: im. Daórsa, rod. Daórsov, daj. Daórsoma, tož. Daórsa, mest. pri Daórsih, or. z Daórsoma; MNOŽINA: im.

Daórsi, rod. Daórsov, daj. Daórsom, tož. Daórse, mest.

pri Daórsih, or. z Daórsi

STATUS: predlog


Dávidov Dávidova Dávidovo pridevnik svetopisemska prispodoba Davidovega prestola; Davidova zvezda ||simbol judaizma||: Merkava ali Davidova zvezda v judovskem duhovnem izročilu simbolizira harmonijo vesoljskega in zemeljskega (< David) {O} moški: EDNINA: im. Dávidov, rod. Dávidovega, daj. Dávidovemu, tož. Dávidov (živostno Dávidovega), mest. pri Dávidovem, or. z Dávidovim; DVOJINA: im. Dávidova, rod. Dávidovih, daj.

Dávidovima, tož. Dávidova, mest. pri Dávidovih, or. z Dávidovima; MNOŽINA: im. Dávidovi, rod.

Dávidovih, daj. Dávidovim, tož. Dávidove, mest. pri Dávidovih, or. z Dávidovimi ženski: EDNINA: im. Dávidova, rod. Dávidove, daj.

Dávidovi, tož. Dávidovo, mest. pri Dávidovi, or. z Dávidovo; DVOJINA: im. Dávidovi, rod. Dávidovih, daj. Dávidovima, tož. Dávidovi, mest. pri Dávidovih, or. z Dávidovima; MNOŽINA: im. Dávidove, rod.

Dávidovih, daj. Dávidovim, tož. Dávidove, mest. pri Dávidovih, or. z Dávidovimi srednji: EDNINA: im. Dávidovo, rod. Dávidovega, daj.

Dávidovemu, tož. Dávidovo, mest. pri Dávidovem, or.

z Dávidovim; DVOJINA: im. Dávidovi, rod.

Dávidovih, daj. Dávidovima, tož. Dávidovi, mest. pri Dávidovih, or. z Dávidovima; MNOŽINA: im.

Dávidova, rod. Dávidovih, daj. Dávidovim, tož.

Dávidova, mest. pri Dávidovih, or. z Dávidovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz religijskih imen) dénga dénge samostalnik ženskega spola |virus|: Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se z dengo vsako leto okuži okoli sto milijonov ljudi; Okužil se je z virusom denga/denge; |mrzlica zaradi okužbe z dengo|: Zaradi denge so najbolj ogroženi v Braziliji, Indoneziji in jugovzhodni Aziji {B} dengin {O} EDNINA: im. dénga, rod. dénge, daj. déngi, tož.

déngo, mest. pri déngi, or. z déngo; DVOJINA: im.

déngi, rod. déng, daj. déngama, tož. déngi, mest. pri déngah, or. z déngama; MNOŽINA: im. dénge, rod.

déng, daj. déngam, tož. dénge, mest. pri déngah, or. z déngami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti desétnica desétnice samostalnik ženskega spola |nosilka vojaškega čina|: Kot desetnica je poveljevala štirim vojakom; |deseta hči|: Ko se desetnica čez veliko let vrne v rodno vas, je nočejo

42

sprejeti pod streho; |nagrada|: Društvo slovenskih pisateljev je podelilo desetnico za najboljše otroško ali mladinsko delo {O} EDNINA: im. desétnica, rod. desétnice, daj.

desétnici, tož. desétnico, mest. pri desétnici, or. z desétnico; DVOJINA: im. desétnici, rod. desétnic, daj.

desétnicama, tož. desétnici, mest. pri desétnicah, or. z desétnicama; MNOŽINA: im. desétnice, rod. desétnic, daj. desétnicam, tož. desétnice, mest. pri desétnicah, or. z desétnicami

STATUS: predlog


Diesel1 Diesla [dízəl] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |nemški inženir|: patent Rudolfa Diesla; Sedemdeset let za Dieslom so odkrili, kako zmanjšati viskoznost rastlinskemu olju {B} Dieslov {O} EDNINA: im. Diesel, rod. Diesla, daj. Dieslu, tož.

Diesla, mest. pri Dieslu, or. z Dieslom; DVOJINA: im.

Diesla, rod. Dieslov, daj. Diesloma, tož. Diesla, mest.

pri Dieslih, or. z Diesloma; MNOŽINA: im. Diesli, rod.

Dieslov, daj. Dieslom, tož. Diesle, mest. pri Dieslih, or. z Diesli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Diesel2 Diesla [dízəl] samostalnik moškega spola; stvarno

ime |podjetje|: Dela kot oblikovalec pri Dieslu; |znamka|: Kakšna je razlika med Levisom in Dieslom? {B} Dieslov {O} EDNINA: im. Diesel, rod. Diesla, daj. Dieslu, tož.

Diesla, mest. pri Dieslu, or. z Dieslom; DVOJINA: im.

Diesla, rod. Dieslov, daj. Diesloma, tož. Diesla, mest.

pri Dieslih, or. z Diesloma; MNOŽINA: im. Diesli, rod.

Dieslov, daj. Dieslom, tož. Diesle, mest. pri Dieslih, or. z Diesli

STATUS: predlog


Dieslov Dieslova Dieslovo [dízlov-] pridevnik Posebej zanimiva je Dieslova ura s spremenljivim lamelnim zaslonom; Dieslov/dizlov motor ||motor z notranjim izgorevanjem||: Z industrijsko revolucijo 19. stoletja sta elektrika in Dieslov/dizlov motor človeštvu korenito spremenili življenje; prim. dizlov, dizel (< Diesel) {O} moški: EDNINA: im. Dieslov, rod. Dieslovega, daj. Dieslovemu, tož. Dieslov (živostno Dieslovega), mest. pri Dieslovem, or. z Dieslovim; DVOJINA: im.

Dieslova, rod. Dieslovih, daj. Dieslovima, tož.

Dieslova, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovima; MNOŽINA: im. Dieslovi, rod. Dieslovih, daj.

Dieslovim, tož. Dieslove, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovimi ženski: EDNINA: im. Dieslova, rod. Dieslove, daj.

Dieslovi, tož. Dieslovo, mest. pri Dieslovi, or. z Dieslovo; DVOJINA: im. Dieslovi, rod. Dieslovih, daj.

Dieslovima, tož. Dieslovi, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovima; MNOŽINA: im. Dieslove, rod. Dieslovih, daj. Dieslovim, tož. Dieslove, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovimi srednji: EDNINA: im. Dieslovo, rod. Dieslovega, daj.

Dieslovemu, tož. Dieslovo, mest. pri Dieslovem, or. z Dieslovim; DVOJINA: im. Dieslovi, rod. Dieslovih, daj.

Dieslovima, tož. Dieslovi, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovima; MNOŽINA: im. Dieslova, rod. Dieslovih, daj. Dieslovim, tož. Dieslova, mest. pri Dieslovih, or. z Dieslovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) dízlov dízlova dízlovo pridevnik dizlov/Dieslov motor ||motor z notranjim izgorevanjem||: Z industrijsko revolucijo 19. stoletja sta elektrika in Dieslov/dizlov motor človeštvu korenito spremenili življenje; prim. Dieslov (< Diesel) {O} moški: EDNINA: im. dízlov, rod. dízlovega, daj.

dízlovemu, tož. dízlov (živostno dízlovega), mest. pri dízlovem, or. z dízlovim; DVOJINA: im. dízlova, rod.

dízlovih, daj. dízlovima, tož. dízlova, mest. pri dízlovih, or. z dízlovima; MNOŽINA: im. dízlovi, rod.

dízlovih, daj. dízlovim, tož. dízlove, mest. pri dízlovih, or. z dízlovimi ženski: EDNINA: im. dízlova, rod. dízlove, daj. dízlovi, tož. dízlovo, mest. pri dízlovi, or. z dízlovo; DVOJINA: im. dízlovi, rod. dízlovih, daj. dízlovima, tož. dízlovi, mest. pri dízlovih, or. z dízlovima; MNOŽINA: im.

dízlove, rod. dízlovih, daj. dízlovim, tož. dízlove, mest.

pri dízlovih, or. z dízlovimi srednji: EDNINA: im. dízlovo, rod. dízlovega, daj.

dízlovemu, tož. dízlovo, mest. pri dízlovem, or. z dízlovim; DVOJINA: im. dízlovi, rod. dízlovih, daj.

dízlovima, tož. dízlovi, mest. pri dízlovih, or. z dízlovima; MNOŽINA: im. dízlova, rod. dízlovih, daj.

dízlovim, tož. dízlova, mest. pri dízlovih, or. z dízlovimi

STATUS: predlog


dominikánec dominikánca samostalnik moškega spola; ime bitja

43

|redovnik dominikanskega reda|: ptujski dominikanci; Meniški red dominikancev je ustanovil španski kanonik Dominik (Domingo Guzman) iz Caleruege; Novi Klošter je Friderik II. Celjski leta 1453 podaril menihom dominikancem; prim. Dominikanec {O} EDNINA: im. dominikánec, rod. dominikánca, daj.

dominikáncu, tož. dominikánca, mest. pri dominikáncu, or. z dominikáncem; DVOJINA: im.

dominikánca, rod. dominikáncev, daj.

dominikáncema, tož. dominikánca, mest. pri dominikáncih, or. z dominikáncema; MNOŽINA: im.

dominikánci, rod. dominikáncev, daj. dominikáncem, tož. dominikánce, mest. pri dominikáncih, or. z dominikánci

STATUS: predlog


Dominikánec Dominikánca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Potresni torek, 12. januar 2010, bo še dolgo ostal v spominu Dominikancev in Haitijcev; prim.

dominikanec (< Dominikanska republika) {B} Dominikančev {O} EDNINA: im. Dominikánec, rod. Dominikánca, daj. Dominikáncu, tož. Dominikánca, mest. pri Dominikáncu, or. z Dominikáncem; DVOJINA: im.

Dominikánca, rod. Dominikáncev, daj.

Dominikáncema, tož. Dominikánca, mest. pri Dominikáncih, or. z Dominikáncema; MNOŽINA: im.

Dominikánci, rod. Dominikáncev, daj.

Dominikáncem, tož. Dominikánce, mest. pri Dominikáncih, or. z Dominikánci

STATUS: predlog


Doppler Dopplerja [dópler] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |avstrijski matematik in fizik|: Dopplerjev pojav so poimenovali po Christianu Andreasu Dopplerju {B} Dopplerjev {O} EDNINA: im. Doppler, rod. Dopplerja, daj.

Dopplerju, tož. Dopplerja, mest. pri Dopplerju, or. z Dopplerjem; DVOJINA: im. Dopplerja, rod.

Dopplerjev, daj. Dopplerjema, tož. Dopplerja, mest.

pri Dopplerjih, or. z Dopplerjema; MNOŽINA: im.

Dopplerji, rod. Dopplerjev, daj. Dopplerjem, tož.

Dopplerje, mest. pri Dopplerjih, or. z Dopplerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Dopplerjev Dopplerjeva Dopplerjevo [dóplerjev-] pridevnik Nizkofrekvenčna Dopplerjeva merjenja imajo lahko mnogo napak; Dopplerjev pojav ||fizikalni pojav||:

Premik vesoljskih teles v Galaksiji pojasnjujemo z Dopplerjevim pojavom; Dopplerjev ultrazvok ||diagnostična naprava||: slikanje vratnih žil z Dopplerjevim ultrazvokom (< Doppler) {O} moški: EDNINA: im. Dopplerjev, rod.

Dopplerjevega, daj. Dopplerjevemu, tož. Dopplerjev (živostno Dopplerjevega), mest. pri Dopplerjevem, or.

z Dopplerjevim; DVOJINA: im. Dopplerjeva, rod.

Dopplerjevih, daj. Dopplerjevima, tož. Dopplerjeva, mest. pri Dopplerjevih, or. z Dopplerjevima; MNOŽINA: im. Dopplerjevi, rod. Dopplerjevih, daj.

Dopplerjevim, tož. Dopplerjeve, mest. pri Dopplerjevih, or. z Dopplerjevimi ženski: EDNINA: im. Dopplerjeva, rod. Dopplerjeve, daj. Dopplerjevi, tož. Dopplerjevo, mest. pri Dopplerjevi, or. z Dopplerjevo; DVOJINA: im.

Dopplerjevi, rod. Dopplerjevih, daj. Dopplerjevima, tož. Dopplerjevi, mest. pri Dopplerjevih, or. z Dopplerjevima; MNOŽINA: im. Dopplerjeve, rod.

Dopplerjevih, daj. Dopplerjevim, tož. Dopplerjeve, mest. pri Dopplerjevih, or. z Dopplerjevimi srednji: EDNINA: im. Dopplerjevo, rod.

Dopplerjevega, daj. Dopplerjevemu, tož.

Dopplerjevo, mest. pri Dopplerjevem, or. z Dopplerjevim; DVOJINA: im. Dopplerjevi, rod.

Dopplerjevih, daj. Dopplerjevima, tož. Dopplerjevi, mest. pri Dopplerjevih, or. z Dopplerjevima; MNOŽINA: im. Dopplerjeva, rod. Dopplerjevih, daj.

Dopplerjevim, tož. Dopplerjeva, mest. pri Dopplerjevih, or. z Dopplerjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Down Downa [dá n] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |angleški zdravnik|: Downov sindrom je dobil ime po zdravniku Johnu Langdonu Downu {B} Downov {O} EDNINA: im. Down, rod. Downa, daj. Downu, tož.

Downa, mest. pri Downu, or. z Downom; DVOJINA: im. Downa, rod. Downov, daj. Downoma, tož. Downa, mest. pri Downih, or. z Downoma; MNOŽINA: im.

Downi, rod. Downov, daj. Downom, tož. Downe, mest.

pri Downih, or. z Downi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Downov Downova Downovo [dá nov-] pridevnik Downov opis bolezni; Downov/downov sindrom ||razvojna motnja||: otrok z Downovim/downovim sindromom (< Down) {O} moški: EDNINA: im. Downov, rod. Downovega, daj. Downovemu, tož. Downov (živostno Downovega), mest. pri Downovem, or. z Downovim;

44

DVOJINA: im. Downova, rod. Downovih, daj.

Downovima, tož. Downova, mest. pri Downovih, or. z Downovima; MNOŽINA: im. Downovi, rod.

Downovih, daj. Downovim, tož. Downove, mest. pri Downovih, or. z Downovimi ženski: EDNINA: im. Downova, rod. Downove, daj.

Downovi, tož. Downovo, mest. pri Downovi, or. z Downovo; DVOJINA: im. Downovi, rod. Downovih, daj. Downovima, tož. Downovi, mest. pri Downovih, or. z Downovima; MNOŽINA: im. Downove, rod.

Downovih, daj. Downovim, tož. Downove, mest. pri Downovih, or. z Downovimi srednji: EDNINA: im. Downovo, rod. Downovega, daj.

Downovemu, tož. Downovo, mest. pri Downovem, or.

z Downovim; DVOJINA: im. Downovi, rod.

Downovih, daj. Downovima, tož. Downovi, mest. pri Downovih, or. z Downovima; MNOŽINA: im.

Downova, rod. Downovih, daj. Downovim, tož.

Downova, mest. pri Downovih, or. z Downovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Džibutčán Džibutčána samostalnik moškega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Pogovarjal se je z Džibutčanom (< Džibuti) {O} EDNINA: im. Džibutčán, rod. Džibutčána, daj.

Džibutčánu, tož. Džibutčána, mest. pri Džibutčánu, or.

z Džibutčánom; DVOJINA: im. Džibutčána, rod.

Džibutčánov, daj. Džibutčánoma, tož. Džibutčána, mest. pri Džibutčánih, or. z Džibutčánoma; MNOŽINA: im. Džibutčáni, rod. Džibutčánov, daj. Džibutčánom, tož. Džibutčáne, mest. pri Džibutčánih, or. z Džibutčáni

STATUS: predlog


Džibutčánka Džibutčánke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Plesal je z Džibutčanko (< Džibuti) {B} Džibutčánkin {O} EDNINA: im. Džibutčánka, rod. Džibutčánke, daj.

Džibutčánki, tož. Džibutčánko, mest. pri Džibutčánki, or. z Džibutčánko; DVOJINA: im. Džibutčánki, rod.

Džibutčánk, daj. Džibutčánkama, tož. Džibutčánki, mest. pri Džibutčánkah, or. z Džibutčánkama; MNOŽINA: im. Džibutčánke, rod. Džibutčánk, daj.

Džibutčánkam, tož. Džibutčánke, mest. pri Džibutčánkah, or. z Džibutčánkami

STATUS: predlog


Džibúti Džibútija samostalnik moškega spola; zemljepisno ime

|dolgo ime Republika Džibuti|; |država|: vojaško oporišče v Džibutiju; Na zadnjem sedežu sta sedeli dekle iz Džibutija in ženska iz Eritreje {B} Džibutčan; Džibutčanka; Džibutičanov; Džibutičankin; džibutijski {O} EDNINA: im. Džibúti, rod. Džibútija, daj.

Džibútiju, tož. Džibúti, mest. v Džibútiju, or. z Džibútijem

STATUS: predlog


džibútijski džibútijska džibútijsko pridevnik džibutijski frank (< Džibuti) {O} moški: EDNINA: im. džibútijski, rod.

džibútijskega, daj. džibútijskemu, tož. džibútijski (živostno džibútijskega), mest. pri džibútijskem, or. z džibútijskim; DVOJINA: im. džibútijska, rod.

džibútijskih, daj. džibútijskima, tož. džibútijska, mest.

pri džibútijskih, or. z džibútijskima; MNOŽINA: im.

džibútijski, rod. džibútijskih, daj. džibútijskim, tož.

džibútijske, mest. pri džibútijskih, or. z džibútijskimi ženski: EDNINA: im. džibútijska, rod. džibútijske, daj.

džibútijski, tož. džibútijsko, mest. pri džibútijski, or. z džibútijsko; DVOJINA: im. džibútijski, rod.

džibútijskih, daj. džibútijskima, tož. džibútijski, mest.

pri džibútijskih, or. z džibútijskima; MNOŽINA: im.

džibútijske, rod. džibútijskih, daj. džibútijskim, tož.

džibútijske, mest. pri džibútijskih, or. z džibútijskimi srednji: EDNINA: im. džibútijsko, rod. džibútijskega, daj. džibútijskemu, tož. džibútijsko, mest. pri džibútijskem, or. z džibútijskim; DVOJINA: im.

džibútijski, rod. džibútijskih, daj. džibútijskima, tož.

džibútijski, mest. pri džibútijskih, or. z džibútijskima; MNOŽINA: im. džibútijska, rod. džibútijskih, daj.

džibútijskim, tož. džibútijska, mest. pri džibútijskih, or. z džibútijskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski džúl džúla samostalnik moškega spola |podomačeno za joule|; |merska enota|: Eni kilokaloriji ustreza približno 4200 džulov; Gobe imajo v prehrambeni vrednosti komaj 45 kalorij ali 180 džulov <180 J>; prim. J2 (< Joule) {O} EDNINA: im. džúl, rod. džúla, daj. džúlu, tož.

džúla, mest. pri džúlu, or. z džúlom; DVOJINA: im.

džúla, rod. džúlov, daj. džúloma, tož. džúla, mest. pri džúlih, or. z džúloma; MNOŽINA: im. džúli, rod.

džúlov, daj. džúlom, tož. džúle, mest. pri džúlih, or. z džúli

STATUS: predlog


ébola ébole samostalnik ženskega spola

45

|virus, imenovan po reki Ebola v Zairu|: okužba z ebolo; V Ugandi se je oktobra letos z virusom ebola/ebole spet okužilo 160 ljudi; |mrzlica zaradi okužbe z ebolo|: V vzhodnem Kongu naj bi zaradi ebole zbolela kolonija goril {B} ebolin {O} EDNINA: im. ébola, rod. ébole, daj. éboli, tož.

ébolo, mest. pri éboli, or. z ébolo; DVOJINA: im. éboli, rod. ébol, daj. ébolama, tož. éboli, mest. pri ébolah, or.

z ébolama; MNOŽINA: im. ébole, rod. ébol, daj.

ébolam, tož. ébole, mest. pri ébolah, or. z ébolami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti Eburón Eburóna samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |antično keltsko pleme|; v množini Eburoni |antično keltsko pleme|: O poselitvenem prostoru Eburonov ob prvem stiku z Rimljani je poročal tudi Julij Cezar {B} Eburonka; eburonski {O} EDNINA: im. Eburón, rod. Eburóna, daj. Eburónu, tož. Eburóna, mest. pri Eburónu, or. z Eburónom; DVOJINA: im. Eburóna, rod. Eburónov, daj.

Eburónoma, tož. Eburóna, mest. pri Eburónih, or. z Eburónoma; MNOŽINA: im. Eburóni, rod. Eburónov, daj. Eburónom, tož. Eburóne, mest. pri Eburónih, or. z Eburóni

STATUS: predlog


Édison Édisona samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |ameriški izumitelj|: V ZDA je Nikola Tesla sprva sodeloval s slavnim Thomasom Alvo/Alva Edisonom, vendar so se njune poti razšle {B} Edisonov {O} EDNINA: im. Édison, rod. Édisona, daj. Édisonu, tož. Édisona, mest. pri Édisonu, or. z Édisonom; DVOJINA: im. Édisona, rod. Édisonov, daj. Édisonoma, tož. Édisona, mest. pri Édisonih, or. z Édisonoma; MNOŽINA: im. Édisoni, rod. Édisonov, daj. Édisonom, tož. Édisone, mest. pri Édisonih, or. z Édisoni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Édisonov Édisonova Édisonovo pridevnik Najbolj znana Edisonova patenta sta fonograf in žarnica; Edisonova žarnica ||žarnica z žarilno nitko||: V Edisonovi žarnici je uporabljena naoljena bombažna nit v vakuumu; Edisonov efekt ||termična emisija||: Pri poskusih z žarnico je Edison ugotovil, da razžarjena telesa oddajajo modrikasto svetlobo, kar so poimenovali Edisonov efekt (< Edison)

{O} moški: EDNINA: im. Édisonov, rod.

Édisonovega, daj. Édisonovemu, tož. Édisonov (živostno Édisonovega), mest. pri Édisonovem, or. z Édisonovim; DVOJINA: im. Édisonova, rod.

Édisonovih, daj. Édisonovima, tož. Édisonova, mest.

pri Édisonovih, or. z Édisonovima; MNOŽINA: im.

Édisonovi, rod. Édisonovih, daj. Édisonovim, tož.

Édisonove, mest. pri Édisonovih, or. z Édisonovimi ženski: EDNINA: im. Édisonova, rod. Édisonove, daj.

Édisonovi, tož. Édisonovo, mest. pri Édisonovi, or. z Édisonovo; DVOJINA: im. Édisonovi, rod. Édisonovih, daj. Édisonovima, tož. Édisonovi, mest. pri Édisonovih, or. z Édisonovima; MNOŽINA: im.

Édisonove, rod. Édisonovih, daj. Édisonovim, tož.

Édisonove, mest. pri Édisonovih, or. z Édisonovimi srednji: EDNINA: im. Édisonovo, rod. Édisonovega, daj. Édisonovemu, tož. Édisonovo, mest. pri Édisonovem, or. z Édisonovim; DVOJINA: im.

Édisonovi, rod. Édisonovih, daj. Édisonovima, tož.

Édisonovi, mest. pri Édisonovih, or. z Édisonovima; MNOŽINA: im. Édisonova, rod. Édisonovih, daj.

Édisonovim, tož. Édisonova, mest. pri Édisonovih, or.

z Édisonovimi

STATUS: predlog


Egipčán Egipčána samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime stari Egipčani; Volk je bil pri Egipčanih sveta žival; Pogreb navadnega Egipčana se je od pogreba premožnejšega močno razlikoval (< Egipt) {B} Egičanov {O} EDNINA: im. Egipčán, rod. Egipčána, daj.

Egipčánu, tož. Egipčána, mest. pri Egipčánu, or. z Egipčánom; DVOJINA: im. Egipčána, rod. Egipčánov, daj. Egipčánoma, tož. Egipčána, mest. pri Egipčánih, or. z Egipčánoma; MNOŽINA: im. Egipčáni, rod.

Egipčánov, daj. Egipčánom, tož. Egipčáne, mest. pri Egipčánih, or. z Egipčáni

STATUS: predlog


Egipčánka Egipčánke samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Egipčanke so si ob praznikih čelo okrasile z lotosom (< Egipt) {B} Egipčankin {O} EDNINA: im. Egipčánka, rod. Egipčánke, daj.

Egipčánki, tož. Egipčánko, mest. pri Egipčánki, or. z Egipčánko; DVOJINA: im. Egipčánki, rod. Egipčánk, daj. Egipčánkama, tož. Egipčánki, mest. pri Egipčánkah, or. z Egipčánkama; MNOŽINA: im.

Egipčánke, rod. Egipčánk, daj. Egipčánkam, tož.

Egipčánke, mest. pri Egipčánkah, or. z Egipčánkami

46

STATUS: predlog


Egípt Egípta samostalnik moškega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Arabska republika Egipt|; |država|: stari Egipt; arheološko najdišče v Egiptu; Najbolj znane so mumije iz Egipta, zibelke civilizacije, najdemo pa jih tudi v Južni Ameriki {B} Egipčan; Egipčanka; Egipčanov; Egipčankin; egiptovski tudi egipčanski {O} EDNINA: im. Egípt, rod. Egípta, daj. Egíptu, tož.

Egípt, mest. v Egíptu, or. z Egíptom

STATUS: predlog


Einspieler Einspielerja [ájnšpiler] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski politik in publicist|: Andreja Einspielerja so povezovali z ilirstvom in federalizmom {B} Einspielerjev {O} EDNINA: im. Einspieler, rod. Einspielerja, daj.

Einspielerju, tož. Einspielerja, mest. pri Einspielerju, or. z Einspielerjem; DVOJINA: im. Einspielerja, rod.

Einspielerjev, daj. Einspielerjema, tož. Einspielerja, mest. pri Einspielerjih, or. z Einspielerjema; MNOŽINA: im. Einspielerji, rod. Einspielerjev, daj.

Einspielerjem, tož. Einspielerje, mest. pri Einspielerjih, or. z Einspielerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Einspielerjev Einspielerjeva Einspielerjevo [ájnšpilerjev-] pridevnik Einspielerjev nagrajenec; Einspielerjeva nagrada ||nagrada||: Koroška slovenska skupnost podeljuje Einspielerjevo nagrado zaslužnim Avstrijkam in Avstrijcem (< Einspieler) {O} moški: EDNINA: im. Einspielerjev, rod.

Einspielerjevega, daj. Einspielerjevemu, tož.

Einspielerjev (živostno Einspielerjevega), mest. pri Einspielerjevem, or. z Einspielerjevim; DVOJINA: im.

Einspielerjeva, rod. Einspielerjevih, daj.

Einspielerjevima, tož. Einspielerjeva, mest. pri Einspielerjevih, or. z Einspielerjevima; MNOŽINA: im.

Einspielerjevi, rod. Einspielerjevih, daj.

Einspielerjevim, tož. Einspielerjeve, mest. pri Einspielerjevih, or. z Einspielerjevimi ženski: EDNINA: im. Einspielerjeva, rod.

Einspielerjeve, daj. Einspielerjevi, tož.

Einspielerjevo, mest. pri Einspielerjevi, or. z Einspielerjevo; DVOJINA: im. Einspielerjevi, rod.

Einspielerjevih, daj. Einspielerjevima, tož.

Einspielerjevi, mest. pri Einspielerjevih, or. z Einspielerjevima; MNOŽINA: im. Einspielerjeve, rod.

Einspielerjevih, daj. Einspielerjevim, tož.

Einspielerjeve, mest. pri Einspielerjevih, or. z Einspielerjevimi srednji: EDNINA: im. Einspielerjevo, rod.

Einspielerjevega, daj. Einspielerjevemu, tož.

Einspielerjevo, mest. pri Einspielerjevem, or. z Einspielerjevim; DVOJINA: im. Einspielerjevi, rod.

Einspielerjevih, daj. Einspielerjevima, tož.

Einspielerjevi, mest. pri Einspielerjevih, or. z Einspielerjevima; MNOŽINA: im. Einspielerjeva, rod.

Einspielerjevih, daj. Einspielerjevim, tož.

Einspielerjeva, mest. pri Einspielerjevih, or. z Einspielerjevimi

STATUS: predlog


ékofeminízem ékofeminízma ékofeminízmo pridevnik |ekologija in feminizem|: zgodovina ekofeminizma {O} EDNINA: im. ékofeminízem, rod. ékofeminízma, daj. ékofeminízmu, tož. ékofeminízma, mest. pri ékofeminízmu, or. z ékofeminízmom; DVOJINA: im.

ékofeminízma, rod. ékofeminízmov, daj.

ékofeminízmoma, tož. ékofeminízma, mest. pri ékofeminízmih, or. z ékofeminízmoma; MNOŽINA: im. ékofeminízmi, rod. ékofeminízmov, daj.

ékofeminízmom, tož. ékofeminízme, mest. pri ékofeminízmih, or. z ékofeminízmi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti; priredne zloženke (vezalne) Ekvadór Ekvadórja samostalnik moškega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Ekvador|; |država|: Najvišji vulkan na svetu leži v Ekvadorju; banane iz Ekvadorja; Nazadnje so ga opazili v planinah na meji med Ekvadorjem in Kolumbijo {B} Ekvadorec; Ekvadorka; Ekvadorčev; Ekvadorkin; ekvadorski {O} EDNINA: im. Ekvadór, rod. Ekvadórja, daj.

Ekvadórju, tož. Ekvadór, mest. v Ekvadórju, or. z Ekvadórjem

STATUS: predlog


Ekvadórec Ekvadórca samostalnik moškega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Večina Ekvadorcev živi v andski pokrajini la Sierra; V kvalifikacijah za nogometno prvenstvo so blesteli Ekvadorci (< Ekvador) {B} Ekvadorčev {O} EDNINA: im. Ekvadórec, rod. Ekvadórca, daj.

Ekvadórcu, tož. Ekvadórca, mest. pri Ekvadórcu, or. z

47

Ekvadórcem; DVOJINA: im. Ekvadórca, rod.

Ekvadórcev, daj. Ekvadórcema, tož. Ekvadórca, mest.

pri Ekvadórcih, or. z Ekvadórcema; MNOŽINA: im.

Ekvadórci, rod. Ekvadórcev, daj. Ekvadórcem, tož.

Ekvadórce, mest. pri Ekvadórcih, or. z Ekvadórci

STATUS: predlog


ekvadórka ekvadórke samostalnik ženskega spola |vrtnica|: V šopek je vgrajenih 20 vrhunskih žametno rdečih ekvadork; prim. Ekvadorka {O} EDNINA: im. ekvadórka, rod. ekvadórke, daj.

ekvadórki, tož. ekvadórko, mest. pri ekvadórki, or. z ekvadórko; DVOJINA: im. ekvadórki, rod. ekvadórk, daj. ekvadórkama, tož. ekvadórki, mest. pri ekvadórkah, or. z ekvadórkama; MNOŽINA: im.

ekvadórke, rod. ekvadórk, daj. ekvadórkam, tož.

ekvadórke, mest. pri ekvadórkah, or. z ekvadórkami

STATUS: predlog


Ekvadórka Ekvadórke samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Za najlepšo Zemljanko so letos izbrali Ekvadorko; Za Ekvadorke je udeležba na volitvah obvezna (< Ekvador) {B} Ekvadorkin {O} EDNINA: im. Ekvadórka, rod. Ekvadórke, daj.

Ekvadórki, tož. Ekvadórko, mest. pri Ekvadórki, or. z Ekvadórko; DVOJINA: im. Ekvadórki, rod. Ekvadórk, daj. Ekvadórkama, tož. Ekvadórki, mest. pri Ekvadórkah, or. z Ekvadórkama; MNOŽINA: im.

Ekvadórke, rod. Ekvadórk, daj. Ekvadórkam, tož.

Ekvadórke, mest. pri Ekvadórkah, or. z Ekvadórkami

STATUS: predlog


ekvadórski ekvadórska ekvadórsko pridevnik ekvadorski pragozd; Letalo je poletelo iz ekvadorske prestolnice Quito (< Ekvador) {O} moški: EDNINA: im. ekvadórski, rod.

ekvadórskega, daj. ekvadórskemu, tož. ekvadórski (živostno ekvadórskega), mest. pri ekvadórskem, or. z ekvadórskim; DVOJINA: im. ekvadórska, rod.

ekvadórskih, daj. ekvadórskima, tož. ekvadórska, mest. pri ekvadórskih, or. z ekvadórskima; MNOŽINA: im. ekvadórski, rod. ekvadórskih, daj. ekvadórskim, tož. ekvadórske, mest. pri ekvadórskih, or. z ekvadórskimi ženski: EDNINA: im. ekvadórska, rod. ekvadórske, daj.

ekvadórski, tož. ekvadórsko, mest. pri ekvadórski, or.

z ekvadórsko; DVOJINA: im. ekvadórski, rod.

ekvadórskih, daj. ekvadórskima, tož. ekvadórski, mest. pri ekvadórskih, or. z ekvadórskima; MNOŽINA: im. ekvadórske, rod. ekvadórskih, daj. ekvadórskim,

tož. ekvadórske, mest. pri ekvadórskih, or. z ekvadórskimi srednji: EDNINA: im. ekvadórsko, rod. ekvadórskega, daj. ekvadórskemu, tož. ekvadórsko, mest. pri ekvadórskem, or. z ekvadórskim; DVOJINA: im.

ekvadórski, rod. ekvadórskih, daj. ekvadórskima, tož.

ekvadórski, mest. pri ekvadórskih, or. z ekvadórskima; MNOŽINA: im. ekvadórska, rod.

ekvadórskih, daj. ekvadórskim, tož. ekvadórska, mest.

pri ekvadórskih, or. z ekvadórskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Ekvatoriálna Gvinêja Ekvatoriálne Gvinêje samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Ekvatorialna Gvineja|; |država|: plantaže kakavovcev v Ekvatorialni Gvineji; Kakav uvažajo iz Ekvatorialne Gvineje; Ekvatorialna Gvineja je ena najmanjših afriških držav {B} Ekvatorialni Gvinejec; Ekvatorialna Gvinejka; Ekvatorialnogvinejčev; Ekvatorialnogvinejkin; ekvatorialnogvinejski {O} EDNINA: im. Ekvatoriálna Gvinêja, rod.

Ekvatoriálne Gvinêje, daj. Ekvatoriálni Gvinêji, tož.

Ekvatoriálno Gvinêjo, mest. v Ekvatoriálni Gvinêji, or. z Ekvatoriálno Gvinêjo

STATUS: predlog


ekvatoriálnogvinêjski ekvatoriálnogvinêjska ekvatoriálnogvinêjsko pridevnik ekvatorialnogvinejska delegacija; Ekvatorialnogvinejski plavalec je uprizoril nepozabno olimpijsko predstavo (< Ekvatorialna Gvineja) {O} moški: EDNINA: im. ekvatoriálnogvinêjski, rod.

ekvatoriálnogvinêjskega, daj.

ekvatoriálnogvinêjskemu, tož. ekvatoriálnogvinêjski (živostno ekvatoriálnogvinêjskega), mest. pri ekvatoriálnogvinêjskem, or. z ekvatoriálnogvinêjskim; DVOJINA: im.

ekvatoriálnogvinêjska, rod. ekvatoriálnogvinêjskih, daj. ekvatoriálnogvinêjskima, tož.

ekvatoriálnogvinêjska, mest. pri ekvatoriálnogvinêjskih, or. z ekvatoriálnogvinêjskima; MNOŽINA: im.

ekvatoriálnogvinêjski, rod. ekvatoriálnogvinêjskih, daj. ekvatoriálnogvinêjskim, tož.

ekvatoriálnogvinêjske, mest. pri ekvatoriálnogvinêjskih, or. z ekvatoriálnogvinêjskimi ženski: EDNINA: im. ekvatoriálnogvinêjska, rod.

ekvatoriálnogvinêjske, daj. ekvatoriálnogvinêjski, tož. ekvatoriálnogvinêjsko, mest. pri ekvatoriálnogvinêjski, or. z ekvatoriálnogvinêjsko; DVOJINA: im. ekvatoriálnogvinêjski, rod.

48

ekvatoriálnogvinêjskih, daj.

ekvatoriálnogvinêjskima, tož. ekvatoriálnogvinêjski, mest. pri ekvatoriálnogvinêjskih, or. z ekvatoriálnogvinêjskima; MNOŽINA: im.

ekvatoriálnogvinêjske, rod. ekvatoriálnogvinêjskih, daj. ekvatoriálnogvinêjskim, tož.

ekvatoriálnogvinêjske, mest. pri ekvatoriálnogvinêjskih, or. z ekvatoriálnogvinêjskimi srednji: EDNINA: im. ekvatoriálnogvinêjsko, rod.

ekvatoriálnogvinêjskega, daj.

ekvatoriálnogvinêjskemu, tož.

ekvatoriálnogvinêjsko, mest. pri ekvatoriálnogvinêjskem, or. z ekvatoriálnogvinêjskim; DVOJINA: im.

ekvatoriálnogvinêjski, rod. ekvatoriálnogvinêjskih, daj. ekvatoriálnogvinêjskima, tož.

ekvatoriálnogvinêjski, mest. pri ekvatoriálnogvinêjskih, or. z ekvatoriálnogvinêjskima; MNOŽINA: im.

ekvatoriálnogvinêjska, rod. ekvatoriálnogvinêjskih, daj. ekvatoriálnogvinêjskim, tož.

ekvatoriálnogvinêjska, mest. pri ekvatoriálnogvinêjskih, or. z ekvatoriálnogvinêjskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Eléktra Eléktre samostalnik ženskega spola; ime bitja; osebno ime |grška mitološka oseba|: V predstavi o Elektri je mogoče razmišljati o vrednotah družbe {B} Elektrin {O} EDNINA: im. Eléktra, rod. Eléktre, daj. Eléktri, tož.

Eléktro, mest. pri Eléktri, or. z Eléktro; DVOJINA: im.

Eléktri, rod. Eléktr, daj. Eléktrama, tož. Eléktri, mest.

pri Eléktrah, or. z Eléktrama; MNOŽINA: im. Eléktre, rod. Eléktr, daj. Eléktram, tož. Eléktre, mest. pri Eléktrah, or. z Eléktrami

STATUS: predlog


Eléktrin Eléktrina Eléktrino pridevnik Elektrin brat; Elektrin/elektrin kompleks ||hčerina erotična navezanost na očeta in sovraštvo do matere||: Prebrali so grško legendo o očetovi ljubezni do hčere, od koder izvira Elektrin/elektrin kompleks (< Elektra) {O} moški: EDNINA: im. Eléktrin, rod. Eléktrinega, daj. Eléktrinemu, tož. Eléktrin (živostno Eléktrinega), mest. pri Eléktrinem, or. z Eléktrinim; DVOJINA: im.

Eléktrina, rod. Eléktrinih, daj. Eléktrinima, tož.

Eléktrina, mest. pri Eléktrinih, or. z Eléktrinima; MNOŽINA: im. Eléktrini, rod. Eléktrinih, daj.

Eléktrinim, tož. Eléktrine, mest. pri Eléktrinih, or. z Eléktrinimi

ženski: EDNINA: im. Eléktrina, rod. Eléktrine, daj.

Eléktrini, tož. Eléktrino, mest. pri Eléktrini, or. z Eléktrino; DVOJINA: im. Eléktrini, rod. Eléktrinih, daj.

Eléktrinima, tož. Eléktrini, mest. pri Eléktrinih, or. z Eléktrinima; MNOŽINA: im. Eléktrine, rod. Eléktrinih, daj. Eléktrinim, tož. Eléktrine, mest. pri Eléktrinih, or.

z Eléktrinimi srednji: EDNINA: im. Eléktrino, rod. Eléktrinega, daj.

Eléktrinemu, tož. Eléktrino, mest. pri Eléktrinem, or. z Eléktrinim; DVOJINA: im. Eléktrini, rod. Eléktrinih, daj. Eléktrinima, tož. Eléktrini, mest. pri Eléktrinih, or.

z Eléktrinima; MNOŽINA: im. Eléktrina, rod.

Eléktrinih, daj. Eléktrinim, tož. Eléktrina, mest. pri Eléktrinih, or. z Eléktrinimi

STATUS: predlog


Elizêj1 Elizêja samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |svetopisemski prerok|: Elija je vpeljal Elizeja v delo preroka; v zvezi prerok Elizej 14. junija je god preroka Elizeja {B} Elizejev {O} EDNINA: im. Elizêj, rod. Elizêja, daj. Elizêju, tož.

Elizêja, mest. pri Elizêju, or. z Elizêjem; DVOJINA: im.

Elizêja, rod. Elizêjev, daj. Elizêjema, tož. Elizêja, mest. pri Elizêjih, or. z Elizêjema; MNOŽINA: im.

Elizêji, rod. Elizêjev, daj. Elizêjem, tož. Elizêje, mest.

pri Elizêjih, or. z Elizêji

STATUS: predlog


Elizêj2 Elizêja samostalnik moškega spola; stvarno ime |francoska predsedniška palača|: Predsedniki držav članic evrske skupine se bodo srečali v Elizeju {O} EDNINA: im. Elizêj, rod. Elizêja, daj. Elizêju, tož.

Elizêja, mest. pri Elizêju, or. z Elizêjem; DVOJINA: im.

Elizêja, rod. Elizêjev, daj. Elizêjema, tož. Elizêja, mest. pri Elizêjih, or. z Elizêjema; MNOŽINA: im.

Elizêji, rod. Elizêjev, daj. Elizêjem, tož. Elizêje, mest.

pri Elizêjih, or. z Elizêji

STATUS: predlog


emmy emmyja [émija] samostalnik moškega spola |nagrada|: živostno Za vlogo v nadaljevanki je osvojil emmyja; Kot voditeljica podelitve emmyjev se je res izkazala; prim. Emmy {O} EDNINA: im. emmy, rod. emmyja, daj. emmyju, tož. emmyja, mest. pri emmyju, or. z emmyjem; DVOJINA: im. emmyja, rod. emmyjev, daj. emmyjema, tož. emmyja, mest. pri emmyjih, or. z emmyjema;

49

MNOŽINA: im. emmyji, rod. emmyjev, daj. emmyjem, tož. emmyje, mest. pri emmyjih, or. z emmyji

STATUS: predlog


Emmy Emmy [émi] samostalnik ženskega spola; ime

bitja; osebno ime |žensko ime|: Z Emmy sta vsako leto organizirali srečanje sorodnikov; prim. emmy {B} Emmyjin {O} EDNINA: im. Emmy, rod. Emmy, daj. Emmy, tož.

Emmy, mest. pri Emmy, or. z Emmy

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska) Emmyjin Emmyjina Emmyjino [émijin] pridevnik Emmyjina mama je bila znana matematičarka (< Emmy) {O} moški: EDNINA: im. Emmyjin, rod. Emmyjinega, daj. Emmyjinemu, tož. Emmyjin (živostno Emmyjinega), mest. pri Emmyjinem, or. z Emmyjinim; DVOJINA: im. Emmyjina, rod.

Emmyjinih, daj. Emmyjinima, tož. Emmyjina, mest.

pri Emmyjinih, or. z Emmyjinima; MNOŽINA: im.

Emmyjini, rod. Emmyjinih, daj. Emmyjinim, tož.

Emmyjine, mest. pri Emmyjinih, or. z Emmyjinimi ženski: EDNINA: im. Emmyjina, rod. Emmyjine, daj.

Emmyjini, tož. Emmyjino, mest. pri Emmyjini, or. z Emmyjino; DVOJINA: im. Emmyjini, rod. Emmyjinih, daj. Emmyjinima, tož. Emmyjini, mest. pri Emmyjinih, or. z Emmyjinima; MNOŽINA: im.

Emmyjine, rod. Emmyjinih, daj. Emmyjinim, tož.

Emmyjine, mest. pri Emmyjinih, or. z Emmyjinimi srednji: EDNINA: im. Emmyjino, rod. Emmyjinega, daj. Emmyjinemu, tož. Emmyjino, mest. pri Emmyjinem, or. z Emmyjinim; DVOJINA: im.

Emmyjini, rod. Emmyjinih, daj. Emmyjinima, tož.

Emmyjini, mest. pri Emmyjinih, or. z Emmyjinima; MNOŽINA: im. Emmyjina, rod. Emmyjinih, daj.

Emmyjinim, tož. Emmyjina, mest. pri Emmyjinih, or.

z Emmyjinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz ženskih imen) Éolov Éolova Éolovo pridevnik Eolov sin; Eolova/eolova harfa ||glasbilo||: Življenje je posvetil odkrivanju čarobnih zvokov Eolove/eolove harfe (< Eol) {O} moški: EDNINA: im. Éolov, rod. Éolovega, daj.

Éolovemu, tož. Éolov (živostno Éolovega), mest. pri Éolovem, or. z Éolovim; DVOJINA: im. Éolova, rod.

Éolovih, daj. Éolovima, tož. Éolova, mest. pri

Éolovih, or. z Éolovima; MNOŽINA: im. Éolovi, rod.

Éolovih, daj. Éolovim, tož. Éolove, mest. pri Éolovih, or. z Éolovimi ženski: EDNINA: im. Éolova, rod. Éolove, daj. Éolovi, tož. Éolovo, mest. pri Éolovi, or. z Éolovo; DVOJINA: im. Éolovi, rod. Éolovih, daj. Éolovima, tož. Éolovi, mest. pri Éolovih, or. z Éolovima; MNOŽINA: im.

Éolove, rod. Éolovih, daj. Éolovim, tož. Éolove, mest.

pri Éolovih, or. z Éolovimi srednji: EDNINA: im. Éolovo, rod. Éolovega, daj.

Éolovemu, tož. Éolovo, mest. pri Éolovem, or. z Éolovim; DVOJINA: im. Éolovi, rod. Éolovih, daj.

Éolovima, tož. Éolovi, mest. pri Éolovih, or. z Éolovima; MNOŽINA: im. Éolova, rod. Éolovih, daj.

Éolovim, tož. Éolova, mest. pri Éolovih, or. z Éolovimi

STATUS: predlog


Epstein Epsteina [épštajn] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |angleški patolog|: Virus je dobil ime po Michaelu Anthonyju Epsteinu; prim. Epsteinov, Epstein-Barrov {B} Epsteinov {O} EDNINA: im. Epstein, rod. Epsteina, daj. Epsteinu, tož. Epsteina, mest. pri Epsteinu, or. z Epsteinom; DVOJINA: im. Epsteina, rod. Epsteinov, daj.

Epsteinoma, tož. Epsteina, mest. pri Epsteinih, or. z Epsteinoma; MNOŽINA: im. Epsteini, rod. Epsteinov, daj. Epsteinom, tož. Epsteine, mest. pri Epsteinih, or. z Epsteini

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Epstein-Barrov Epstein-Barrova Epstein-Barrovo [épštajn-bárov-] pridevnik |imenovan po Epsteinu in Y. Barr|; Epstein-Barrov

virus ||humani herpesvirus||: Okužba z Epstein-Barrovim virusom zagotavlja pridobljeno imunost; prim. Epsteinov (< Epstein, Barr) {O} moški: EDNINA: im. Epstein-Barrov, rod.

Epstein-Barrovega, daj. Epstein-Barrovemu, tož.

Epstein-Barrov (živostno Epstein-Barrovega), mest.

pri Epstein-Barrovem, or. z Epstein-Barrovim; DVOJINA: im. Epstein-Barrova, rod. Epstein-Barrovih, daj. Epstein-Barrovima, tož. Epstein-Barrova, mest.

pri Epstein-Barrovih, or. z Epstein-Barrovima; MNOŽINA: im. Epstein-Barrovi, rod. Epstein-Barrovih, daj. Epstein-Barrovim, tož. Epstein-Barrove, mest. pri Epstein-Barrovih, or. z Epstein-Barrovimi ženski: EDNINA: im. Epstein-Barrova, rod. Epstein-Barrove, daj. Epstein-Barrovi, tož. Epstein-Barrovo,

50

mest. pri Epstein-Barrovi, or. z Epstein-Barrovo; DVOJINA: im. Epstein-Barrovi, rod. Epstein-Barrovih, daj. Epstein-Barrovima, tož. Epstein-Barrovi, mest.

pri Epstein-Barrovih, or. z Epstein-Barrovima; MNOŽINA: im. Epstein-Barrove, rod. Epstein-Barrovih, daj. Epstein-Barrovim, tož. Epstein-Barrove, mest. pri Epstein-Barrovih, or. z Epstein-Barrovimi srednji: EDNINA: im. Epstein-Barrovo, rod. Epstein-Barrovega, daj. Epstein-Barrovemu, tož. Epstein-Barrovo, mest. pri Epstein-Barrovem, or. z Epstein-Barrovim; DVOJINA: im. Epstein-Barrovi, rod.

Epstein-Barrovih, daj. Epstein-Barrovima, tož.

Epstein-Barrovi, mest. pri Epstein-Barrovih, or. z Epstein-Barrovima; MNOŽINA: im. Epstein-Barrova, rod. Epstein-Barrovih, daj. Epstein-Barrovim, tož.

Epstein-Barrova, mest. pri Epstein-Barrovih, or. z Epstein-Barrovimi

STATUS: predlog


Epsteinov Epsteinova Epsteinovo [épštajnov-] pridevnik Epsteinovo odkritje; prim. Epstein-Barrov (< Epstein) {O} moški: EDNINA: im. Epsteinov, rod.

Epsteinovega, daj. Epsteinovemu, tož. Epsteinov (živostno Epsteinovega), mest. pri Epsteinovem, or. z Epsteinovim; DVOJINA: im. Epsteinova, rod.

Epsteinovih, daj. Epsteinovima, tož. Epsteinova, mest.

pri Epsteinovih, or. z Epsteinovima; MNOŽINA: im.

Epsteinovi, rod. Epsteinovih, daj. Epsteinovim, tož.

Epsteinove, mest. pri Epsteinovih, or. z Epsteinovimi ženski: EDNINA: im. Epsteinova, rod. Epsteinove, daj.

Epsteinovi, tož. Epsteinovo, mest. pri Epsteinovi, or. z Epsteinovo; DVOJINA: im. Epsteinovi, rod.

Epsteinovih, daj. Epsteinovima, tož. Epsteinovi, mest.

pri Epsteinovih, or. z Epsteinovima; MNOŽINA: im.

Epsteinove, rod. Epsteinovih, daj. Epsteinovim, tož.

Epsteinove, mest. pri Epsteinovih, or. z Epsteinovimi srednji: EDNINA: im. Epsteinovo, rod. Epsteinovega, daj. Epsteinovemu, tož. Epsteinovo, mest. pri Epsteinovem, or. z Epsteinovim; DVOJINA: im.

Epsteinovi, rod. Epsteinovih, daj. Epsteinovima, tož.

Epsteinovi, mest. pri Epsteinovih, or. z Epsteinovima; MNOŽINA: im. Epsteinova, rod.

Epsteinovih, daj. Epsteinovim, tož. Epsteinova, mest.

pri Epsteinovih, or. z Epsteinovimi

STATUS: predlog


Eratóstenov Eratóstenova Eratóstenovo pridevnik

Eratostenova meritev premera Zemlje; Eratostenovo

sito ||metoda oz. algoritem za določanje praštevil||: Iz Eratostenovega sita je razvidno, da je edino sodo praštevilo dve (< Eratosten) {O} moški: EDNINA: im. Eratóstenov, rod.

Eratóstenovega, daj. Eratóstenovemu, tož.

Eratóstenov (živostno Eratóstenovega), mest. pri Eratóstenovem, or. z Eratóstenovim; DVOJINA: im.

Eratóstenova, rod. Eratóstenovih, daj.

Eratóstenovima, tož. Eratóstenova, mest. pri Eratóstenovih, or. z Eratóstenovima; MNOŽINA: im.

Eratóstenovi, rod. Eratóstenovih, daj. Eratóstenovim, tož. Eratóstenove, mest. pri Eratóstenovih, or. z Eratóstenovimi ženski: EDNINA: im. Eratóstenova, rod. Eratóstenove, daj. Eratóstenovi, tož. Eratóstenovo, mest. pri Eratóstenovi, or. z Eratóstenovo; DVOJINA: im.

Eratóstenovi, rod. Eratóstenovih, daj.

Eratóstenovima, tož. Eratóstenovi, mest. pri Eratóstenovih, or. z Eratóstenovima; MNOŽINA: im.

Eratóstenove, rod. Eratóstenovih, daj. Eratóstenovim, tož. Eratóstenove, mest. pri Eratóstenovih, or. z Eratóstenovimi srednji: EDNINA: im. Eratóstenovo, rod.

Eratóstenovega, daj. Eratóstenovemu, tož.

Eratóstenovo, mest. pri Eratóstenovem, or. z Eratóstenovim; DVOJINA: im. Eratóstenovi, rod.

Eratóstenovih, daj. Eratóstenovima, tož.

Eratóstenovi, mest. pri Eratóstenovih, or. z Eratóstenovima; MNOŽINA: im. Eratóstenova, rod.

Eratóstenovih, daj. Eratóstenovim, tož. Eratóstenova, mest. pri Eratóstenovih, or. z Eratóstenovimi

STATUS: predlog


Êridin Êridina Êridino pridevnik Boginja Ate velja za Zevsovo in Eridino hčer; Eridino/eridino jabolko ||kar je vzrok spora, nesloge; jabolko spora, razdora||: Tako je v sredo parlamenta padlo Eridino/eridino jabolko, ob katerem so se razplamteli interesi, ki so cepili stranko v dve sovražni si frakciji (< Erida) {O} moški: EDNINA: im. Êridin, rod. Êridinega, daj.

Êridinemu, tož. Êridin (živostno Êridinega), mest. pri Êridinem, or. z Êridinim; DVOJINA: im. Êridina, rod.

Êridinih, daj. Êridinima, tož. Êridina, mest. pri Êridinih, or. z Êridinima; MNOŽINA: im. Êridini, rod.

Êridinih, daj. Êridinim, tož. Êridine, mest. pri Êridinih, or. z Êridinimi ženski: EDNINA: im. Êridina, rod. Êridine, daj. Êridini, tož. Êridino, mest. pri Êridini, or. z Êridino; DVOJINA: im. Êridini, rod. Êridinih, daj. Êridinima, tož. Êridini, mest. pri Êridinih, or. z Êridinima; MNOŽINA: im.

Êridine, rod. Êridinih, daj. Êridinim, tož. Êridine, mest.

pri Êridinih, or. z Êridinimi

51

srednji: EDNINA: im. Êridino, rod. Êridinega, daj.

Êridinemu, tož. Êridino, mest. pri Êridinem, or. z Êridinim; DVOJINA: im. Êridini, rod. Êridinih, daj.

Êridinima, tož. Êridini, mest. pri Êridinih, or. z Êridinima; MNOŽINA: im. Êridina, rod. Êridinih, daj.

Êridinim, tož. Êridina, mest. pri Êridinih, or. z Êridinimi

STATUS: predlog


Eritrêja Eritrêje samostalnik ženskega spola; zemljepisno

ime |dolgo ime Država Eritreja|; |država|: ognjenik Dubbi v Eritreji; pribežniki iz Eritreje; Eritreja je bila italijanska kolonija {B} Eritrejec; Eritrejka; Eritrejčev; Eritrejkin; eritrejski {O} EDNINA: im. Eritrêja, rod. Eritrêje, daj. Eritrêji, tož. Eritrêjo, mest. v Eritrêji, or. z Eritrêjo

STATUS: predlog


Eritrêjec Eritrêjca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Vedno več Eritrejcev se ukvarja z gorskim tekom (< Eritreja) {B} Eritrejčev {O} EDNINA: im. Eritrêjec, rod. Eritrêjca, daj.

Eritrêjcu, tož. Eritrêjca, mest. pri Eritrêjcu, or. z Eritrêjcem; DVOJINA: im. Eritrêjca, rod. Eritrêjcev, daj. Eritrêjcema, tož. Eritrêjca, mest. pri Eritrêjcih, or.

z Eritrêjcema; MNOŽINA: im. Eritrêjci, rod. Eritrêjcev, daj. Eritrêjcem, tož. Eritrêjce, mest. pri Eritrêjcih, or. z Eritrêjci

STATUS: predlog


Eritrêjka Eritrêjke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Zlato je osvojila Eritrejka Meraf Bahta, ki nastopa za Švedsko (< Eritreja) {B} Eritrejkin {O} EDNINA: im. Eritrêjka, rod. Eritrêjke, daj.

Eritrêjki, tož. Eritrêjko, mest. pri Eritrêjki, or. z Eritrêjko; DVOJINA: im. Eritrêjki, rod. Eritrêjk, daj.

Eritrêjkama, tož. Eritrêjki, mest. pri Eritrêjkah, or. z Eritrêjkama; MNOŽINA: im. Eritrêjke, rod. Eritrêjk, daj. Eritrêjkam, tož. Eritrêjke, mest. pri Eritrêjkah, or.

z Eritrêjkami

STATUS: predlog


eritrêjski eritrêjska eritrêjsko pridevnik

eritrejski kruh; eritrejska neodvisnost (< Eritreja) {O} moški: EDNINA: im. eritrêjski, rod. eritrêjskega, daj. eritrêjskemu, tož. eritrêjski (živostno eritrêjskega), mest. pri eritrêjskem, or. z eritrêjskim; DVOJINA: im.

eritrêjska, rod. eritrêjskih, daj. eritrêjskima, tož.

eritrêjska, mest. pri eritrêjskih, or. z eritrêjskima; MNOŽINA: im. eritrêjski, rod. eritrêjskih, daj.

eritrêjskim, tož. eritrêjske, mest. pri eritrêjskih, or. z eritrêjskimi ženski: EDNINA: im. eritrêjska, rod. eritrêjske, daj.

eritrêjski, tož. eritrêjsko, mest. pri eritrêjski, or. z eritrêjsko; DVOJINA: im. eritrêjski, rod. eritrêjskih, daj.

eritrêjskima, tož. eritrêjski, mest. pri eritrêjskih, or. z eritrêjskima; MNOŽINA: im. eritrêjske, rod. eritrêjskih, daj. eritrêjskim, tož. eritrêjske, mest. pri eritrêjskih, or.

z eritrêjskimi srednji: EDNINA: im. eritrêjsko, rod. eritrêjskega, daj.

eritrêjskemu, tož. eritrêjsko, mest. pri eritrêjskem, or.

z eritrêjskim; DVOJINA: im. eritrêjski, rod. eritrêjskih, daj. eritrêjskima, tož. eritrêjski, mest. pri eritrêjskih, or. z eritrêjskima; MNOŽINA: im. eritrêjska, rod.

eritrêjskih, daj. eritrêjskim, tož. eritrêjska, mest. pri eritrêjskih, or. z eritrêjskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Estónec Estónca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Za prvo mesto se je boril z Estoncem Gregom Kanterjem; V Narvi živijo le štirje odstotki Estoncev; Za povprečnega Estonca zunanji verski simboli kot so cerkve in bazilike niso pomemben del religije (< Estonija) {B} Estončev {O} EDNINA: im. Estónec, rod. Estónca, daj. Estóncu, tož. Estónca, mest. pri Estóncu, or. z Estóncem; DVOJINA: im. Estónca, rod. Estóncev, daj. Estóncema, tož. Estónca, mest. pri Estóncih, or. z Estóncema; MNOŽINA: im. Estónci, rod. Estóncev, daj. Estóncem, tož. Estónce, mest. pri Estóncih, or. z Estónci

STATUS: predlog


Estónija Estónije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Estonija|; |država|: folklorna skupina iz Estonije; tekmovanje za pokal Estonije; Z ribolovom se v Estoniji ukvarja dvajset tisoč ljudi {B} Estonec; Estonka; Estončev; Estonkin; estonski {O} EDNINA: im. Estónija, rod. Estónije, daj. Estóniji, tož. Estónijo, mest. v Estóniji, or. z Estónijo

STATUS: predlog


52

Estónka Estónke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Naša ženska ekipa se bo za uvod pomerila z Estonkami; Poleg spomenika sta sedeli mladi Estonki, ena svetlolasa, druga rjavolasa (< Estonija) {B} Estonkin {O} EDNINA: im. Estónka, rod. Estónke, daj. Estónki, tož. Estónko, mest. pri Estónki, or. z Estónko; DVOJINA: im. Estónki, rod. Estónk, daj. Estónkama, tož. Estónki, mest. pri Estónkah, or. z Estónkama; MNOŽINA: im. Estónke, rod. Estónk, daj. Estónkam, tož. Estónke, mest. pri Estónkah, or. z Estónkami

STATUS: predlog


estónski estónska estónsko pridevnik estonski predsednik; estonska prestolnica Talin (< Estonija) {O} moški: EDNINA: im. estónski, rod. estónskega, daj. estónskemu, tož. estónski (živostno estónskega), mest. pri estónskem, or. z estónskim; DVOJINA: im.

estónska, rod. estónskih, daj. estónskima, tož.

estónska, mest. pri estónskih, or. z estónskima; MNOŽINA: im. estónski, rod. estónskih, daj. estónskim, tož. estónske, mest. pri estónskih, or. z estónskimi ženski: EDNINA: im. estónska, rod. estónske, daj.

estónski, tož. estónsko, mest. pri estónski, or. z estónsko; DVOJINA: im. estónski, rod. estónskih, daj.

estónskima, tož. estónski, mest. pri estónskih, or. z estónskima; MNOŽINA: im. estónske, rod. estónskih, daj. estónskim, tož. estónske, mest. pri estónskih, or. z estónskimi srednji: EDNINA: im. estónsko, rod. estónskega, daj.

estónskemu, tož. estónsko, mest. pri estónskem, or. z estónskim; DVOJINA: im. estónski, rod. estónskih, daj.

estónskima, tož. estónski, mest. pri estónskih, or. z estónskima; MNOŽINA: im. estónska, rod. estónskih, daj. estónskim, tož. estónska, mest. pri estónskih, or. z estónskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Etiópija Etiópije samostalnik ženskega spola; zemljepisno

ime |dolgo ime Zvezna demokratična republika Etiopija|; |država|: suša v Etiopiji; vojna med Etiopijo in Eritrejo; Kava izvira iz današnje Etiopije {B} Etiopijec in Etiopec; Etiopijka in Etiopka; Etiopijčev in Etiopčev; Etiopijkin in Etiopkin; etiopijski tudi etiopski {O} EDNINA: im. Etiópija, rod. Etiópije, daj. Etiópiji, tož. Etiópijo, mest. v Etiópiji, or. z Etiópijo

STATUS: predlog


Etiópijec Etiópijca in Etiópec Etiópca samostalnik

moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Za zmago se je pomeril z Etiopijcem/Etiopcem Keneiso; tekaški uspehi Etiopijcev/Etiopcev (< Etiopija) {B} Etiopijčev in Etiópčev {O} EDNINA: im. Etiópijec in Etiópiec, rod. Etiópijca in Etiópca, daj. Etiópijcu in Etiópcu, tož. Etiópijca in Etiópca, mest. pri Etiópijcu in pri Etiópcu, or. z Etiópijcem in z Etiópcem; DVOJINA: im. Etiópijca in Etiópca, rod. Etiópijcev in Etiópcev, daj. Etiópijcema in Etiópcema, tož. Etiópijca in Etiópca, mest. pri Etiópijcih in pri Etiópcih, or. z Etiópijcema in z Etiópcema; MNOŽINA: im. Etiópijci in Etiópci, rod.

Etiópijcev in Etiópcev, daj. Etiópijcem in Etiópcem, tož. Etiópijce in Etiópce, mest. pri Etiópijcih in pri Etiópcih, or. z Etiópijci in z Etiópci

STATUS: predlog


Etiópijka Etiópijke in Etiópka Etiópke samostalnik

ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Knjiga o Etiopijkah/Etiopkah; Med prvo osmerico je bilo na 5000 metrov pet Etiopijk/Etiopk in tri Kenijke (< Etiopija) {B} Etiopijkin in Etiopkin {O} EDNINA: im. Etiópijka in Etiópka, rod. Etiópijke in Etiópke, daj. Etiópijki in Etiópki, tož. Etiópijko in Etiópko, mest. pri Etiópijki in pri Etiópki, or. z Etiópijko in z Etiópko; DVOJINA: im. Etiópijki in Etiópki, rod. Etiópijk in Etiópk, daj. Etiópijkama in Etiópkama, tož. Etiópijki in Etiópki, mest. pri Etiópijkah in pri Etiópkah, or. z Etiópijkama in z Etiópkama; MNOŽINA: im. Etiópijke in Etiópke, rod.

Etiópijk in Etiópk, daj. Etiópijkam in Etiópkam, tož.

Etiópijke in Etiópke, mest. pri Etiópijkah in pri Etiópkah, or. z Etiópijkami in z Etiópkami

STATUS: predlog


etiópski etiópska etiópsko tudi etiópijski etiópijska etiópijsko pridevnik etiopski volk; etiopska pravoslovana cerkev; Leta 1974 je vojaška uporniška skupina Derg odstavila etiopskega cesarja Haileja Selassieja I. (< Etiopija) {O} moški: EDNINA: im. etiópski tudi etiópijski, rod.

etiópskega tudi etiópijskega, daj. etiópskemu tudi etiópijskemu, tož. etiópski tudi etiópijski (živostno etiópskega) tudi etiópijskega, mest. pri etiópskem tudi pri etiópijskem, or. z etiópskim tudi z etiópijskim; DVOJINA: im. etiópska tudi etiópijska, rod. etiópskih tudi etiópijskih, daj. etiópskima tudi etiópijskima, tož.

53

etiópska tudi etiópijska, mest. pri etiópskih tudi etiópijskih, or. z etiópskima tudi etiópijskima; MNOŽINA: im. etiópski tudi etiópijski, rod. etiópskih tudi etiópijskih, daj. etiópskim tudi etiópijskim, tož.

etiópske tudi etiópijske, mest. pri etiópskih tudi etiópijskih, or. z etiópskimi tudi etiópijskimi ženski: EDNINA: im. etiópska tudi etiópijska, rod.

etiópske tudi etiópijske, daj. etiópski tudi etiópijski, tož. etiópsko tudi etiópijsko, mest. pri etiópski tudi pri etiópijski, or. z etiópsko tudi z etiópijsko; DVOJINA: im. etiópski tudi etiópijski, rod. etiópskih tudi etiópijskih, daj. etiópskima tudi etiópijskima, tož.

etiópski tudi etiópijski, mest. pri etiópskih tudi pri etiópijskih, or. z etiópskima tudi z etiópijskima; MNOŽINA: im. etiópske tudi etiópijske, rod. etiópskih tudi etiópijskih, daj. etiópskim tudi etiópijskim, tož.

etiópske tudi etiópijske, mest. pri etiópskih tudi etiópijskih, or. z etiópskimi tudi etiópijskimi srednji: EDNINA: im. etiópsko tudi etiópijsko, rod.

etiópskega tudi etiópijskega, daj. etiópskemu tudi etiópijskemu, tož. etiópsko tudi etiópijsko, mest. pri etiópskem tudi pri etiópijskem, or. z etiópskim tudi z etiópijskim; DVOJINA: im. etiópski tudi etiópijski, rod.

etiópskih tudi etiópijskih, daj. etiópskima tudi etiópijskima, tož. etiópski tudi etiópijski, mest. pri etiópskih tudi etiópijskih, or. z etiópskima tudi z etiópijskima; MNOŽINA: im. etiópska tudi etiópijska, rod. etiópskih tudi etiópijskih, daj. etiópskim tudi etiópijskim, tož. etiópska tudi etiópijska, mest. pri etiópskih tudi pri etiópijskih, or. z etiópskimi tudi z etiópijskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski; pridevnik na -ski Evrázija Evrázije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |celina|; |Evropa in Azija|: Iz genetskih študij je razvidno, da je imela Evrazija že pred 13.000 leti boljše izhodišče za gojenje žitaric kot druge celine; Mamenčozaver je največja žival, ki je kadarkoli živela v Evraziji; Motovilec sicer izvira iz Evrazije in ga v Evropi še vedno najdemo samoniklega {B} Evrazijec; Evrazijka; Evrazijčev; Evrazijkin; evrazijski {O} EDNINA: im. Evrázija, rod. Evrázije, daj. Evráziji, tož. Evrázijo, mest. v Evráziji, or. z Evrázijo

STATUS: predlog


evrázijec evrázijca samostalnik moškega spola |pes|: Evrazijec je bil vzrejen s križanjem samojeda, čovčova in nemškega špica; Kljub slabi vremenski napovedi se je zbralo kar 19 lastnikov evrazijcev naše psarne; prim. Evrazijec

{O} EDNINA: im. evrázijec, rod. evrázijca, daj.

evrázijcu, tož. evrázijca, mest. pri evrázijcu, or. z evrázijcem; DVOJINA: im. evrázijca, rod. evrázijcev, daj. evrázijcema, tož. evrázijca, mest. pri evrázijcih, or. z evrázijcema; MNOŽINA: im. evrázijci, rod.

evrázijcev, daj. evrázijcem, tož. evrázijce, mest. pri evrázijcih, or. z evrázijci

STATUS: predlog


Evrázijec Evrázijca samostalnik moškega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Po Goldsteinovem genetskem modelu Etiopijci in severni Afričani spadajo k Evrazijcem (< Evrazija) {B} Evrazijčev {O} EDNINA: im. Evrázijec, rod. Evrázijca, daj.

Evrázijcu, tož. Evrázijca, mest. pri Evrázijcu, or. z Evrázijcem; DVOJINA: im. Evrázijca, rod. Evrázijcev, daj. Evrázijcema, tož. Evrázijca, mest. pri Evrázijcih, or. z Evrázijcema; MNOŽINA: im. Evrázijci, rod.

Evrázijcev, daj. Evrázijcem, tož. Evrázijce, mest. pri Evrázijcih, or. z Evrázijci

STATUS: predlog


Evrázijka Evrázijke samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Pravijo, da je njegova mama malajska princesa ali portugalska Evrazijka (< Evrazija) {B} Evrazijkin {O} EDNINA: im. Evrázijka, rod. Evrázijke, daj.

Evrázijki, tož. Evrázijko, mest. pri Evrázijki, or. z Evrázijko; DVOJINA: im. Evrázijki, rod. Evrázijk, daj.

Evrázijkama, tož. Evrázijki, mest. pri Evrázijkah, or. z Evrázijkama; MNOŽINA: im. Evrázijke, rod. Evrázijk, daj. Evrázijkam, tož. Evrázijke, mest. pri Evrázijkah, or. z Evrázijkami

STATUS: predlog


evrázijski evrázijska evrázijsko pridevnik evrazijska vidra; Rusija je največja evrazijska država; Zaradi napetosti med indijsko in evrazijsko ploščo nastajajo potresna žarišča tudi globlje v notranjosti Azije (< Evrazija) {O} moški: EDNINA: im. evrázijski, rod. evrázijskega, daj. evrázijskemu, tož. evrázijski (živostno evrázijskega), mest. pri evrázijskem, or. z evrázijskim; DVOJINA: im. evrázijska, rod.

evrázijskih, daj. evrázijskima, tož. evrázijska, mest.

pri evrázijskih, or. z evrázijskima; MNOŽINA: im.

evrázijski, rod. evrázijskih, daj. evrázijskim, tož.

evrázijske, mest. pri evrázijskih, or. z evrázijskimi

54

ženski: EDNINA: im. evrázijska, rod. evrázijske, daj.

evrázijski, tož. evrázijsko, mest. pri evrázijski, or. z evrázijsko; DVOJINA: im. evrázijski, rod. evrázijskih, daj. evrázijskima, tož. evrázijski, mest. pri evrázijskih, or. z evrázijskima; MNOŽINA: im. evrázijske, rod.

evrázijskih, daj. evrázijskim, tož. evrázijske, mest. pri evrázijskih, or. z evrázijskimi srednji: EDNINA: im. evrázijsko, rod. evrázijskega, daj. evrázijskemu, tož. evrázijsko, mest. pri evrázijskem, or. z evrázijskim; DVOJINA: im.

evrázijski, rod. evrázijskih, daj. evrázijskima, tož.

evrázijski, mest. pri evrázijskih, or. z evrázijskima; MNOŽINA: im. evrázijska, rod. evrázijskih, daj.

evrázijskim, tož. evrázijska, mest. pri evrázijskih, or. z evrázijskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski évroárktični évroárktična évroárktično pridevnik |evropski in arktični|: evroarktična regija; prim.

evropsko-arktični {O} moški: EDNINA: im. évroárktični, rod.

évroárktičnega, daj. évroárktičnemu, tož. évroárktični (živostno évroárktičnega), mest. pri évroárktičnem, or.

z évroárktičnim; DVOJINA: im. évroárktična, rod.

évroárktičnih, daj. évroárktičnima, tož. évroárktična, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnima; MNOŽINA: im. évroárktični, rod. évroárktičnih, daj.

évroárktičnim, tož. évroárktične, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnimi ženski: EDNINA: im. évroárktična, rod. évroárktične, daj. évroárktični, tož. évroárktično, mest. pri évroárktični, or. z évroárktično; DVOJINA: im.

évroárktični, rod. évroárktičnih, daj. évroárktičnima, tož. évroárktični, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnima; MNOŽINA: im. évroárktične, rod.

évroárktičnih, daj. évroárktičnim, tož. évroárktične, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnimi srednji: EDNINA: im. évroárktično, rod.

évroárktičnega, daj. évroárktičnemu, tož.

évroárktično, mest. pri évroárktičnem, or. z évroárktičnim; DVOJINA: im. évroárktični, rod.

évroárktičnih, daj. évroárktičnima, tož. évroárktični, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnima; MNOŽINA: im. évroárktična, rod. évroárktičnih, daj.

évroárktičnim, tož. évroárktična, mest. pri évroárktičnih, or. z évroárktičnimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: priredne zloženke (vezalne); pravopisne zanimivosti Evrópa1 Evrópe samostalnik ženskega spola; ime bitja; osebno ime |grška bajeslovna oseba|: Evropejci smo potomci Zevsa in feničanske prinese Evrope

{B} Evropejec; Evropejka; Evropejčev; Evropejkin; evropski {O} EDNINA: im. Evrópa, rod. Evrópe, daj. Evrópi, tož.

Evrópo, mest. pri Evrópi, or. z Evrópo; DVOJINA: im.

Evrópi, rod. Evróp, daj. Evrópama, tož. Evrópi, mest.

pri Evrópah, or. z Evrópama; MNOŽINA: im. Evrópe, rod. Evróp, daj. Evrópam, tož. Evrópe, mest. pri Evrópah, or. z Evrópami

STATUS: predlog


Evrópa2 Evrópe samostalnik ženskega spola; zemljepisno

ime |celina|: celinska Evropa; severna Evropa; trg jugovzhodne Evrope; Po visoki gozdnatosti je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi; |Jupitrova luna|: Ali obstaja na Evropi voda?; Z luno Evropa se je sonda Galilejo srečala devetkrat; Bližnji posnetki površine Evrope prikazujejo zapleten sistem razpok in grebenov {B} Evropin {O} EDNINA: im. Evrópa, rod. Evrópe, daj. Evrópi, tož.




STATUS: predlog


Evrópa3 Evrópe samostalnik ženskega spola; stvarno ime |nadomestno ime: Evropska unija|: oblikovanje združene Evrope; Uradna Evropa se zavzema za socialno varnost s pogodbami o zaposlitvi; prim.

Evropska unija {B} Evropin {O} EDNINA: im. Evrópa, rod. Evrópe, daj. Evrópi, tož.




STATUS: predlog


Evropêjčev Evropêjčeva Evropêjčevo pridevnik V razpravi spremljamo spreminjanje Evropejčevega odnosa do umetnosti (< Evropejec) {O} moški: EDNINA: im. Evropêjčev, rod.

Evropêjčevega, daj. Evropêjčevemu, tož. Evropêjčev (živostno Evropêjčevega), mest. pri Evropêjčevem, or.

z Evropêjčevim; DVOJINA: im. Evropêjčeva, rod.

Evropêjčevih, daj. Evropêjčevima, tož. Evropêjčeva, mest. pri Evropêjčevih, or. z Evropêjčevima; MNOŽINA: im. Evropêjčevi, rod. Evropêjčevih, daj.

55

Evropêjčevim, tož. Evropêjčeve, mest. pri Evropêjčevih, or. z Evropêjčevimi ženski: EDNINA: im. Evropêjčeva, rod. Evropêjčeve, daj. Evropêjčevi, tož. Evropêjčevo, mest. pri Evropêjčevi, or. z Evropêjčevo; DVOJINA: im.

Evropêjčevi, rod. Evropêjčevih, daj. Evropêjčevima, tož. Evropêjčevi, mest. pri Evropêjčevih, or. z Evropêjčevima; MNOŽINA: im. Evropêjčeve, rod.

Evropêjčevih, daj. Evropêjčevim, tož. Evropêjčeve, mest. pri Evropêjčevih, or. z Evropêjčevimi srednji: EDNINA: im. Evropêjčevo, rod.

Evropêjčevega, daj. Evropêjčevemu, tož.

Evropêjčevo, mest. pri Evropêjčevem, or. z Evropêjčevim; DVOJINA: im. Evropêjčevi, rod.

Evropêjčevih, daj. Evropêjčevima, tož. Evropêjčevi, mest. pri Evropêjčevih, or. z Evropêjčevima; MNOŽINA: im. Evropêjčeva, rod. Evropêjčevih, daj.

Evropêjčevim, tož. Evropêjčeva, mest. pri Evropêjčevih, or. z Evropêjčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Evropêjec Evropêjca samostalnik moškega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Raziskave kažejo, da Britanci delajo dlje kot povprečen Evropejec; Nekateri mislijo, da bi se morali vzhodni Evropejci, Slovani, tudi politično bolj povezati; Novo deželo so zahodni Evropejci odkrili v 16. stoletju, ko so iskali severovzhodni prehod (< Evropa) {B} Evropejčev {O} EDNINA: im. Evropêjec, rod. Evropêjca, daj.

Evropêjcu, tož. Evropêjca, mest. pri Evropêjcu, or. z Evropêjcem; DVOJINA: im. Evropêjca, rod.

Evropêjcev, daj. Evropêjcema, tož. Evropêjca, mest.

pri Evropêjcih, or. z Evropêjcema; MNOŽINA: im.

Evropêjci, rod. Evropêjcev, daj. Evropêjcem, tož.

Evropêjce, mest. pri Evropêjcih, or. z Evropêjci

STATUS: predlog


Evropêjka Evropêjke samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime La Repubblica piše, da se Italijani najraje poročajo z vzhodnimi Evropejkami (< Evropa) {B} Evropejkin {O} EDNINA: im. Evropêjka, rod. Evropêjke, daj.

Evropêjki, tož. Evropêjko, mest. pri Evropêjki, or. z Evropêjko; DVOJINA: im. Evropêjki, rod. Evropêjk, daj. Evropêjkama, tož. Evropêjki, mest. pri Evropêjkah, or. z Evropêjkama; MNOŽINA: im.

Evropêjke, rod. Evropêjk, daj. Evropêjkam, tož.

Evropêjke, mest. pri Evropêjkah, or. z Evropêjkami

STATUS: predlog


Evrópin Evrópina Evrópino pridevnik Evropin brat je ustanovil Tebe; Evropin neuspeh v zadevi Grčija; Tudi pod Evropinim površjem lahko pričakujemo življenje (< Evropa) {O} moški: EDNINA: im. Evrópin, rod. Evrópinega, daj. Evrópinemu, tož. Evrópin (živostno Evrópinega), mest. pri Evrópinem, or. z Evrópinim; DVOJINA: im.

Evrópina, rod. Evrópinih, daj. Evrópinima, tož.

Evrópina, mest. pri Evrópinih, or. z Evrópinima; MNOŽINA: im. Evrópini, rod. Evrópinih, daj.

Evrópinim, tož. Evrópine, mest. pri Evrópinih, or. z Evrópinimi ženski: EDNINA: im. Evrópina, rod. Evrópine, daj.

Evrópini, tož. Evrópino, mest. pri Evrópini, or. z Evrópino; DVOJINA: im. Evrópini, rod. Evrópinih, daj.

Evrópinima, tož. Evrópini, mest. pri Evrópinih, or. z Evrópinima; MNOŽINA: im. Evrópine, rod. Evrópinih, daj. Evrópinim, tož. Evrópine, mest. pri Evrópinih, or.

z Evrópinimi srednji: EDNINA: im. Evrópino, rod. Evrópinega, daj.

Evrópinemu, tož. Evrópino, mest. pri Evrópinem, or. z Evrópinim; DVOJINA: im. Evrópini, rod. Evrópinih, daj. Evrópinima, tož. Evrópini, mest. pri Evrópinih, or.

z Evrópinima; MNOŽINA: im. Evrópina, rod.

Evrópinih, daj. Evrópinim, tož. Evrópina, mest. pri Evrópinih, or. z Evrópinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz mitoloških imen) evrópski evrópska evrópsko pridevnik evropski prvak; teden evropskega filma; Slovenija je ratificirala evropsko konvencijo o zaščiti manjšin; V kolonialnem obdobju si je afriško celino razdelilo sedem evropskih držav; evropski poslanci in poslanke; nastop na evropskem prvenstvu (< Evropa) {O} moški: EDNINA: im. evrópski, rod. evrópskega, daj. evrópskemu, tož. evrópski (živostno evrópskega), mest. pri evrópskem, or. z evrópskim; DVOJINA: im.

evrópska, rod. evrópskih, daj. evrópskima, tož.

evrópska, mest. pri evrópskih, or. z evrópskima; MNOŽINA: im. evrópski, rod. evrópskih, daj.

evrópskim, tož. evrópske, mest. pri evrópskih, or. z evrópskimi ženski: EDNINA: im. evrópska, rod. evrópske, daj.

evrópski, tož. evrópsko, mest. pri evrópski, or. z evrópsko; DVOJINA: im. evrópski, rod. evrópskih, daj.

evrópskima, tož. evrópski, mest. pri evrópskih, or. z evrópskima; MNOŽINA: im. evrópske, rod. evrópskih, daj. evrópskim, tož. evrópske, mest. pri evrópskih, or.

z evrópskimi srednji: EDNINA: im. evrópsko, rod. evrópskega, daj.

evrópskemu, tož. evrópsko, mest. pri evrópskem, or. z

56

evrópskim; DVOJINA: im. evrópski, rod. evrópskih, daj. evrópskima, tož. evrópski, mest. pri evrópskih, or.

z evrópskima; MNOŽINA: im. evrópska, rod.

evrópskih, daj. evrópskim, tož. evrópska, mest. pri evrópskih, or. z evrópskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Evstáhij Evstáhija samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |moško ime|: samostan svetega Evstahija {B} Evstahijev {O} EDNINA: im. Evstáhij, rod. Evstáhija, daj.

Evstáhiju, tož. Evstáhija, mest. pri Evstáhiju, or. z Evstáhijem; DVOJINA: im. Evstáhija, rod. Evstáhijev, daj. Evstáhijema, tož. Evstáhija, mest. pri Evstáhijih, or. z Evstáhijema; MNOŽINA: im. Evstáhiji, rod.

Evstáhijev, daj. Evstáhijem, tož. Evstáhije, mest. pri Evstáhijih, or. z Evstáhiji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Evstáhijev Evstáhijeva Evstáhijevo pridevnik Evstahijev praznik; Evstahijeva/evstahijeva cev ||ušesna troblja||: Da bi se tlaki lahko izenačevali, mora biti Evstahijeva/evstahijeva cev, ki povezuje srednje uho in žrelo, odprta; Evstahijeva/evstahijeva

tuba ||ušesna troblja||: Evstahijevo/evstahijevo tubo so poimenovali po italjanskem anatomu Bartolomeju Eustachiju (< Evstahij) {O} moški: EDNINA: im. Evstáhijev, rod.

Evstáhijevega, daj. Evstáhijevemu, tož. Evstáhijev (živostno Evstáhijevega), mest. pri Evstáhijevem, or. z Evstáhijevim; DVOJINA: im. Evstáhijeva, rod.

Evstáhijevih, daj. Evstáhijevima, tož. Evstáhijeva, mest. pri Evstáhijevih, or. z Evstáhijevima; MNOŽINA: im. Evstáhijevi, rod. Evstáhijevih, daj. Evstáhijevim, tož. Evstáhijeve, mest. pri Evstáhijevih, or. z Evstáhijevimi ženski: EDNINA: im. Evstáhijeva, rod. Evstáhijeve, daj. Evstáhijevi, tož. Evstáhijevo, mest. pri Evstáhijevi, or. z Evstáhijevo; DVOJINA: im.

Evstáhijevi, rod. Evstáhijevih, daj. Evstáhijevima, tož.

Evstáhijevi, mest. pri Evstáhijevih, or. z Evstáhijevima; MNOŽINA: im. Evstáhijeve, rod.

Evstáhijevih, daj. Evstáhijevim, tož. Evstáhijeve, mest. pri Evstáhijevih, or. z Evstáhijevimi srednji: EDNINA: im. Evstáhijevo, rod.

Evstáhijevega, daj. Evstáhijevemu, tož. Evstáhijevo, mest. pri Evstáhijevem, or. z Evstáhijevim; DVOJINA: im. Evstáhijevi, rod. Evstáhijevih, daj. Evstáhijevima, tož. Evstáhijevi, mest. pri Evstáhijevih, or. z Evstáhijevima; MNOŽINA: im. Evstáhijeva, rod.

Evstáhijevih, daj. Evstáhijevim, tož. Evstáhijeva, mest. pri Evstáhijevih, or. z Evstáhijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen); izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

fábula fábule samostalnik ženskega spola |zgodba|: Na kratko je povzel fabulo; |nagrada|: Njegova zbirka kratkih zgodb je bila nagrajena s fabulo {O} EDNINA: im. fábula, rod. fábule, daj. fábuli, tož.

fábulo, mest. pri fábuli, or. s fábulo; DVOJINA: im.

fábuli, rod. fábul, daj. fábulama, tož. fábuli, mest. pri fábulah, or. s fábulama; MNOŽINA: im. fábule, rod.

fábul, daj. fábulam, tož. fábule, mest. pri fábulah, or. s fábulami

STATUS: predlog


Fahrenheit Fahrenheita [fárənhajt] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |poljsko-nemški fizik|: Lestvica je poimenovana po Danielu Gabrielu Fahrenheitu {B} Fahrenheitov {O} EDNINA: im. Fahrenheit, rod. Fahrenheita, daj.

Fahrenheitu, tož. Fahrenheita, mest. pri Fahrenheitu, or. s Fahrenheitom; DVOJINA: im. Fahrenheita, rod.

Fahrenheitov, daj. Fahrenheitoma, tož. Fahrenheita, mest. pri Fahrenheitih, or. s Fahrenheitoma; MNOŽINA: im. Fahrenheiti, rod. Fahrenheitov, daj.

Fahrenheitom, tož. Fahrenheite, mest. pri Fahrenheitih, or. s Fahrenheiti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Fahrenheitov Fahrenheitova Fahrenheitovo [fárənhajtov-] pridevnik Po Fahrenheitovi smrti so odkrili v njegovih meritvah napako; Fahrenheitova stopinja ||enota za merjenje temperature||: Razmerje med Celzijevimi in Fahrenheitovimi stopinjami je 5 proti 9; Fahrenheitova lestvica ||lestvica za merjenje temperature||: Danes je Fahrenheitova lestvica določena z dogovorom, da tališču ledu ustreza 32 °F in vrelišču vode 212 °F (< Fahrenheit) {O} moški: EDNINA: im. Fahrenheitov, rod.

Fahrenheitovega, daj. Fahrenheitovemu, tož.

Fahrenheitov (živostno Fahrenheitovega), mest. pri Fahrenheitovem, or. s Fahrenheitovim; DVOJINA: im.

Fahrenheitova, rod. Fahrenheitovih, daj.

Fahrenheitovima, tož. Fahrenheitova, mest. pri Fahrenheitovih, or. s Fahrenheitovima; MNOŽINA: im.

Fahrenheitovi, rod. Fahrenheitovih, daj.

57

Fahrenheitovim, tož. Fahrenheitove, mest. pri Fahrenheitovih, or. s Fahrenheitovimi ženski: EDNINA: im. Fahrenheitova, rod.

Fahrenheitove, daj. Fahrenheitovi, tož.

Fahrenheitovo, mest. pri Fahrenheitovi, or. s Fahrenheitovo; DVOJINA: im. Fahrenheitovi, rod.

Fahrenheitovih, daj. Fahrenheitovima, tož.

Fahrenheitovi, mest. pri Fahrenheitovih, or. s Fahrenheitovima; MNOŽINA: im. Fahrenheitove, rod.

Fahrenheitovih, daj. Fahrenheitovim, tož.

Fahrenheitove, mest. pri Fahrenheitovih, or. s Fahrenheitovimi srednji: EDNINA: im. Fahrenheitovo, rod.

Fahrenheitovega, daj. Fahrenheitovemu, tož.

Fahrenheitovo, mest. pri Fahrenheitovem, or. s Fahrenheitovim; DVOJINA: im. Fahrenheitovi, rod.

Fahrenheitovih, daj. Fahrenheitovima, tož.

Fahrenheitovi, mest. pri Fahrenheitovih, or. s Fahrenheitovima; MNOŽINA: im. Fahrenheitova, rod.

Fahrenheitovih, daj. Fahrenheitovim, tož.

Fahrenheitova, mest. pri Fahrenheitovih, or. s Fahrenheitovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) farád faráda samostalnik moškega spola |merska enota|: Kapacitivnost je sposobnost shranjevanja naboja, meri se v faradih; Če kondenzator shrani naboj 1 kulon pri napetosti 2 volta, je njegova kapaciteta 0,5 farada <0,5 F>; prim.

F2 (< Faraday) {O} EDNINA: im. farád, rod. faráda, daj. farádu, tož.

faráda, mest. pri farádu, or. s farádom; DVOJINA: im.

faráda, rod. farádov, daj. farádoma, tož. faráda, mest.

pri farádih, or. s farádoma; MNOŽINA: im. farádi, rod.

farádov, daj. farádom, tož. faráde, mest. pri farádih, or.

s farádi

STATUS: predlog


Faraday Faradaya [fáradej] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |angleški fizik in kemik|: Enota farad je imenovana po angleškem fiziku Michaelu Faradayu; Sodobno znanstveno priznanje koloidnega zlata se je začelo šele z Michaelom Faradeyem {B} Faradayev {O} EDNINA: im. Faraday, rod. Faradaya, daj.

Faradayu, tož. Faradaya, mest. pri Faradayu, or. s Faradayem; DVOJINA: im. Faradaya, rod. Faradayev, daj. Faradayema, tož. Faradaya, mest. pri Faradayih, or. s Faradayema; MNOŽINA: im. Faradayi, rod.

Faradayev, daj. Faradayem, tož. Faradaye, mest. pri Faradayih, or. s Faradayi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Faradayev Faradayeva Faradayevo [fáradejev-] pridevnik Eno najslavnejših Faradayevih odkritij je povezano z indukcijo; Faradayev pojav ||magnetooptični pojav||: Faradayev pojav vpliva na radijske valove, ki prečkajo ionosfrero; Faradayev zakon ||fizikalni indukcijski zakon||: Faradayev paradoks nakazuje, da Faradayev zakon očitno ni splošno uporaben; Faradayeva kletka ||prostor, v katerem smo varni pred udarom strele||: Skoraj vse hiše so Faradayeve kletke, saj so zgrajene iz armiranega betona (< Faraday) {O} moški: EDNINA: im. Faradayev, rod.

Faradayevega, daj. Faradayevemu, tož. Faradayev (živostno Faradayevega), mest. pri Faradayevem, or. s Faradayevim; DVOJINA: im. Faradayeva, rod.

Faradayevih, daj. Faradayevima, tož. Faradayeva, mest. pri Faradayevih, or. s Faradayevima; MNOŽINA: im. Faradayevi, rod. Faradayevih, daj. Faradayevim, tož. Faradayeve, mest. pri Faradayevih, or. s Faradayevimi ženski: EDNINA: im. Faradayeva, rod. Faradayeve, daj. Faradayevi, tož. Faradayevo, mest. pri Faradayevi, or. s Faradayevo; DVOJINA: im.

Faradayevi, rod. Faradayevih, daj. Faradayevima, tož.

Faradayevi, mest. pri Faradayevih, or. s Faradayevima; MNOŽINA: im. Faradayeve, rod.

Faradayevih, daj. Faradayevim, tož. Faradayeve, mest.

pri Faradayevih, or. s Faradayevimi srednji: EDNINA: im. Faradayevo, rod. Faradayevega, daj. Faradayevemu, tož. Faradayevo, mest. pri Faradayevem, or. s Faradayevim; DVOJINA: im.

Faradayevi, rod. Faradayevih, daj. Faradayevima, tož.

Faradayevi, mest. pri Faradayevih, or. s Faradayevima; MNOŽINA: im. Faradayeva, rod.

Faradayevih, daj. Faradayevim, tož. Faradayeva, mest.

pri Faradayevih, or. s Faradayevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Fassbinder Fassbinderja [fázbínder] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški režiser, scenarist in igralec|: film Rainerja Wernerja Fassbinderja; Za Fassbinderja je film predstavljal način, kako z ljudmi vzpostaviti razmerje, ki je sicer nemogoče {B} Fassbinderjev {O} EDNINA: im. Fassbinder, rod. Fassbinderja, daj.

Fassbinderju, tož. Fassbinderja, mest. pri Fassbinderju, or. s Fassbinderjem; DVOJINA: im.

Fassbinderja, rod. Fassbinderjev, daj.

58

Fassbinderjema, tož. Fassbinderja, mest. pri Fassbinderjih, or. s Fassbinderjema; MNOŽINA: im.

Fassbinderji, rod. Fassbinderjev, daj. Fassbinderjem, tož. Fassbinderje, mest. pri Fassbinderjih, or. s Fassbinderji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Fassbinderjev Fassbinderjeva Fassbinderjevo [fázbínderjev-] pridevnik Fassbinderjevo filmsko delo; Fassbinderjeva nagrada ||nagrada||: Za Fassbinderjevo nagrado je žirija letos izbrala madžarski film (< Fassbinder) {O} moški: EDNINA: im. Fassbinderjev, rod.

Fassbinderjevega, daj. Fassbinderjevemu, tož.

Fassbinderjev (živostno Fassbinderjevega), mest. pri Fassbinderjevem, or. s Fassbinderjevim; DVOJINA: im. Fassbinderjeva, rod. Fassbinderjevih, daj.

Fassbinderjevima, tož. Fassbinderjeva, mest. pri Fassbinderjevih, or. s Fassbinderjevima; MNOŽINA: im. Fassbinderjevi, rod. Fassbinderjevih, daj.

Fassbinderjevim, tož. Fassbinderjeve, mest. pri Fassbinderjevih, or. s Fassbinderjevimi ženski: EDNINA: im. Fassbinderjeva, rod.

Fassbinderjeve, daj. Fassbinderjevi, tož.

Fassbinderjevo, mest. pri Fassbinderjevi, or. s Fassbinderjevo; DVOJINA: im. Fassbinderjevi, rod.

Fassbinderjevih, daj. Fassbinderjevima, tož.

Fassbinderjevi, mest. pri Fassbinderjevih, or. s Fassbinderjevima; MNOŽINA: im. Fassbinderjeve, rod.

Fassbinderjevih, daj. Fassbinderjevim, tož.

Fassbinderjeve, mest. pri Fassbinderjevih, or. s Fassbinderjevimi srednji: EDNINA: im. Fassbinderjevo, rod.

Fassbinderjevega, daj. Fassbinderjevemu, tož.

Fassbinderjevo, mest. pri Fassbinderjevem, or. s Fassbinderjevim; DVOJINA: im. Fassbinderjevi, rod.

Fassbinderjevih, daj. Fassbinderjevima, tož.

Fassbinderjevi, mest. pri Fassbinderjevih, or. s Fassbinderjevima; MNOŽINA: im. Fassbinderjeva, rod.

Fassbinderjevih, daj. Fassbinderjevim, tož.

Fassbinderjeva, mest. pri Fassbinderjevih, or. s Fassbinderjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Fehling Fehlinga [féling-] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški kemik|: Od leta 1859 je bil Fehling član Bavarske akademije znanosti; za imenom s predimkom odkritje Hermanna von Fehlinga {B} Fehlingov {O} EDNINA: im. Fehling, rod. Fehlinga, daj.

Fehlingu, tož. Fehlinga, mest. pri Fehlingu, or. s

Fehlingom; DVOJINA: im. Fehlinga, rod. Fehlingov, daj. Fehlingoma, tož. Fehlinga, mest. pri Fehlingih, or.

s Fehlingoma; MNOŽINA: im. Fehlingi, rod.

Fehlingov, daj. Fehlingom, tož. Fehlinge, mest. pri Fehlingih, or. s Fehlingi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); priimki s predimki Fehlingov Fehlingova Fehlingovo [félingov-] pridevnik Fehlingovo zgodnje delo vključuje raziskave jantarne kisline; Fehlingov reagent ||kemijska snov, reagent||: S Fehlingovim reagentom dokazujemo prisotnost aldoze in ketoze; Fehlingov reagent se pripravlja z mešanjem dveh raztopin, ki ju imenujemo Fehlingova raztopina A in Fehlingova raztopina B; Fehlingov test ||kemijski preizkus||: Mravljinčna kislina daje pri Fehlingovem testu pozitiven rezultat (< Fehling) {O} moški: EDNINA: im. Fehlingov, rod.

Fehlingovega, daj. Fehlingovemu, tož. Fehlingov (živostno Fehlingovega), mest. pri Fehlingovem, or. s Fehlingovim; DVOJINA: im. Fehlingova, rod.

Fehlingovih, daj. Fehlingovima, tož. Fehlingova, mest. pri Fehlingovih, or. s Fehlingovima; MNOŽINA: im. Fehlingovi, rod. Fehlingovih, daj. Fehlingovim, tož. Fehlingove, mest. pri Fehlingovih, or. s Fehlingovimi ženski: EDNINA: im. Fehlingova, rod. Fehlingove, daj.

Fehlingovi, tož. Fehlingovo, mest. pri Fehlingovi, or.

s Fehlingovo; DVOJINA: im. Fehlingovi, rod.

Fehlingovih, daj. Fehlingovima, tož. Fehlingovi, mest.

pri Fehlingovih, or. s Fehlingovima; MNOŽINA: im.

Fehlingove, rod. Fehlingovih, daj. Fehlingovim, tož.

Fehlingove, mest. pri Fehlingovih, or. s Fehlingovimi srednji: EDNINA: im. Fehlingovo, rod. Fehlingovega, daj. Fehlingovemu, tož. Fehlingovo, mest. pri Fehlingovem, or. s Fehlingovim; DVOJINA: im.

Fehlingovi, rod. Fehlingovih, daj. Fehlingovima, tož.

Fehlingovi, mest. pri Fehlingovih, or. s Fehlingovima; MNOŽINA: im. Fehlingova, rod.

Fehlingovih, daj. Fehlingovim, tož. Fehlingova, mest.

pri Fehlingovih, or. s Fehlingovimi

STATUS: predlog


Fibonacci Fibonaccija [fibonáči] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |italijanski matematik|: Dela Leonarda Pisana Fibonaccija iz razvedrilne matematike so postala klasični umski izzivi zgodnjega 13. stoletja; Viri

59

navajajo, da si je Friderik II. redno dopisoval z Leonardom Fibonaccijem {B} Fibonaccijev {O} EDNINA: im. Fibonacci, rod. Fibonaccija, daj.

Fibonacciju, tož. Fibonaccija, mest. pri Fibonacciju, or. s Fibonaccijem; DVOJINA: im. Fibonaccija, rod.

Fibonaccijev, daj. Fibonaccijema, tož. Fibonaccija, mest. pri Fibonaccijih, or. s Fibonaccijema; MNOŽINA: im. Fibonacciji, rod. Fibonaccijev, daj.

Fibonaccijem, tož. Fibonaccije, mest. pri Fibonaccijih, or. s Fibonacciji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Fibonaccijev Fibonaccijeva Fibonaccijevo [fibonáčijev-] pridevnik Fibonaccijeva uganka z zajci; Fibonaccijevo število ||število v Fibonaccijevem zaporedju||: Fibonaccijeva števila je uporabil Dan Brown v svoji knjigi »Da Vincijeva šifra«; Fibonaccijevo zaporedje ||matematično zaporedje, pri katerem je naslednji člen vsota zadnjih dveh členov||: Muzikologi so Fibonaccijevo zaporedje in zlati rez odkrili pri Debussyju, Bartóku in Satieju (< Fibonacci) {O} moški: EDNINA: im. Fibonaccijev, rod.

Fibonaccijevega, daj. Fibonaccijevemu, tož.

Fibonaccijev (živostno Fibonaccijevega), mest. pri Fibonaccijevem, or. s Fibonaccijevim; DVOJINA: im.

Fibonaccijeva, rod. Fibonaccijevih, daj.

Fibonaccijevima, tož. Fibonaccijeva, mest. pri Fibonaccijevih, or. s Fibonaccijevima; MNOŽINA: im.

Fibonaccijevi, rod. Fibonaccijevih, daj.

Fibonaccijevim, tož. Fibonaccijeve, mest. pri Fibonaccijevih, or. s Fibonaccijevimi ženski: EDNINA: im. Fibonaccijeva, rod.

Fibonaccijeve, daj. Fibonaccijevi, tož. Fibonaccijevo, mest. pri Fibonaccijevi, or. s Fibonaccijevo; DVOJINA: im. Fibonaccijevi, rod. Fibonaccijevih, daj.

Fibonaccijevima, tož. Fibonaccijevi, mest. pri Fibonaccijevih, or. s Fibonaccijevima; MNOŽINA: im.

Fibonaccijeve, rod. Fibonaccijevih, daj.

Fibonaccijevim, tož. Fibonaccijeve, mest. pri Fibonaccijevih, or. s Fibonaccijevimi srednji: EDNINA: im. Fibonaccijevo, rod.

Fibonaccijevega, daj. Fibonaccijevemu, tož.

Fibonaccijevo, mest. pri Fibonaccijevem, or. s Fibonaccijevim; DVOJINA: im. Fibonaccijevi, rod.

Fibonaccijevih, daj. Fibonaccijevima, tož.

Fibonaccijevi, mest. pri Fibonaccijevih, or. s Fibonaccijevima; MNOŽINA: im. Fibonaccijeva, rod.

Fibonaccijevih, daj. Fibonaccijevim, tož.

Fibonaccijeva, mest. pri Fibonaccijevih, or. s Fibonaccijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Fídži Fídžija samostalnik moškega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Fidžijski otoki|; |država|: Polovica prebivalcev na Fidžiju je Indijcev; Ob vračanju s Fidžija sta obiskala še Samoo {B} Fidžijec; Fidžijka; Fidžijčev; Fidžijkin; fidžijski {O} EDNINA: im. Fídži, rod. Fídžija, daj. Fídžiju, tož.

Fídži, mest. na Fídžiju, or. s Fídžijem

STATUS: predlog


Fídžijec Fídžijca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Prvi protestantski misijonarji so spreobrnili Fidžijce v kristjane; Visokorasli ljudožerski Fidžijci so bili nekoč strah in trepet angleških kolonialistov (< Fidži) {B} Fidžijčev {O} EDNINA: im. Fídžijec, rod. Fídžijca, daj. Fídžijcu, tož. Fídžijca, mest. pri Fídžijcu, or. s Fídžijcem; DVOJINA: im. Fídžijca, rod. Fídžijcev, daj. Fídžijcema, tož. Fídžijca, mest. pri Fídžijcih, or. s Fídžijcema; MNOŽINA: im. Fídžijci, rod. Fídžijcev, daj. Fídžijcem, tož. Fídžijce, mest. pri Fídžijcih, or. s Fídžijci

STATUS: predlog


Fídžijka Fídžijke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Ko že skoraj obupam, mi ustavi prijazna Fidžijka, ki me zapelje vse do prestolnice (< Fidži) {B} Fidžijkin {O} EDNINA: im. Fídžijka, rod. Fídžijke, daj. Fídžijki, tož. Fídžijko, mest. pri Fídžijki, or. s Fídžijko; DVOJINA: im. Fídžijki, rod. Fídžijk, daj. Fídžijkama, tož. Fídžijki, mest. pri Fídžijkah, or. s Fídžijkama; MNOŽINA: im. Fídžijke, rod. Fídžijk, daj. Fídžijkam, tož. Fídžijke, mest. pri Fídžijkah, or. s Fídžijkami

STATUS: predlog


fídžijski fídžijska fídžijsko pridevnik fidžijski otoki; Po stari ustavi bi moralo biti v parlamentu enako število fidžijskih staroselcev in pripadnikov indijske manjšine (< Fidži) {O} moški: EDNINA: im. fídžijski, rod. fídžijskega, daj. fídžijskemu, tož. fídžijski (živostno fídžijskega), mest. pri fídžijskem, or. s fídžijskim; DVOJINA: im.

fídžijska, rod. fídžijskih, daj. fídžijskima, tož.

fídžijska, mest. pri fídžijskih, or. s fídžijskima; MNOŽINA: im. fídžijski, rod. fídžijskih, daj. fídžijskim, tož. fídžijske, mest. pri fídžijskih, or. s fídžijskimi

60

ženski: EDNINA: im. fídžijska, rod. fídžijske, daj.

fídžijski, tož. fídžijsko, mest. pri fídžijski, or. s fídžijsko; DVOJINA: im. fídžijski, rod. fídžijskih, daj.

fídžijskima, tož. fídžijski, mest. pri fídžijskih, or. s fídžijskima; MNOŽINA: im. fídžijske, rod. fídžijskih, daj. fídžijskim, tož. fídžijske, mest. pri fídžijskih, or. s fídžijskimi srednji: EDNINA: im. fídžijsko, rod. fídžijskega, daj.

fídžijskemu, tož. fídžijsko, mest. pri fídžijskem, or. s fídžijskim; DVOJINA: im. fídžijski, rod. fídžijskih, daj.

fídžijskima, tož. fídžijski, mest. pri fídžijskih, or. s fídžijskima; MNOŽINA: im. fídžijska, rod. fídžijskih, daj. fídžijskim, tož. fídžijska, mest. pri fídžijskih, or. s fídžijskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Filipínčev Filipínčeva Filipínčevo pridevnik Obiskovalci so bili navdušeni nad Filipinčevo hišo ob obali (< Filipinec) {O} moški: EDNINA: im. Filipínčev, rod.

Filipínčevega, daj. Filipínčevemu, tož. Filipínčev (živostno Filipínčevega), mest. pri Filipínčevem, or. s Filipínčevim; DVOJINA: im. Filipínčeva, rod.

Filipínčevih, daj. Filipínčevima, tož. Filipínčeva, mest. pri Filipínčevih, or. s Filipínčevima; MNOŽINA: im. Filipínčevi, rod. Filipínčevih, daj. Filipínčevim, tož. Filipínčeve, mest. pri Filipínčevih, or. s Filipínčevimi ženski: EDNINA: im. Filipínčeva, rod. Filipínčeve, daj.

Filipínčevi, tož. Filipínčevo, mest. pri Filipínčevi, or.

s Filipínčevo; DVOJINA: im. Filipínčevi, rod.

Filipínčevih, daj. Filipínčevima, tož. Filipínčevi, mest.

pri Filipínčevih, or. s Filipínčevima; MNOŽINA: im.

Filipínčeve, rod. Filipínčevih, daj. Filipínčevim, tož.

Filipínčeve, mest. pri Filipínčevih, or. s Filipínčevimi srednji: EDNINA: im. Filipínčevo, rod. Filipínčevega, daj. Filipínčevemu, tož. Filipínčevo, mest. pri Filipínčevem, or. s Filipínčevim; DVOJINA: im.

Filipínčevi, rod. Filipínčevih, daj. Filipínčevima, tož.

Filipínčevi, mest. pri Filipínčevih, or. s Filipínčevima; MNOŽINA: im. Filipínčeva, rod.

Filipínčevih, daj. Filipínčevim, tož. Filipínčeva, mest.

pri Filipínčevih, or. s Filipínčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Filipínec Filipínca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Tujci lahko na Filipinih kupijo otok, če so poročeni s Filipincem ali Filipinko; Največji uvozniki in potrošniki tajskega riža so Filipinci; Nekaj deset

tisoč Filipincev je sodelovalo na protestnih pohodih (< Filipini) {B} Filipínčev {O} EDNINA: im. Filipínec, rod. Filipínca, daj.

Filipíncu, tož. Filipínca, mest. pri Filipíncu, or. s Filipíncem; DVOJINA: im. Filipínca, rod. Filipíncev, daj. Filipíncema, tož. Filipínca, mest. pri Filipíncih, or.

s Filipíncema; MNOŽINA: im. Filipínci, rod.

Filipíncev, daj. Filipíncem, tož. Filipínce, mest. pri Filipíncih, or. s Filipínci

STATUS: predlog


Filipíni Filipínov množinski samostalnik moškega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Filipini|; |država|: Z družino živi na Filipinih; Osrednji del Filipinov je stresel potres; V Kopru prirejajo koncert pevskega zbora s Filipinov {B} Filipinec; Filipinka; Filipinčev; Filipinkin; filipinski {O} EDNINA: im. Filipíni, rod. Filipínov, daj.

Filipínom, tož. Filipíne, mest. na Filipínih, or. s Filipíni

STATUS: predlog


Filipínka Filipínke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Vsako leto se v Ljubljani sreča kakih dvajset Filipink; Filipinko Corazon Aquino so izvolili za predsednico na prvih demokratičnih volitvah po dvajsetletni diktaturi Ferdinanda Marcosa (< Filipini) {B} Filipinkin {O} EDNINA: im. Filipínka, rod. Filipínke, daj.

Filipínki, tož. Filipínko, mest. pri Filipínki, or. s Filipínko; DVOJINA: im. Filipínki, rod. Filipínk, daj.

Filipínkama, tož. Filipínki, mest. pri Filipínkah, or. s Filipínkama; MNOŽINA: im. Filipínke, rod. Filipínk, daj. Filipínkam, tož. Filipínke, mest. pri Filipínkah, or.

s Filipínkami

STATUS: predlog


filipínski filipínska filipínsko pridevnik filipinski ognjenik; filipinski peso; filipinski otoki (< Filipini) {O} moški: EDNINA: im. filipínski, rod. filipínskega, daj. filipínskemu, tož. filipínski (živostno filipínskega), mest. pri filipínskem, or. s filipínskim; DVOJINA: im. filipínska, rod. filipínskih, daj.

filipínskima, tož. filipínska, mest. pri filipínskih, or. s filipínskima; MNOŽINA: im. filipínski, rod. filipínskih,

61

daj. filipínskim, tož. filipínske, mest. pri filipínskih, or.

s filipínskimi ženski: EDNINA: im. filipínska, rod. filipínske, daj.

filipínski, tož. filipínsko, mest. pri filipínski, or. s filipínsko; DVOJINA: im. filipínski, rod. filipínskih, daj. filipínskima, tož. filipínski, mest. pri filipínskih, or. s filipínskima; MNOŽINA: im. filipínske, rod.

filipínskih, daj. filipínskim, tož. filipínske, mest. pri filipínskih, or. s filipínskimi srednji: EDNINA: im. filipínsko, rod. filipínskega, daj.

filipínskemu, tož. filipínsko, mest. pri filipínskem, or.

s filipínskim; DVOJINA: im. filipínski, rod. filipínskih, daj. filipínskima, tož. filipínski, mest. pri filipínskih, or. s filipínskima; MNOŽINA: im. filipínska, rod.

filipínskih, daj. filipínskim, tož. filipínska, mest. pri filipínskih, or. s filipínskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Fínčev Fínčeva Fínčevo pridevnik Finčev polet (< Finec) {O} moški: EDNINA: im. Fínčev, rod. Fínčevega, daj.

Fínčevemu, tož. Fínčev (živostno Fínčevega), mest. pri Fínčevem, or. s Fínčevim; DVOJINA: im. Fínčeva, rod.

Fínčevih, daj. Fínčevima, tož. Fínčeva, mest. pri Fínčevih, or. s Fínčevima; MNOŽINA: im. Fínčevi, rod.

Fínčevih, daj. Fínčevim, tož. Fínčeve, mest. pri Fínčevih, or. s Fínčevimi ženski: EDNINA: im. Fínčeva, rod. Fínčeve, daj.

Fínčevi, tož. Fínčevo, mest. pri Fínčevi, or. s Fínčevo; DVOJINA: im. Fínčevi, rod. Fínčevih, daj. Fínčevima, tož. Fínčevi, mest. pri Fínčevih, or. s Fínčevima; MNOŽINA: im. Fínčeve, rod. Fínčevih, daj. Fínčevim, tož. Fínčeve, mest. pri Fínčevih, or. s Fínčevimi srednji: EDNINA: im. Fínčevo, rod. Fínčevega, daj.

Fínčevemu, tož. Fínčevo, mest. pri Fínčevem, or. s Fínčevim; DVOJINA: im. Fínčevi, rod. Fínčevih, daj.

Fínčevima, tož. Fínčevi, mest. pri Fínčevih, or. s Fínčevima; MNOŽINA: im. Fínčeva, rod. Fínčevih, daj.

Fínčevim, tož. Fínčeva, mest. pri Fínčevih, or. s Fínčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Fínec Fínca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Na tekmovanju je zmagal Finec Janne Ahonen; Po drugi svetovni vojni so Finci pospešili posodabljanje lesnopredelovalne industrije; V zadnjem času v Ljubljani narašča število skandinavskih turistov, predvsem Fincev (< Finska) {B} Finčev

{O} EDNINA: im. Fínec, rod. Fínca, daj. Fíncu, tož.

Fínca, mest. pri Fíncu, or. s Fíncem; DVOJINA: im.

Fínca, rod. Fíncev, daj. Fíncema, tož. Fínca, mest. pri Fíncih, or. s Fíncema; MNOŽINA: im. Fínci, rod.

Fíncev, daj. Fíncem, tož. Fínce, mest. pri Fíncih, or. s Fínci

STATUS: predlog


Fínka Fínke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Na prvi tekmi na snegu so se Slovenke pomerile z najboljšimi Finkami; Volilno pravico v Evropi so prve dobile Finke leta 1906 (< Finska) {B} Finkin {O} EDNINA: im. Fínka, rod. Fínke, daj. Fínki, tož.

Fínko, mest. pri Fínki, or. s Fínko; DVOJINA: im.

Fínki, rod. Fínk, daj. Fínkama, tož. Fínki, mest. pri Fínkah, or. s Fínkama; MNOŽINA: im. Fínke, rod. Fínk, daj. Fínkam, tož. Fínke, mest. pri Fínkah, or. s Fínkami

STATUS: predlog


Fínska Fínske samostalnik ženskega spola; zemljepisno

ime |dolgo ime Republika Finska|; |država|: Nekaj ledenih hotel imajo v Finski in na Laponskem na Finskem V Finsko je prišel spoznat vse užitke prave finske savne na Finsko V raziskavi bo sodelovalo 50.000 prostovoljcev iz Finske; Ena izmed petih nordijskih držav je Finska {B} Finec; Finka; Finčev; Finkin; finski {O} EDNINA: im. Fínska, rod. Fínske, daj. Fínski, tož.

Fínsko, mest. v Fínski, or. s Fínsko

STATUS: predlog


fínski fínska fínsko pridevnik Najbolj znan finski ep Kalevala je preveden v 45 jezikov; finska savna; V poletnih počitnicah uživa ob enem od številnih finskih jezer (< Finska) {O} moški: EDNINA: im. fínski, rod. fínskega, daj.

fínskemu, tož. fínski (živostno fínskega), mest. pri fínskem, or. s fínskim; DVOJINA: im. fínska, rod.

fínskih, daj. fínskima, tož. fínska, mest. pri fínskih, or.

s fínskima; MNOŽINA: im. fínski, rod. fínskih, daj.

fínskim, tož. fínske, mest. pri fínskih, or. s fínskimi ženski: EDNINA: im. fínska, rod. fínske, daj. fínski, tož.

fínsko, mest. pri fínski, or. s fínsko; DVOJINA: im.

fínski, rod. fínskih, daj. fínskima, tož. fínski, mest. pri fínskih, or. s fínskima; MNOŽINA: im. fínske, rod.

fínskih, daj. fínskim, tož. fínske, mest. pri fínskih, or. s fínskimi

62

srednji: EDNINA: im. fínsko, rod. fínskega, daj.

fínskemu, tož. fínsko, mest. pri fínskem, or. s fínskim; DVOJINA: im. fínski, rod. fínskih, daj. fínskima, tož.

fínski, mest. pri fínskih, or. s fínskima; MNOŽINA: im.

fínska, rod. fínskih, daj. fínskim, tož. fínska, mest. pri fínskih, or. s fínskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Fínsko Fínskega samostalnik srednjega spola; zemljepisno

ime |država|: Na Finskem je hokej najbolj priljubljen šport; S Finskega si je dal pripeljati leseno hišo; prim. Finska {B} Finec; Finka; Finčev; Finkin; finski {O} EDNINA: im. Fínsko, rod. Fínskega, daj.

Fínskemu, tož. Fínsko, mest. na Fínskem, or. s Fínskim

STATUS: predlog


flájšmanov flájšmanova flájšmanovo pridevnik Fleischmannov/flajšmanov rebrinec ||rastlina||: Med izumrle rastline spada tudi Fleischmannov/flajšmanov rebrinec, ki je bil v prvi polovici 19. stoletja najden na Ljubljanskem gradu; Fleischmannovo/flajšmanovo grabljišče ||rastlina||: Za liste Fleischmannovega/flajšmanovega grabljišča je značilno, da so nekoliko usnjati in bleščeči; prim.

Fleischmannov {O} moški: EDNINA: im. flájšmanov, rod.

flájšmanovega, daj. flájšmanovemu, tož. flájšmanov (živostno flájšmanovega), mest. pri flájšmanovem, or.

s flájšmanovim; DVOJINA: im. flájšmanova, rod.

flájšmanovih, daj. flájšmanovima, tož. flájšmanova, mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovima; MNOŽINA: im. flájšmanovi, rod. flájšmanovih, daj.

flájšmanovim, tož. flájšmanove, mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovimi ženski: EDNINA: im. flájšmanova, rod. flájšmanove, daj. flájšmanovi, tož. flájšmanovo, mest. pri flájšmanovi, or. s flájšmanovo; DVOJINA: im.

flájšmanovi, rod. flájšmanovih, daj. flájšmanovima, tož. flájšmanovi, mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovima; MNOŽINA: im. flájšmanove, rod.

flájšmanovih, daj. flájšmanovim, tož. flájšmanove, mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovimi srednji: EDNINA: im. flájšmanovo, rod.

flájšmanovega, daj. flájšmanovemu, tož.

flájšmanovo, mest. pri flájšmanovem, or. s flájšmanovim; DVOJINA: im. flájšmanovi, rod.

flájšmanovih, daj. flájšmanovima, tož. flájšmanovi, mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovima; MNOŽINA: im. flájšmanova, rod. flájšmanovih, daj.

flájšmanovim, tož. flájšmanova, mest. pri flájšmanovih, or. s flájšmanovimi

STATUS: predlog


Fleischmann Fleischmanna [flájšman] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski botanik in vrtnar|: V prvi polovici 19. stoletja je Andrej Fleischmann na travnatih pobočjih ljubljanskega Gradu našel novo vrsto rebrinca in ga posadil v botanični vrt {B} Fleischmannov {O} EDNINA: im. Fleischmann, rod. Fleischmanna, daj. Fleischmannu, tož. Fleischmanna, mest. pri Fleischmannu, or. s Fleischmannom; DVOJINA: im.

Fleischmanna, rod. Fleischmannov, daj.

Fleischmannoma, tož. Fleischmanna, mest. pri Fleischmannih, or. s Fleischmannoma; MNOŽINA: im.

Fleischmanni, rod. Fleischmannov, daj.

Fleischmannom, tož. Fleischmanne, mest. pri Fleischmannih, or. s Fleischmanni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Fleischmannov Fleischmannova Fleischmannovo [flájšmanov-] pridevnik Glavno Fleischmannovo delo je »Pregled kranjske flore« (Übersicht der Flora Krain's), napisano v nemškem jeziku; Fleischmannovo/flajšmanovo

grabljišče ||rastlina||: Za liste Fleischmannovega/flajšmanovega grabljišča je značilno, da so nekoliko usnjati in bleščeči; Fleischmannov/flajšmanov rebrinec ||rastlina||: Med izumrle rastline spada tudi Fleischmannov/flajšmanov rebrinec, ki je bil v prvi polovici 19. stoletja najden na Ljubljanskem gradu (< Fleischmann) {O} moški: EDNINA: im. Fleischmannov, rod.

Fleischmannovega, daj. Fleischmannovemu, tož.

Fleischmannov (živostno Fleischmannovega), mest.

pri Fleischmannovem, or. s Fleischmannovim; DVOJINA: im. Fleischmannova, rod. Fleischmannovih, daj. Fleischmannovima, tož. Fleischmannova, mest.

pri Fleischmannovih, or. s Fleischmannovima; MNOŽINA: im. Fleischmannovi, rod.

Fleischmannovih, daj. Fleischmannovim, tož.

Fleischmannove, mest. pri Fleischmannovih, or. s Fleischmannovimi ženski: EDNINA: im. Fleischmannova, rod.

Fleischmannove, daj. Fleischmannovi, tož.

Fleischmannovo, mest. pri Fleischmannovi, or. s Fleischmannovo; DVOJINA: im. Fleischmannovi, rod.

Fleischmannovih, daj. Fleischmannovima, tož.

Fleischmannovi, mest. pri Fleischmannovih, or. s Fleischmannovima; MNOŽINA: im. Fleischmannove, rod. Fleischmannovih, daj. Fleischmannovim, tož.

63

Fleischmannove, mest. pri Fleischmannovih, or. s Fleischmannovimi srednji: EDNINA: im. Fleischmannovo, rod.

Fleischmannovega, daj. Fleischmannovemu, tož.

Fleischmannovo, mest. pri Fleischmannovem, or. s Fleischmannovim; DVOJINA: im. Fleischmannovi, rod. Fleischmannovih, daj. Fleischmannovima, tož.

Fleischmannovi, mest. pri Fleischmannovih, or. s Fleischmannovima; MNOŽINA: im. Fleischmannova, rod. Fleischmannovih, daj. Fleischmannovim, tož.

Fleischmannova, mest. pri Fleischmannovih, or. s Fleischmannovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Fráncija Fráncije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Francoska republika|; |država|: Svobodo tiska so v Franciji uvedli leta 1868; Pernod je liker, narejen na osnovi janeža in drugih dišavnic in izvira iz Francije; Letos se bomo na počitnice odpravili v južno Francijo {B} Francoz; Francozinja; Francozov; Francozinjin; francoski {O} EDNINA: im. Fráncija, rod. Fráncije, daj. Fránciji, tož. Fráncijo, mest. v Fránciji, or. s Fráncijo

STATUS: predlog


francóski francóska francósko pridevnik francoska revolucija; francoska solata; Hitchcock je leta 1954 z ekipo odpotoval snemat na francosko riviero (< Francija) {O} moški: EDNINA: im. francóski, rod. francóskega, daj. francóskemu, tož. francóski (živostno francóskega), mest. pri francóskem, or. s francóskim; DVOJINA: im. francóska, rod. francóskih, daj.

francóskima, tož. francóska, mest. pri francóskih, or. s francóskima; MNOŽINA: im. francóski, rod.

francóskih, daj. francóskim, tož. francóske, mest. pri francóskih, or. s francóskimi ženski: EDNINA: im. francóska, rod. francóske, daj.

francóski, tož. francósko, mest. pri francóski, or. s francósko; DVOJINA: im. francóski, rod. francóskih, daj. francóskima, tož. francóski, mest. pri francóskih, or. s francóskima; MNOŽINA: im. francóske, rod.

francóskih, daj. francóskim, tož. francóske, mest. pri francóskih, or. s francóskimi srednji: EDNINA: im. francósko, rod. francóskega, daj.

francóskemu, tož. francósko, mest. pri francóskem, or.

s francóskim; DVOJINA: im. francóski, rod.

francóskih, daj. francóskima, tož. francóski, mest. pri francóskih, or. s francóskima; MNOŽINA: im.

francóska, rod. francóskih, daj. francóskim, tož.

francóska, mest. pri francóskih, or. s francóskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski francóz francóza samostalnik moškega spola |avtomobil francoske proizvodnje|: Čeprav sta oba francoza, sta si Kangoo in Berlingo precej različna; |vino iz Francije|: Postregli so z žametno črnino in rdečim francozom; |orodje|: živostno Zalučal je francoza čez delavnico; S francozom je zlomil cilindrični vložek na vratih; prim. Francoz {O} EDNINA: im. francóz, rod. francóza, daj. francózu, tož. francóza, mest. pri francózu, or. s francózom; DVOJINA: im. francóza, rod. francózov, daj.

francózoma, tož. francóza, mest. pri francózih, or. s francózoma; MNOŽINA: im. francózi, rod. francózov, daj. francózom, tož. francóze, mest. pri francózih, or. s francózi

STATUS: predlog


Francóz Francóza samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Roman opisuje življenje mladega Francoza iz Pariza; Sedemdeset odstotkov Francozov še vedno kosi doma; delati se, narediti se Francoza ||ignoranca, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem||: Naši politiki še kar vztrajajo in ne razmišljajo o odhodu, delajo se Francoze in ignorirajo nepodporo ljudstva, četudi je ta javno izkazana (< Francija) {O} EDNINA: im. Francóz, rod. Francóza, daj.

Francózu, tož. Francóza, mest. pri Francózu, or. s Francózom; DVOJINA: im. Francóza, rod. Francózov, daj. Francózoma, tož. Francóza, mest. pri Francózih, or. s Francózoma; MNOŽINA: im. Francózi, rod.

Francózov, daj. Francózom, tož. Francóze, mest. pri Francózih, or. s Francózi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; lastna imena v frazemih

Francózinja Francózinje samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime V finalu so igrale Slovakinje in Francozinje; Polovica Francozinj je že kdaj v življenju bila na dieti (< Francija) {B} Francozinjin {O} EDNINA: im. Francózinja, rod. Francózinje, daj.

Francózinji, tož. Francózinjo, mest. pri Francózinji, or. s Francózinjo; DVOJINA: im. Francózinji, rod.

Francózinj, daj. Francózinjama, tož. Francózinji, mest.

pri Francózinjah, or. s Francózinjama; MNOŽINA: im.

Francózinje, rod. Francózinj, daj. Francózinjam, tož.

64

Francózinje, mest. pri Francózinjah, or. s Francózinjami

STATUS: predlog


Fránk Fránka samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik germanskega plemena|: Franka Karla Velikega so imenovali tudi oče Evrope; v množini

Franki |germansko pleme|: Leta 592 se je bizantinski cesar povezal s Franki proti Avarom {B} Frankinja; frankovski {O} EDNINA: im. Fránk, rod. Fránka, daj. Fránku, tož.

Fránka, mest. pri Fránku, or. s Fránkom; DVOJINA: im.

Fránka, rod. Fránkov, daj. Fránkoma, tož. Fránka, mest. pri Fránkih, or. s Fránkoma; MNOŽINA: im.

Fránki, rod. Fránkov, daj. Fránkom, tož. Fránke, mest.

pri Fránkih, or. s Fránki

STATUS: predlog


fránkinja fránkinje samostalnik ženskega spola (modra) frankinja; |vino|: Modro frankinjo postrežemo pri temperaturi 16 do 18 °C k suhomesnatim jedem in divjačini; |trta|: V Sloveniji je modra frankinja najbolj razširjena na Dolenjskem, Bizeljskem in v Beli krajini; prim.

Frankinja {O} EDNINA: im. fránkinja, rod. fránkinje, daj.

fránkinji, tož. fránkinjo, mest. pri fránkinji, or. s fránkinjo; DVOJINA: im. fránkinji, rod. fránkinj, daj.

fránkinjama, tož. fránkinji, mest. pri fránkinjah, or. s fránkinjama; MNOŽINA: im. fránkinje, rod. fránkinj, daj. fránkinjam, tož. fránkinje, mest. pri fránkinjah, or.

s fránkinjami

STATUS: predlog


Fránkinja Fránkinje samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime |pripadnica germanskega plemena|: Mati papeža Benedikta VI. je bila Frankinja {O} EDNINA: im. Fránkinja, rod. Fránkinje, daj.

Fránkinji, tož. Fránkinjo, mest. pri Fránkinji, or. s Fránkinjo; DVOJINA: im. Fránkinji, rod. Fránkinj, daj.

Fránkinjma, tož. Fránkinji, mest. pri Fránkinjah, or. s Fránkinjama; MNOŽINA: im. Fránkinje, rod. Fránkinj, daj. Fránkinjam, tož. Fránkinje, mest. pri Fránkinjah, or. s Fránkinjami

STATUS: predlog


fránkovski fránkovska fránkovsko pridevnik Frankovski kralj Karel Veliki ni znal pisati, kljub temu pa je znal tekoče brati; Med križarji je bilo

veliko pripadnikov frankovskega plemstva (< Frank) {O} moški: EDNINA: im. fránkovski, rod.

fránkovskega, daj. fránkovskemu, tož. fránkovski (živostno fránkovskega), mest. pri fránkovskem, or. s fránkovskim; DVOJINA: im. fránkovska, rod.

fránkovskih, daj. fránkovskima, tož. fránkovska, mest.

pri fránkovskih, or. s fránkovskima; MNOŽINA: im.

fránkovski, rod. fránkovskih, daj. fránkovskim, tož.

fránkovske, mest. pri fránkovskih, or. s fránkovskimi ženski: EDNINA: im. fránkovska, rod. fránkovske, daj.

fránkovski, tož. fránkovsko, mest. pri fránkovski, or. s fránkovsko; DVOJINA: im. fránkovski, rod.

fránkovskih, daj. fránkovskima, tož. fránkovski, mest.

pri fránkovskih, or. s fránkovskima; MNOŽINA: im.

fránkovske, rod. fránkovskih, daj. fránkovskim, tož.

fránkovske, mest. pri fránkovskih, or. s fránkovskimi srednji: EDNINA: im. fránkovsko, rod. fránkovskega, daj. fránkovskemu, tož. fránkovsko, mest. pri fránkovskem, or. s fránkovskim; DVOJINA: im.

fránkovski, rod. fránkovskih, daj. fránkovskima, tož.

fránkovski, mest. pri fránkovskih, or. s fránkovskima; MNOŽINA: im. fránkovska, rod. fránkovskih, daj.

fránkovskim, tož. fránkovska, mest. pri fránkovskih, or. s fránkovskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Gabón Gabóna samostalnik moškega spola; zemljepisno

ime |dolgo ime Gabonska republika|; |država|: Po študiju se je odpravil v Gabon; V Gabonu so opazovali življenje goril; Povabili so ameriškega veleposlanika iz Gabona {B} Gabonec; Gabonka; Gabončev; Gabonkin; gabonski {O} EDNINA: im. Gabón, rod. Gabóna, daj. Gabónu, tož. Gabón, mest. v Gabónu, or. z Gabónom

STATUS: predlog


Gabónčev Gabónčeva Gabónčevo pridevnik O Gabončevi domovini smo veliko slišali (< Gabonec) {O} moški: EDNINA: im. Gabónčev, rod.

Gabónčevega, daj. Gabónčevemu, tož. Gabónčev (živostno Gabónčevega), mest. pri Gabónčevem, or. z Gabónčevim; DVOJINA: im. Gabónčeva, rod.

Gabónčevih, daj. Gabónčevima, tož. Gabónčeva, mest. pri Gabónčevih, or. z Gabónčevima; MNOŽINA: im. Gabónčevi, rod. Gabónčevih, daj. Gabónčevim, tož. Gabónčeve, mest. pri Gabónčevih, or. z Gabónčevimi ženski: EDNINA: im. Gabónčeva, rod. Gabónčeve, daj.

Gabónčevi, tož. Gabónčevo, mest. pri Gabónčevi, or.

z Gabónčevo; DVOJINA: im. Gabónčevi, rod.

65

Gabónčevih, daj. Gabónčevima, tož. Gabónčevi, mest.

pri Gabónčevih, or. z Gabónčevima; MNOŽINA: im.

Gabónčeve, rod. Gabónčevih, daj. Gabónčevim, tož.

Gabónčeve, mest. pri Gabónčevih, or. z Gabónčevimi srednji: EDNINA: im. Gabónčevo, rod. Gabónčevega, daj. Gabónčevemu, tož. Gabónčevo, mest. pri Gabónčevem, or. z Gabónčevim; DVOJINA: im.

Gabónčevi, rod. Gabónčevih, daj. Gabónčevima, tož.

Gabónčevi, mest. pri Gabónčevih, or. z Gabónčevima; MNOŽINA: im. Gabónčeva, rod.

Gabónčevih, daj. Gabónčevim, tož. Gabónčeva, mest.

pri Gabónčevih, or. z Gabónčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Gabónec Gabónca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Na afriškem nogometnem prvenstvu so se Gabonci dobro odrezali (< Gabon) {B} Gabončev {O} EDNINA: im. Gabónec, rod. Gabónca, daj.

Gabóncu, tož. Gabónca, mest. pri Gabóncu, or. z Gabóncem; DVOJINA: im. Gabónca, rod. Gabóncev, daj. Gabóncema, tož. Gabónca, mest. pri Gabóncih, or.

z Gabóncema; MNOŽINA: im. Gabónci, rod.

Gabóncev, daj. Gabóncem, tož. Gabónce, mest. pri Gabóncih, or. z Gabónci

STATUS: predlog


Gabónka Gabónke samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime fotografirati Gabonke (< Gabon) {B} Gabonkin {O} EDNINA: im. Gabónka, rod. Gabónke, daj.

Gabónki, tož. Gabónko, mest. pri Gabónki, or. z Gabónko; DVOJINA: im. Gabónki, rod. Gabónk, daj.

Gabónkama, tož. Gabónki, mest. pri Gabónkah, or. z Gabónkama; MNOŽINA: im. Gabónke, rod. Gabónk, daj. Gabónkam, tož. Gabónke, mest. pri Gabónkah, or.

z Gabónkami

STATUS: predlog


gabónski gabónska gabónsko pridevnik gabonski narodni park; Schweitzer je kot specialist za tropske bolezni prvo bolnišnico ustanovil v gabonskem pragozdu; gabonski gad (< Gabon) {O} moški: EDNINA: im. gabónski, rod. gabónskega, daj. gabónskemu, tož. gabónski (živostno gabónskega), mest. pri gabónskem, or. z gabónskim; DVOJINA: im. gabónska, rod. gabónskih, daj.

gabónskima, tož. gabónska, mest. pri gabónskih, or. z

gabónskima; MNOŽINA: im. gabónski, rod. gabónskih, daj. gabónskim, tož. gabónske, mest. pri gabónskih, or.

z gabónskimi ženski: EDNINA: im. gabónska, rod. gabónske, daj.

gabónski, tož. gabónsko, mest. pri gabónski, or. z gabónsko; DVOJINA: im. gabónski, rod. gabónskih, daj. gabónskima, tož. gabónski, mest. pri gabónskih, or. z gabónskima; MNOŽINA: im. gabónske, rod.

gabónskih, daj. gabónskim, tož. gabónske, mest. pri gabónskih, or. z gabónskimi srednji: EDNINA: im. gabónsko, rod. gabónskega, daj.

gabónskemu, tož. gabónsko, mest. pri gabónskem, or.

z gabónskim; DVOJINA: im. gabónski, rod. gabónskih, daj. gabónskima, tož. gabónski, mest. pri gabónskih, or. z gabónskima; MNOŽINA: im. gabónska, rod.

gabónskih, daj. gabónskim, tož. gabónska, mest. pri gabónskih, or. z gabónskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Galilêj Galilêja samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |podomačeno za Galilei|; |italijanski fizik, matematik, astronom|: Leta 1592 je Galileo Galilej postal profesor matematike na Univerzi v Padovi; Milton se je na potovanju po Italiji srečal z Galileom Galilejem {B} Galilejev {O} EDNINA: im. Galilêj, rod. Galilêja, daj. Galilêju, tož. Galilêja, mest. pri Galilêju, or. z Galilêjem; DVOJINA: im. Galilêja, rod. Galilêjev, daj. Galilêjema, tož. Galilêja, mest. pri Galilêjih, or. z Galilêjema; MNOŽINA: im. Galilêji, rod. Galilêjev, daj. Galilêjem, tož. Galilêje, mest. pri Galilêjih, or. z Galilêji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Galilêjev Galilêjeva Galilêjevo pridevnik V Evropi je vse do Galilejevih časov veljalo prepričanje, da je Sonce popolno nebesno telo brez madežev; Galilejevi sateliti ||Jupitrove lune Jo, Evropa, Animed in Kalisto||: Mrki štirih velikih Galilejevih satelitov v Jupitrovi senci se ponavljajo v rednih časovnih presledkih; Galilejev zakon ||fizikalni zakon||: Njegov prvi padec je potekal v skladu z Galilejevim zakonom (< Galilej) {O} moški: EDNINA: im. Galilêjev, rod. Galilêjevega, daj. Galilêjevemu, tož. Galilêjev (živostno Galilêjevega), mest. pri Galilêjevem, or. z Galilêjevim; DVOJINA: im. Galilêjeva, rod.

Galilêjevih, daj. Galilêjevima, tož. Galilêjeva, mest.

pri Galilêjevih, or. z Galilêjevima; MNOŽINA: im.

Galilêjevi, rod. Galilêjevih, daj. Galilêjevim, tož.

Galilêjeve, mest. pri Galilêjevih, or. z Galilêjevimi ženski: EDNINA: im. Galilêjeva, rod. Galilêjeve, daj.

Galilêjevi, tož. Galilêjevo, mest. pri Galilêjevi, or. z

66

Galilêjevo; DVOJINA: im. Galilêjevi, rod. Galilêjevih, daj. Galilêjevima, tož. Galilêjevi, mest. pri Galilêjevih, or. z Galilêjevima; MNOŽINA: im.

Galilêjeve, rod. Galilêjevih, daj. Galilêjevim, tož.

Galilêjeve, mest. pri Galilêjevih, or. z Galilêjevimi srednji: EDNINA: im. Galilêjevo, rod. Galilêjevega, daj. Galilêjevemu, tož. Galilêjevo, mest. pri Galilêjevem, or. z Galilêjevim; DVOJINA: im.

Galilêjevi, rod. Galilêjevih, daj. Galilêjevima, tož.

Galilêjevi, mest. pri Galilêjevih, or. z Galilêjevima; MNOŽINA: im. Galilêjeva, rod. Galilêjevih, daj.

Galilêjevim, tož. Galilêjeva, mest. pri Galilêjevih, or.

z Galilêjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Gámbija Gámbije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Gambija|; |država|: V Gambiji govorijo kar deset različnih jezikov; Odšla je na počitnice v Gambijo; Jedli smo arašide iz Gambije {B} Gambijec; Gambijka; Gambijčev; Gambijkin; gambijski {O} EDNINA: im. Gámbija, rod. Gámbije, daj.

Gámbiji, tož. Gámbijo, mest. v Gámbiji, or. z Gámbijo

STATUS: predlog


Gámbijčev Gámbijčeva Gámbijčevo pridevnik Zdravniki so Gambijčevega otroka ozdravili spalne bolezni (< Gambijec) {O} moški: EDNINA: im. Gámbijčev, rod.

Gámbijčevega, daj. Gámbijčevemu, tož. Gámbijčev (živostno Gámbijčevega), mest. pri Gámbijčevem, or.

z Gámbijčevim; DVOJINA: im. Gámbijčeva, rod.

Gámbijčevih, daj. Gámbijčevima, tož. Gámbijčeva, mest. pri Gámbijčevih, or. z Gámbijčevima; MNOŽINA: im. Gámbijčevi, rod. Gámbijčevih, daj.

Gámbijčevim, tož. Gámbijčeve, mest. pri Gámbijčevih, or. z Gámbijčevimi ženski: EDNINA: im. Gámbijčeva, rod. Gámbijčeve, daj. Gámbijčevi, tož. Gámbijčevo, mest. pri Gámbijčevi, or. z Gámbijčevo; DVOJINA: im.

Gámbijčevi, rod. Gámbijčevih, daj. Gámbijčevima, tož. Gámbijčevi, mest. pri Gámbijčevih, or. z Gámbijčevima; MNOŽINA: im. Gámbijčeve, rod.

Gámbijčevih, daj. Gámbijčevim, tož. Gámbijčeve, mest. pri Gámbijčevih, or. z Gámbijčevimi srednji: EDNINA: im. Gámbijčevo, rod.

Gámbijčevega, daj. Gámbijčevemu, tož. Gámbijčevo, mest. pri Gámbijčevem, or. z Gámbijčevim; DVOJINA: im. Gámbijčevi, rod. Gámbijčevih, daj.

Gámbijčevima, tož. Gámbijčevi, mest. pri

Gámbijčevih, or. z Gámbijčevima; MNOŽINA: im.

Gámbijčeva, rod. Gámbijčevih, daj. Gámbijčevim, tož. Gámbijčeva, mest. pri Gámbijčevih, or. z Gámbijčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Gámbijec Gámbijca samostalnik moškega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Slika prikazuje pohod angleške vojske proti upornim Gambijcem; Največje presenečenje svetovnega prvenstva v nogometu so bili neizkušeni Gambijci (< Gambija) {B} Gambijčev {O} EDNINA: im. Gámbijec, rod. Gámbijca, daj.

Gámbijcu, tož. Gámbijca, mest. pri Gámbijcu, or. z Gámbijcem; DVOJINA: im. Gámbijca, rod. Gámbijcev, daj. Gámbijcema, tož. Gámbijca, mest. pri Gámbijcih, or. z Gámbijcema; MNOŽINA: im. Gámbijci, rod.

Gámbijcev, daj. Gámbijcem, tož. Gámbijce, mest. pri Gámbijcih, or. z Gámbijci

STATUS: predlog


Gámbijka Gámbijke samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime fotografija Gambijke (< Gambija) {B} Gambijkin {O} EDNINA: im. Gámbijka, rod. Gámbijke, daj.

Gámbijki, tož. Gámbijko, mest. pri Gámbijki, or. z Gámbijko; DVOJINA: im. Gámbijki, rod. Gámbijk, daj.

Gámbijkama, tož. Gámbijki, mest. pri Gámbijkah, or.

z Gámbijkama; MNOŽINA: im. Gámbijke, rod.

Gámbijk, daj. Gámbijkam, tož. Gámbijke, mest. pri Gámbijkah, or. z Gámbijkami

STATUS: predlog


gámbijski gámbijska gámbijsko pridevnik gambijska podgana (< Gambija) {O} moški: EDNINA: im. gámbijski, rod.

gámbijskega, daj. gámbijskemu, tož. gámbijski (živostno gámbijskega), mest. pri gámbijskem, or. z gámbijskim; DVOJINA: im. gámbijska, rod.

gámbijskih, daj. gámbijskima, tož. gámbijska, mest.

pri gámbijskih, or. z gámbijskima; MNOŽINA: im.

gámbijski, rod. gámbijskih, daj. gámbijskim, tož.

gámbijske, mest. pri gámbijskih, or. z gámbijskimi ženski: EDNINA: im. gámbijska, rod. gámbijske, daj.

gámbijski, tož. gámbijsko, mest. pri gámbijski, or. z gámbijsko; DVOJINA: im. gámbijski, rod. gámbijskih, daj. gámbijskima, tož. gámbijski, mest. pri gámbijskih, or. z gámbijskima; MNOŽINA: im.

67

gámbijske, rod. gámbijskih, daj. gámbijskim, tož.

gámbijske, mest. pri gámbijskih, or. z gámbijskimi srednji: EDNINA: im. gámbijsko, rod. gámbijskega, daj. gámbijskemu, tož. gámbijsko, mest. pri gámbijskem, or. z gámbijskim; DVOJINA: im.

gámbijski, rod. gámbijskih, daj. gámbijskima, tož.

gámbijski, mest. pri gámbijskih, or. z gámbijskima; MNOŽINA: im. gámbijska, rod. gámbijskih, daj.

gámbijskim, tož. gámbijska, mest. pri gámbijskih, or.

z gámbijskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Gána Gáne samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Gana|; |država|: Leta 1957 so v Gani uvedli parlamentarno demokracijo; Zlato so pripeljali iz Gane; zlate obale Gane {B} Ganec; Ganka; Gančev; Gankin; ganski {O} EDNINA: im. Gána, rod. Gáne, daj. Gáni, tož.

Gáno, mest. v Gáni, or. z Gáno

STATUS: predlog


Gánčev Gánčeva Gánčevo pridevnik Sodniki so Gančev gol razveljavili (< Ganec) {O} moški: EDNINA: im. Gánčev, rod. Gánčevega, daj. Gánčevemu, tož. Gánčev (živostno Gánčevega), mest. pri Gánčevem, or. z Gánčevim; DVOJINA: im.

Gánčeva, rod. Gánčevih, daj. Gánčevima, tož.

Gánčeva, mest. pri Gánčevih, or. z Gánčevima; MNOŽINA: im. Gánčevi, rod. Gánčevih, daj.

Gánčevim, tož. Gánčeve, mest. pri Gánčevih, or. z Gánčevimi ženski: EDNINA: im. Gánčeva, rod. Gánčeve, daj.

Gánčevi, tož. Gánčevo, mest. pri Gánčevi, or. z Gánčevo; DVOJINA: im. Gánčevi, rod. Gánčevih, daj.

Gánčevima, tož. Gánčevi, mest. pri Gánčevih, or. z Gánčevima; MNOŽINA: im. Gánčeve, rod. Gánčevih, daj. Gánčevim, tož. Gánčeve, mest. pri Gánčevih, or. z Gánčevimi srednji: EDNINA: im. Gánčevo, rod. Gánčevega, daj.

Gánčevemu, tož. Gánčevo, mest. pri Gánčevem, or. z Gánčevim; DVOJINA: im. Gánčevi, rod. Gánčevih, daj.

Gánčevima, tož. Gánčevi, mest. pri Gánčevih, or. z Gánčevima; MNOŽINA: im. Gánčeva, rod. Gánčevih, daj. Gánčevim, tož. Gánčeva, mest. pri Gánčevih, or. z Gánčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Gánec Gánca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Varnostni svet Združenih narodov je za novega generalnega sekretarja izbral Ganca Kofija Anana;

Čez noč je bilo iz Nigerije izgnanih milijon Gancev (< Gana) {B} Gančev {O} EDNINA: im. Gánec, rod. Gánca, daj. Gáncu, tož.

Gánca, mest. pri Gáncu, or. z Gáncem; DVOJINA: im.

Gánca, rod. Gáncev, daj. Gáncema, tož. Gánca, mest.

pri Gáncih, or. z Gáncema; MNOŽINA: im. Gánci, rod.

Gáncev, daj. Gáncem, tož. Gánce, mest. pri Gáncih, or.

z Gánci

STATUS: predlog


Gánka Gánke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Poslušali smo branje znane afriške pisateljice, Ganke Ame Ata Aidoo; Vsak mornar vam bo povedal, da so Ganke zelo lepe ženske (< Gana) {B} Gankin {O} EDNINA: im. Gánka, rod. Gánke, daj. Gánki, tož.

Gánko, mest. pri Gánki, or. z Gánko; DVOJINA: im.

Gánki, rod. Gánk, daj. Gánkama, tož. Gánki, mest. pri Gánkah, or. z Gánkama; MNOŽINA: im. Gánke, rod.

Gánk, daj. Gánkam, tož. Gánke, mest. pri Gánkah, or.

z Gánkami

STATUS: predlog


gánski gánska gánsko pridevnik Tradicionalna ganska glasba jih je popolnoma prevzela; Nadarjeni ganski nogometaši navdušujejo na igrišču (< Gana) {O} moški: EDNINA: im. gánski, rod. gánskega, daj.

gánskemu, tož. gánski (živostno gánskega), mest. pri gánskem, or. z gánskim; DVOJINA: im. gánska, rod.

gánskih, daj. gánskima, tož. gánska, mest. pri gánskih, or. z gánskima; MNOŽINA: im. gánski, rod. gánskih, daj. gánskim, tož. gánske, mest. pri gánskih, or. z gánskimi ženski: EDNINA: im. gánska, rod. gánske, daj. gánski, tož. gánsko, mest. pri gánski, or. z gánsko; DVOJINA: im. gánski, rod. gánskih, daj. gánskima, tož. gánski, mest. pri gánskih, or. z gánskima; MNOŽINA: im.

gánske, rod. gánskih, daj. gánskim, tož. gánske, mest.

pri gánskih, or. z gánskimi srednji: EDNINA: im. gánsko, rod. gánskega, daj.

gánskemu, tož. gánsko, mest. pri gánskem, or. z gánskim; DVOJINA: im. gánski, rod. gánskih, daj.

gánskima, tož. gánski, mest. pri gánskih, or. z gánskima; MNOŽINA: im. gánska, rod. gánskih, daj.

gánskim, tož. gánska, mest. pri gánskih, or. z gánskimi

STATUS: predlog


68

Gauss Gaussa [gá s] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |nemški matematik, astronom in fizik|: Nadarjenost matematičnega genija Carla Friedricha Gaussa se je pokazala že v mladih letih; Sodeloval je z Gaussom na področju proučevanja magnetnih pojavov {B} Gaussov {O} EDNINA: im. Gauss, rod. Gaussa, daj. Gaussu, tož.

Gaussa, mest. pri Gaussu, or. z Gaussom; DVOJINA: im. Gaussa, rod. Gaussov, daj. Gaussoma, tož. Gaussa, mest. pri Gaussih, or. z Gaussoma; MNOŽINA: im.

Gaussi, rod. Gaussov, daj. Gaussom, tož. Gausse, mest.

pri Gaussih, or. z Gaussi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Gauss-Krügerjev Gauss-Krügerjeva Gauss-Krügerjevo [gá s-krígerjev-] pridevnik |Gaussov in Krügerjev|; Gauss-Krügerjev koordinatni

sistem ||matematično orodje za zapis točk s koordinatami||: Parametri Gauss-Krügerjevega koordinatnega sistema se kar najbolje prilegajo območju nekdanje Jugoslavije; prim. Gaussov, Krügerjev (< Gauss, Krüger) {O} moški: EDNINA: im. Gauss-Krügerjev, rod.

Gauss-Krügerjevega, daj. Gauss-Krügerjevemu, tož.

Gauss-Krügerjev (živostno Gauss-Krügerjevega), mest. pri Gauss-Krügerjevem, or. z Gauss-Krügerjevim; DVOJINA: im. Gauss-Krügerjeva, rod.

Gauss-Krügerjevih, daj. Gauss-Krügerjevima, tož.

Gauss-Krügerjeva, mest. pri Gauss-Krügerjevih, or. z Gauss-Krügerjevima; MNOŽINA: im. Gauss-Krügerjevi, rod. Gauss-Krügerjevih, daj. Gauss-Krügerjevim, tož. Gauss-Krügerjeve, mest. pri Gauss-Krügerjevih, or. z Gauss-Krügerjevimi ženski: EDNINA: im. Gauss-Krügerjeva, rod. Gauss-Krügerjeve, daj. Gauss-Krügerjevi, tož. Gauss-Krügerjevo, mest. pri Gauss-Krügerjevi, or. z Gauss-Krügerjevo; DVOJINA: im. Gauss-Krügerjevi, rod.

Gauss-Krügerjevih, daj. Gauss-Krügerjevima, tož.

Gauss-Krügerjevi, mest. pri Gauss-Krügerjevih, or. z Gauss-Krügerjevima; MNOŽINA: im. Gauss-Krügerjeve, rod. Gauss-Krügerjevih, daj. Gauss-Krügerjevim, tož. Gauss-Krügerjeve, mest. pri Gauss-Krügerjevih, or. z Gauss-Krügerjevimi srednji: EDNINA: im. Gauss-Krügerjevo, rod. Gauss-Krügerjevega, daj. Gauss-Krügerjevemu, tož. Gauss-Krügerjevo, mest. pri Gauss-Krügerjevem, or. z Gauss-Krügerjevim; DVOJINA: im. Gauss-Krügerjevi, rod. Gauss-Krügerjevih, daj. Gauss-Krügerjevima, tož. Gauss-Krügerjevi, mest. pri Gauss-Krügerjevih, or. z Gauss-Krügerjevima; MNOŽINA: im. Gauss-Krügerjeva, rod. Gauss-Krügerjevih, daj. Gauss-Krügerjevim, tož. Gauss-Krügerjeva, mest. pri Gauss-Krügerjevih, or. z Gauss-Krügerjevimi

STATUS: predlog


Gaussov Gaussova Gaussovo [gá sov-] pridevnik Gaussovo nadarjenost je vojvoda Ferdinand nagradil s štipendijo; Gaussova krivulja ||krivulja normalne razporeditve||: Po Gaussovi krivulji je približno polovica ljudi povprečno, ena četrtina podpovprečno in ena četrtina nadpovprečno inteligentna; Gaussov sistem enot ||metrični sistem enot za količine, ki opisujejo elektromagnetizem||: Največja razlika med Gaussovim in mednarodnim sistemom enot je v definiciji naboja (< Gauss) {O} moški: EDNINA: im. Gaussov, rod. Gaussovega, daj. Gaussovemu, tož. Gaussov (živostno Gaussovega), mest. pri Gaussovem, or. z Gaussovim; DVOJINA: im. Gaussova, rod. Gaussovih, daj.

Gaussovima, tož. Gaussova, mest. pri Gaussovih, or. z Gaussovima; MNOŽINA: im. Gaussovi, rod.

Gaussovih, daj. Gaussovim, tož. Gaussove, mest. pri Gaussovih, or. z Gaussovimi ženski: EDNINA: im. Gaussova, rod. Gaussove, daj.

Gaussovi, tož. Gaussovo, mest. pri Gaussovi, or. z Gaussovo; DVOJINA: im. Gaussovi, rod. Gaussovih, daj. Gaussovima, tož. Gaussovi, mest. pri Gaussovih, or. z Gaussovima; MNOŽINA: im. Gaussove, rod.

Gaussovih, daj. Gaussovim, tož. Gaussove, mest. pri Gaussovih, or. z Gaussovimi srednji: EDNINA: im. Gaussovo, rod. Gaussovega, daj.

Gaussovemu, tož. Gaussovo, mest. pri Gaussovem, or.

z Gaussovim; DVOJINA: im. Gaussovi, rod.

Gaussovih, daj. Gaussovima, tož. Gaussovi, mest. pri Gaussovih, or. z Gaussovima; MNOŽINA: im.

Gaussova, rod. Gaussovih, daj. Gaussovim, tož.

Gaussova, mest. pri Gaussovih, or. z Gaussovimi

STATUS: predlog


Gay-Lussac Gay-Lussaca [gé-lisák] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |francoski fizik in kemik|: Gay-Lussac skupaj z Davyjem velja za odkritelja bora {B} Gay-Lussacov {O} EDNINA: im. Gay-Lussac, rod. Gay-Lussaca, daj.

Gay-Lussacu, tož. Gay-Lussaca, mest. pri Gay-Lussacu, or. z Gay-Lussacom; DVOJINA: im. Gay-Lussaca, rod. Gay-Lussacov, daj. Gay-Lussacoma, tož. Gay-Lussaca, mest. pri Gay-Lussacih, or. z Gay-Lussacoma; MNOŽINA: im. Gay-Lussaci, rod. Gay-Lussacov, daj. Gay-Lussacom, tož. Gay-Lussace, mest. pri Gay-Lussacih, or. z Gay-Lussaci

STATUS: predlog


69

Gay-Lussacov Gay-Lussacova Gay-Lussacovo [gé-lisákov-] pridevnik Gay-Lussacov zakon ||fizikalni zakon||: Raziskoval je vedenje plinov in odkril Gay-Lussacov zakon (< Gay-Lussac) {O} moški: EDNINA: im. Gay-Lussacov, rod. Gay-Lussacovega, daj. Gay-Lussacovemu, tož. Gay-Lussacov (živostno Gay-Lussacovega), mest. pri Gay-Lussacovem, or. z Gay-Lussacovim; DVOJINA: im.

Gay-Lussacova, rod. Gay-Lussacovih, daj. Gay-Lussacovima, tož. Gay-Lussacova, mest. pri Gay-Lussacovih, or. z Gay-Lussacovima; MNOŽINA: im.

Gay-Lussacovi, rod. Gay-Lussacovih, daj. Gay-Lussacovim, tož. Gay-Lussacove, mest. pri Gay-Lussacovih, or. z Gay-Lussacovimi ženski: EDNINA: im. Gay-Lussacova, rod. Gay-Lussacove, daj. Gay-Lussacovi, tož. Gay-Lussacovo, mest. pri Gay-Lussacovi, or. z Gay-Lussacovo; DVOJINA: im. Gay-Lussacovi, rod. Gay-Lussacovih, daj. Gay-Lussacovima, tož. Gay-Lussacovi, mest. pri Gay-Lussacovih, or. z Gay-Lussacovima; MNOŽINA: im. Gay-Lussacove, rod. Gay-Lussacovih, daj. Gay-Lussacovim, tož. Gay-Lussacove, mest. pri Gay-Lussacovih, or. z Gay-Lussacovimi srednji: EDNINA: im. Gay-Lussacovo, rod. Gay-Lussacovega, daj. Gay-Lussacovemu, tož. Gay-Lussacovo, mest. pri Gay-Lussacovem, or. z Gay-Lussacovim; DVOJINA: im. Gay-Lussacovi, rod. Gay-Lussacovih, daj. Gay-Lussacovima, tož. Gay-Lussacovi, mest. pri Gay-Lussacovih, or. z Gay-Lussacovima; MNOŽINA: im. Gay-Lussacova, rod.

Gay-Lussacovih, daj. Gay-Lussacovim, tož. Gay-Lussacova, mest. pri Gay-Lussacovih, or. z Gay-Lussacovimi

STATUS: predlog


gazéla gazéle samostalnik ženskega spola |žival|: Trop gazel se pase v afriški pustinji; |pesemska oblika|: Mojster gazele je bil perzijski pesnik Hafis; |nagrada|: Kar sedem družb se je potegovalo za naziv zlata, srebrna in bronasta gazela; Podjetje je postalo letošnja gazela dolenjsko-posavske regije {O} EDNINA: im. gazéla, rod. gazéle, daj. gazéli, tož.

gazélo, mest. o gazéli, or. z gazélo; DVOJINA: im.

gazéli, rod. gazél, daj. gazélama, tož. gazéli, mest. o gazélah, or. z gazélama; MNOŽINA: im. gazéle, rod.

gazél, daj. gazélam, tož. gazéle, mest. o gazélah, or. z gazélami

STATUS: predlog


Gea1 Gee [gêja] samostalnik ženskega spola; ime bitja; religijsko ime |grška boginja zemlje|: V Delfih je bilo svetišče boginje Gee in boga morja Pozejdona {B} Gein in Gejin {O} EDNINA: im. Gea, rod. Gee, daj. Gei, tož. Geo, mest. pri Gei, or. z Geo; DVOJINA: im. Gei, rod. Gej, daj. Geama, tož. Gei, mest. pri Geah, or. z Geama; MNOŽINA: im. Gee, rod. Gej, daj. Geam, tož. Gee, mest.

pri Geah, or. z Geami

STATUS: predlog


Gea2 Gee [gêja] samostalnik ženskega spola; stvarno ime |slovenska revija|: uredništvo Gee; V Gei objavljajo priznani strokovnjaki {B} Gein {O} EDNINA: im. Gea, rod. Gee, daj. Gei, tož. Geo, mest. pri Gei, or. z Geo; DVOJINA: im. Gei, rod. Gej, daj. Geama, tož. Gei, mest. pri Geah, or. z Geama; MNOŽINA: im. Gee, rod. Gej, daj. Geam, tož. Gee, mest.

pri Geah, or. z Geami

STATUS: predlog


Geiger Geigerja [gájger] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški fizik|: Oče Hansa Geigerja je bil profesor indologije {B} Geigerjev {O} EDNINA: im. Geiger, rod. Geigerja, daj. Geigerju, tož. Geigerja, mest. pri Geigerju, or. z Geigerjem; DVOJINA: im. Geigerja, rod. Geigerjev, daj.

Geigerjema, tož. Geigerja, mest. pri Geigerjih, or. z Geigerjema; MNOŽINA: im. Geigerji, rod. Geigerjev, daj. Geigerjem, tož. Geigerje, mest. pri Geigerjih, or. z Geigerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Geigerjev Geigerjeva Geigerjevo [gájgerjev-] pridevnik Geigerjeva zapuščina; Geigerjev števec ||števec za merjenje stopnje ionizirajočega sevanja v okolju||: Na poti iz Krškega proti Ljubljani je z Geigerjevim števcem zaznal v okolju skoraj podvojeno vrednost radioaktivnosti (< Geiger) {O} moški: EDNINA: im. Geigerjev, rod.

Geigerjevega, daj. Geigerjevemu, tož. Geigerjev (živostno Geigerjevega), mest. pri Geigerjevem, or. z Geigerjevim; DVOJINA: im. Geigerjeva, rod.

Geigerjevih, daj. Geigerjevima, tož. Geigerjeva, mest.

pri Geigerjevih, or. z Geigerjevima; MNOŽINA: im.

70

Geigerjevi, rod. Geigerjevih, daj. Geigerjevim, tož.

Geigerjeve, mest. pri Geigerjevih, or. z Geigerjevimi ženski: EDNINA: im. Geigerjeva, rod. Geigerjeve, daj.

Geigerjevi, tož. Geigerjevo, mest. pri Geigerjevi, or. z Geigerjevo; DVOJINA: im. Geigerjevi, rod.

Geigerjevih, daj. Geigerjevima, tož. Geigerjevi, mest.

pri Geigerjevih, or. z Geigerjevima; MNOŽINA: im.

Geigerjeve, rod. Geigerjevih, daj. Geigerjevim, tož.

Geigerjeve, mest. pri Geigerjevih, or. z Geigerjevimi srednji: EDNINA: im. Geigerjevo, rod. Geigerjevega, daj. Geigerjevemu, tož. Geigerjevo, mest. pri Geigerjevem, or. z Geigerjevim; DVOJINA: im.

Geigerjevi, rod. Geigerjevih, daj. Geigerjevima, tož.

Geigerjevi, mest. pri Geigerjevih, or. z Geigerjevima; MNOŽINA: im. Geigerjeva, rod. Geigerjevih, daj.

Geigerjevim, tož. Geigerjeva, mest. pri Geigerjevih, or. z Geigerjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Geiger-Müllerjev Geiger-Müllerjeva Geiger-Müllerjevo [gájger-mílerjev-] pridevnik |Geigerjev in Müllerjev|; Geiger-Müllerjev števec ||naprava, ki zaznava ionizirajoče sevanje||: Ionizirajoče sevanje odkrivamo z Geiger-Müllerjevim števcem; prim. Geigerjev, Müllerjev (< Geiger, Müller) {O} moški: EDNINA: im. Geiger-Müllerjev, rod.

Geiger-Müllerjevega, daj. Geiger-Müllerjevemu, tož.

Geiger-Müllerjev (živostno Geiger-Müllerjevega), mest. pri Geiger-Müllerjevem, or. z Geiger-Müllerjevim; DVOJINA: im. Geiger-Müllerjeva, rod.

Geiger-Müllerjevih, daj. Geiger-Müllerjevima, tož.

Geiger-Müllerjeva, mest. pri Geiger-Müllerjevih, or.

z Geiger-Müllerjevima; MNOŽINA: im. Geiger-Müllerjevi, rod. Geiger-Müllerjevih, daj. Geiger-Müllerjevim, tož. Geiger-Müllerjeve, mest. pri Geiger-Müllerjevih, or. z Geiger-Müllerjevimi ženski: EDNINA: im. Geiger-Müllerjeva, rod. Geiger-Müllerjeve, daj. Geiger-Müllerjevi, tož. Geiger-Müllerjevo, mest. pri Geiger-Müllerjevi, or. z Geiger-Müllerjevo; DVOJINA: im. Geiger-Müllerjevi, rod.

Geiger-Müllerjevih, daj. Geiger-Müllerjevima, tož.

Geiger-Müllerjevi, mest. pri Geiger-Müllerjevih, or. z Geiger-Müllerjevima; MNOŽINA: im. Geiger-Müllerjeve, rod. Geiger-Müllerjevih, daj. Geiger-Müllerjevim, tož. Geiger-Müllerjeve, mest. pri Geiger-Müllerjevih, or. z Geiger-Müllerjevimi srednji: EDNINA: im. Geiger-Müllerjevo, rod.

Geiger-Müllerjevega, daj. Geiger-Müllerjevemu, tož.

Geiger-Müllerjevo, mest. pri Geiger-Müllerjevem, or. z Geiger-Müllerjevim; DVOJINA: im. Geiger-Müllerjevi, rod. Geiger-Müllerjevih, daj. Geiger-Müllerjevima, tož. Geiger-Müllerjevi, mest. pri Geiger-Müllerjevih, or. z Geiger-Müllerjevima;

MNOŽINA: im. Geiger-Müllerjeva, rod. Geiger-Müllerjevih, daj. Geiger-Müllerjevim, tož. Geiger-Müllerjeva, mest. pri Geiger-Müllerjevih, or. z Geiger-Müllerjevimi

STATUS: predlog


Gêrbčev Gêrbčeva Gêrbčevo pridevnik Na univerzi v Padovi je Gerbčev portret uvrščen med štirideset pomembnih zdravnikov; Gerbčevo

priznanje ||nagrada||: Vabljeni na podelitev Gerbčevih priznanj (< Gerbec) {O} moški: EDNINA: im. Gêrbčev, rod. Gêrbčevega, daj. Gêrbčevemu, tož. Gêrbčev (živostno Gêrbčevega), mest. pri Gêrbčevem, or. z Gêrbčevim; DVOJINA: im.

Gêrbčeva, rod. Gêrbčevih, daj. Gêrbčevima, tož.

Gêrbčeva, mest. pri Gêrbčevih, or. z Gêrbčevima; MNOŽINA: im. Gêrbčevi, rod. Gêrbčevih, daj.

Gêrbčevim, tož. Gêrbčeve, mest. pri Gêrbčevih, or. z Gêrbčevimi ženski: EDNINA: im. Gêrbčeva, rod. Gêrbčeve, daj.

Gêrbčevi, tož. Gêrbčevo, mest. pri Gêrbčevi, or. z Gêrbčevo; DVOJINA: im. Gêrbčevi, rod. Gêrbčevih, daj. Gêrbčevima, tož. Gêrbčevi, mest. pri Gêrbčevih, or. z Gêrbčevima; MNOŽINA: im. Gêrbčeve, rod.

Gêrbčevih, daj. Gêrbčevim, tož. Gêrbčeve, mest. pri Gêrbčevih, or. z Gêrbčevimi srednji: EDNINA: im. Gêrbčevo, rod. Gêrbčevega, daj.

Gêrbčevemu, tož. Gêrbčevo, mest. pri Gêrbčevem, or.

z Gêrbčevim; DVOJINA: im. Gêrbčevi, rod.

Gêrbčevih, daj. Gêrbčevima, tož. Gêrbčevi, mest. pri Gêrbčevih, or. z Gêrbčevima; MNOŽINA: im.

Gêrbčeva, rod. Gêrbčevih, daj. Gêrbčevim, tož.

Gêrbčeva, mest. pri Gêrbčevih, or. z Gêrbčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov); poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

Gêrbec Gêrbca samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski zdravnik|: Simpozij so posvetili zdravniku Marku Gerbcu; Marka Gerbca, ki je leta 1717 izdal prvi opis srčne blokade z vrtoglavico in epileptičnimi napadi, so navajali znameniti zdravniki 18. stoletja {B} Gerbčev {O} EDNINA: im. Gêrbec, rod. Gêrbca, daj. Gêrbcu, tož. Gêrbca, mest. pri Gêrbcu, or. z Gêrbcem; DVOJINA: im. Gêrbca, rod. Gêrbcev, daj. Gêrbcema, tož. Gêrbca, mest. pri Gêrbcih, or. z Gêrbcema; MNOŽINA: im. Gêrbci, rod. Gêrbcev, daj. Gêrbcem, tož. Gêrbce, mest. pri Gêrbcih, or. z Gêrbci

71

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Gêrbic Gêrbica samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski glasbenik|: Leta 1840 se je rodil skladatelj Fran Gerbic, ki je napisal prvo slovensko romantično simfonijo {B} Gerbičev {O} EDNINA: im. Gêrbic, rod. Gêrbica, daj. Gêrbicu, tož. Gêrbica, mest. pri Gêrbicu, or. z Gêrbicem; DVOJINA: im. Gêrbica, rod. Gêrbicev, daj. Gêrbicema, tož. Gêrbica, mest. pri Gêrbicih, or. z Gêrbicema; MNOŽINA: im. Gêrbici, rod. Gêrbicov, daj. Gêrbicem, tož. Gêrbice, mest. pri Gêrbicih, or. z Gêrbici

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Gêrbič Gêrbiča samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |priimek|: Podatke o Gerbiču je mogoče najti v slovenski Wikipediji {B} Gerbičev {O} EDNINA: im. Gêrbič, rod. Gêrbiča, daj. Gêrbiču, tož. Gêrbiča, mest. pri Gêrbiču, or. z Gêrbičem; DVOJINA: im. Gêrbiča, rod. Gêrbičev, daj. Gêrbičema, tož. Gêrbiča, mest. pri Gêrbičih, or. z Gêrbičema; MNOŽINA: im. Gêrbiči, rod. Gêrbičev, daj. Gêrbičem, tož. Gêrbiče, mest. pri Gêrbičih, or. z Gêrbiči

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Gêrbičev Gêrbičeva Gêrbičevo pridevnik Gerbičev večer; Gerbičeva nagrada ||nagrada||: Podelitev Gerbičevih nagrad in priznanj bo v petek ob 16. uri v kulturnem domu v Cerknici (< Gerbic, Gerbič) {O} moški: EDNINA: im. Gêrbičev, rod. Gêrbičevega, daj. Gêrbičevemu, tož. Gêrbičev (živostno Gêrbičevega), mest. pri Gêrbičevem, or. z Gêrbičevim; DVOJINA: im. Gêrbičeva, rod.

Gêrbičevih, daj. Gêrbičevima, tož. Gêrbičeva, mest.

pri Gêrbičevih, or. z Gêrbičevima; MNOŽINA: im.

Gêrbičevi, rod. Gêrbičevih, daj. Gêrbičevim, tož.

Gêrbičeve, mest. pri Gêrbičevih, or. z Gêrbičevimi ženski: EDNINA: im. Gêrbičeva, rod. Gêrbičeve, daj.

Gêrbičevi, tož. Gêrbičevo, mest. pri Gêrbičevi, or. z Gêrbičevo; DVOJINA: im. Gêrbičevi, rod. Gêrbičevih, daj. Gêrbičevima, tož. Gêrbičevi, mest. pri Gêrbičevih, or. z Gêrbičevima; MNOŽINA: im.

Gêrbičeve, rod. Gêrbičevih, daj. Gêrbičevim, tož.

Gêrbičeve, mest. pri Gêrbičevih, or. z Gêrbičevimi srednji: EDNINA: im. Gêrbičevo, rod. Gêrbičevega, daj. Gêrbičevemu, tož. Gêrbičevo, mest. pri Gêrbičevem, or. z Gêrbičevim; DVOJINA: im.

Gêrbičevi, rod. Gêrbičevih, daj. Gêrbičevima, tož.

Gêrbičevi, mest. pri Gêrbičevih, or. z Gêrbičevima; MNOŽINA: im. Gêrbičeva, rod. Gêrbičevih, daj.

Gêrbičevim, tož. Gêrbičeva, mest. pri Gêrbičevih, or.

z Gêrbičevimi

STATUS: predlog


Glázer Glázerja samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik|: Z Jankom Glazerjem so v slovensko poezijo prišle impresije s Pohorja {B} Glazerjev {O} EDNINA: im. Glázer, rod. Glázerja, daj. Glázerju, tož. Glázerja, mest. pri Glázerju, or. z Glázerjem; DVOJINA: im. Glázerja, rod. Glázerjev, daj.

Glázerjema, tož. Glázerja, mest. pri Glázerjih, or. z Glázerjema; MNOŽINA: im. Glázerji, rod. Glázerjev, daj. Glázerjem, tož. Glázerje, mest. pri Glázerjih, or. z Glázerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Glázerjev Glázerjeva Glázerjevo pridevnik Dogodek bo v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor; Glazerjeva nagrada ||nagrada||: Prejel je Glazerjevo nagrado za odrski opus, ustvarjen v štirih desetletjih delovanja v Drami SNG Maribor (< Glazerjev) {O} moški: EDNINA: im. Glázerjev, rod.

Glázerjevega, daj. Glázerjevemu, tož. Glázerjev (živostno Glázerjevega), mest. pri Glázerjevem, or. z Glázerjevim; DVOJINA: im. Glázerjeva, rod.

Glázerjevih, daj. Glázerjevima, tož. Glázerjeva, mest.

pri Glázerjevih, or. z Glázerjevima; MNOŽINA: im.

Glázerjevi, rod. Glázerjevih, daj. Glázerjevim, tož.

Glázerjeve, mest. pri Glázerjevih, or. z Glázerjevimi ženski: EDNINA: im. Glázerjeva, rod. Glázerjeve, daj.

Glázerjevi, tož. Glázerjevo, mest. pri Glázerjevi, or. z Glázerjevo; DVOJINA: im. Glázerjevi, rod.

Glázerjevih, daj. Glázerjevima, tož. Glázerjevi, mest.

pri Glázerjevih, or. z Glázerjevima; MNOŽINA: im.

Glázerjeve, rod. Glázerjevih, daj. Glázerjevim, tož.

Glázerjeve, mest. pri Glázerjevih, or. z Glázerjevimi srednji: EDNINA: im. Glázerjevo, rod. Glázerjevega, daj. Glázerjevemu, tož. Glázerjevo, mest. pri Glázerjevem, or. z Glázerjevim; DVOJINA: im.

Glázerjevi, rod. Glázerjevih, daj. Glázerjevima, tož.

Glázerjevi, mest. pri Glázerjevih, or. z Glázerjevima; MNOŽINA: im. Glázerjeva, rod. Glázerjevih, daj.

72

Glázerjevim, tož. Glázerjeva, mest. pri Glázerjevih, or. z Glázerjevimi

STATUS: predlog


glóbus glóbusa samostalnik moškega spola Na svoji mizi je vrtel osvetljen globus; mali, veliki

kristalni globus ||nagrada||: Zmagovalki je izročil mali kristalni globus za skupno slalomsko zmago; Kot zmagovalec svetovnega pokala v skokih je na koncu sezone prejel veliki kristalni globus; zlati globus ||nagrada||: Film je prejel zlati globus za najboljšega igralca {O} EDNINA: im. glóbus, rod. glóbusa, daj. glóbusu, tož. glóbusa, mest. pri glóbusu, or. z glóbusom; DVOJINA: im. glóbusa, rod. glóbusov, daj. glóbusoma, tož. glóbusa, mest. pri glóbusih, or. z glóbusoma; MNOŽINA: im. glóbusi, rod. glóbusov, daj. glóbusom, tož. glóbuse, mest. pri glóbusih, or. z glóbusi

STATUS: predlog


Goethe Goetheja [géte] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |nemški pesnik, dramatik, naravoslovec in politik|: Prevajal je Homerja, Goetheja, Schillerja in Byrona; za imenom s predimkom Avgusta je minilo 250 let od rojstva Johanna Wolfganga von Goetheja {B} Goethejev {O} EDNINA: im. Goethe, rod. Goetheja, daj.

Goetheju, tož. Goetheja, mest. pri Goetheju, or. z Goethejem; DVOJINA: im. Goetheja, rod. Goethejev, daj. Goethejema, tož. Goetheja, mest. pri Goethejih, or. z Goethejema; MNOŽINA: im. Goetheji, rod.

Goethejev, daj. Goethejem, tož. Goetheje, mest. pri Goethejih, or. z Goetheji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); priimki s predimki Goethejev Goethejeva Goethejevo [gétejev-] pridevnik Mavrična slika na nebu ga je spomnila na verz v Goethejevem Faustu; Goethejeva nagrada ||nagrada||: Med znamenitimi dobitniki Goethejeve nagrade, ki jo podeljuje mesto Frankfurt, je oče psihoanalize Sigmund Freud (< Goethe) {O} moški: EDNINA: im. Goethejev, rod.

Goethejevega, daj. Goethejevemu, tož. Goethejev (živostno Goethejevega), mest. pri Goethejevem, or. z Goethejevim; DVOJINA: im. Goethejeva, rod.

Goethejevih, daj. Goethejevima, tož. Goethejeva,

mest. pri Goethejevih, or. z Goethejevima; MNOŽINA: im. Goethejevi, rod. Goethejevih, daj. Goethejevim, tož. Goethejeve, mest. pri Goethejevih, or. z Goethejevimi ženski: EDNINA: im. Goethejeva, rod. Goethejeve, daj.

Goethejevi, tož. Goethejevo, mest. pri Goethejevi, or.

z Goethejevo; DVOJINA: im. Goethejevi, rod.

Goethejevih, daj. Goethejevima, tož. Goethejevi, mest. pri Goethejevih, or. z Goethejevima; MNOŽINA: im. Goethejeve, rod. Goethejevih, daj. Goethejevim, tož. Goethejeve, mest. pri Goethejevih, or. z Goethejevimi srednji: EDNINA: im. Goethejevo, rod. Goethejevega, daj. Goethejevemu, tož. Goethejevo, mest. pri Goethejevem, or. z Goethejevim; DVOJINA: im.

Goethejevi, rod. Goethejevih, daj. Goethejevima, tož.

Goethejevi, mest. pri Goethejevih, or. z Goethejevima; MNOŽINA: im. Goethejeva, rod.

Goethejevih, daj. Goethejevim, tož. Goethejeva, mest.

pri Goethejevih, or. z Goethejevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki (iz priimkov) Golgi Golgija [góldži] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |italijanski histolog|: Camillo Golgi je prvi opazil zanimive drobne izrastke živčnih celic; Današnje znanje o zgradbi živčnega sistema temelji na delu in raziskavah Golgija in Španca Ramona y Cajala {B} Golgijev {O} EDNINA: im. Golgi, rod. Golgija, daj. Golgiju, tož.

Golgija, mest. pri Golgiju, or. z Golgijem; DVOJINA: im. Golgija, rod. Golgijev, daj. Golgijema, tož.

Golgija, mest. pri Golgijih, or. z Golgijema; MNOŽINA: im. Golgiji, rod. Golgijev, daj. Golgijem, tož. Golgije, mest. pri Golgijih, or. z Golgiji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Golgijev Golgijeva Golgijevo [góldžijev-] pridevnik Golgijeva zdravniška kariera; Golgijev aparat ||struktura v evkariontski celici||: Od Golgijevega aparata se ves čas odcepljajo mehurčki, ki jim pravimo tudi vezikli (< Golgi) {O} moški: EDNINA: im. Golgijev, rod. Golgijevega, daj. Golgijevemu, tož. Golgijev (živostno Golgijevega), mest. pri Golgijevem, or. z Golgijevim; DVOJINA: im. Golgijeva, rod. Golgijevih, daj.

Golgijevima, tož. Golgijeva, mest. pri Golgijevih, or.

z Golgijevima; MNOŽINA: im. Golgijevi, rod.

Golgijevih, daj. Golgijevim, tož. Golgijeve, mest. pri Golgijevih, or. z Golgijevimi

73

ženski: EDNINA: im. Golgijeva, rod. Golgijeve, daj.

Golgijevi, tož. Golgijevo, mest. pri Golgijevi, or. z Golgijevo; DVOJINA: im. Golgijevi, rod. Golgijevih, daj. Golgijevima, tož. Golgijevi, mest. pri Golgijevih, or. z Golgijevima; MNOŽINA: im. Golgijeve, rod.

Golgijevih, daj. Golgijevim, tož. Golgijeve, mest. pri Golgijevih, or. z Golgijevimi srednji: EDNINA: im. Golgijevo, rod. Golgijevega, daj. Golgijevemu, tož. Golgijevo, mest. pri Golgijevem, or. z Golgijevim; DVOJINA: im.

Golgijevi, rod. Golgijevih, daj. Golgijevima, tož.

Golgijevi, mest. pri Golgijevih, or. z Golgijevima; MNOŽINA: im. Golgijeva, rod. Golgijevih, daj.

Golgijevim, tož. Golgijeva, mest. pri Golgijevih, or. z Golgijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Goncourt Goncourta [gonkúr, rod. gonkúra in gonkúrja, or. z gonkúrom in z gonkúrjem] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |francoski pisatelj, literarni kritik, umetnostni kritik in založnik|: Po bratovi smrti je Edmont Goncourt ustanovil literarno akademijo {B} Goncourtov in Goncourtev {O} EDNINA: im. Goncourt, rod. Goncourta, daj.

Goncourtu, tož. Goncourta, mest. pri Goncourtu, or. z Goncourtom in z Goncourtem; DVOJINA: im.

Goncourta, rod. Goncourtov in Goncourtev, daj. z Goncourtoma in z Goncourtema, tož. Goncourta, mest. pri Goncourtih, or. z Goncourtoma in z Goncourtema; MNOŽINA: im. Goncourti, rod.

Goncourtov in Goncourtev, daj. Goncourtom in Goncourtem, tož. Goncourte, mest. pri Goncourtih, or.

z Goncourti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Goncourtov Goncourtova Goncourtovo in Goncourtev Goncourteva Goncourtevo [gonkúrov- in gonkúrjev-] pridevnik Prebral sem izvrsten roman Goncourtovega/Goncourtevega nagrajenca; Goncourtova/Goncourteva nagrada|podomačeno za Prix Goncourt| ||nagrada||: Prvo Goncourtovo/Goncourtevo nagrado so podelili 21. decembra 1903 (< Goncourt) {O} moški: EDNINA: im. Goncourtov in Goncourtev, rod. Goncourtovega in Goncourtevega, daj.

Goncourtovemu in Goncourtevemu, tož. Goncourtov in Goncourtev (živostno Goncourtovega) in Goncourtevega, mest. pri Goncourtovem in pri Goncourtevem, or. z Goncourtovim in z Goncourtevim; DVOJINA: im. Goncourtova in

Goncourteva, rod. Goncourtovih in Goncourtevih, daj. Goncourtovima in Goncourtevima, tož.

Goncourtova in Goncourteva, mest. pri Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z Goncourtovima in z Goncourtevima; MNOŽINA: im. Goncourtovi in Goncourtevi, rod. Goncourtovih in Goncourtevih, daj.

Goncourtovim in Goncourtevim, tož. Goncourtove in Goncourteve, mest. pri Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z Goncourtovimi in z Goncourtevimi ženski: EDNINA: im. Goncourtova in Goncourteva, rod. Goncourtove in Goncourteve, daj. Goncourtovi in Goncourtevi, tož. Goncourtovo in Goncourtevo, mest.

pri Goncourtovi in pri Goncourtevi, or. z Goncourtovo in z Goncourtevo; DVOJINA: im.

Goncourtovi in Goncourtevi, rod. Goncourtevih in Goncourtovih, daj. Goncourtovima in Goncourtevima, tož. Goncourtovi in Goncourtevi, mest. pri Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z Goncourtovima in z Goncourtevima; MNOŽINA: im.

Goncourtove in Goncourteve, rod. Goncourtovih in Goncourtevih, daj. Goncourtevim in Goncourtovim, tož. Goncourtove in Goncourteve, mest. pri Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z Goncourtovimi in z Goncourtevimi srednji: EDNINA: im. Goncourtovo in Goncourtevo, rod. Goncourtovega in Goncourtevega, daj.

Goncourtovemu in Goncourtevemu, tož.

Goncourtovo in Goncourtevo, mest. pri Goncourtovem in pri Goncourtevem, or. z Goncourtovim in z Goncourtevim; DVOJINA: im.

Goncourtovi in Goncourtevi, rod. Goncourtovih in Goncourtevih, daj. Goncourtovima in Goncourtevima, tož. Goncourtovi in Goncourtevi, mest. pri Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z Goncourtovima in z Goncourtevima; MNOŽINA: im.

Goncourtova in Goncourteva, rod. Goncourtovih in Goncourtevih, daj. Goncourtovim in Goncourtevim, tož. Goncourtova in Goncourteva, mest. pri Goncourtovih in pri Goncourtevih, or. z Goncourtovimi in z Goncourtevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki (iz priimkov) Gondvána Gondváne samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |zgodovinska velecelina, pracelina|: Tapirji so živeli že na Gondvani; Od Gondvane se je pred okrog 160 milijoni let najprej odcepila Afrika {B} gondvanski

74

{O} EDNINA: im. Gondvána, rod. Gondváne, daj.

Gondváni, tož. Gondváno, mest. na Gondváni, or. z Gondváno

STATUS: predlog


gondvánski gondvánska gondvánsko pridevnik Prvotni sesalci so prodrli do vseh gondvanskih celin, razen Avstralije; Ptice so gondvanskega porekla (< Gondvana) {O} moški: EDNINA: im. gondvánski, rod.

gondvánskega, daj. gondvánskemu, tož. gondvánski (živostno gondvánskega), mest. pri gondvánskem, or. z gondvánskim; DVOJINA: im. gondvánska, rod.

gondvánskih, daj. gondvánskima, tož. gondvánska, mest. pri gondvánskih, or. z gondvánskima; MNOŽINA: im. gondvánski, rod. gondvánskih, daj.

gondvánskim, tož. gondvánske, mest. pri gondvánskih, or. z gondvánskimi ženski: EDNINA: im. gondvánska, rod. gondvánske, daj. gondvánski, tož. gondvánsko, mest. pri gondvánski, or. z gondvánsko; DVOJINA: im.

gondvánski, rod. gondvánskih, daj. gondvánskima, tož. gondvánski, mest. pri gondvánskih, or. z gondvánskima; MNOŽINA: im. gondvánske, rod.

gondvánskih, daj. gondvánskim, tož. gondvánske, mest. pri gondvánskih, or. z gondvánskimi srednji: EDNINA: im. gondvánsko, rod.

gondvánskega, daj. gondvánskemu, tož. gondvánsko, mest. pri gondvánskem, or. z gondvánskim; DVOJINA: im. gondvánski, rod. gondvánskih, daj.

gondvánskima, tož. gondvánski, mest. pri gondvánskih, or. z gondvánskima; MNOŽINA: im.

gondvánska, rod. gondvánskih, daj. gondvánskim, tož.

gondvánska, mest. pri gondvánskih, or. z gondvánskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski gông gônga samostalnik moškega spola |nagrada|: V ljubljanski Festivalni dvorani so podelili gonge popularnosti; Prejel je gong ustvarjalnosti, ki ga podeljuje strokovna žirija {O} EDNINA: im. gông, rod. gônga, daj. gôngu, tož.

gông, mest. pri gôngu, or. z gôngom; DVOJINA: im.

gônga, rod. gôngov, daj. gôngoma, tož. gônga, mest.

pri gôngih, or. z gôngoma; MNOŽINA: im. gôngi, rod.

gôngov, daj. gôngom, tož. gônge, mest. pri gôngih, or.

z gôngi

STATUS: predlog


Gospódov Gospódova Gospódovo pridevnik

|Božji|: Pismo Hebrejcem našteje nekaj pravičnih, ki so v veri pričakovali Gospodov prihod: Abraham in Sara, Izak in Jakob; Gospodov/gospodov vinograd ||Cerkev||: Za vzorno in goreče delovanje v Gospodovem/gospodovem vinogradu ga je škof leta 1960 odlikoval z imenovanjem za duhovnega svetnika; delavec v Gospodovem/gospodovem vinogradu ||duhovnik||: Na Slovenskem je praznik svetega Petra in Pavla dan, ko Cerkev dobi nove delavce v Gospodovem/gospodovem vinogradu; Gospodov/gospodov dan ||nedelja||: V Celju je čutiti še zadnji delovni vrvež pred nedeljo, starodavnim krščanskim Gospodovim/gospodovim dnevom; Gospodovo/gospodovo razglašenje ||praznik, 6. januar||: Katoličani praznujejo praznik Gospodovega/gospodovega razglašenja, ki se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik Svetih treh kraljev; v letu Gospodovem/gospodovem ||leto||: Na cerkvi je vklesan napis, ki pravi: »Obnovljeno v letu Gospodovem/gospodovem 1925«; prim. A. D. (< Gospod) {O} moški: EDNINA: im. Gospódov, rod.

Gospódovega, daj. Gospódovemu, tož. Gospódov (živostno Gospódovega), mest. pri Gospódovem, or. z Gospódovim; DVOJINA: im. Gospódova, rod.

Gospódovih, daj. Gospódovima, tož. Gospódova, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovima; MNOŽINA: im. Gospódovi, rod. Gospódovih, daj. Gospódovim, tož. Gospódove, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovimi ženski: EDNINA: im. Gospódova, rod. Gospódove, daj.

Gospódovi, tož. Gospódovo, mest. pri Gospódovi, or.

z Gospódovo; DVOJINA: im. Gospódovi, rod.

Gospódovih, daj. Gospódovima, tož. Gospódovi, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovima; MNOŽINA: im. Gospódove, rod. Gospódovih, daj. Gospódovim, tož. Gospódove, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovimi srednji: EDNINA: im. Gospódovo, rod. Gospódovega, daj. Gospódovemu, tož. Gospódovo, mest. pri Gospódovem, or. z Gospódovim; DVOJINA: im.

Gospódovi, rod. Gospódovih, daj. Gospódovima, tož.

Gospódovi, mest. pri Gospódovih, or. z Gospódovima; MNOŽINA: im. Gospódova, rod.

Gospódovih, daj. Gospódovim, tož. Gospódova, mest.

pri Gospódovih, or. z Gospódovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz religijskih imen); lastna imena v frazemih

Gót Góta samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik germanskega plemena|: Maksimin Tračan je prvi rimski cesar, ki se je rodil barbarskim staršem, očetu Gotu in materi Alanki; v množini Goti

75

|germansko pleme|: Leta 378 je vzhodnorimska vojska doživela hud poraz proti Gotom; vojna z Goti {B} Gotinja; gotski {O} EDNINA: im. Gót, rod. Góta, daj. Gótu, tož. Góta, mest. pri Gótu, or. z Gótom; DVOJINA: im. Góta, rod.

Gótov, daj. Gótoma, tož. Góta, mest. pri Gótih, or. z Gótoma; MNOŽINA: im. Góti, rod. Gótov, daj. Gótom, tož. Góte, mest. pri Gótih, or. z Góti

STATUS: predlog


Gótinja Gótinje samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica germanskega plemena|: Germanski modni vpliv se kaže v okrasni zaponki, značilni za nošo Gotinj {O} EDNINA: im. Gótinja, rod. Gótinje, daj. Gótinji, tož. Gótinjo, mest. pri Gótinji, or. z Gótinjo; DVOJINA: im. Gótinji, rod. Gótinj, daj. Gótinjama, tož. Gótinji, mest. pri Gótinjah, or. z Gótinjama; MNOŽINA: im.

Gótinje, rod. Gótinj, daj. Gótinjam, tož. Gótinje, mest.

pri Gótinjah, or. z Gótinjami

STATUS: predlog


gótski gótska gótsko pridevnik gotski slog; gotska cerkev na Ptujski Gori; Veličastna gotska katedrala v Chartresu velja za biser sakralnega stavbarstva; Stavbo krasijo bogata gotska okna (< Got) {O} moški: EDNINA: im. gótski, rod. gótskega, daj.

gótskemu, tož. gótski (živostno gótskega), mest. pri gótskem, or. z gótskim; DVOJINA: im. gótska, rod.

gótskih, daj. gótskima, tož. gótska, mest. pri gótskih, or. z gótskima; MNOŽINA: im. gótski, rod. gótskih, daj.

gótskim, tož. gótske, mest. pri gótskih, or. z gótskimi ženski: EDNINA: im. gótska, rod. gótske, daj. gótski, tož. gótsko, mest. pri gótski, or. z gótsko; DVOJINA: im.

gótski, rod. gótskih, daj. gótskima, tož. gótski, mest.

pri gótskih, or. z gótskima; MNOŽINA: im. gótske, rod.

gótskih, daj. gótskim, tož. gótske, mest. pri gótskih, or.

z gótskimi srednji: EDNINA: im. gótsko, rod. gótskega, daj.

gótskemu, tož. gótsko, mest. pri gótskem, or. z gótskim; DVOJINA: im. gótski, rod. gótskih, daj.

gótskima, tož. gótski, mest. pri gótskih, or. z gótskima; MNOŽINA: im. gótska, rod. gótskih, daj.

gótskim, tož. gótska, mest. pri gótskih, or. z gótskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski gráham gráhama samostalnik moškega spola |kruh|: Beli kruh nadomestite z rženim ali grahamom; nesklonljivo v zvezi graham kruh Zmesi

dodajte skodelico drobtin iz graham kruha grahamovega kruha; polnozrnatega kruha; nesklonljivo v zvezi graham testenine Namesto belih postavite na mizo raje graham testenine grahamove testenine; polnozrnate testenine; prim. Graham {O} EDNINA: im. gráham, rod. gráhama, daj. gráhamu, tož. gráhama, mest. pri gráhamu, or. z gráhamom; DVOJINA: im. gráhama, rod. gráhamov, daj.

gráhamoma, tož. gráhama, mest. pri gráhamih, or. z gráhamoma; MNOŽINA: im. gráhami, rod. gráhamov, daj. gráhamom, tož. gráhame, mest. pri gráhamih, or. z gráhami

STATUS: predlog


Gráham Gráhama samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |ameriški dietetik|: Pri iskanju zdrave hrane je šel po poti Sylvestra Grahama, ki je leta 1829 izumil krekerje in polnozrnati kruh {B} Grahamov {O} EDNINA: im. Gráham, rod. Gráhama, daj.

Gráhamu, tož. Gráhama, mest. pri Gráhamu, or. z Gráhamom; DVOJINA: im. Gráhama, rod. Gráhamov, daj. Gráhamoma, tož. Gráhama, mest. pri Gráhamih, or. z Gráhamoma; MNOŽINA: im. Gráhami, rod.

Gráhamov, daj. Gráhamom, tož. Gráhame, mest. pri Gráhamih, or. z Gráhami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) gráhamov gráhamova gráhamovo pridevnik grahamov/Grahamov kruh ||polnozrnati kruh||: Na tanko si je namazala smetano s posnetega mleka na skorjo grahamovega/Grahamovega kruha (< Graham) {O} moški: EDNINA: im. gráhamov, rod.

gráhamovega, daj. gráhamovemu, tož. gráhamov (živostno gráhamovega), mest. pri gráhamovem, or. z gráhamovim; DVOJINA: im. gráhamova, rod.

gráhamovih, daj. gráhamovima, tož. gráhamova, mest.

pri gráhamovih, or. z gráhamovima; MNOŽINA: im.

gráhamovi, rod. gráhamovih, daj. gráhamovim, tož.

gráhamove, mest. pri gráhamovih, or. z gráhamovimi ženski: EDNINA: im. gráhamova, rod. gráhamove, daj.

gráhamovi, tož. gráhamovo, mest. pri gráhamovi, or. z gráhamovo; DVOJINA: im. gráhamovi, rod.

gráhamovih, daj. gráhamovima, tož. gráhamovi, mest.

pri gráhamovih, or. z gráhamovima; MNOŽINA: im.

gráhamove, rod. gráhamovih, daj. gráhamovim, tož.

gráhamove, mest. pri gráhamovih, or. z gráhamovimi srednji: EDNINA: im. gráhamovo, rod. gráhamovega, daj. gráhamovemu, tož. gráhamovo, mest. pri gráhamovem, or. z gráhamovim; DVOJINA: im.

gráhamovi, rod. gráhamovih, daj. gráhamovima, tož.

gráhamovi, mest. pri gráhamovih, or. z

76

gráhamovima; MNOŽINA: im. gráhamova, rod.

gráhamovih, daj. gráhamovim, tož. gráhamova, mest.

pri gráhamovih, or. z gráhamovimi

STATUS: predlog


Gráhamov Gráhamova Gráhamovo pridevnik Grahamovi recepti; prim. grahamov (< Graham) {O} moški: EDNINA: im. Gráhamov, rod.

Gráhamovega, daj. Gráhamovemu, tož. Gráhamov (živostno Gráhamovega), mest. pri Gráhamovem, or. z Gráhamovim; DVOJINA: im. Gráhamova, rod.

Gráhamovih, daj. Gráhamovima, tož. Gráhamova, mest. pri Gráhamovih, or. z Gráhamovima; MNOŽINA: im. Gráhamovi, rod. Gráhamovih, daj. Gráhamovim, tož. Gráhamove, mest. pri Gráhamovih, or. z Gráhamovimi ženski: EDNINA: im. Gráhamova, rod. Gráhamove, daj. Gráhamovi, tož. Gráhamovo, mest. pri Gráhamovi, or. z Gráhamovo; DVOJINA: im.

Gráhamovi, rod. Gráhamovih, daj. Gráhamovima, tož.

Gráhamovi, mest. pri Gráhamovih, or. z Gráhamovima; MNOŽINA: im. Gráhamove, rod.

Gráhamovih, daj. Gráhamovim, tož. Gráhamove, mest. pri Gráhamovih, or. z Gráhamovimi srednji: EDNINA: im. Gráhamovo, rod.

Gráhamovega, daj. Gráhamovemu, tož. Gráhamovo, mest. pri Gráhamovem, or. z Gráhamovim; DVOJINA: im. Gráhamovi, rod. Gráhamovih, daj. Gráhamovima, tož. Gráhamovi, mest. pri Gráhamovih, or. z Gráhamovima; MNOŽINA: im. Gráhamova, rod.

Gráhamovih, daj. Gráhamovim, tož. Gráhamova, mest. pri Gráhamovih, or. z Gráhamovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov) grammy grammyja [grêmi] samostalnik moškega spola |nagrada|: Pevec ima za sabo osem nominacij za nagrado grammy; živostno Sredi 60. let je kot prva črnska pevka prejela grammyja; Nagrajena je z grammyjem za življenjske dosežke {O} EDNINA: im. grammy, rod. grammyja, daj.

grammyju, tož. grammyja, mest. o grammyju, or. z grammyjem; DVOJINA: im. grammyja, rod.

grammyjev, daj. grammyjema, tož. grammyja, mest. o grammyjih, or. z grammyjema; MNOŽINA: im.

grammyji, rod. grammyjev, daj. grammyjem, tož.

grammyje, mest. o grammyjih, or. z grammyji

STATUS: predlog


Gŕčija Gŕčije samostalnik ženskega spola; zemljepisno

ime |dolgo ime Helenska republika|; |država|: Najvišja gora v Grčiji je Olimp; Oljko so v 7. stoletju prinesli iz Grčije v Italijo; antična Grčija {B} Grk; Grkinja; Grkov; Grkinjin; grški {O} EDNINA: im. Gŕčija, rod. Gŕčije, daj. Gŕčiji, tož.

Gŕčijo, mest. v Gŕčiji, or. z Gŕčijo

STATUS: predlog


Grenáda Grenáde samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Grenada|; |država|: potapljaško srečanje v Grenadi; Muškatni orešček uvažajo iz Grenade; otok Grenada {B} Grenadčan; Grenadčanka; Grenadčanov; Grenadčankin; grenadski {O} EDNINA: im. Grenáda, rod. Grenáde, daj. Grenádi, tož. Grenádo, mest. v Grenádi, or. z Grenádo

STATUS: predlog


Grenádčan Grenádčana samostalnik moškega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Naš državni rekorder je sicer v cilj pritekel kot drugi, a je bil v prejšnji skupini hitrejši Grenadčan Bralon Taplin (< Grenada) {B} Grenadčanov {O} EDNINA: im. Grenádčan, rod. Grenádčana, daj.

Grenádčanu, tož. Grenádčana, mest. pri Grenádčanu, or. z Grenádčanom; DVOJINA: im. Grenádčana, rod.

Grenádčanov, daj. Grenádčanama, tož. Grenádčana, mest. pri Grenádčanih, or. z Grenádčanoma; MNOŽINA: im. Grenádčani, rod. Grenádčanov, daj.

Grenádčanom, tož. Grenádčane, mest. pri Grenádčanih, or. z Grenádčani

STATUS: predlog


Grenádčanka Grenádčanke samostalnik ženskega

spola; ime bitja; prebivalsko ime težko življenje mlade Grenadčanke (< Grenada) {B} Grenadčankin {O} EDNINA: im. Grenádčanka, rod. Grenádčanke, daj. Grenádčanki, tož. Grenádčanko, mest. pri Grenádčanki, or. z Grenádčanko; DVOJINA: im.

Grenádčanki, rod. Grenádčank, daj. Grenádčankama, tož. Grenádčanki, mest. pri Grenádčankah, or. z Grenádčankama; MNOŽINA: im. Grenádčanke, rod.

Grenádčank, daj. Grenádčankam, tož. Grenádčanke, mest. pri Grenádčankah, or. z Grenádčankami

STATUS: predlog


77

grenádski grenádska grenádsko pridevnik grenadska kotlina (< Grenada) {O} moški: EDNINA: im. grenádski, rod. grenádskega, daj. grenádskemu, tož. grenádski (živostno grenádskega), mest. pri grenádskem, or. z grenádskim; DVOJINA: im. grenádska, rod.

grenádskih, daj. grenádskima, tož. grenádska, mest.

pri grenádskih, or. z grenádskima; MNOŽINA: im.

grenádski, rod. grenádskih, daj. grenádskim, tož.

grenádske, mest. pri grenádskih, or. z grenádskimi ženski: EDNINA: im. grenádska, rod. grenádske, daj.

grenádski, tož. grenádsko, mest. pri grenádski, or. z grenádsko; DVOJINA: im. grenádski, rod. grenádskih, daj. grenádskima, tož. grenádski, mest. pri grenádskih, or. z grenádskima; MNOŽINA: im. grenádske, rod.

grenádskih, daj. grenádskim, tož. grenádske, mest. pri grenádskih, or. z grenádskimi srednji: EDNINA: im. grenádsko, rod. grenádskega, daj. grenádskemu, tož. grenádsko, mest. pri grenádskem, or. z grenádskim; DVOJINA: im.

grenádski, rod. grenádskih, daj. grenádskima, tož.

grenádski, mest. pri grenádskih, or. z grenádskima; MNOŽINA: im. grenádska, rod. grenádskih, daj.

grenádskim, tož. grenádska, mest. pri grenádskih, or. z grenádskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Gŕk Gŕka samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Pogovarjali smo se z Grkom Stefanosom Dedasom; stari Grki; Agamemnon je bil čaščen kot veliki poveljnik Grkov, ki so uničili in opustošili Trojo (< Grčija) {B} Grkov {O} EDNINA: im. Gŕk, rod. Gŕka, daj. Gŕku, tož. Gŕka, mest. pri Gŕku, or. z Gŕkom; DVOJINA: im. Gŕka, rod.

Gŕkov, daj. Gŕkoma, tož. Gŕka, mest. pri Gŕkih, or. z Gŕkoma; MNOŽINA: im. Gŕki, rod. Gŕkov, daj. Gŕkom, tož. Gŕke, mest. pri Gŕkih, or. z Gŕki

STATUS: predlog


Gŕkinja Gŕkinje samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Premožnejše Grkinje so si vsak dan privoščile razkošne kopeli; Zaljubil se je v Grkinjo in ostal v Grčiji (< Grčija) {B} Grkinjin {O} EDNINA: im. Gŕkinja, rod. Gŕkinje, daj. Gŕkinji, tož. Gŕkinjo, mest. pri Gŕkinji, or. z Gŕkinjo; DVOJINA: im. Gŕkinji, rod. Gŕkinj, daj. Gŕkinjama, tož. Gŕkinji, mest. pri Gŕkinjah, or. z Gŕkinjama; MNOŽINA: im.

Gŕkinje, rod. Gŕkinj, daj. Gŕkinjam, tož. Gŕkinje, mest.

pri Gŕkinjah, or. z Gŕkinjami

STATUS: predlog


gŕški gŕška gŕško pridevnik grški otoki; grška abeceda; grški bog Zevs (< Grčija) {O} moški: EDNINA: im. gŕški, rod. gŕškega, daj.

gŕškemu, tož. gŕški (živostno gŕškega), mest. pri gŕškem, or. z gŕškim; DVOJINA: im. gŕška, rod. gŕških, daj. gŕškima, tož. gŕška, mest. pri gŕških, or. z gŕškima; MNOŽINA: im. gŕški, rod. gŕških, daj. gŕškim, tož.

gŕške, mest. pri gŕških, or. z gŕškimi ženski: EDNINA: im. gŕška, rod. gŕške, daj. gŕški, tož.

gŕško, mest. pri gŕški, or. z gŕško; DVOJINA: im. gŕški, rod. gŕških, daj. gŕškima, tož. gŕški, mest. pri gŕških, or.

z gŕškima; MNOŽINA: im. gŕške, rod. gŕških, daj.

gŕškim, tož. gŕške, mest. pri gŕških, or. z gŕškimi srednji: EDNINA: im. gŕško, rod. gŕškega, daj.

gŕškemu, tož. gŕško, mest. pri gŕškem, or. z gŕškim; DVOJINA: im. gŕški, rod. gŕških, daj. gŕškima, tož.

gŕški, mest. pri gŕških, or. z gŕškima; MNOŽINA: im.

gŕška, rod. gŕških, daj. gŕškim, tož. gŕška, mest. pri gŕških, or. z gŕškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Grúm Grúma samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski dramatik|: razstava ob stoletnici rojstva Slavka Gruma {B} Grumov {O} EDNINA: im. Grúm, rod. Grúma, daj. Grúmu, tož.

Grúma, mest. pri Grúmu, or. z Grúmom; DVOJINA: im.

Grúma, rod. Grúmov, daj. Grúmoma, tož. Grúma, mest. pri Grúmih, or. z Grúmoma; MNOŽINA: im.

Grúmi, rod. Grúmov, daj. Grúmom, tož. Grúme, mest.

pri Grúmih, or. z Grúmi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Grúmov Grúmova Grúmovo pridevnik Grumova zbrana dela; Grumova nagrada ||nagrada||: Po Slavku Grumu je imenovana Grumova nagrada za najboljše slovensko dramsko besedilo (< Grum) {O} moški: EDNINA: im. Grúmov, rod. Grúmovega, daj. Grúmovemu, tož. Grúmov (živostno Grúmovega), mest. pri Grúmovem, or. z Grúmovim; DVOJINA: im.

Grúmova, rod. Grúmovih, daj. Grúmovima, tož.

Grúmova, mest. pri Grúmovih, or. z Grúmovima; MNOŽINA: im. Grúmovi, rod. Grúmovih, daj.

Grúmovim, tož. Grúmove, mest. pri Grúmovih, or. z Grúmovimi ženski: EDNINA: im. Grúmova, rod. Grúmove, daj.

Grúmovi, tož. Grúmovo, mest. pri Grúmovi, or. z

78

Grúmovo; DVOJINA: im. Grúmovi, rod. Grúmovih, daj. Grúmovima, tož. Grúmovi, mest. pri Grúmovih, or. z Grúmovima; MNOŽINA: im. Grúmove, rod.

Grúmovih, daj. Grúmovim, tož. Grúmove, mest. pri Grúmovih, or. z Grúmovimi srednji: EDNINA: im. Grúmovo, rod. Grúmovega, daj.

Grúmovemu, tož. Grúmovo, mest. pri Grúmovem, or.

z Grúmovim; DVOJINA: im. Grúmovi, rod. Grúmovih, daj. Grúmovima, tož. Grúmovi, mest. pri Grúmovih, or. z Grúmovima; MNOŽINA: im. Grúmova, rod.

Grúmovih, daj. Grúmovim, tož. Grúmova, mest. pri Grúmovih, or. z Grúmovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki (iz priimkov) Grúzija Grúzije samostalnik ženskega spola; zemljepisno

ime |dolgo ime Gruzija|; |država|: Rodil se je v Gruziji; vojna v Gruziji; Nega vina v amforah izvira iz Gruzije {B} Gruzijec in Gruzinec; Gruzijka in Gruzinka; Gruzijčev in Gruzinčev; Gruzijkin in Gruzinkin; gruzijski in gruzinski {O} EDNINA: im. Grúzija, rod. Grúzije, daj. Grúziji, tož. Grúzijo, mest. v Grúziji, or. z Grúzijo

STATUS: predlog


Grúzijčev Grúzijčeva Grúzijčevo in Gruzínčev Gruzínčeva Gruzínčevo pridevnik Neurje je uničilo Gruzijčevo/Gruzinčevo trto (< Gruzijec) {O} moški: EDNINA: im. Grúzijčev in Gruzínčev, rod.

Grúzijčevega in Gruzínčevega, daj. Grúzijčevemu in Gruzínčevemu, tož. Grúzijčev in Gruzínčev (živostno Grúzijčevega) in Gruzínčevega, mest. pri Grúzijčevem in pri Gruzínčevem, or. z Grúzijčevim in z Gruzínčevim; DVOJINA: im. Grúzijčeva in Gruzínčeva, rod. Grúzijčevih in Gruzínčevih, daj.

Grúzijčevima in Gruzínčevima, tož. Grúzijčeva in Gruzínčeva, mest. pri Grúzijčevih in pri Gruzínčevih, or. z Grúzijčevima in z Gruzínčevima; MNOŽINA: im.

Grúzijčevi in Gruzínčevi, rod. Grúzijčevih in Gruzínčevih, daj. Grúzijčevim in Gruzínčevim, tož.

Grúzijčeve in Gruzínčeve, mest. pri Grúzijčevih in pri Gruzínčevih, or. z Grúzijčevimi in z Gruzínčevimi ženski: EDNINA: im. Grúzijčeva in Gruzínčeva, rod.

Grúzijčeve in Gruzínčeve, daj. Grúzijčevi in Gruzínčevi, tož. Grúzijčevo in Gruzínčevo, mest. pri Grúzijčevi in pri Gruzínčevi, or. z Grúzijčevo in z Gruzínčevo; DVOJINA: im. Grúzijčevi in Gruzínčevi,

rod. Grúzijčevih in Gruzínčevih, daj. Grúzijčevima in Gruzínčevima, tož. Grúzijčevi in Gruzínčevi, mest.

pri Grúzijčevih in pri Gruzínčevih, or. z Grúzijčevima in z Gruzínčevima; MNOŽINA: im.

Grúzijčeve in Gruzínčeve, rod. Grúzijčevih in Gruzínčevih, daj. Grúzijčevim in Gruzínčevim, tož.

Grúzijčeve in Gruzínčeve, mest. pri Grúzijčevih in pri Gruzínčevih, or. z Grúzijčevimi in z Gruzínčevimi srednji: EDNINA: im. Grúzijčevo in Gruzínčevo, rod.

Grúzijčevega in Gruzínčevega, daj. Grúzijčevemu in Gruzínčevemu, tož. Grúzijčevo in Gruzínčevo, mest.

pri Grúzijčevem in pri Gruzínčevem, or. z Grúzijčevim in z Gruzínčevim; DVOJINA: im.

Grúzijčevi in Gruzínčevi, rod. Grúzijčevih in Gruzínčevih, daj. Grúzijčevima in Gruzínčevima, tož.

Grúzijčevi in Gruzínčevi, mest. pri Grúzijčevih in pri Gruzínčevih, or. z Grúzijčevima in z Gruzínčevima; MNOŽINA: im. Grúzijčeva in Gruzínčeva, rod.

Grúzijčevih in Gruzínčevih, daj. Grúzijčevim in Gruzínčevim, tož. Grúzijčeva in Gruzínčeva, mest. pri Grúzijčevih in pri Gruzínčevih, or. z Grúzijčevimi in z Gruzínčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen); svojilni pridevniki (besedotvorna dvojnica) Grúzijec Grúzijca in Grúzinec Gruzínca samostalnik

moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Ekipo so okrepili z mladim Gruzijcem/Gruzincem; V Gruziji je sredi 17. stoletja živelo le še četrt milijona Gruzijcev/Gruzincev (< Gruzija) {B} Gruzijčev in Gruzinčev {O} EDNINA: im. Grúzijec in Gruzínec, rod. Grúzijca in Gruzínca, daj. Grúzijcu in Gruzíncu, tož. Grúzijca in Gruzínca, mest. pri Grúzijcu in pri Gruzíncu, or. z Grúzijcem in z Gruzíncem; DVOJINA: im. Grúzijca in Gruzínca, rod. Grúzijcev in Gruzíncev, daj.

Grúzijcema in Gruzíncema, tož. Grúzijca in Gruzínca, mest. pri Grúzijcih in pri Gruzíncih, or. z Grúzijcema in z Gruzíncema; MNOŽINA: im. Grúzijci in Gruzínci, rod. Grúzijcev in Gruzíncev, daj.

Grúzijcem in Gruzíncem, tož. Grúzijce in Gruzínce, mest. pri Grúzijcih in pri Gruzíncih, or. z Grúzijci in z Gruzínci

STATUS: predlog


Grúzijka Grúzijke in Gruzínka Gruzínke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Belorusinje so bile v igri precej boljše od Gruzijk/Gruzink; Vlogo Julije so ponudili mladi Gruzijki/Gruzinki (< Gruzija) {B} Gruzijkin in Gruzinkin

79

{O} EDNINA: im. Grúzijka in Gruzínka, rod. Grúzijke in Gruzínke, daj. Grúzijki in Gruzínki, tož. Grúzijko in Gruzínko, mest. pri Grúzijki in pri Gruzínki, or. z Grúzijko in z Gruzínko; DVOJINA: im. Grúzijki in Gruzínki, rod. Grúzijk in Gruzínk, daj. Grúzijkama in Gruzínkama, tož. Grúzijki in Gruzínki, mest. pri Grúzijkah in pri Gruzínkah, or. z Grúzijkama in z Gruzínkama; MNOŽINA: im. Grúzijke in Gruzínke, rod. Grúzijk in Gruzínk, daj. Grúzijkam in Gruzínkam, tož. Grúzijke in Gruzínke, mest. pri Grúzijkah in pri Gruzínkah, or. z Grúzijkami in z Gruzínkami

STATUS: predlog


grúzijski grúzijska grúzijsko in gruzínski gruzínska gruzínsko pridevnik gruzijska/gruzinska kuhinja; gruzijski/gruzinski čaj; Vino je zorelo v stari gruzijski/gruzinski amfori (< Gruzija) {O} moški: EDNINA: im. grúzijski in gruzínski, rod.

grúzijskega in gruzínskega, daj. grúzijskemu in gruzínskemu, tož. grúzijski in gruzínski (živostno grúzijskega) in gruzínskega, mest. pri grúzijskem in pri gruzínskem, or. z grúzijskim in z gruzínskim; DVOJINA: im. grúzijska in gruzínska, rod. grúzijskih in gruzínskih, daj. grúzijskima in gruzínskima, tož.

grúzijska in gruzínska, mest. pri grúzijskih in gruzínskih, or. z grúzijskima in z gruzínskima; MNOŽINA: im. grúzijski in gruzínski, rod. grúzijskih in gruzínskih, daj. grúzijskim in gruzínskim, tož.

grúzijske in gruzínske, mest. pri grúzijskih in gruzínskih, or. z grúzijskimi in z gruzínskimi ženski: EDNINA: im. grúzijska in gruzínska, rod.

grúzijske in gruzínske, daj. grúzijski in gruzínski, tož.

grúzijsko in gruzínsko, mest. pri grúzijski in pri gruzínski, or. z grúzijsko in z gruzínsko; DVOJINA: im. grúzijski in gruzínski, rod. grúzijskih in gruzínskih, daj. grúzijskima in gruzínskima, tož.

grúzijski in gruzínski, mest. pri grúzijskih in pri gruzínskih, or. z grúzijskima in z gruzínskima; MNOŽINA: im. grúzijske in gruzínske, rod. grúzijskih in gruzínskih, daj. grúzijskim in gruzínskim, tož.

grúzijske in gruzínske, mest. pri grúzijskih in gruzínskih, or. z grúzijskimi in z gruzínskimi srednji: EDNINA: im. grúzijsko in gruzínsko, rod.

grúzijskega in gruzínskega, daj. grúzijskemu in gruzínskemu, tož. grúzijsko in gruzínsko, mest. pri grúzijskem in pri gruzínskem, or. z grúzijskim in z gruzínskim; DVOJINA: im. grúzijski in gruzínski, rod.

grúzijskih in gruzínskih, daj. grúzijskima in gruzínskima, tož. grúzijski in gruzínski, mest. pri grúzijskih in gruzínskih, or. z grúzijskima in z gruzínskima; MNOŽINA: im. grúzijska in gruzínska, rod. grúzijskih in gruzínskih, daj. grúzijskim in gruzínskim, tož. grúzijska in gruzínska, mest. pri

grúzijskih in pri gruzínskih, or. z grúzijskimi in z gruzínskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski; pridevnik na -ski Gvajána Gvajáne samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Kooperativna republika Gvajana|; |država|: Angleščina je v Gvajani edini uradni jezik; diamanti iz Gvajane; Zaradi številnih rek je Gvajana poznana kot dežela mnogih voda {B} Gvajanec; Gvajanka; Gvajančev; Gvajankin; gvajanski {O} EDNINA: im. Gvajána, rod. Gvajáne, daj. Gvajáni, tož. Gvajáno, mest. v Gvajáni, or. z Gvajáno

STATUS: predlog


Gvajánčev Gvajánčeva Gvajánčevo pridevnik Ministrstvo je podaljšalo rok veljavnosti Gvajančevega vizuma (< Gvajanec) {O} moški: EDNINA: im. Gvajánčev, rod.

Gvajánčevega, daj. Gvajánčevemu, tož. Gvajánčev (živostno Gvajánčevega), mest. pri Gvajánčevem, or. z Gvajánčevim; DVOJINA: im. Gvajánčeva, rod.

Gvajánčevih, daj. Gvajánčevima, tož. Gvajánčeva, mest. pri Gvajánčevih, or. z Gvajánčevima; MNOŽINA: im. Gvajánčevi, rod. Gvajánčevih, daj.

Gvajánčevim, tož. Gvajánčeve, mest. pri Gvajánčevih, or. z Gvajánčevimi ženski: EDNINA: im. Gvajánčeva, rod. Gvajánčeve, daj. Gvajánčevi, tož. Gvajánčevo, mest. pri Gvajánčevi, or. z Gvajánčevo; DVOJINA: im.

Gvajánčevi, rod. Gvajánčevih, daj. Gvajánčevima, tož. Gvajánčevi, mest. pri Gvajánčevih, or. z Gvajánčevima; MNOŽINA: im. Gvajánčeve, rod.

Gvajánčevih, daj. Gvajánčevim, tož. Gvajánčeve, mest. pri Gvajánčevih, or. z Gvajánčevimi srednji: EDNINA: im. Gvajánčevo, rod.

Gvajánčevega, daj. Gvajánčevemu, tož. Gvajánčevo, mest. pri Gvajánčevem, or. z Gvajánčevim; DVOJINA: im. Gvajánčevi, rod. Gvajánčevih, daj. Gvajánčevima, tož. Gvajánčevi, mest. pri Gvajánčevih, or. z Gvajánčevima; MNOŽINA: im. Gvajánčeva, rod.

Gvajánčevih, daj. Gvajánčevim, tož. Gvajánčeva, mest. pri Gvajánčevih, or. z Gvajánčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Gvajánec Gvajánca samostalnik moškega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Gvajanci se preživljajo s kmetijstvom, ribolovom in predelavo naravnih bogastev; Več kot polovica

80

visoko izobraženih Gvajancev zapusti svojo državo (< Gvajana) {B} Gvajančev {O} EDNINA: im. Gvajánec, rod. Gvajánca, daj.

Gvajáncu, tož. Gvajánca, mest. pri Gvajáncu, or. z Gvajáncem; DVOJINA: im. Gvajánca, rod. Gvajáncev, daj. Gvajáncema, tož. Gvajánca, mest. pri Gvajáncih, or. z Gvajáncema; MNOŽINA: im. Gvajánci, rod.

Gvajáncev, daj. Gvajáncem, tož. Gvajánce, mest. pri Gvajáncih, or. z Gvajánci

STATUS: predlog


Gvajánka Gvajánke samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime sin Angleža in Gvajanke (< Gvajana) {B} Gvajankin {O} EDNINA: im. Gvajánka, rod. Gvajánke, daj.

Gvajánki, tož. Gvajánko, mest. pri Gvajánki, or. z Gvajánko; DVOJINA: im. Gvajánki, rod. Gvajánk, daj.

Gvajánkama, tož. Gvajánki, mest. pri Gvajánkah, or. z Gvajánkama; MNOŽINA: im. Gvajánke, rod. Gvajánk, daj. Gvajánkam, tož. Gvajánke, mest. pri Gvajánkah, or. z Gvajánkami

STATUS: predlog


gvajánski gvajánska gvajánsko pridevnik gvajanski pragozd; gvajanska kreolščina (< Gvajana) {O} moški: EDNINA: im. gvajánski, rod. gvajánskega, daj. gvajánskemu, tož. gvajánski (živostno gvajánskega), mest. pri gvajánskem, or. z gvajánskim; DVOJINA: im. gvajánska, rod. gvajánskih, daj. gvajánskima, tož. gvajánska, mest. pri gvajánskih, or. z gvajánskima; MNOŽINA: im. gvajánski, rod.

gvajánskih, daj. gvajánskim, tož. gvajánske, mest. pri gvajánskih, or. z gvajánskimi ženski: EDNINA: im. gvajánska, rod. gvajánske, daj.

gvajánski, tož. gvajánsko, mest. pri gvajánski, or. z gvajánsko; DVOJINA: im. gvajánski, rod. gvajánskih, daj. gvajánskima, tož. gvajánski, mest. pri gvajánskih, or. z gvajánskima; MNOŽINA: im. gvajánske, rod.

gvajánskih, daj. gvajánskim, tož. gvajánske, mest. pri gvajánskih, or. z gvajánskimi srednji: EDNINA: im. gvajánsko, rod. gvajánskega, daj. gvajánskemu, tož. gvajánsko, mest. pri gvajánskem, or. z gvajánskim; DVOJINA: im.

gvajánski, rod. gvajánskih, daj. gvajánskima, tož.

gvajánski, mest. pri gvajánskih, or. z gvajánskima; MNOŽINA: im. gvajánska, rod. gvajánskih, daj.

gvajánskim, tož. gvajánska, mest. pri gvajánskih, or. z gvajánskimi

STATUS: predlog


Gvatemála Gvatemále samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Gvatemala|; |država|: V Gvatemali je izbruhnil ognjenik Fuego; Londonski trgovci uvažajo brokoli iz Gvatemale {B} Gvatemalec; Gvatemalka; Gvatemalčev; Gvatemalkin; gvatemalski {O} EDNINA: im. Gvatemála, rod. Gvatemále, daj.

Gvatemáli, tož. Gvatemálo, mest. v Gvatemáli, or. z Gvatemálo

STATUS: predlog


Gvatemálčev Gvatemálčeva Gvatemálčevo pridevnik O Gvatemalčevem nastopu se je še dolgo govorilo (< Gvatemalec) {O} moški: EDNINA: im. Gvatemálčev, rod.

Gvatemálčevega, daj. Gvatemálčevemu, tož.

Gvatemálčev (živostno Gvatemálčevega), mest. pri Gvatemálčevem, or. z Gvatemálčevim; DVOJINA: im.

Gvatemálčeva, rod. Gvatemálčevih, daj.

Gvatemálčevima, tož. Gvatemálčeva, mest. pri Gvatemálčevih, or. z Gvatemálčevima; MNOŽINA: im.

Gvatemálčevi, rod. Gvatemálčevih, daj.

Gvatemálčevim, tož. Gvatemálčeve, mest. pri Gvatemálčevih, or. z Gvatemálčevimi ženski: EDNINA: im. Gvatemálčeva, rod.

Gvatemálčeve, daj. Gvatemálčevi, tož.

Gvatemálčevo, mest. pri Gvatemálčevi, or. z Gvatemálčevo; DVOJINA: im. Gvatemálčevi, rod.

Gvatemálčevih, daj. Gvatemálčevima, tož.

Gvatemálčevi, mest. pri Gvatemálčevih, or. z Gvatemálčevima; MNOŽINA: im. Gvatemálčeve, rod.

Gvatemálčevih, daj. Gvatemálčevim, tož.

Gvatemálčeve, mest. pri Gvatemálčevih, or. z Gvatemálčevimi srednji: EDNINA: im. Gvatemálčevo, rod.

Gvatemálčevega, daj. Gvatemálčevemu, tož.

Gvatemálčevo, mest. pri Gvatemálčevem, or. z Gvatemálčevim; DVOJINA: im. Gvatemálčevi, rod.

Gvatemálčevih, daj. Gvatemálčevima, tož.

Gvatemálčevi, mest. pri Gvatemálčevih, or. z Gvatemálčevima; MNOŽINA: im. Gvatemálčeva, rod.

Gvatemálčevih, daj. Gvatemálčevim, tož.

Gvatemálčeva, mest. pri Gvatemálčevih, or. z Gvatemálčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Gvatemálec Gvatemálca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime

81

Velik del Gvatemalcev ima majevske korenine (< Gvatemala) {B} Gvatemalčev {O} EDNINA: im. Gvatemálec, rod. Gvatemálca, daj.

Gvatemálcu, tož. Gvatemálca, mest. pri Gvatemálcu, or. z Gvatemálcem; DVOJINA: im. Gvatemálca, rod.

Gvatemálcev, daj. Gvatemálcema, tož. Gvatemálca, mest. pri Gvatemálcih, or. z Gvatemálcema; MNOŽINA: im. Gvatemálci, rod. Gvatemálcev, daj.

Gvatemálcem, tož. Gvatemálce, mest. pri Gvatemálcih, or. z Gvatemálci

STATUS: predlog


Gvatemálka Gvatemálke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Na mednarodnem letališču je pozornost mož postave pritegnila Gvatemalka, ker je bila po pristanku letala neobičajno nemirna (< Gvatemala) {B} Gvatemalkin {O} EDNINA: im. Gvatemálka, rod. Gvatemálke, daj.

Gvatemálki, tož. Gvatemálko, mest. pri Gvatemálki, or. z Gvatemálko; DVOJINA: im. Gvatemálki, rod.

Gvatemálk, daj. Gvatemálkama, tož. Gvatemálki, mest. pri Gvatemálkah, or. z Gvatemálkama; MNOŽINA: im. Gvatemálke, rod. Gvatemálk, daj.

Gvatemálkam, tož. Gvatemálke, mest. pri Gvatemálkah, or. z Gvatemálkami

STATUS: predlog


gvatemálski gvatemálska gvatemálsko pridevnik gvatemalski Indijanci; gvatemalski pisatelj Miguel Angel Asturias; Popotniki so sončni vzhod pričakali na enem izmed gvatemalskih vulkanov (< Gvatemala) {O} moški: EDNINA: im. gvatemálski, rod.

gvatemálskega, daj. gvatemálskemu, tož. gvatemálski (živostno gvatemálskega), mest. pri gvatemálskem, or.

z gvatemálskim; DVOJINA: im. gvatemálska, rod.

gvatemálskih, daj. gvatemálskima, tož. gvatemálska, mest. pri gvatemálskih, or. z gvatemálskima; MNOŽINA: im. gvatemálski, rod. gvatemálskih, daj.

gvatemálskim, tož. gvatemálske, mest. pri gvatemálskih, or. z gvatemálskimi ženski: EDNINA: im. gvatemálska, rod. gvatemálske, daj. gvatemálski, tož. gvatemálsko, mest. pri gvatemálski, or. z gvatemálsko; DVOJINA: im.

gvatemálski, rod. gvatemálskih, daj. gvatemálskima, tož. gvatemálski, mest. pri gvatemálskih, or. z gvatemálskima; MNOŽINA: im. gvatemálske, rod.

gvatemálskih, daj. gvatemálskim, tož. gvatemálske, mest. pri gvatemálskih, or. z gvatemálskimi srednji: EDNINA: im. gvatemálsko, rod.

gvatemálskega, daj. gvatemálskemu, tož.

gvatemálsko, mest. pri gvatemálskem, or. z

gvatemálskim; DVOJINA: im. gvatemálski, rod.

gvatemálskih, daj. gvatemálskima, tož. gvatemálski, mest. pri gvatemálskih, or. z gvatemálskima; MNOŽINA: im. gvatemálska, rod. gvatemálskih, daj.

gvatemálskim, tož. gvatemálska, mest. pri gvatemálskih, or. z gvatemálskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Gvinêja Gvinêje samostalnik ženskega spola; zemljepisno

ime |dolgo ime Republika Gvineja|; |država|: Kamnita kladiva, ki so jih našli v Gvineji, so izdelali šimpanzi; priseljenec iz Gvineje {B} Gvinejec; Gvinejka; Gvinejčev; Gvinejkin; gvinejski {O} EDNINA: im. Gvinêja, rod. Gvinêje, daj. Gvinêji, tož. Gvinêjo, mest. v Gvinêji, or. z Gvinêjo

STATUS: predlog


Gvineja Bissau Gvineje Bissaua [gvinêja bisáv-] samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Gvineja Bissau|; |država|: Svoj mednarodni prvenec je posnel v Gvineji Bissauu; prebežniki iz Gvineje Bissaua {B} Bissavec; Bissavka; Bissavčev; Bissavkin; bissavski {O} EDNINA: im. Gvineja Bissau, rod. Gvineje Bissaua, daj. Gvineji Bissauu, tož. Gvinejo Bissau, mest. v Gvineji Bissauu, or. z Gvinejo Bissauu

STATUS: predlog


Gvinêjčev Gvinêjčeva Gvinêjčevo pridevnik Moštvu je Gvinejčev zadetek prinesel zmago (< Gvinejec) {O} moški: EDNINA: im. Gvinêjčev, rod.

Gvinêjčevega, daj. Gvinêjčevemu, tož. Gvinêjčev (živostno Gvinêjčevega), mest. pri Gvinêjčevem, or. z Gvinêjčevim; DVOJINA: im. Gvinêjčeva, rod.

Gvinêjčevih, daj. Gvinêjčevima, tož. Gvinêjčeva, mest. pri Gvinêjčevih, or. z Gvinêjčevima; MNOŽINA: im. Gvinêjčevi, rod. Gvinêjčevih, daj. Gvinêjčevim, tož. Gvinêjčeve, mest. pri Gvinêjčevih, or. z Gvinêjčevimi ženski: EDNINA: im. Gvinêjčeva, rod. Gvinêjčeve, daj.

Gvinêjčevi, tož. Gvinêjčevo, mest. pri Gvinêjčevi, or.

z Gvinêjčevo; DVOJINA: im. Gvinêjčevi, rod.

Gvinêjčevih, daj. Gvinêjčevima, tož. Gvinêjčevi, mest. pri Gvinêjčevih, or. z Gvinêjčevima; MNOŽINA: im. Gvinêjčeve, rod. Gvinêjčevih, daj. Gvinêjčevim, tož. Gvinêjčeve, mest. pri Gvinêjčevih, or. z Gvinêjčevimi

82

srednji: EDNINA: im. Gvinêjčevo, rod. Gvinêjčevega, daj. Gvinêjčevemu, tož. Gvinêjčevo, mest. pri Gvinêjčevem, or. z Gvinêjčevim; DVOJINA: im.

Gvinêjčevi, rod. Gvinêjčevih, daj. Gvinêjčevima, tož.

Gvinêjčevi, mest. pri Gvinêjčevih, or. z Gvinêjčevima; MNOŽINA: im. Gvinêjčeva, rod.

Gvinêjčevih, daj. Gvinêjčevim, tož. Gvinêjčeva, mest.

pri Gvinêjčevih, or. z Gvinêjčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Gvinêjec Gvinêjca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Uradni jezik Gvinejcev je francoščina; Ob prvem znamenju nevarnosti so Gvinejci upornikom izročili svoje orožje (< Gvineja) {B} Gvinejčev {O} EDNINA: im. Gvinêjec, rod. Gvinêjca, daj.

Gvinêjcu, tož. Gvinêjca, mest. pri Gvinêjcu, or. z Gvinêjcem; DVOJINA: im. Gvinêjca, rod. Gvinêjcev, daj. Gvinêjcema, tož. Gvinêjca, mest. pri Gvinêjcih, or. z Gvinêjcema; MNOŽINA: im. Gvinêjci, rod.

Gvinêjcev, daj. Gvinêjcem, tož. Gvinêjce, mest. pri Gvinêjcih, or. z Gvinêjci

STATUS: predlog


gvinêjka gvinêjke samostalnik ženskega spola |rastlina|: V korito je nasadila gvinejke in navadne vodenke; prim. Gvinejka {O} EDNINA: im. gvinêjka, rod. gvinêjke, daj.

gvinêjki, tož. gvinêjko, mest. pri gvinêjki, or. z gvinêjko; DVOJINA: im. gvinêjki, rod. gvinêjk, daj.

gvinêjkama, tož. gvinêjki, mest. pri gvinêjkah, or. z gvinêjkama; MNOŽINA: im. gvinêjke, rod. gvinêjk, daj.

gvinêjkam, tož. gvinêjke, mest. pri gvinêjkah, or. z gvinêjkami

STATUS: predlog


Gvinêjka Gvinêjke samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime V odboru sta Tanzanijec in Gvinejka (< Gvineja) {B} Gvinejkin {O} EDNINA: im. Gvinêjka, rod. Gvinêjke, daj.

Gvinêjki, tož. Gvinêjko, mest. pri Gvinêjki, or. z Gvinêjko; DVOJINA: im. Gvinêjki, rod. Gvinêjk, daj.

Gvinêjkama, tož. Gvinêjki, mest. pri Gvinêjkah, or. z Gvinêjkama; MNOŽINA: im. Gvinêjke, rod. Gvinêjk, daj. Gvinêjkam, tož. Gvinêjke, mest. pri Gvinêjkah, or.

z Gvinêjkami

STATUS: predlog


gvinêjski gvinêjska gvinêjsko pridevnik gvinejski frank; Medicinska stroka sporoča, da bo gvinejski črv kmalu izkoreninjen (< Gvineja) {O} moški: EDNINA: im. gvinêjski, rod. gvinêjskega, daj. gvinêjskemu, tož. gvinêjski (živostno gvinêjskega), mest. pri gvinêjskem, or. z gvinêjskim; DVOJINA: im. gvinêjska, rod. gvinêjskih, daj.

gvinêjskima, tož. gvinêjska, mest. pri gvinêjskih, or. z gvinêjskima; MNOŽINA: im. gvinêjski, rod.

gvinêjskih, daj. gvinêjskim, tož. gvinêjske, mest. pri gvinêjskih, or. z gvinêjskimi ženski: EDNINA: im. gvinêjska, rod. gvinêjske, daj.

gvinêjski, tož. gvinêjsko, mest. pri gvinêjski, or. z gvinêjsko; DVOJINA: im. gvinêjski, rod. gvinêjskih, daj. gvinêjskima, tož. gvinêjski, mest. pri gvinêjskih, or. z gvinêjskima; MNOŽINA: im. gvinêjske, rod.

gvinêjskih, daj. gvinêjskim, tož. gvinêjske, mest. pri gvinêjskih, or. z gvinêjskimi srednji: EDNINA: im. gvinêjsko, rod. gvinêjskega, daj.

gvinêjskemu, tož. gvinêjsko, mest. pri gvinêjskem, or.

z gvinêjskim; DVOJINA: im. gvinêjski, rod.

gvinêjskih, daj. gvinêjskima, tož. gvinêjski, mest. pri gvinêjskih, or. z gvinêjskima; MNOŽINA: im.

gvinêjska, rod. gvinêjskih, daj. gvinêjskim, tož.

gvinêjska, mest. pri gvinêjskih, or. z gvinêjskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Haíti Haítija samostalnik moškega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Haiti|; |država|: potres na Haitiju; Prejela je pismo s Haitija; popotresna območja Haitija {B} Haitijec; Haitijka; Haitijčev; Haitijkin; haitijski {O} EDNINA: im. Haíti, rod. Haítija, daj. Haítiju, tož.

Haíti, mest. na Haítiju, or. s Haítijem

STATUS: predlog


Haítijčev Haítijčeva Haítijčevo pridevnik Haitijčev materni jezik je kreolščina (< Haitijec) {O} moški: EDNINA: im. Haítijčev, rod. Haítijčevega, daj. Haítijčevemu, tož. Haítijčev (živostno Haítijčevega), mest. pri Haítijčevem, or. s Haítijčevim; DVOJINA: im. Haítijčeva, rod.

Haítijčevih, daj. Haítijčevima, tož. Haítijčeva, mest.

pri Haítijčevih, or. s Haítijčevima; MNOŽINA: im.

Haítijčevi, rod. Haítijčevih, daj. Haítijčevim, tož.

Haítijčeve, mest. pri Haítijčevih, or. s Haítijčevimi ženski: EDNINA: im. Haítijčeva, rod. Haítijčeve, daj.

Haítijčevi, tož. Haítijčevo, mest. pri Haítijčevi, or. s Haítijčevo; DVOJINA: im. Haítijčevi, rod. Haítijčevih, daj. Haítijčevima, tož. Haítijčevi, mest. pri Haítijčevih, or. s Haítijčevima; MNOŽINA: im.

Haítijčeve, rod. Haítijčevih, daj. Haítijčevim, tož.

Haítijčeve, mest. pri Haítijčevih, or. s Haítijčevimi

83

srednji: EDNINA: im. Haítijčevo, rod. Haítijčevega, daj. Haítijčevemu, tož. Haítijčevo, mest. pri Haítijčevem, or. s Haítijčevim; DVOJINA: im.

Haítijčevi, rod. Haítijčevih, daj. Haítijčevima, tož.

Haítijčevi, mest. pri Haítijčevih, or. s Haítijčevima; MNOŽINA: im. Haítijčeva, rod. Haítijčevih, daj.

Haítijčevim, tož. Haítijčeva, mest. pri Haítijčevih, or.

s Haítijčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Haítijec Haítijca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Po 27. dneh so izpod ruševin rešili pogrešanega Haitijca; V vsakdanjem govoru Haitijci uporabljajo tako kreolščino kot tudi francoščino; Na Floridi živi več kot 250.000 Haitijcev (< Haiti) {B} Haitijčev {O} EDNINA: im. Haítijec, rod. Haítijca, daj. Haítijcu, tož. Haítijca, mest. pri Haítijcu, or. s Haítijcem; DVOJINA: im. Haítijca, rod. Haítijcev, daj. Haítijcema, tož. Haítijca, mest. pri Haítijcih, or. s Haítijcema; MNOŽINA: im. Haítijci, rod. Haítijcev, daj. Haítijcem, tož. Haítijce, mest. pri Haítijcih, or. s Haítijci

STATUS: predlog


Haítijka Haítijke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime fotografirati Haitijke (< Haiti) {B} Haitijkin {O} EDNINA: im. Haítijka, rod. Haítijke, daj. Haítijki, tož. Haítijko, mest. pri Haítijki, or. s Haítijko; DVOJINA: im. Haítijki, rod. Haítijk, daj. Haítijkama, tož. Haítijki, mest. pri Haítijkah, or. s Haítijkama; MNOŽINA: im. Haítijke, rod. Haítijk, daj. Haítijkam, tož. Haítijke, mest. pri Haítijkah, or. s Haítijkami

STATUS: predlog


haítijski haítijska haítijski pridevnik haitijska civilna zaščita; Američan haitijskega rodu (< Haiti) {O} moški: EDNINA: im. haítijski, rod. haítijskega, daj. haítijskemu, tož. haítijski (živostno haítijskega), mest. pri haítijskem, or. s haítijskim; DVOJINA: im.

haítijska, rod. haítijskih, daj. haítijskima, tož.

haítijska, mest. pri haítijskih, or. s haítijskima; MNOŽINA: im. haítijski, rod. haítijskih, daj. haítijskim, tož. haítijske, mest. pri haítijskih, or. s haítijskimi ženski: EDNINA: im. haítijska, rod. haítijske, daj.

haítijski, tož. haítijsko, mest. pri haítijski, or. s haítijsko; DVOJINA: im. haítijski, rod. haítijskih, daj.

haítijskima, tož. haítijski, mest. pri haítijskih, or. s

haítijskima; MNOŽINA: im. haítijske, rod. haítijskih, daj. haítijskim, tož. haítijske, mest. pri haítijskih, or. s haítijskimi srednji: EDNINA: im. haítijsko, rod. haítijskega, daj.

haítijskemu, tož. haítijsko, mest. pri haítijskem, or. s haítijskim; DVOJINA: im. haítijski, rod. haítijskih, daj.

haítijskima, tož. haítijski, mest. pri haítijskih, or. s haítijskima; MNOŽINA: im. haítijska, rod. haítijskih, daj. haítijskim, tož. haítijska, mest. pri haítijskih, or. s haítijskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Halley Halleyja [héli] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |angleški znanstvenik|: Lastno gibanje zvezd je odkril šele Edmond Halley leta 1718; V starejših letih je sodeloval s Halleyjem, ki je obiskoval celo kranjske dežele {B} Halleyjev {O} EDNINA: im. Halley, rod. Halleyja, daj. Halleyju, tož. Halleyja, mest. pri Halleyju, or. s Halleyjem; DVOJINA: im. Halleyja, rod. Halleyjev, daj.

Halleyjema, tož. Halleyja, mest. pri Halleyjih, or. s Halleyjema; MNOŽINA: im. Halleyji, rod. Halleyjev, daj. Halleyjem, tož. Halleyje, mest. pri Halleyjih, or. s Halleyji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Halleyjev Halleyjeva Halleyjevo [hélijev-] pridevnik Halleyjeva zamisel in Jolyjev račun sta pokazala, da ima Zemlja fizično zgodovino, ki je starejša od človeške; Halleyjev komet ||komet||: Slikarja Giotta je pri upodabljanju betlehemske zvezde navdihnil prikaz Halleyjevega kometa iz leta 1301 (< Halley) {O} moški: EDNINA: im. Halleyjev, rod.

Halleyjevega, daj. Halleyjevemu, tož. Halleyjev (živostno Halleyjevega), mest. pri Halleyjevem, or. s Halleyjevim; DVOJINA: im. Halleyjeva, rod.

Halleyjevih, daj. Halleyjevima, tož. Halleyjeva, mest.

pri Halleyjevih, or. s Halleyjevima; MNOŽINA: im.

Halleyjevi, rod. Halleyjevih, daj. Halleyjevim, tož.

Halleyjeve, mest. pri Halleyjevih, or. s Halleyjevimi ženski: EDNINA: im. Halleyjeva, rod. Halleyjeve, daj.

Halleyjevi, tož. Halleyjevo, mest. pri Halleyjevi, or. s Halleyjevo; DVOJINA: im. Halleyjevi, rod.

Halleyjevih, daj. Halleyjevima, tož. Halleyjevi, mest.

pri Halleyjevih, or. s Halleyjevima; MNOŽINA: im.

Halleyjeve, rod. Halleyjevih, daj. Halleyjevim, tož.

Halleyjeve, mest. pri Halleyjevih, or. s Halleyjevimi srednji: EDNINA: im. Halleyjevo, rod. Halleyjevega, daj. Halleyjevemu, tož. Halleyjevo, mest. pri Halleyjevem, or. s Halleyjevim; DVOJINA: im.

Halleyjevi, rod. Halleyjevih, daj. Halleyjevima, tož.

Halleyjevi, mest. pri Halleyjevih, or. s Halleyjevima;

84

MNOŽINA: im. Halleyjeva, rod. Halleyjevih, daj.

Halleyjevim, tož. Halleyjeva, mest. pri Halleyjevih, or. s Halleyjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Helvét Helvéta samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik antičnega keltskega plemena|: Plinij je v svojem Prirodoslovju zapisal mit o keltski poselitvi Cisalpske Galije, v katerem je glavni junak Helvet z imenom Helico; v množini Helveti |antično keltsko pleme|: Artio je boginja lova in gozda pri severovzhodnih Galcih in pri Helvetih; spopadi s Helveti {B} Helvetinja; helvetski {O} EDNINA: im. Helvét, rod. Helvéta, daj. Helvétu, tož. Helvéta, mest. pri Helvétu, or. s Helvétnom; DVOJINA: im. Helvéta, rod. Helvétov, daj. Helvétoma, tož. Helvéta, mest. pri Helvétih, or. s Helvétoma; MNOŽINA: im. Helvéti, rod. Helvétov, daj. Helvétom, tož. Helvéte, mest. pri Helvétih, or. s Helvéti

STATUS: predlog


helvétski helvétska helvétsko pridevnik Od štirih helvetskih plemen ali pagov Cezar omenja samo Verbigeve in Tigurine; Cezarjev spopad s helvetsko vojsko (< Helvet) {O} moški: EDNINA: im. helvétski, rod. helvétskega, daj. helvétskemu, tož. helvétski (živostno helvétskega), mest. pri helvétskem, or. s helvétskim; DVOJINA: im. helvétska, rod. helvétskih, daj.

helvétskima, tož. helvétska, mest. pri helvétskih, or. s helvétskima; MNOŽINA: im. helvétski, rod. helvétskih, daj. helvétskim, tož. helvétske, mest. pri helvétskih, or.

s helvétskimi ženski: EDNINA: im. helvétska, rod. helvétske, daj.

helvétski, tož. helvétsko, mest. pri helvétski, or. s helvétsko; DVOJINA: im. helvétski, rod. helvétskih, daj. helvétskima, tož. helvétski, mest. pri helvétskih, or. s helvétskima; MNOŽINA: im. helvétske, rod.

helvétskih, daj. helvétskim, tož. helvétske, mest. pri helvétskih, or. s helvétskimi srednji: EDNINA: im. helvétsko, rod. helvétskega, daj.

helvétskemu, tož. helvétsko, mest. pri helvétskem, or.

s helvétskim; DVOJINA: im. helvétski, rod. helvétskih, daj. helvétskima, tož. helvétski, mest. pri helvétskih, or. s helvétskima; MNOŽINA: im. helvétska, rod.

helvétskih, daj. helvétskim, tož. helvétska, mest. pri helvétskih, or. s helvétskimi

STATUS: predlog


Hêrkulov Hêrkulova Hêrkulovo pridevnik V Zevsovem templju so bili na stranskih stenah čudoviti reliefi, ki so prikazovali vseh dvanajst Herkulovih nalog; Herkulova stebra ||Gibraltar in severni del Afrike||: Želel si je videti Herkulova stebra, prehod med dvema morjema; prim.

Heraklejev (< Herkul) {O} moški: EDNINA: im. Hêrkulov, rod.

Hêrkulovega, daj. Hêrkulovemu, tož. Hêrkulov (živostno Hêrkulovega), mest. pri Hêrkulovem, or. s Hêrkulovim; DVOJINA: im. Hêrkulova, rod.

Hêrkulovih, daj. Hêrkulovima, tož. Hêrkulova, mest.

pri Hêrkulovih, or. s Hêrkulovima; MNOŽINA: im.

Hêrkulovi, rod. Hêrkulovih, daj. Hêrkulovim, tož.

Hêrkulove, mest. pri Hêrkulovih, or. s Hêrkulovimi ženski: EDNINA: im. Hêrkulova, rod. Hêrkulove, daj.

Hêrkulovi, tož. Hêrkulovo, mest. pri Hêrkulovi, or. s Hêrkulovo; DVOJINA: im. Hêrkulovi, rod. Hêrkulovih, daj. Hêrkulovima, tož. Hêrkulovi, mest. pri Hêrkulovih, or. s Hêrkulovima; MNOŽINA: im.

Hêrkulove, rod. Hêrkulovih, daj. Hêrkulovim, tož.

Hêrkulove, mest. pri Hêrkulovih, or. s Hêrkulovimi srednji: EDNINA: im. Hêrkulovo, rod. Hêrkulovega, daj. Hêrkulovemu, tož. Hêrkulovo, mest. pri Hêrkulovem, or. s Hêrkulovim; DVOJINA: im.

Hêrkulovi, rod. Hêrkulovih, daj. Hêrkulovima, tož.

Hêrkulovi, mest. pri Hêrkulovih, or. s Hêrkulovima; MNOŽINA: im. Hêrkulova, rod. Hêrkulovih, daj.

Hêrkulovim, tož. Hêrkulova, mest. pri Hêrkulovih, or.

s Hêrkulovimi

STATUS: predlog


Herschel Herschla [hêršəl] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemško-angleški astronom|: John Frederick Herschel je bil prvi, ki je meril navidezno svetilnost zvezd {B} Herschlov {O} EDNINA: im. Herschel, rod. Herschla, daj.

Herschlu, tož. Herschla, mest. pri Herschlu, or. s Herschlom; DVOJINA: im. Herschla, rod. Herschlov, daj. Herschloma, tož. Herschla, mest. pri Herschlih, or.

s Herschloma; MNOŽINA: im. Herschli, rod.

Herschlov, daj. Herschlom, tož. Herschle, mest. pri Herschlih, or. s Herschli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Herschlov Herschlova Herschlovo [hêršlov-] pridevnik Herschlovo odkritje Urana je podvojilo velikost do tedaj znanega osončja; Herschlov vremenski ključ

85

||napovedovanje vremena po Luninih menah||: Po Herschlovem vremenskem ključu nastopi poletna polovica leta po 15. aprilu (< Herschel) {O} moški: EDNINA: im. Herschlov, rod.

Herschlovega, daj. Herschlovemu, tož. Herschlov (živostno Herschlovega), mest. pri Herschlovem, or. s Herschlovim; DVOJINA: im. Herschlova, rod.

Herschlovih, daj. Herschlovima, tož. Herschlova, mest. pri Herschlovih, or. s Herschlovima; MNOŽINA: im. Herschlovi, rod. Herschlovih, daj. Herschlovim, tož. Herschlove, mest. pri Herschlovih, or. s Herschlovimi ženski: EDNINA: im. Herschlova, rod. Herschlove, daj.

Herschlovi, tož. Herschlovo, mest. pri Herschlovi, or.

s Herschlovo; DVOJINA: im. Herschlovi, rod.

Herschlovih, daj. Herschlovima, tož. Herschlovi, mest. pri Herschlovih, or. s Herschlovima; MNOŽINA: im. Herschlove, rod. Herschlovih, daj. Herschlovim, tož. Herschlove, mest. pri Herschlovih, or. s Herschlovimi srednji: EDNINA: im. Herschlovo, rod. Herschlovega, daj. Herschlovemu, tož. Herschlovo, mest. pri Herschlovem, or. s Herschlovim; DVOJINA: im.

Herschlovi, rod. Herschlovih, daj. Herschlovima, tož.

Herschlovi, mest. pri Herschlovih, or. s Herschlovima; MNOŽINA: im. Herschlova, rod.

Herschlovih, daj. Herschlovim, tož. Herschlova, mest.

pri Herschlovih, or. s Herschlovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Higgs Higgsa [hígs] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |škotski fizik|: Petru Waru Higgsu so leta 2013 podelili Nobelovo nagrado za fiziko {B} Higgsov {O} EDNINA: im. Higgs, rod. Higgsa, daj. Higgsu, tož.

Higgsa, mest. pri Higgsu, or. s Higgsom; DVOJINA: im. Higgsa, rod. Higgsov, daj. Higgsoma, tož. Higgsa, mest. pri Higgsih, or. s Higgsoma; MNOŽINA: im.

Higgsi, rod. Higgsov, daj. Higgsom, tož. Higgse, mest.

pri Higgsih, or. s Higgsi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Higgsov Higgsova Higgsovo [hígsov-] pridevnik Po Higgsovi hipotezi obstaja v praznem prostoru Higgsovo polje; Higgsov bozon ||osnovni delec||: Obstoj Higgsovega bozona je dokončno potrdil Veliki hadronski trkalnik v raziskovalnem središču CERN (< Higgs) {O} moški: EDNINA: im. Higgsov, rod. Higgsovega, daj. Higgsovemu, tož. Higgsov (živostno Higgsovega), mest. pri Higgsovem, or. s Higgsovim; DVOJINA: im.

Higgsova, rod. Higgsovih, daj. Higgsovima, tož.

Higgsova, mest. pri Higgsovih, or. s Higgsovima; MNOŽINA: im. Higgsovi, rod. Higgsovih, daj.

Higgsovim, tož. Higgsove, mest. pri Higgsovih, or. s Higgsovimi ženski: EDNINA: im. Higgsova, rod. Higgsove, daj.

Higgsovi, tož. Higgsovo, mest. pri Higgsovi, or. s Higgsovo; DVOJINA: im. Higgsovi, rod. Higgsovih, daj. Higgsovima, tož. Higgsovi, mest. pri Higgsovih, or. s Higgsovima; MNOŽINA: im. Higgsove, rod.

Higgsovih, daj. Higgsovim, tož. Higgsove, mest. pri Higgsovih, or. s Higgsovimi srednji: EDNINA: im. Higgsovo, rod. Higgsovega, daj.

Higgsovemu, tož. Higgsovo, mest. pri Higgsovem, or.

s Higgsovim; DVOJINA: im. Higgsovi, rod. Higgsovih, daj. Higgsovima, tož. Higgsovi, mest. pri Higgsovih, or. s Higgsovima; MNOŽINA: im. Higgsova, rod.

Higgsovih, daj. Higgsovim, tož. Higgsova, mest. pri Higgsovih, or. s Higgsovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Hipókrat Hipókrata samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |grški antični zdravnik|: Za zdravnika Hipokrata s Kosa, utemeljitelja nove medicine, je bil v središču zanimanja človek; Današnji zdravniki prisežejo pred Hipokratom {B} Hipokratov {O} EDNINA: im. Hipókrat, rod. Hipókrata, daj.

Hipókratu, tož. Hipókrata, mest. pri Hipókratu, or. s Hipókratom; DVOJINA: im. Hipókrata, rod.

Hipókratov, daj. Hipókratoma, tož. Hipókrata, mest.

pri Hipókratih, or. s Hipókratoma; MNOŽINA: im.

Hipókrati, rod. Hipókratov, daj. Hipókratom, tož.

Hipókrate, mest. pri Hipókratih, or. s Hipókrati

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Hipókrates Hipókrata samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |grška bajeslovna oseba|; gl. Hipokrat

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Hipókratov Hipókratova Hipókratovo pridevnik V zdravniški prisegi je zajeta Hipokratova etika; Hipokratova prisega ||zdravniška prisega||: Zdravnik se s Hipokratovo prisego zaobljubi, da bo zdravil ljudi po svojih najboljših močeh (< Hipokrat) {O} moški: EDNINA: im. Hipókratov, rod.

Hipókratovega, daj. Hipókratovemu, tož. Hipókratov (živostno Hipókratovega), mest. pri Hipókratovem, or.

s Hipókratovim; DVOJINA: im. Hipókratova, rod.

86

Hipókratovih, daj. Hipókratovima, tož. Hipókratova, mest. pri Hipókratovih, or. s Hipókratovima; MNOŽINA: im. Hipókratovi, rod. Hipókratovih, daj.

Hipókratovim, tož. Hipókratove, mest. pri Hipókratovih, or. s Hipókratovimi ženski: EDNINA: im. Hipókratova, rod. Hipókratove, daj. Hipókratovi, tož. Hipókratovo, mest. pri Hipókratovi, or. s Hipókratovo; DVOJINA: im.

Hipókratovi, rod. Hipókratovih, daj. Hipókratovima, tož. Hipókratovi, mest. pri Hipókratovih, or. s Hipókratovima; MNOŽINA: im. Hipókratove, rod.

Hipókratovih, daj. Hipókratovim, tož. Hipókratove, mest. pri Hipókratovih, or. s Hipókratovimi srednji: EDNINA: im. Hipókratovo, rod.

Hipókratovega, daj. Hipókratovemu, tož.

Hipókratovo, mest. pri Hipókratovem, or. s Hipókratovim; DVOJINA: im. Hipókratovi, rod.

Hipókratovih, daj. Hipókratovima, tož. Hipókratovi, mest. pri Hipókratovih, or. s Hipókratovima; MNOŽINA: im. Hipókratova, rod. Hipókratovih, daj.

Hipókratovim, tož. Hipókratova, mest. pri Hipókratovih, or. s Hipókratovimi

STATUS: predlog


Hónda1 Hónde in Hónda Hónda samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |japonski inženir|: Ustanovitelj Honde, Soičiro/Soichiro Honda, je bil strojni inženir, predan avtomobilskemu in motociklističnemu dirkanju; podjetje Soičira/Soichira Honde/Honda {B} Hondov {O} EDNINA: im. Hónda, rod. Hónde in Hónda, daj.

Hóndi in Hóndu, tož. Hóndo in Hónda, mest. pri Hóndi in pri Hóndu, or. s Hóndo in s Hóndom; DVOJINA: im. Hóndi in Hónda, rod. Hónd in Hóndov, daj. Hóndama in Hóndoma, tož. Hóndi in Hónda, mest.

pri Hóndah in pri Hóndih, or. s Hóndama in s Hóndoma; MNOŽINA: im. Hónde in Hóndi, rod. Hónd in Hóndov, daj. Hóndam in Hóndom, tož. Hónde in Hónde, mest. pri Hóndah in pri Hóndih, or. s Hóndami in s Hóndi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Hónda2 Hónde samostalnik ženskega spola; stvarno ime |podjetje|: Pri Hondi so vedno znali presenetiti kupce; |znamka|: V devetem krogu je voznik Honde storil napako, zapeljal na pesek in se na stezo vrnil ravno na enajstem mestu {B} Hondin {O} EDNINA: im. Hónda, rod. Hónde, daj. Hóndi, tož.

Hóndo, mest. pri Hóndi, or. s Hóndo; DVOJINA: im.

Hóndi, rod. Hónd, daj. Hóndama, tož. Hóndi, mest. pri

Hóndah, or. s Hóndama; MNOŽINA: im. Hónde, rod.

Hónd, daj. Hóndam, tož. Hónde, mest. pri Hóndah, or.

s Hóndami

STATUS: predlog


Hóndov Hóndova Hóndovo pridevnik Hondovo delo v mehanični delavnici (< Honda) {O} moški: EDNINA: im. Hóndov, rod. Hóndovega, daj. Hóndovemu, tož. Hóndov (živostno Hóndovega), mest. pri Hóndovem, or. s Hóndovim; DVOJINA: im.

Hóndova, rod. Hóndovih, daj. Hóndovima, tož.

Hóndova, mest. pri Hóndovih, or. s Hóndovima; MNOŽINA: im. Hóndovi, rod. Hóndovih, daj.

Hóndovim, tož. Hóndove, mest. pri Hóndovih, or. s Hóndovimi ženski: EDNINA: im. Hóndova, rod. Hóndove, daj.

Hóndovi, tož. Hóndovo, mest. pri Hóndovi, or. s Hóndovo; DVOJINA: im. Hóndovi, rod. Hóndovih, daj.

Hóndovima, tož. Hóndovi, mest. pri Hóndovih, or. s Hóndovima; MNOŽINA: im. Hóndove, rod. Hóndovih, daj. Hóndovim, tož. Hóndove, mest. pri Hóndovih, or.

s Hóndovimi srednji: EDNINA: im. Hóndovo, rod. Hóndovega, daj.

Hóndovemu, tož. Hóndovo, mest. pri Hóndovem, or. s Hóndovim; DVOJINA: im. Hóndovi, rod. Hóndovih, daj. Hóndovima, tož. Hóndovi, mest. pri Hóndovih, or.

s Hóndovima; MNOŽINA: im. Hóndova, rod.

Hóndovih, daj. Hóndovim, tož. Hóndova, mest. pri Hóndovih, or. s Hóndovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov) Hondúras Hondúrasa samostalnik moškega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Honduras|; |država|: arheološko najdišče v Hondurasu; banane iz Hondurasa {B} Hondurašan; Hondurašanka; Hondurašanov; Hondurašankin; honduraški {O} EDNINA: im. Hondúras, rod. Hondúrasa, daj.

Hondúrasu, tož. Hondúras, mest. v Hondúrasu, or. s Hondúrasom

STATUS: predlog


Hondurašán Hondurašána samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Dve tretjini Hondurašanov živita v revščini (< Honduras) {B} Hondurašanov {O} EDNINA: im. Hondurašán, rod. Hondurašána, daj.

Hondurašánu, tož. Hondurašána, mest. pri Hondurašánu, or. s Hondurašánom; DVOJINA: im.

Hondurašána, rod. Hondurašánov, daj.

87

Hondurašánoma, tož. Hondurašána, mest. pri Hondurašánih, or. s Hondurašánoma; MNOŽINA: im.

Hondurašáni, rod. Hondurašánov, daj.

Hondurašánom, tož. Hondurašáne, mest. pri Hondurašánih, or. s Hondurašáni

STATUS: predlog


Hondurašánka Hondurašánke samostalnik ženskega

spola; ime bitja; prebivalsko ime Turiste so usmerjali Portoričani in Hondurašanka (< Honduras) {B} Hondurašankin {O} EDNINA: im. Hondurašánka, rod. Hondurašánke, daj. Hondurašánki, tož. Hondurašánko, mest. pri Hondurašánki, or. s Hondurašánko; DVOJINA: im.

Hondurašánki, rod. Hondurašánk, daj.

Hondurašánkama, tož. Hondurašánki, mest. pri Hondurašánkah, or. s Hondurašánkama; MNOŽINA: im. Hondurašánke, rod. Hondurašánk, daj.

Hondurašánkam, tož. Hondurašánke, mest. pri Hondurašánkah, or. s Hondurašánkami

STATUS: predlog


hondúraški hondúraška hondúraško pridevnik honduraška lempira (< Honduras) {O} moški: EDNINA: im. hondúraški, rod.

hondúraškega, daj. hondúraškemu, tož. hondúraški (živostno hondúraškega), mest. pri hondúraškem, or. s hondúraškim; DVOJINA: im. hondúraška, rod.

hondúraških, daj. hondúraškima, tož. hondúraška, mest. pri hondúraških, or. s hondúraškima; MNOŽINA: im. hondúraški, rod. hondúraških, daj. hondúraškim, tož. hondúraške, mest. pri hondúraških, or. s hondúraškimi ženski: EDNINA: im. hondúraška, rod. hondúraške, daj. hondúraški, tož. hondúraško, mest. pri hondúraški, or. s hondúraško; DVOJINA: im.

hondúraški, rod. hondúraških, daj. hondúraškima, tož.

hondúraški, mest. pri hondúraških, or. s hondúraškima; MNOŽINA: im. hondúraške, rod.

hondúraških, daj. hondúraškim, tož. hondúraške, mest.

pri hondúraških, or. s hondúraškimi srednji: EDNINA: im. hondúraško, rod. hondúraškega, daj. hondúraškemu, tož. hondúraško, mest. pri hondúraškem, or. s hondúraškim; DVOJINA: im.

hondúraški, rod. hondúraških, daj. hondúraškima, tož.

hondúraški, mest. pri hondúraških, or. s hondúraškima; MNOŽINA: im. hondúraška, rod.

hondúraških, daj. hondúraškim, tož. hondúraška, mest.

pri hondúraških, or. s hondúraškimi

STATUS: predlog


Hooke Hooka [húk] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |angleški fizik in zdravnik|: Odkritje prve dvojne zvezde pripisujejo Robertu Hooku {B} Hookov {O} EDNINA: im. Hooke, rod. Hooka, daj. Hooku, tož.

Hooka, mest. pri Hooku, or. s Hookom; DVOJINA: im.

Hooka, rod. Hookov, daj. Hookoma, tož. Hooka, mest.

pri Hookih, or. s Hookoma; MNOŽINA: im. Hooki, rod.

Hookov, daj. Hookom, tož. Hooke, mest. pri Hookih, or. s Hooki

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Hookov Hookova Hookovo [húkov-] pridevnik Newton ni priznal Hookovih prispevkov k znanosti; Hookov zakon ||fizikalni zakon||: Hookov zakon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa (< Hooke) {O} moški: EDNINA: im. Hookov, rod. Hookovega, daj. Hookovemu, tož. Hookov (živostno Hookovega), mest. pri Hookovem, or. s Hookovim; DVOJINA: im.

Hookova, rod. Hookovih, daj. Hookovima, tož.

Hookova, mest. pri Hookovih, or. s Hookovima; MNOŽINA: im. Hookovi, rod. Hookovih, daj.

Hookovim, tož. Hookove, mest. pri Hookovih, or. s Hookovimi ženski: EDNINA: im. Hookova, rod. Hookove, daj.

Hookovi, tož. Hookovo, mest. pri Hookovi, or. s Hookovo; DVOJINA: im. Hookovi, rod. Hookovih, daj.

Hookovima, tož. Hookovi, mest. pri Hookovih, or. s Hookovima; MNOŽINA: im. Hookove, rod. Hookovih, daj. Hookovim, tož. Hookove, mest. pri Hookovih, or.

s Hookovimi srednji: EDNINA: im. Hookovo, rod. Hookovega, daj.

Hookovemu, tož. Hookovo, mest. pri Hookovem, or. s Hookovim; DVOJINA: im. Hookovi, rod. Hookovih, daj. Hookovima, tož. Hookovi, mest. pri Hookovih, or.

s Hookovima; MNOŽINA: im. Hookova, rod.

Hookovih, daj. Hookovim, tož. Hookova, mest. pri Hookovih, or. s Hookovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Hrváška Hrváške samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Hrvaška|; |država|: Izkopavanja v Hrvaški so razkrila fosilne ostanke neandertalcev na Hrvaškem Domov smo prinesli spominke iz Hrvaške; prim. Hrvaško {B} Hrvat; Hrvatica; Hrvatov; Hrvatičin; hrvaški {O} EDNINA: im. Hrváška, rod. Hrváške, daj. Hrváški, tož. Hrváško, mest. v Hrváški, or. s Hrváško

STATUS: predlog

88


hrváški hrváška hrváško pridevnik hrvaška obala; hrvaški sabor; hrvaška kuna (< Hrvaška) {O} moški: EDNINA: im. hrváški, rod. hrváškega, daj.

hrváškemu, tož. hrváški (živostno hrváškega), mest. pri hrváškem, or. s hrváškim; DVOJINA: im. hrváška, rod.

hrváških, daj. hrváškima, tož. hrváška, mest. pri hrváških, or. s hrváškima; MNOŽINA: im. hrváški, rod.

hrváških, daj. hrváškim, tož. hrváške, mest. pri hrváških, or. s hrváškimi ženski: EDNINA: im. hrváška, rod. hrváške, daj.

hrváški, tož. hrváško, mest. pri hrváški, or. s hrváško; DVOJINA: im. hrváški, rod. hrváških, daj. hrváškima, tož. hrváški, mest. pri hrváških, or. s hrváškima; MNOŽINA: im. hrváške, rod. hrváških, daj. hrváškim, tož. hrváške, mest. pri hrváških, or. s hrváškimi srednji: EDNINA: im. hrváško, rod. hrváškega, daj.

hrváškemu, tož. hrváško, mest. pri hrváškem, or. s hrváškim; DVOJINA: im. hrváški, rod. hrváških, daj.

hrváškima, tož. hrváški, mest. pri hrváških, or. s hrváškima; MNOŽINA: im. hrváška, rod. hrváških, daj.

hrváškim, tož. hrváška, mest. pri hrváških, or. s hrváškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Hrváško Hrváškega samostalnik srednjega spola; zemljepisno ime |država|: Na Hrvaškem, v Slavoniji in Vojvodini so imeli v 19. stoletju ogrsko zakonodajo; On je doma iz Bosne, ona s Hrvaškega; prim. Hrvaška {B} Hrvat; Hrvatica; Hrvatov; Hrvatičin; hrvaški {O} EDNINA: im. Hrváško, rod. Hrváškega, daj.

Hrváškemu, tož. Hrváško, mest. na Hrváškem, or. s Hrváškim

STATUS: predlog


Hrvàt Hrváta samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Turistične agencije največ Hrvatov odpeljejo v Avstrijo; Opatija je za Hrvate stara dama hrvaškega turizma (< Hrvaška) {B} Hrvatov {O} EDNINA: im. Hrvàt, rod. Hrváta, daj. Hrvátu, tož.

Hrváta, mest. pri Hrvátu, or. s Hrvátom; DVOJINA: im.

Hrváta, rod. Hrvátov, daj. Hrvátoma, tož. Hrváta, mest.

pri Hrvátih, or. s Hrvátoma; MNOŽINA: im. Hrváti, rod. Hrvátov, daj. Hrvátom, tož. Hrváte, mest. pri Hrvátih, or. s Hrváti

STATUS: predlog


Hrvatíca Hrvatíce samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Preučili so upodobitve obeh Hrvatic v Valvasorjevi Slavi; Generalov oče je bil Srb, mati Hrvatica, sam pa je vedno povedal, da je Jugoslovan (< Hrvaška) {B} Hrvatičin {O} EDNINA: im. Hrvatíca, rod. Hrvatíce, daj.

Hrvatíci, tož. Hrvatíco, mest. pri Hrvatíci, or. s Hrvatíco; DVOJINA: im. Hrvatíci, rod. Hrvatíc, daj.

Hrvatícama, tož. Hrvatíci, mest. pri Hrvatícah, or. s Hrvatícama; MNOŽINA: im. Hrvatíce, rod. Hrvatíc, daj.

Hrvatícam, tož. Hrvatíce, mest. pri Hrvatícah, or. s Hrvatícami

STATUS: predlog


Hubble Hubbla [hábəl] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |ameriški astronom, pravnik in častnik|: Pomembno odkritje Edwina Powlla Hubbla je povezano z oddaljenostjo in hitrostjo galaksij {B} Hubblov {O} EDNINA: im. Hubble, rod. Hubbla, daj. Hubblu, tož. Hubbla, mest. pri Hubblu, or. s Hubblom; DVOJINA: im. Hubbla, rod. Hubblov, daj. Hubbloma, tož. Hubbla, mest. pri Hubblih, or. s Hubbloma; MNOŽINA: im. Hubbli, rod. Hubblov, daj. Hubblom, tož. Hubble, mest. pri Hubblih, or. s Hubbli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Hubblov Hubblova Hubblovo [háblov-] pridevnik Hubblovo astronomsko delo se lahko primerja s Herschlovim in Galilejevim; Hubblov zakon ||fizikalni zakon||: S pomočjo Hubblovega zakona so astronomi lahko izračunali oddaljenost galaksije (< Hubble) {O} moški: EDNINA: im. Hubblov, rod. Hubblovega, daj. Hubblovemu, tož. Hubblov (živostno Hubblovega), mest. pri Hubblovem, or. s Hubblovim; DVOJINA: im. Hubblova, rod. Hubblovih, daj.

Hubblovima, tož. Hubblova, mest. pri Hubblovih, or.

s Hubblovima; MNOŽINA: im. Hubblovi, rod.

Hubblovih, daj. Hubblovim, tož. Hubblove, mest. pri Hubblovih, or. s Hubblovimi ženski: EDNINA: im. Hubblova, rod. Hubblove, daj.

Hubblovi, tož. Hubblovo, mest. pri Hubblovi, or. s Hubblovo; DVOJINA: im. Hubblovi, rod. Hubblovih, daj. Hubblovima, tož. Hubblovi, mest. pri Hubblovih, or. s Hubblovima; MNOŽINA: im. Hubblove, rod.

Hubblovih, daj. Hubblovim, tož. Hubblove, mest. pri Hubblovih, or. s Hubblovimi srednji: EDNINA: im. Hubblovo, rod. Hubblovega, daj. Hubblovemu, tož. Hubblovo, mest. pri Hubblovem, or. s Hubblovim; DVOJINA: im.

Hubblovi, rod. Hubblovih, daj. Hubblovima, tož.

89

Hubblovi, mest. pri Hubblovih, or. s Hubblovima; MNOŽINA: im. Hubblova, rod. Hubblovih, daj.

Hubblovim, tož. Hubblova, mest. pri Hubblovih, or. s Hubblovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Hurón Huróna samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik severnoameriškega indijanskega plemena|; v množini Huroni |severnoameriško indijansko pleme|: Posamezna plemena Huronov naj bi živela v rodovitni pokrajini okoli Velikih jezer blizu današnje meje med Kanado in ZDA {B} Huronka; huronski {O} EDNINA: im. Hurón, rod. Huróna, daj. Hurónu, tož.

Huróna, mest. pri Hurónu, or. s Hurónom; DVOJINA: im. Huróna, rod. Hurónov, daj. Hurónoma, tož.

Huróna, mest. pri Hurónih, or. s Hurónoma; MNOŽINA: im. Huróni, rod. Hurónov, daj. Hurónom, tož. Huróne, mest. pri Hurónih, or. s Huróni

STATUS: predlog


Índija Índije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Indija|; |država|: V Indiji so modreci zbirali Vede; začimbe iz Indije; Grk Pitagora je potoval v Indijo z željo, da bi videl Budo {B} Indijec; Indijka; Indijčev; Indijkin; indijski {O} EDNINA: im. Índija, rod. Índije, daj. Índiji, tož.

Índijo, mest. v Índiji, or. z Índijo

STATUS: predlog


Índijčev Índijčeva Índijčevo pridevnik Gledalci so pozdravili Indijčev šahovski uspeh (< Indijec) {O} moški: EDNINA: im. Índijčev, rod. Índijčevega, daj. Índijčevemu, tož. Índijčev (živostno Índijčevega), mest. pri Índijčevem, or. z Índijčevim; DVOJINA: im.

Índijčeva, rod. Índijčevih, daj. Índijčevima, tož.

Índijčeva, mest. pri Índijčevih, or. z Índijčevima; MNOŽINA: im. Índijčevi, rod. Índijčevih, daj.

Índijčevim, tož. Índijčeve, mest. pri Índijčevih, or. z Índijčevimi ženski: EDNINA: im. Índijčeva, rod. Índijčeve, daj.

Índijčevi, tož. Índijčevo, mest. pri Índijčevi, or. z Índijčevo; DVOJINA: im. Índijčevi, rod. Índijčevih, daj.

Índijčevima, tož. Índijčevi, mest. pri Índijčevih, or. z Índijčevima; MNOŽINA: im. Índijčeve, rod. Índijčevih, daj. Índijčevim, tož. Índijčeve, mest. pri Índijčevih, or.

z Índijčevimi

srednji: EDNINA: im. Índijčevo, rod. Índijčevega, daj.

Índijčevemu, tož. Índijčevo, mest. pri Índijčevem, or.

z Índijčevim; DVOJINA: im. Índijčevi, rod. Índijčevih, daj. Índijčevima, tož. Índijčevi, mest. pri Índijčevih, or. z Índijčevima; MNOŽINA: im. Índijčeva, rod.

Índijčevih, daj. Índijčevim, tož. Índijčeva, mest. pri Índijčevih, or. z Índijčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Índijec Índijca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Ganges imajo Indijci za sveto reko (< Indija) {B} Indijčev {O} EDNINA: im. Índijec, rod. Índijca, daj. Índijcu, tož.

Índijca, mest. pri Índijcu, or. z Índijcem; DVOJINA: im.

Índijca, rod. Índijcev, daj. Índijcema, tož. Índijca, mest. pri Índijcih, or. z Índijcema; MNOŽINA: im.

Índijci, rod. Índijcev, daj. Índijcem, tož. Índijce, mest.

pri Índijcih, or. z Índijci

STATUS: predlog


Índijka Índijke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Nakit je obvezni del vsakodnevne oprave vseh Indijk (< Indija) {B} Indijkin {O} EDNINA: im. Índijka, rod. Índijke, daj. Índijki, tož.

Índijko, mest. pri Índijki, or. z Índijko; DVOJINA: im.

Índijki, rod. Índijk, daj. Índijkama, tož. Índijki, mest.

pri Índijkah, or. z Índijkama; MNOŽINA: im. Índijke, rod. Índijk, daj. Índijkam, tož. Índijke, mest. pri Índijkah, or. z Índijkami

STATUS: predlog


índijski índijska índijsko pridevnik indijska podcelina; indijska zvezna država Utar Pradeš; Konec avgusta se je iz indijske Himalaje vrnila alpinistična odprava (< Indija) {O} moški: EDNINA: im. índijski, rod. índijskega, daj.

índijskemu, tož. índijski (živostno índijskega), mest.

pri índijskem, or. z índijskim; DVOJINA: im. índijska, rod. índijskih, daj. índijskima, tož. índijska, mest. pri índijskih, or. z índijskima; MNOŽINA: im. índijski, rod.

índijskih, daj. índijskim, tož. índijske, mest. pri índijskih, or. z índijskimi ženski: EDNINA: im. índijska, rod. índijske, daj.

índijski, tož. índijsko, mest. pri índijski, or. z índijsko; DVOJINA: im. índijski, rod. índijskih, daj. índijskima, tož. índijski, mest. pri índijskih, or. z índijskima;

90

MNOŽINA: im. índijske, rod. índijskih, daj. índijskim, tož. índijske, mest. pri índijskih, or. z índijskimi srednji: EDNINA: im. índijsko, rod. índijskega, daj.

índijskemu, tož. índijsko, mest. pri índijskem, or. z índijskim; DVOJINA: im. índijski, rod. índijskih, daj.

índijskima, tož. índijski, mest. pri índijskih, or. z índijskima; MNOŽINA: im. índijska, rod. índijskih, daj.

índijskim, tož. índijska, mest. pri índijskih, or. z índijskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Indonézija Indonézije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Indonezija|; |država|: Kozji boji so v Indoneziji priljubljena oblika zabave; Iz Indonezije poročajo o cunamiju {B} Indonezijec; Indonezijka; Indonezijčev; Indonezijkin; indonezijski {O} EDNINA: im. Indonézija, rod. Indonézije, daj.

Indonéziji, tož. Indonézijo, mest. v Indonéziji, or. z Indonézijo

STATUS: predlog


Indonézijčev Indonézijčeva Indonézijčevo pridevnik Po več mesecih je bila Indonezijčeva prošnja za potni list odobrena (< Indonezijec) {O} moški: EDNINA: im. Indonézijčev, rod.

Indonézijčevega, daj. Indonézijčevemu, tož.

Indonézijčev (živostno Indonézijčevega), mest. pri Indonézijčevem, or. z Indonézijčevim; DVOJINA: im.

Indonézijčeva, rod. Indonézijčevih, daj.

Indonézijčevima, tož. Indonézijčeva, mest. pri Indonézijčevih, or. z Indonézijčevima; MNOŽINA: im.

Indonézijčevi, rod. Indonézijčevih, daj.

Indonézijčevim, tož. Indonézijčeve, mest. pri Indonézijčevih, or. z Indonézijčevimi ženski: EDNINA: im. Indonézijčeva, rod.

Indonézijčeve, daj. Indonézijčevi, tož. Indonézijčevo, mest. pri Indonézijčevi, or. z Indonézijčevo; DVOJINA: im. Indonézijčevi, rod. Indonézijčevih, daj.

Indonézijčevima, tož. Indonézijčevi, mest. pri Indonézijčevih, or. z Indonézijčevima; MNOŽINA: im.

Indonézijčeve, rod. Indonézijčevih, daj.

Indonézijčevim, tož. Indonézijčeve, mest. pri Indonézijčevih, or. z Indonézijčevimi srednji: EDNINA: im. Indonézijčevo, rod.

Indonézijčevega, daj. Indonézijčevemu, tož.

Indonézijčevo, mest. pri Indonézijčevem, or. z Indonézijčevim; DVOJINA: im. Indonézijčevi, rod.

Indonézijčevih, daj. Indonézijčevima, tož.

Indonézijčevi, mest. pri Indonézijčevih, or. z Indonézijčevima; MNOŽINA: im. Indonézijčeva, rod.

Indonézijčevih, daj. Indonézijčevim, tož.

Indonézijčeva, mest. pri Indonézijčevih, or. z Indonézijčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Indonézijec Indonézijca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Na Javi živi več kot polovica vseh Indonezijcev (< Indonezija) {B} Indonezijčev {O} EDNINA: im. Indonézijec, rod. Indonézijca, daj.

Indonézijcu, tož. Indonézijca, mest. pri Indonézijcu, or. z Indonézijcem; DVOJINA: im. Indonézijca, rod.

Indonézijcev, daj. Indonézijcema, tož. Indonézijca, mest. pri Indonézijcih, or. z Indonézijcema; MNOŽINA: im. Indonézijci, rod. Indonézijcev, daj.

Indonézijcem, tož. Indonézijce, mest. pri Indonézijcih, or. z Indonézijci

STATUS: predlog


Indonézijka Indonézijke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Novo nagrado sklada Ramona Magsajsaja, azijsko različico Nobelove nagrade, je dobila 29-letna Indonezijka Ditah Indah Sari (< Indonezija) {B} Indonezijkin {O} EDNINA: im. Indonézijka, rod. Indonézijke, daj.

Indonézijki, tož. Indonézijko, mest. pri Indonézijki, or. z Indonézijko; DVOJINA: im. Indonézijki, rod.

Indonézijk, daj. Indonézijkama, tož. Indonézijki, mest.

pri Indonézijkah, or. z Indonézijkama; MNOŽINA: im.

Indonézijke, rod. Indonézijk, daj. Indonézijkam, tož.

Indonézijke, mest. pri Indonézijkah, or. z Indonézijkami

STATUS: predlog


indonézijski indonézijska indonézijsko pridevnik indonezijski otoki; indonezijski premog; indonezijska kobra (< Indonezija) {O} moški: EDNINA: im. indonézijski, rod.

indonézijskega, daj. indonézijskemu, tož.

indonézijski (živostno indonézijskega), mest. pri indonézijskem, or. z indonézijskim; DVOJINA: im.

indonézijska, rod. indonézijskih, daj. indonézijskima, tož. indonézijska, mest. pri indonézijskih, or. z indonézijskima; MNOŽINA: im. indonézijski, rod.

indonézijskih, daj. indonézijskim, tož. indonézijske, mest. pri indonézijskih, or. z indonézijskimi ženski: EDNINA: im. indonézijska, rod. indonézijske, daj. indonézijski, tož. indonézijsko, mest. pri indonézijski, or. z indonézijsko; DVOJINA: im.

indonézijski, rod. indonézijskih, daj. indonézijskima,

91

tož. indonézijski, mest. pri indonézijskih, or. z indonézijskima; MNOŽINA: im. indonézijske, rod.

indonézijskih, daj. indonézijskim, tož. indonézijske, mest. pri indonézijskih, or. z indonézijskimi srednji: EDNINA: im. indonézijsko, rod.

indonézijskega, daj. indonézijskemu, tož.

indonézijsko, mest. pri indonézijskem, or. z indonézijskim; DVOJINA: im. indonézijski, rod.

indonézijskih, daj. indonézijskima, tož. indonézijski, mest. pri indonézijskih, or. z indonézijskima; MNOŽINA: im. indonézijska, rod. indonézijskih, daj.

indonézijskim, tož. indonézijska, mest. pri indonézijskih, or. z indonézijskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Ínk Ínka samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko

ime |pripadnik indijanskega plemena|; v množini Inki |indijansko pleme|: Na poti Inkov ima veliko pohodnikov težave z višino {B} Inkinja; inkovski {O} EDNINA: im. Ínk, rod. Ínka, daj. Ínku, tož. Ínka, mest. pri Ínku, or. z Ínkom; DVOJINA: im. Ínka, rod.

Ínkov, daj. Ínkoma, tož. Ínka, mest. pri Ínkih, or. z Ínkoma; MNOŽINA: im. Ínki, rod. Ínkov, daj. Ínkom, tož. Ínke, mest. pri Ínkih, or. z Ínki

STATUS: predlog


Ínkinja Ínkinje samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica indijanskega plemena|: Že Inkinje in Aztekinje so se zavedale hranilne vrednosti avokada {O} EDNINA: im. Ínkinja, rod. Ínkinje, daj. Ínkinji, tož.

Ínkinjo, mest. pri Ínkinji, or. z Ínkinjo; DVOJINA: im.

Ínkinji, rod. Ínkinj, daj. Ínkinjama, tož. Ínkinji, mest.

pri Ínkinjah, or. z Ínkinjama; MNOŽINA: im. Ínkinje, rod. Ínkinj, daj. Ínkinjam, tož. Ínkinje, mest. pri Ínkinjah, or. z Ínkinjami

STATUS: predlog


ínkovski ínkovska ínkovsko pridevnik Na ozemlju današnje Kolumbije, Ekvadorja, Peruja, Bolivije in velikega dela Čila ter Argentine se je raztezal inkovski imperij; inkovsko mesto Machu Picchu (< Ink) {O} moški: EDNINA: im. ínkovski, rod. ínkovskega, daj. ínkovskemu, tož. ínkovski (živostno ínkovskega), mest. pri ínkovskem, or. z ínkovskim; DVOJINA: im.

ínkovska, rod. ínkovskih, daj. ínkovskima, tož.

ínkovska, mest. pri ínkovskih, or. z ínkovskima; MNOŽINA: im. ínkovski, rod. ínkovskih, daj.

ínkovskim, tož. ínkovske, mest. pri ínkovskih, or. z ínkovskimi ženski: EDNINA: im. ínkovska, rod. ínkovske, daj.

ínkovski, tož. ínkovsko, mest. pri ínkovski, or. z ínkovsko; DVOJINA: im. ínkovski, rod. ínkovskih, daj.

ínkovskima, tož. ínkovski, mest. pri ínkovskih, or. z ínkovskima; MNOŽINA: im. ínkovske, rod. ínkovskih, daj. ínkovskim, tož. ínkovske, mest. pri ínkovskih, or.

z ínkovskimi srednji: EDNINA: im. ínkovsko, rod. ínkovskega, daj.

ínkovskemu, tož. ínkovsko, mest. pri ínkovskem, or. z ínkovskim; DVOJINA: im. ínkovski, rod. ínkovskih, daj. ínkovskima, tož. ínkovski, mest. pri ínkovskih, or.

z ínkovskima; MNOŽINA: im. ínkovska, rod.

ínkovskih, daj. ínkovskim, tož. ínkovska, mest. pri ínkovskih, or. z ínkovskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Iračán Iračána samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Polovica od štirih milijonov Iračanov, ki so pobegnili zaradi vojne, je otrok (< Irak) {B} Iračanov {O} EDNINA: im. Iračán, rod. Iračána, daj. Iračánu, tož.

Iračána, mest. pri Iračánu, or. z Iračánom; DVOJINA: im. Iračána, rod. Iračánov, daj. Iračánoma, tož.

Iračána, mest. pri Iračánih, or. z Iračánoma; MNOŽINA: im. Iračáni, rod. Iračánov, daj. Iračánom, tož. Iračáne, mest. pri Iračánih, or. z Iračáni

STATUS: predlog


Iračánka Iračánke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Doslej naj bi bilo sklenjenih že skoraj 30 zakonov med Iračankami in ameriškimi vojaki (< Irak) {B} Iračankin {O} EDNINA: im. Iračánka, rod. Iračánke, daj.

Iračánki, tož. Iračánko, mest. pri Iračánki, or. z Iračánko; DVOJINA: im. Iračánki, rod. Iračánk, daj.

Iračánkama, tož. Iračánki, mest. pri Iračánkah, or. z Iračánkama; MNOŽINA: im. Iračánke, rod. Iračánk, daj.

Iračánkam, tož. Iračánke, mest. pri Iračánkah, or. z Iračánkami

STATUS: predlog


Irák Iráka samostalnik moškega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Irak|; |država|: Oddaja kaže iranske romarje na poti v Karbalo, sveti kraj šiitov v Iraku; nafta iz Iraka {B} Iračan; Iračanka; Iračanov; Iračankin; iraški {O} EDNINA: im. Irák, rod. Iráka, daj. Iráku, tož. Irák, mest. v Iráku, or. z Irákom

92

STATUS: predlog


Irán Irána samostalnik moškega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Islamska republika Iran|; |država|: Leta 1979 se je začela revolucija v Iranu; diplomatski predstavnik iz Irana; Do leta 1935 je bil Iran znan kot Perzija {B} Iranec; Iranka; Irančev; Irankin; iranski {O} EDNINA: im. Irán, rod. Irána, daj. Iránu, tož. Irán, mest. v Iránu, or. z Iránom

STATUS: predlog


Iránčev Iránčeva Iránčevo pridevnik O Irančevem vizumu odloča pristojno ministrstvo (< Iranec) {O} moški: EDNINA: im. Iránčev, rod. Iránčevega, daj.

Iránčevemu, tož. Iránčev (živostno Iránčevega), mest.

pri Iránčevem, or. z Iránčevim; DVOJINA: im.

Iránčeva, rod. Iránčevih, daj. Iránčevima, tož.

Iránčeva, mest. pri Iránčevih, or. z Iránčevima; MNOŽINA: im. Iránčevi, rod. Iránčevih, daj. Iránčevim, tož. Iránčeve, mest. pri Iránčevih, or. z Iránčevimi ženski: EDNINA: im. Iránčeva, rod. Iránčeve, daj.

Iránčevi, tož. Iránčevo, mest. pri Iránčevi, or. z Iránčevo; DVOJINA: im. Iránčevi, rod. Iránčevih, daj.

Iránčevima, tož. Iránčevi, mest. pri Iránčevih, or. z Iránčevima; MNOŽINA: im. Iránčeve, rod. Iránčevih, daj. Iránčevim, tož. Iránčeve, mest. pri Iránčevih, or. z Iránčevimi srednji: EDNINA: im. Iránčevo, rod. Iránčevega, daj.

Iránčevemu, tož. Iránčevo, mest. pri Iránčevem, or. z Iránčevim; DVOJINA: im. Iránčevi, rod. Iránčevih, daj.

Iránčevima, tož. Iránčevi, mest. pri Iránčevih, or. z Iránčevima; MNOŽINA: im. Iránčeva, rod. Iránčevih, daj. Iránčevim, tož. Iránčeva, mest. pri Iránčevih, or. z Iránčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Iránec Iránca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Azijo sta na festivalu zastopala Iranec in Kitajec (< Iran) {B} Irančev {O} EDNINA: im. Iránec, rod. Iránca, daj. Iráncu, tož.

Iránca, mest. pri Iráncu, or. z Iráncem; DVOJINA: im.

Iránca, rod. Iráncev, daj. Iráncema, tož. Iránca, mest.

pri Iráncih, or. z Iráncema; MNOŽINA: im. Iránci, rod.

Iráncev, daj. Iráncem, tož. Iránce, mest. pri Iráncih, or.

z Iránci

STATUS: predlog


Iránka Iránke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Strogi predpisi glede oblačenja Irank so se šele pred kratkim začeli rahljati (< Iran) {B} Irankin {O} EDNINA: im. Iránka, rod. Iránke, daj. Iránki, tož.

Iránko, mest. pri Iránki, or. z Iránko; DVOJINA: im.

Iránki, rod. Iránk, daj. Iránkama, tož. Iránki, mest. pri Iránkah, or. z Iránkama; MNOŽINA: im. Iránke, rod.

Iránk, daj. Iránkam, tož. Iránke, mest. pri Iránkah, or. z Iránkami

STATUS: predlog


iránski iránska iránsko pridevnik iranski šah; Homeinijeva iranska revolucija; iranski ajatola Homeini (< Iran) {O} moški: EDNINA: im. iránski, rod. iránskega, daj.

iránskemu, tož. iránski (živostno iránskega), mest. pri iránskem, or. z iránskim; DVOJINA: im. iránska, rod.

iránskih, daj. iránskima, tož. iránska, mest. pri iránskih, or. z iránskima; MNOŽINA: im. iránski, rod.

iránskih, daj. iránskim, tož. iránske, mest. pri iránskih, or. z iránskimi ženski: EDNINA: im. iránska, rod. iránske, daj. iránski, tož. iránsko, mest. pri iránski, or. z iránsko; DVOJINA: im. iránski, rod. iránskih, daj. iránskima, tož. iránski, mest. pri iránskih, or. z iránskima; MNOŽINA: im.

iránske, rod. iránskih, daj. iránskim, tož. iránske, mest.

pri iránskih, or. z iránskimi srednji: EDNINA: im. iránsko, rod. iránskega, daj.

iránskemu, tož. iránsko, mest. pri iránskem, or. z iránskim; DVOJINA: im. iránski, rod. iránskih, daj.

iránskima, tož. iránski, mest. pri iránskih, or. z iránskima; MNOŽINA: im. iránska, rod. iránskih, daj.

iránskim, tož. iránska, mest. pri iránskih, or. z iránskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski iráški iráška iráško pridevnik iraški naftni vrelci; iraški Kurdi; iraški šiiti (< Irak) {O} moški: EDNINA: im. iráški, rod. iráškega, daj.

iráškemu, tož. iráški (živostno iráškega), mest. pri iráškem, or. z iráškim; DVOJINA: im. iráška, rod.

iráških, daj. iráškima, tož. iráška, mest. pri iráških, or.

z iráškima; MNOŽINA: im. iráški, rod. iráških, daj.

iráškim, tož. iráške, mest. pri iráških, or. z iráškimi ženski: EDNINA: im. iráška, rod. iráške, daj. iráški, tož.

iráško, mest. pri iráški, or. z iráško; DVOJINA: im.

iráški, rod. iráških, daj. iráškima, tož. iráški, mest. pri iráških, or. z iráškima; MNOŽINA: im. iráške, rod.

iráških, daj. iráškim, tož. iráške, mest. pri iráških, or. z iráškimi

93

srednji: EDNINA: im. iráško, rod. iráškega, daj.

iráškemu, tož. iráško, mest. pri iráškem, or. z iráškim; DVOJINA: im. iráški, rod. iráških, daj. iráškima, tož.

iráški, mest. pri iráških, or. z iráškima; MNOŽINA: im.

iráška, rod. iráških, daj. iráškim, tož. iráška, mest. pri iráških, or. z iráškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Írčev Írčeva Írčevo pridevnik Nad Irčevim pivom so bili navdušeni (< Irec) {O} moški: EDNINA: im. Írčev, rod. Írčevega, daj.

Írčevemu, tož. Írčev (živostno Írčevega), mest. pri Írčevem, or. z Írčevim; DVOJINA: im. Írčeva, rod.

Írčevih, daj. Írčevima, tož. Írčeva, mest. pri Írčevih, or.

z Írčevima; MNOŽINA: im. Írčevi, rod. Írčevih, daj.

Írčevim, tož. Írčeve, mest. pri Írčevih, or. z Írčevimi ženski: EDNINA: im. Írčeva, rod. Írčeve, daj. Írčevi, tož. Írčevo, mest. pri Írčevi, or. z Írčevo; DVOJINA: im.

Írčevi, rod. Írčevih, daj. Írčevima, tož. Írčevi, mest. pri Írčevih, or. z Írčevima; MNOŽINA: im. Írčeve, rod.

Írčevih, daj. Írčevim, tož. Írčeve, mest. pri Írčevih, or.

z Írčevimi srednji: EDNINA: im. Írčevo, rod. Írčevega, daj.

Írčevemu, tož. Írčevo, mest. pri Írčevem, or. z Írčevim; DVOJINA: im. Írčevi, rod. Írčevih, daj.

Írčevima, tož. Írčevi, mest. pri Írčevih, or. z Írčevima; MNOŽINA: im. Írčeva, rod. Írčevih, daj. Írčevim, tož.

Írčeva, mest. pri Írčevih, or. z Írčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Írec Írca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko

ime O tradicionalnih plesih svoje dežele nam je Irec veliko povedal (< Irska) {B} Irčev {O} EDNINA: im. Írec, rod. Írca, daj. Írcu, tož. Írca, mest. pri Írcu, or. z Írcem; DVOJINA: im. Írca, rod.

Írcev, daj. Írcema, tož. Írca, mest. pri Írcih, or. z Írcema; MNOŽINA: im. Írci, rod. Írcev, daj. Írcem, tož.

Írce, mest. pri Írcih, or. z Írci

STATUS: predlog


Írka Írke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Po rodu je bila malo Irke, malo Italijanke, malo Francozinje; Na Irskem se v podjetništvo poda kar 5,5 odstotka Irk (< Irska) {B} Irkin {O} EDNINA: im. Írka, rod. Írke, daj. Írki, tož. Írko, mest. pri Írki, or. z Írko; DVOJINA: im. Írki, rod. Írk, daj.

Írkama, tož. Írki, mest. pri Írkah, or. z Írkama;

MNOŽINA: im. Írke, rod. Írk, daj. Írkam, tož. Írke, mest.

pri Írkah, or. z Írkami

STATUS: predlog


irokéški irokéška irokéško pridevnik irokeški poglavar (< Irokez) {O} moški: EDNINA: im. irokéški, rod. irokéškega, daj. irokéškemu, tož. irokéški (živostno irokéškega), mest. pri irokéškem, or. z irokéškim; DVOJINA: im.

irokéška, rod. irokéških, daj. irokéškima, tož.

irokéška, mest. pri irokéških, or. z irokéškima; MNOŽINA: im. irokéški, rod. irokéških, daj. irokéškim, tož. irokéške, mest. pri irokéških, or. z irokéškimi ženski: EDNINA: im. irokéška, rod. irokéške, daj.

irokéški, tož. irokéško, mest. pri irokéški, or. z irokéško; DVOJINA: im. irokéški, rod. irokéških, daj.

irokéškima, tož. irokéški, mest. pri irokéških, or. z irokéškima; MNOŽINA: im. irokéške, rod. irokéških, daj. irokéškim, tož. irokéške, mest. pri irokéških, or. z irokéškimi srednji: EDNINA: im. irokéško, rod. irokéškega, daj.

irokéškemu, tož. irokéško, mest. pri irokéškem, or. z irokéškim; DVOJINA: im. irokéški, rod. irokéških, daj.

irokéškima, tož. irokéški, mest. pri irokéških, or. z irokéškima; MNOŽINA: im. irokéška, rod. irokéških, daj. irokéškim, tož. irokéška, mest. pri irokéških, or. z irokéškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Irokéz Irokéza samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik severnoameriškega indijanskega plemena|; v množini Irokezi |severnoameriško indijansko pleme|: Pri Irokezih in Huronih vsi otroci obravnavajo sestre svojih mater kot svoje matere {B} Irokezinja; irokeški {O} EDNINA: im. Irokéz, rod. Irokéza, daj. Irokézu, tož.

Irokéza, mest. pri Irokézu, or. z Irokézom; DVOJINA: im. Irokéza, rod. Irokézov, daj. Irokézoma, tož.

Irokéza, mest. pri Irokézih, or. z Irokézoma; MNOŽINA: im. Irokézi, rod. Irokézov, daj. Irokézom, tož. Irokéze, mest. pri Irokézih, or. z Irokézi

STATUS: predlog


Irokézinja Irokézinje samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime |pripadnica severnoameriškega indijanskega plemena|: Žena najbolj znanega kanadskega Indijanca je po rodu Irokezinja {O} EDNINA: im. Irokézinja, rod. Irokézinje, daj.

Irokézinji, tož. Irokézinjo, mest. pri Irokézinji, or. z Irokézinjo; DVOJINA: im. Irokézinji, rod. Irokézinj,

94

daj. Irokézinjama, tož. Irokézinji, mest. pri Irokézinjah, or. z Irokézinjama; MNOŽINA: im.

Irokézinje, rod. Irokézinj, daj. Irokézinjam, tož.

Irokézinje, mest. pri Irokézinjah, or. z Irokézinjami

STATUS: predlog


Írska Írske samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Irska|; |država|: Številni obiskovalci Irske, smaragdnega otoka, brskajo po arhivih, kjer poskušajo izslediti svoje prednike; Obiskali smo razstavo fotografij z motivi iz Irske; Prijateljica se je preselila v Irsko na Irsko Angleži so se množično naseljevali v Irski na Irskem; prim. Irsko {B} Irec; Irka; Irčev; Irkin; irski {O} EDNINA: im. Írska, rod. Írske, daj. Írski, tož. Írsko, mest. v Írski, or. z Írsko

STATUS: predlog


írski írska írsko pridevnik irski funt; irski seter; irsko govedo angus; Večina irskih viskijev je trikrat destilirana (< Irska) {O} moški: EDNINA: im. írski, rod. írskega, daj.

írskemu, tož. írski (živostno írskega), mest. pri írskem, or. z írskim; DVOJINA: im. írska, rod. írskih, daj.

írskima, tož. írska, mest. pri írskih, or. z írskima; MNOŽINA: im. írski, rod. írskih, daj. írskim, tož. írske, mest. pri írskih, or. z írskimi ženski: EDNINA: im. írska, rod. írske, daj. írski, tož.

írsko, mest. pri írski, or. z írsko; DVOJINA: im. írski, rod. írskih, daj. írskima, tož. írski, mest. pri írskih, or. z írskima; MNOŽINA: im. írske, rod. írskih, daj. írskim, tož. írske, mest. pri írskih, or. z írskimi srednji: EDNINA: im. írsko, rod. írskega, daj. írskemu, tož. írsko, mest. pri írskem, or. z írskim; DVOJINA: im.

írski, rod. írskih, daj. írskima, tož. írski, mest. pri írskih, or. z írskima; MNOŽINA: im. írska, rod. írskih, daj. írskim, tož. írska, mest. pri írskih, or. z írskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Írsko Írskega samostalnik srednjega spola; zemljepisno

ime |država|: Najmanjša cerkev na Irskem meri približno dva krat tri metre; Včeraj se je vrnil z Irskega; prim.

Irska {B} Irec; Irka; Irčev; Irkin; irski {O} EDNINA: im. Írsko, rod. Írskega, daj. Írskemu, tož.

Írsko, mest. na Írskem, or. z Írskim

STATUS: predlog


Islándčev Islándčeva Islándčevo pridevnik

Nad Islandčevo turistično ponudbo so bili obiskovalci navdušeni (< Islandec) {O} moški: EDNINA: im. Islándčev, rod.

Islándčevega, daj. Islándčevemu, tož. Islándčev (živostno Islándčevega), mest. pri Islándčevem, or. z Islándčevim; DVOJINA: im. Islándčeva, rod.

Islándčevih, daj. Islándčevima, tož. Islándčeva, mest.

pri Islándčevih, or. z Islándčevima; MNOŽINA: im.

Islándčevi, rod. Islándčevih, daj. Islándčevim, tož.

Islándčeve, mest. pri Islándčevih, or. z Islándčevimi ženski: EDNINA: im. Islándčeva, rod. Islándčeve, daj.

Islándčevi, tož. Islándčevo, mest. pri Islándčevi, or. z Islándčevo; DVOJINA: im. Islándčevi, rod.

Islándčevih, daj. Islándčevima, tož. Islándčevi, mest.

pri Islándčevih, or. z Islándčevima; MNOŽINA: im.

Islándčeve, rod. Islándčevih, daj. Islándčevim, tož.

Islándčeve, mest. pri Islándčevih, or. z Islándčevimi srednji: EDNINA: im. Islándčevo, rod. Islándčevega, daj. Islándčevemu, tož. Islándčevo, mest. pri Islándčevem, or. z Islándčevim; DVOJINA: im.

Islándčevi, rod. Islándčevih, daj. Islándčevima, tož.

Islándčevi, mest. pri Islándčevih, or. z Islándčevima; MNOŽINA: im. Islándčeva, rod. Islándčevih, daj.

Islándčevim, tož. Islándčeva, mest. pri Islándčevih, or.

z Islándčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) islándec islándca samostalnik moškega spola |konj|: V jahanju na progah, dolgih več 1000 kilometrov, so se najbolje odrezali mule, arabci in islandci; prim. Islandec {O} EDNINA: im. islándec, rod. islándca, daj. islándcu, tož. islándca, mest. pri islándcu, or. z islándcem; DVOJINA: im. islándca, rod. islándcev, daj. islándcema, tož. islándca, mest. pri islándcih, or. z islándcema; MNOŽINA: im. islándci, rod. islándcev, daj. islándcem, tož. islándce, mest. pri islándcih, or. z islándci

STATUS: predlog


Islándec Islándca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Večino elektrike Islandci dobijo iz geotermalnih elektrarn (< Islandija) {B} Islandčev {O} EDNINA: im. Islándec, rod. Islándca, daj. Islándcu, tož. Islándca, mest. pri Islándcu, or. z Islándcem; DVOJINA: im. Islándca, rod. Islándcev, daj.

Islándcema, tož. Islándca, mest. pri Islándcih, or. z Islándcema; MNOŽINA: im. Islándci, rod. Islándcev, daj. Islándcem, tož. Islándce, mest. pri Islándcih, or. z Islándci

STATUS: predlog

95


Islándija Islándije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Islandija|; |država|: Gejzirji so ena izmed številnih geoloških znamenitosti na Islandiji; Vikingi so se v Islandiji naselili v devetem stoletju; Zaradi oblaka vulkanskega prahu z Islandije so zaprli letališče v Lizboni; Na Islandiji, deželi ognja in ledu, najdemo številne vulkane in ledenike {B} Islandec; Islandka; Islandčev; Islandkin; islandski {O} EDNINA: im. Islándija, rod. Islándije, daj.

Islándiji, tož. Islándijo, mest. v Islándiji in na Islándiji, or. z Islándijo

STATUS: predlog


Islándka Islándke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Z ženo, Islandko Hlin, živita na Danskem in imata štiri otroke (< Islandija) {B} Islandkin {O} EDNINA: im. Islándka, rod. Islándke, daj. Islándki, tož. Islándko, mest. pri Islándki, or. z Islándko; DVOJINA: im. Islándki, rod. Islándk, daj. Islándkama, tož. Islándki, mest. pri Islándkah, or. z Islándkama; MNOŽINA: im. Islándke, rod. Islándk, daj. Islándkam, tož. Islándke, mest. pri Islándkah, or. z Islándkami

STATUS: predlog


islándski islándska islándsko pridevnik islandski lišaj; jahalno središče z islandskimi poniji; Poimenovanje najbolj znanega islandskega gejzirja Geysir izhaja iz glagola, ki pomeni brizgati; Za kristal islandski dvolomec je značilen optični pojav, ki mu pravimo dvolomnost (< Islandija) {O} moški: EDNINA: im. islándski, rod. islándskega, daj. islándskemu, tož. islándski (živostno islándskega), mest. pri islándskem, or. z islándskim; DVOJINA: im.

islándska, rod. islándskih, daj. islándskima, tož.

islándska, mest. pri islándskih, or. z islándskima; MNOŽINA: im. islándski, rod. islándskih, daj.

islándskim, tož. islándske, mest. pri islándskih, or. z islándskimi ženski: EDNINA: im. islándska, rod. islándske, daj.

islándski, tož. islándsko, mest. pri islándski, or. z islándsko; DVOJINA: im. islándski, rod. islándskih, daj.

islándskima, tož. islándski, mest. pri islándskih, or. z islándskima; MNOŽINA: im. islándske, rod. islándskih, daj. islándskim, tož. islándske, mest. pri islándskih, or.

z islándskimi

srednji: EDNINA: im. islándsko, rod. islándskega, daj.

islándskemu, tož. islándsko, mest. pri islándskem, or.

z islándskim; DVOJINA: im. islándski, rod. islándskih, daj. islándskima, tož. islándski, mest. pri islándskih, or. z islándskima; MNOŽINA: im. islándska, rod.

islándskih, daj. islándskim, tož. islándska, mest. pri islándskih, or. z islándskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Itálija Itálije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Italija|; |država|: V obdobju renesanse sta v Italiji vzporedno obstajala idealistični humanizem in neusmiljen boj za moč in oblast; Kadulja izvira iz Italije, Sirije, južne Francije in Švice; Ogledali sva si sever Italije {B} Italijan; Italijanka; Italijanov; Italijankin; italijanski {O} EDNINA: im. Itálija, rod. Itálije, daj. Itáliji, tož.

Itálijo, mest. v Itáliji, or. z Itálijo

STATUS: predlog


Italiján Italijána samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime dvoboj z Italijanom (< Italija) {B} Italijanov {O} EDNINA: im. Italiján, rod. Italijána, daj. Italijánu, tož. Italijána, mest. pri Italijánu, or. z Italijánom; DVOJINA: im. Italijána, rod. Italijánov, daj.

Italijánoma, tož. Italijána, mest. pri Italijánih, or. z Italijánoma; MNOŽINA: im. Italijáni, rod. Italijánov, daj. Italijánom, tož. Italijáne, mest. pri Italijánih, or. z Italijáni

STATUS: predlog


Italijánka Italijánke samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Nemka je bila za stotinko sekunde hitrejša od Italijanke; film o treh mladih Italijankah pred drugo svetovno vojno (< Italija) {B} Italijankin {O} EDNINA: im. Italijánka, rod. Italijánke, daj.

Italijánki, tož. Italijánko, mest. pri Italijánki, or. z Italijánko; DVOJINA: im. Italijáni, rod. Italijánk, daj.

Italijánkama, tož. Italijánki, mest. pri Italijánkah, or. z Italijánkama; MNOŽINA: im. Italijánke, rod. Italijánk, daj. Italijánkam, tož. Italijánke, mest. pri Italijánkah, or. z Italijánkami

STATUS: predlog


italijánski italijánska italijánsko pridevnik

96

italijanska lira; Svojega moža je spoznala v italijanskih Dolomitih; Salerno leži na južnem delu italijanskega škornja (< Italija) {O} moški: EDNINA: im. italijánski, rod.

italijánskega, daj. italijánskemu, tož. italijánski (živostno italijánskega), mest. pri italijánskem, or. z italijánskim; DVOJINA: im. italijánska, rod.

italijánskih, daj. italijánskima, tož. italijánska, mest.

pri italijánskih, or. z italijánskima; MNOŽINA: im.

italijánski, rod. italijánskih, daj. italijánskim, tož.

italijánske, mest. pri italijánskih, or. z italijánskimi ženski: EDNINA: im. italijánska, rod. italijánske, daj.

italijánski, tož. italijánsko, mest. pri italijánski, or. z italijánsko; DVOJINA: im. italijánski, rod. italijánskih, daj. italijánskima, tož. italijánski, mest. pri italijánskih, or. z italijánskima; MNOŽINA: im.

italijánske, rod. italijánskih, daj. italijánskim, tož.

italijánske, mest. pri italijánskih, or. z italijánskimi srednji: EDNINA: im. italijánsko, rod. italijánskega, daj. italijánskemu, tož. italijánsko, mest. pri italijánskem, or. z italijánskim; DVOJINA: im.

italijánski, rod. italijánskih, daj. italijánskima, tož.

italijánski, mest. pri italijánskih, or. z italijánskima; MNOŽINA: im. italijánska, rod. italijánskih, daj.

italijánskim, tož. italijánska, mest. pri italijánskih, or.

z italijánskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Ízrael Ízraela samostalnik moškega spola; zemljepisno

ime |dolgo ime Država Izrael|; |država|: parlamentarna demokracija v Izraelu; Judje iz Izraela; romanje v Sveto deželo {B} Izraelec; Izraelka; Izraelčev; Izraelkin; izraelski {O} EDNINA: im. Ízrael, rod. Ízraela, daj. Ízraelu, tož.

Ízrael, mest. v Ízraelu, or. z Ízraelom

STATUS: predlog


Izraélčev Izraélčeva Izraélčevo pridevnik Na matematičnem tekmovanju nihče ni mogel preseči Izraelčevega znanja (< Izraelec) {O} moški: EDNINA: im. Izraélčev, rod. Izraélčevega, daj. Izraélčevemu, tož. Izraélčev (živostno Izraélčevega), mest. pri Izraélčevem, or. z Izraélčevim; DVOJINA: im. Izraélčeva, rod.

Izraélčevih, daj. Izraélčevima, tož. Izraélčeva, mest.

pri Izraélčevih, or. z Izraélčevima; MNOŽINA: im.

Izraélčevi, rod. Izraélčevih, daj. Izraélčevim, tož.

Izraélčeve, mest. pri Izraélčevih, or. z Izraélčevimi ženski: EDNINA: im. Izraélčeva, rod. Izraélčeve, daj.

Izraélčevi, tož. Izraélčevo, mest. pri Izraélčevi, or. z Izraélčevo; DVOJINA: im. Izraélčevi, rod. Izraélčevih, daj. Izraélčevima, tož. Izraélčevi, mest. pri

Izraélčevih, or. z Izraélčevima; MNOŽINA: im.

Izraélčeve, rod. Izraélčevih, daj. Izraélčevim, tož.

Izraélčeve, mest. pri Izraélčevih, or. z Izraélčevimi srednji: EDNINA: im. Izraélčevo, rod. Izraélčevega, daj. Izraélčevemu, tož. Izraélčevo, mest. pri Izraélčevem, or. z Izraélčevim; DVOJINA: im.

Izraélčevi, rod. Izraélčevih, daj. Izraélčevima, tož.

Izraélčevi, mest. pri Izraélčevih, or. z Izraélčevima; MNOŽINA: im. Izraélčeva, rod. Izraélčevih, daj.

Izraélčevim, tož. Izraélčeva, mest. pri Izraélčevih, or.

z Izraélčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Izraélec Izraélca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime vrnitev Izraelcev iz Babilona (< Izrael) {B} Izraelčev {O} EDNINA: im. Izraélec, rod. Izraélca, daj. Izraélcu, tož. Izraélca, mest. pri Izraélcu, or. z Izraélcem; DVOJINA: im. Izraélca, rod. Izraélcev, daj. Izraélcema, tož. Izraélca, mest. pri Izraélcih, or. z Izraélcema; MNOŽINA: im. Izraélci, rod. Izraélcev, daj. Izraélcem, tož. Izraélce, mest. pri Izraélcih, or. z Izraélci

STATUS: predlog


Izraélka Izraélke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Izraelci so manj izobraženi od Izraelk; Egipčanu, ki se poroči z Izraelko, vlada odvzame državljanstvo (< Izrael) {B} Izraelkin {O} EDNINA: im. Izraélka, rod. Izraélke, daj. Izraélki, tož. Izraélko, mest. pri Izraélki, or. z Izraélko; DVOJINA: im. Izraélki, rod. Izraélk, daj. Izraélkama, tož. Izraélki, mest. pri Izraélkah, or. z Izraélkama; MNOŽINA: im. Izraélke, rod. Izraélk, daj. Izraélkam, tož. Izraélke, mest. pri Izraélkah, or. z Izraélkami

STATUS: predlog


ízraelski ízraelska ízraelsko pridevnik izraelski sporazum; Spregovoril bo poslancem izraelskega kneseta (< Izrael) {O} moški: EDNINA: im. ízraelski, rod. ízraelskega, daj. ízraelskemu, tož. ízraelski (živostno ízraelskega), mest. pri ízraelskem, or. z ízraelskim; DVOJINA: im.

ízraelska, rod. ízraelskih, daj. ízraelskima, tož.

ízraelska, mest. pri ízraelskih, or. z ízraelskima; MNOŽINA: im. ízraelski, rod. ízraelskih, daj.

ízraelskim, tož. ízraelske, mest. pri ízraelskih, or. z ízraelskimi

97

ženski: EDNINA: im. ízraelska, rod. ízraelske, daj.

ízraelski, tož. ízraelsko, mest. pri ízraelski, or. z ízraelsko; DVOJINA: im. ízraelski, rod. ízraelskih, daj.

ízraelskima, tož. ízraelski, mest. pri ízraelskih, or. z ízraelskima; MNOŽINA: im. ízraelske, rod. ízraelskih, daj. ízraelskim, tož. ízraelske, mest. pri ízraelskih, or. z ízraelskimi srednji: EDNINA: im. ízraelsko, rod. ízraelskega, daj.

ízraelskemu, tož. ízraelsko, mest. pri ízraelskem, or. z ízraelskim; DVOJINA: im. ízraelski, rod. ízraelskih, daj.

ízraelskima, tož. ízraelski, mest. pri ízraelskih, or. z ízraelskima; MNOŽINA: im. ízraelska, rod. ízraelskih, daj. ízraelskim, tož. ízraelska, mest. pri ízraelskih, or. z ízraelskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski jákobov jákobova jákobovo pridevnik jakobova pokrovača ||školjka||: Najraje si privoščim gratinirane jakobove pokrovače; prim. Jakobov (< Jakob) {O} moški: EDNINA: im. jákobov, rod. jákobovega, daj. jákobovemu, tož. jákobov (živostno jákobovega), mest. pri jákobovem, or. z jákobovim; DVOJINA: im.

jákobova, rod. jákobovih, daj. jákobovima, tož.

jákobova, mest. pri jákobovih, or. z jákobovima; MNOŽINA: im. jákobovi, rod. jákobovih, daj.

jákobovim, tož. jákobove, mest. pri jákobovih, or. z jákobovimi ženski: EDNINA: im. jákobova, rod. jákobove, daj.

jákobovi, tož. jákobovo, mest. pri jákobovi, or. z jákobovo; DVOJINA: im. jákobovi, rod. jákobovih, daj.

jákobovima, tož. jákobovi, mest. pri jákobovih, or. z jákobovima; MNOŽINA: im. jákobove, rod. jákobovih, daj. jákobovim, tož. jákobove, mest. pri jákobovih, or.

z jákobovimi srednji: EDNINA: im. jákobovo, rod. jákobovega, daj.

jákobovemu, tož. jákobovo, mest. pri jákobovem, or. z jákobovim; DVOJINA: im. jákobovi, rod. jákobovih, daj. jákobovima, tož. jákobovi, mest. pri jákobovih, or.

z jákobovima; MNOŽINA: im. jákobova, rod.

jákobovih, daj. jákobovim, tož. jákobova, mest. pri jákobovih, or. z jákobovimi

STATUS: predlog


Jákopič Jákopiča samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski slikar|: Glavni protagonisti likovne umetnosti na prelomu stoletja so bili impresionisti z Rihardom Jakopičem (1869–1943) na čelu; v

prenesenem pomenu V galeriji imamo Jakopiča in Spacala ter zanimivo skulpturo Počivavška Jakopičeva in Spacalova dela

{B} Jakopičev {O} EDNINA: im. Jákopič, rod. Jákopiča, daj.

Jákopiču, tož. Jákopiča, mest. pri Jákopiču, or. z Jákopičem; DVOJINA: im. Jákopiča, rod. Jákopičev, daj. Jákopičema, tož. Jákopiča, mest. pri Jákopičih, or.

z Jákopičema; MNOŽINA: im. Jákopiči, rod.

Jákopičev, daj. Jákopičem, tož. Jákopiče, mest. pri Jákopičih, or. z Jákopiči

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Jákopičev Jákopičeva Jákopičevo pridevnik Jakopičeva zapuščina; Jakopičeva slika »Študija sonca« je zdaj v stalni postavitvi Narodne galerije; Jakopičeva nagrada ||nagrada||: Je dobitnik Jakopičeve nagrade, najvišje slovenske nagrade za likovno umetnost (< Jakopič) {O} moški: EDNINA: im. Jákopičev, rod.

Jákopičevega, daj. Jákopičevemu, tož. Jákopičev (živostno Jákopičevega), mest. pri Jákopičevem, or. z Jákopičevim; DVOJINA: im. Jákopičeva, rod.

Jákopičevih, daj. Jákopičevima, tož. Jákopičeva, mest.

pri Jákopičevih, or. z Jákopičevima; MNOŽINA: im.

Jákopičevi, rod. Jákopičevih, daj. Jákopičevim, tož.

Jákopičeve, mest. pri Jákopičevih, or. z Jákopičevimi ženski: EDNINA: im. Jákopičeva, rod. Jákopičeve, daj.

Jákopičevi, tož. Jákopičevo, mest. pri Jákopičevi, or. z Jákopičevo; DVOJINA: im. Jákopičevi, rod.

Jákopičevih, daj. Jákopičevima, tož. Jákopičevi, mest.

pri Jákopičevih, or. z Jákopičevima; MNOŽINA: im.

Jákopičeve, rod. Jákopičevih, daj. Jákopičevim, tož.

Jákopičeve, mest. pri Jákopičevih, or. z Jákopičevimi srednji: EDNINA: im. Jákopičevo, rod. Jákopičevega, daj. Jákopičevemu, tož. Jákopičevo, mest. pri Jákopičevem, or. z Jákopičevim; DVOJINA: im.

Jákopičevi, rod. Jákopičevih, daj. Jákopičevima, tož.

Jákopičevi, mest. pri Jákopičevih, or. z Jákopičevima; MNOŽINA: im. Jákopičeva, rod.

Jákopičevih, daj. Jákopičevim, tož. Jákopičeva, mest.

pri Jákopičevih, or. z Jákopičevimi

STATUS: predlog


Jamájka Jamájke samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Jamajka|; |država|: Na Jamajki je opravil enega daljših potopov; sladkorni trs z Jamajke; Jamajka, rojstna država Boba Marleyja, je imenovana tudi dežela regija {B} Jamajčan; Jamajčanka; Jamajčanov; Jamajčankin; jamajški {O} EDNINA: im. Jamájka, rod. Jamájke, daj. Jamájki, tož. Jamájko, mest. na Jamájki, or. z Jamájko

98

STATUS: predlog


jamájški jamájška jamájško pridevnik jamajški regi; Mednarodna atletska zveza je uradno potrdila svetovna rekorda jamajškega šprinterja Usaina Bolta (< Jamajka) {O} moški: EDNINA: im. jamájški, rod. jamájškega, daj. jamájškemu, tož. jamájški (živostno jamájškega), mest. pri jamájškem, or. z jamájškim; DVOJINA: im.

jamájška, rod. jamájških, daj. jamájškima, tož.

jamájška, mest. pri jamájških, or. z jamájškima; MNOŽINA: im. jamájški, rod. jamájških, daj.

jamájškim, tož. jamájške, mest. pri jamájških, or. z jamájškimi ženski: EDNINA: im. jamájška, rod. jamájške, daj.

jamájški, tož. jamájško, mest. pri jamájški, or. z jamájško; DVOJINA: im. jamájški, rod. jamájških, daj.

jamájškima, tož. jamájški, mest. pri jamájških, or. z jamájškima; MNOŽINA: im. jamájške, rod. jamájških, daj. jamájškim, tož. jamájške, mest. pri jamájških, or. z jamájškimi srednji: EDNINA: im. jamájško, rod. jamájškega, daj.

jamájškemu, tož. jamájško, mest. pri jamájškem, or. z jamájškim; DVOJINA: im. jamájški, rod. jamájških, daj.

jamájškima, tož. jamájški, mest. pri jamájških, or. z jamájškima; MNOŽINA: im. jamájška, rod. jamájških, daj. jamájškim, tož. jamájška, mest. pri jamájških, or. z jamájškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Japónčev Japónčeva Japónčevo pridevnik S potovanja smo prinesli Japončev domači sake (< Japonec) {O} moški: EDNINA: im. Japónčev, rod. Japónčevega, daj. Japónčevemu, tož. Japónčev (živostno Japónčevega), mest. pri Japónčevem, or. z Japónčevim; DVOJINA: im. Japónčeva, rod.

Japónčevih, daj. Japónčevima, tož. Japónčeva, mest.

pri Japónčevih, or. z Japónčevima; MNOŽINA: im.

Japónčevi, rod. Japónčevih, daj. Japónčevim, tož.

Japónčeve, mest. pri Japónčevih, or. z Japónčevimi ženski: EDNINA: im. Japónčeva, rod. Japónčeve, daj.

Japónčevi, tož. Japónčevo, mest. pri Japónčevi, or. z Japónčevo; DVOJINA: im. Japónčevi, rod. Japónčevih, daj. Japónčevima, tož. Japónčevi, mest. pri Japónčevih, or. z Japónčevima; MNOŽINA: im.

Japónčeve, rod. Japónčevih, daj. Japónčevim, tož.

Japónčeve, mest. pri Japónčevih, or. z Japónčevimi srednji: EDNINA: im. Japónčevo, rod. Japónčevega, daj. Japónčevemu, tož. Japónčevo, mest. pri Japónčevem, or. z Japónčevim; DVOJINA: im.

Japónčevi, rod. Japónčevih, daj. Japónčevima, tož.

Japónčevi, mest. pri Japónčevih, or. z Japónčevima; MNOŽINA: im. Japónčeva, rod. Japónčevih, daj.

Japónčevim, tož. Japónčeva, mest. pri Japónčevih, or.

z Japónčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) japónec japónca samostalnik moškega spola |avtomobil japonske proizvodnje|: Že dve leti vozim japonca; prim. Japonec {O} EDNINA: im. japónec, rod. japónca, daj. japóncu, tož. japónca, mest. pri japóncu, or. z japóncem; DVOJINA: im. japónca, rod. japóncev, daj. japóncema, tož. japónca, mest. pri japóncih, or. z japóncema; MNOŽINA: im. japónci, rod. japóncev, daj. japóncem, tož. japónce, mest. pri japóncih, or. z japónci

STATUS: predlog


Japónec Japónca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Ena desetina Japoncev živi v Tokiu (< Japonska) {B} Japončev {O} EDNINA: im. Japónec, rod. Japónca, daj. Japóncu, tož. Japónca, mest. pri Japóncu, or. z Japóncem; DVOJINA: im. Japónca, rod. Japóncev, daj. Japóncema, tož. Japónca, mest. pri Japóncih, or. z Japóncema; MNOŽINA: im. Japónci, rod. Japóncev, daj. Japóncem, tož. Japónce, mest. pri Japóncih, or. z Japónci

STATUS: predlog


Japónka Japónke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Številni mislijo, da je bila za Beatle usodna Lennonova poroka z Japonko Yoko Ono; Po podatkih iz leta 2003 Japonke živijo povprečno 85,3, Japonci pa 78,3 leta. (< Japonska) {B} Japonkin {O} EDNINA: im. Japónka, rod. Japónke, daj. Japónki, tož. Japónko, mest. pri Japónki, or. z Japónko; DVOJINA: im. Japónki, rod. Japónk, daj. Japónkama, tož. Japónki, mest. pri Japónkah, or. z Japónkama; MNOŽINA: im. Japónke, rod. Japónk, daj. Japónkam, tož. Japónke, mest. pri Japónkah, or. z Japónkami

STATUS: predlog


japónke japónk množinski samostalnik ženskega spola |preprosti natikači|: par japonk; Obula je bele japonke s kitajskim vzorcem na blagu in podplatom iz mehkega trstičja; prim. Japonka {O} MNOŽINA: im. japónke, rod. japónk, daj.

japónkam, tož. japónke, mest. pri japónkah, or. z japónkami

STATUS: predlog

99


Japónska Japónske samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Japonska|; |država|: Sestra je bila na počitnicah v Japonski na Japonskem gejša iz Japonske, dežele vzhajajočega sonca; prim.

Japonsko {B} Japonec; Japonka; Japončev; Japonkin; japonski {O} EDNINA: im. Japónska, rod. Japónske, daj.

Japónski, tož. Japónsko, mest. v Japónski, or. z Japónsko

STATUS: predlog


japónski japónska japónsko pridevnik japonski biser; japonski jen; japonski otok Okinava (< Japonska) {O} moški: EDNINA: im. japónski, rod. japónskega, daj. japónskemu, tož. japónski (živostno japónskega), mest. pri japónskem, or. z japónskim; DVOJINA: im.

japónska, rod. japónskih, daj. japónskima, tož.

japónska, mest. pri japónskih, or. z japónskima; MNOŽINA: im. japónski, rod. japónskih, daj.

japónskim, tož. japónske, mest. pri japónskih, or. z japónskimi ženski: EDNINA: im. japónska, rod. japónske, daj.

japónski, tož. japónsko, mest. pri japónski, or. z japónsko; DVOJINA: im. japónski, rod. japónskih, daj.

japónskima, tož. japónski, mest. pri japónskih, or. z japónskima; MNOŽINA: im. japónske, rod. japónskih, daj. japónskim, tož. japónske, mest. pri japónskih, or. z japónskimi srednji: EDNINA: im. japónsko, rod. japónskega, daj.

japónskemu, tož. japónsko, mest. pri japónskem, or. z japónskim; DVOJINA: im. japónski, rod. japónskih, daj.

japónskima, tož. japónski, mest. pri japónskih, or. z japónskima; MNOŽINA: im. japónska, rod. japónskih, daj. japónskim, tož. japónska, mest. pri japónskih, or. z japónskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Japónsko Japónskega samostalnik srednjega spola; zemljepisno ime |država|: Razstavljal je na Japonskem; Namenjeni sta na Japonsko in v Južno Korejo; prim. Japonska {B} Japonec; Japonka; Japončev; Japonkin; japonski {O} EDNINA: im. Japónsko, rod. Japónskega, daj.

Japónskemu, tož. Japónsko, mest. na Japónskem, or. z Japónskim

STATUS: predlog


Jazíg Jazíga samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik sarmatskega plemena|; v množini Jazigi |sarmatsko pleme|: V številnih težkih bitkah je premagal Markomane in Jazige {B} Jaziginja; jaziški {O} EDNINA: im. Jazíg, rod. Jazíga, daj. Jazígu, tož.

Jazígna, mest. pri Jazígu, or. z Jazígom; DVOJINA: im.

Jazíga, rod. Jazígov, daj. Jazígoma, tož. Jazíga, mest.

pri Jazígih, or. z Jazígoma; MNOŽINA: im. Jazígi, rod.

Jazígov, daj. Jazígom, tož. Jazíge, mest. pri Jazígih, or.

z Jazígi

STATUS: predlog


Jéhova Jéhove in Jéhova Jéhova samostalnik moškega

spola; ime bitja; religijsko ime |izraelski bog|: Ime Elijahu je mogoče prevesti z »moj Gospod je Jehova«; Shod končajo s pesmijo iz pesmarice Pojmo hvalnice Jehovi/Jehovu; prim.

Jahve {B} Jehovov {O} EDNINA: im. Jéhova, rod. Jéhove in Jéhova, daj.

Jéhovi in Jéhovu, tož. Jéhovo in Jéhova, mest. pri Jéhovi in pri Jéhovu, or. z Jéhovo in z Jéhovom

STATUS: predlog


Jéhovov Jéhovova Jéhovovo pridevnik Živi po Jehovovih zapovedih; Jehovove priče ||verska skupnost||: Verovanje Jehovovih prič temelji na Bibliji; Pripada Jehovovim pričam (< Jehova) {O} moški: EDNINA: im. Jéhovov, rod. Jéhovova, daj.

Jéhovovemu, tož. Jéhovov (živostno Jéhovovega), mest. pri Jéhovovem, or. z Jéhovovim; DVOJINA: im.

Jéhovova, rod. Jéhovovih, daj. Jéhovovima, tož.

Jéhovova, mest. pri Jéhovovih, or. z Jéhovovima; MNOŽINA: im. Jéhovovi, rod. Jéhovovih, daj.

Jéhovovim, tož. Jéhovove, mest. pri Jéhovovih, or. z Jéhovovimi ženski: EDNINA: im. Jéhovova, rod. Jéhovove, daj.

Jéhovovi, tož. Jéhovovo, mest. pri Jéhovovi, or. z Jéhovovo; DVOJINA: im. Jéhovovi, rod. Jéhovovih, daj. Jéhovovima, tož. Jéhovovi, mest. pri Jéhovovih, or. z Jéhovovima; MNOŽINA: im. Jéhovove, rod.

Jéhovovih, daj. Jéhovovim, tož. Jéhovove, mest. pri Jéhovovih, or. z Jéhovovimi srednji: EDNINA: im. Jéhovovo, rod. Jéhovovega, daj.

Jéhovovemu, tož. Jéhovovo, mest. pri Jéhovovem, or.

z Jéhovovim; DVOJINA: im. Jéhovovi, rod. Jéhovovih, daj. Jéhovovima, tož. Jéhovovi, mest. pri Jéhovovih, or. z Jéhovovima; MNOŽINA: im. Jéhovova, rod.

Jéhovovih, daj. Jéhovovim, tož. Jéhovova, mest. pri Jéhovovih, or. z Jéhovovimi

100

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz religijskih imen) Jémen Jémna samostalnik moškega spola; zemljepisno

ime |dolgo ime Republika Jemen|; |država|: tektonski jarek v Jemnu; med iz Jemna {B} Jemenec; Jemenka; Jemenčev; Jemenkin; jemenski {O} EDNINA: im. Jémen, rod. Jémna, daj. Jémnu, tož.

Jémen, mest. v Jémnu, or. z Jémnom

STATUS: predlog


Jémenčev Jémenčeva Jémenčevo pridevnik O Jemenčevi družini ni bilo ne duha ne sluha (< Jemenec) {O} moški: EDNINA: im. Jémenčev, rod.

Jémenčevega, daj. Jémenčevemu, tož. Jémenčev (živostno Jémenčevega), mest. pri Jémenčevem, or. z Jémenčevim; DVOJINA: im. Jémenčeva, rod.

Jémenčevih, daj. Jémenčevima, tož. Jémenčeva, mest.

pri Jémenčevih, or. z Jémenčevima; MNOŽINA: im.

Jémenčevi, rod. Jémenčevih, daj. Jémenčevim, tož.

Jémenčeve, mest. pri Jémenčevih, or. z Jémenčevimi ženski: EDNINA: im. Jémenčeva, rod. Jémenčeve, daj.

Jémenčevi, tož. Jémenčevo, mest. pri Jémenčevi, or. z Jémenčevo; DVOJINA: im. Jémenčevi, rod.

Jémenčevih, daj. Jémenčevima, tož. Jémenčevi, mest.

pri Jémenčevih, or. z Jémenčevima; MNOŽINA: im.

Jémenčeve, rod. Jémenčevih, daj. Jémenčevim, tož.

Jémenčeve, mest. pri Jémenčevih, or. z Jémenčevimi srednji: EDNINA: im. Jémenčevo, rod. Jémenčevega, daj. Jémenčevemu, tož. Jémenčevo, mest. pri Jémenčevem, or. z Jémenčevim; DVOJINA: im.

Jémenčevi, rod. Jémenčevih, daj. Jémenčevima, tož.

Jémenčevi, mest. pri Jémenčevih, or. z Jémenčevima; MNOŽINA: im. Jémenčeva, rod. Jémenčevih, daj.

Jémenčevim, tož. Jémenčeva, mest. pri Jémenčevih, or. z Jémenčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Jémenec Jémenca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Kat je med Jemenci zelo priljubljen (< Jemen) {B} Jemenčev {O} EDNINA: im. Jémenec, rod. Jémenca, daj.

Jémencu, tož. Jémenca, mest. pri Jémencu, or. z Jémencem; DVOJINA: im. Jémenca, rod. Jémencev, daj. Jémencema, tož. Jémenca, mest. pri Jémencih, or.

z Jémencema; MNOŽINA: im. Jémenci, rod. Jémencev,

daj. Jémencem, tož. Jémence, mest. pri Jémencih, or. z Jémenci

STATUS: predlog


Jémenka Jémenke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Poročil se je s hčerjo Angleža in Jemenke (< Jemen) {B} Jemenkin {O} EDNINA: im. Jémenka, rod. Jémenke, daj.

Jémenki, tož. Jémenko, mest. pri Jémenki, or. z Jémenko; DVOJINA: im. Jémenki, rod. Jémenk, daj.

Jémenkama, tož. Jémenki, mest. pri Jémenkah, or. z Jémenkama; MNOŽINA: im. Jémenke, rod. Jémenk, daj. Jémenkam, tož. Jémenke, mest. pri Jémenkah, or.

z Jémenkami

STATUS: predlog


jémenski jémenska jémensko pridevnik jemenska puščava; jemenski kameleon; S pridelavo kata zasluži okoli 150.000 jemenskih rialov na leto (< Jemen) {O} moški: EDNINA: im. jémenski, rod. jémenskega, daj. jémenskemu, tož. jémenski (živostno jémenskega), mest. pri jémenskem, or. z jémenskim; DVOJINA: im. jémenska, rod. jémenskih, daj.

jémenskima, tož. jémenska, mest. pri jémenskih, or. z jémenskima; MNOŽINA: im. jémenski, rod. jémenskih, daj. jémenskim, tož. jémenske, mest. pri jémenskih, or.

z jémenskimi ženski: EDNINA: im. jémenska, rod. jémenske, daj.

jémenski, tož. jémensko, mest. pri jémenski, or. z jémensko; DVOJINA: im. jémenski, rod. jémenskih, daj. jémenskima, tož. jémenski, mest. pri jémenskih, or. z jémenskima; MNOŽINA: im. jémenske, rod.

jémenskih, daj. jémenskim, tož. jémenske, mest. pri jémenskih, or. z jémenskimi srednji: EDNINA: im. jémensko, rod. jémenskega, daj.

jémenskemu, tož. jémensko, mest. pri jémenskem, or.

z jémenskim; DVOJINA: im. jémenski, rod. jémenskih, daj. jémenskima, tož. jémenski, mest. pri jémenskih, or. z jémenskima; MNOŽINA: im. jémenska, rod.

jémenskih, daj. jémenskim, tož. jémenska, mest. pri jémenskih, or. z jémenskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Jénkov Jénkova Jénkovo pridevnik Jenkova pesem; Jenkov nagrajenec, nagrajenka; Jenkova nagrada ||nagrada||: V Društvu slovenskih pisateljev so podelili Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let (< Jenko)

101

{O} moški: EDNINA: im. Jénkov, rod. Jénkovega, daj.

Jénkovemu, tož. Jénkov (živostno Jénkovega), mest.

pri Jénkovem, or. z Jénkovim; DVOJINA: im. Jénkova, rod. Jénkovih, daj. Jénkovima, tož. Jénkova, mest. pri Jénkovih, or. z Jénkovima; MNOŽINA: im. Jénkovi, rod. Jénkovih, daj. Jénkovim, tož. Jénkove, mest. pri Jénkovih, or. z Jénkovimi ženski: EDNINA: im. Jénkova, rod. Jénkove, daj.

Jénkovi, tož. Jénkovo, mest. pri Jénkovi, or. z Jénkovo; DVOJINA: im. Jénkovi, rod. Jénkovih, daj.

Jénkovima, tož. Jénkovi, mest. pri Jénkovih, or. z Jénkovima; MNOŽINA: im. Jénkove, rod. Jénkovih, daj. Jénkovim, tož. Jénkove, mest. pri Jénkovih, or. z Jénkovimi srednji: EDNINA: im. Jénkovo, rod. Jénkovega, daj.

Jénkovemu, tož. Jénkovo, mest. pri Jénkovem, or. z Jénkovim; DVOJINA: im. Jénkovi, rod. Jénkovih, daj.

Jénkovima, tož. Jénkovi, mest. pri Jénkovih, or. z Jénkovima; MNOŽINA: im. Jénkova, rod. Jénkovih, daj. Jénkovim, tož. Jénkova, mest. pri Jénkovih, or. z Jénkovimi

STATUS: predlog


Jéžkov Jéžkova Jéžkovo pridevnik Ježkov nagrajenec; Nagrado Franeta Milčinskega – Ježka podelujejo tistim humoristom, ki ohranjajo Ježkovega duha (< Ježek) {O} moški: EDNINA: im. Jéžkov, rod. Jéžkovega, daj.

Jéžkovemu, tož. Jéžkov (živostno Jéžkovega), mest. pri Jéžkovem, or. z Jéžkovim; DVOJINA: im. Jéžkova, rod.

Jéžkovih, daj. Jéžkovima, tož. Jéžkova, mest. pri Jéžkovih, or. z Jéžkovima; MNOŽINA: im. Jéžkovi, rod. Jéžkovih, daj. Jéžkovim, tož. Jéžkove, mest. pri Jéžkovih, or. z Jéžkovimi ženski: EDNINA: im. Jéžkova, rod. Jéžkove, daj.

Jéžkovi, tož. Jéžkovo, mest. pri Jéžkovi, or. z Jéžkovo; DVOJINA: im. Jéžkovi, rod. Jéžkovih, daj.

Jéžkovima, tož. Jéžkovi, mest. pri Jéžkovih, or. z Jéžkovima; MNOŽINA: im. Jéžkove, rod. Jéžkovih, daj.

Jéžkovim, tož. Jéžkove, mest. pri Jéžkovih, or. z Jéžkovimi srednji: EDNINA: im. Jéžkovo, rod. Jéžkovega, daj.

Jéžkovemu, tož. Jéžkovo, mest. pri Jéžkovem, or. z Jéžkovim; DVOJINA: im. Jéžkovi, rod. Jéžkovih, daj.

Jéžkovima, tož. Jéžkovi, mest. pri Jéžkovih, or. z Jéžkovima; MNOŽINA: im. Jéžkova, rod. Jéžkovih, daj.

Jéžkovim, tož. Jéžkova, mest. pri Jéžkovih, or. z Jéžkovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz psevdonimov)

Jordánčev Jordánčeva Jordánčevo pridevnik Mediji spremljajo Jordančevo nogometno kariero (< Jordanec) {O} moški: EDNINA: im. Jordánčev, rod.

Jordánčevega, daj. Jordánčevemu, tož. Jordánčev (živostno Jordánčevega), mest. pri Jordánčevem, or. z Jordánčevim; DVOJINA: im. Jordánčeva, rod.

Jordánčevih, daj. Jordánčevima, tož. Jordánčeva, mest. pri Jordánčevih, or. z Jordánčevima; MNOŽINA: im. Jordánčevi, rod. Jordánčevih, daj. Jordánčevim, tož. Jordánčeve, mest. pri Jordánčevih, or. z Jordánčevimi ženski: EDNINA: im. Jordánčeva, rod. Jordánčeve, daj.

Jordánčevi, tož. Jordánčevo, mest. pri Jordánčevi, or.

z Jordánčevo; DVOJINA: im. Jordánčevi, rod.

Jordánčevih, daj. Jordánčevima, tož. Jordánčevi, mest.

pri Jordánčevih, or. z Jordánčevima; MNOŽINA: im.

Jordánčeve, rod. Jordánčevih, daj. Jordánčevim, tož.

Jordánčeve, mest. pri Jordánčevih, or. z Jordánčevimi srednji: EDNINA: im. Jordánčevo, rod. Jordánčevega, daj. Jordánčevemu, tož. Jordánčevo, mest. pri Jordánčevem, or. z Jordánčevim; DVOJINA: im.

Jordánčevi, rod. Jordánčevih, daj. Jordánčevima, tož.

Jordánčevi, mest. pri Jordánčevih, or. z Jordánčevima; MNOŽINA: im. Jordánčeva, rod.

Jordánčevih, daj. Jordánčevim, tož. Jordánčeva, mest.

pri Jordánčevih, or. z Jordánčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) Jordánec Jordánca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime V pripravi slaščic so Jordanci pravi mojstri (< Jordanija) {B} Jordančev {O} EDNINA: im. Jordánec, rod. Jordánca, daj.

Jordáncu, tož. Jordánca, mest. pri Jordáncu, or. z Jordáncem; DVOJINA: im. Jordánca, rod. Jordáncev, daj. Jordáncema, tož. Jordánca, mest. pri Jordáncih, or.

z Jordáncema; MNOŽINA: im. Jordánci, rod.

Jordáncev, daj. Jordáncem, tož. Jordánce, mest. pri Jordáncih, or. z Jordánci

STATUS: predlog


Jordánija Jordánije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Hašemitska kraljevina Jordanija|; |država|: Petra je eno najbolj obiskanih mest v Jordaniji; palestinska skupnost iz Jordanije {B} Jordanec; Jordanka; Jordančev; Jordankin; jordanski in jordanijski

102

{O} EDNINA: im. Jordánija, rod. Jordánije, daj.

Jordániji, tož. Jordánijo, mest. v Jordániji, or. z Jordánijo

STATUS: predlog


Jordánka Jordánke samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Po očetu je Jordanka, po mami Avstrijka; Spretne Jordanke v naravnem parku v Azraqu barvajo nojeva jajca (< Jordanija) {B} Jordankin {O} EDNINA: im. Jordánka, rod. Jordánke, daj.

Jordánki, tož. Jordánko, mest. pri Jordánki, or. z Jordánko; DVOJINA: im. Jordánki, rod. Jordánk, daj.

Jordánkama, tož. Jordánki, mest. pri Jordánkah, or. z Jordánkama; MNOŽINA: im. Jordánke, rod. Jordánk, daj. Jordánkam, tož. Jordánke, mest. pri Jordánkah, or.

z Jordánkami

STATUS: predlog


jordánski jordánska jordánsko tudi jordánijski jordánijska jordánijsko pridevnik jordanska kraljica; jordanska puščava Kuseir Amra (< Jordanija) {O} moški: EDNINA: im. jordánski tudi jordánijski, rod. jordánskega tudi jordánijskega, daj. jordánskemu tudi jordánijskemu, tož. jordánski tudi jordánijski (živostno jordánskega) tudi jordánijskega, mest. pri jordánskem tudi pri jordánijskem, or. z jordánskim tudi z jordánijskim; DVOJINA: im. jordánska tudi jordánijska, rod. jordánskih tudi jordánijskih, daj.

jordánskima tudi jordánijskima, tož. jordánska tudi jordánijska, mest. pri jordánskih tudi jordánijskih, or.

z jordánskima tudi jordánijskima; MNOŽINA: im.

jordánski tudi jordánijski, rod. jordánskih tudi jordánijskih, daj. jordánskim tudi jordánijskim, tož.

jordánske tudi jordánijske, mest. pri jordánskih tudi jordánijskih, or. z jordánskimi tudi jordánijskimi ženski: EDNINA: im. jordánska tudi jordánijska, rod.

jordánske tudi jordánijske, daj. jordánski tudi jordánijski, tož. jordánsko tudi jordánijsko, mest. pri jordánski tudi pri jordánijski, or. z jordánsko tudi z jordánijsko; DVOJINA: im. jordánski tudi jordánijski, rod. jordánskih tudi jordánijskih, daj. jordánskima tudi jordánijskima, tož. jordánski tudi jordánijski, mest. pri jordánskih tudi pri jordánijskih, or. z jordánskima tudi z jordánijskima; MNOŽINA: im. jordánske tudi jordánijske, rod. jordánskih tudi jordánijskih, daj.

jordánskim tudi jordánijskim, tož. jordánske tudi jordánijske, mest. pri jordánskih tudi jordánijskih, or.

z jordánskimi tudi jordánijskimi srednji: EDNINA: im. jordánsko tudi jordánijsko, rod.

jordánskega tudi jordánijskega, daj. jordánskemu tudi jordánijskemu, tož. jordánsko tudi jordánijsko, mest.

pri jordánskem tudi pri jordánijskem, or. z jordánskim tudi z jordánijskim; DVOJINA: im.

jordánski tudi jordánijski, rod. jordánskih tudi jordánijskih, daj. jordánskima tudi jordánijskima, tož.

jordánski tudi jordánijski, mest. pri jordánskih tudi jordánijskih, or. z jordánskima tudi z jordánijskima; MNOŽINA: im. jordánska tudi jordánijska, rod.

jordánskih tudi jordánijskih, daj. jordánskim tudi jordánijskim, tož. jordánska tudi jordánijska, mest. pri jordánskih tudi pri jordánijskih, or. z jordánskimi tudi z jordánijskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski; pridevnik na -ski joule joula [džúl] samostalnik moškega spola |merska enota|: v strokovnih besedilih Zračna puška lahko sproži izstrelek s tako močjo, da ima ta ob izstrelitvi več kot 16,27 joula kinetične energije <16,27 J>; prim. džul {O} EDNINA: im. joule, rod. joula, daj. joulu, tož. joula, mest. pri joulu, or. z joulom; DVOJINA: im. joula, rod.

joulov, daj. jouloma, tož. joula, mest. pri joulih, or. z jouloma; MNOŽINA: im. jouli, rod. joulov, daj. joulom, tož. joule, mest. pri joulih, or. z jouli

STATUS: predlog


Joule Joula [džúl] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |angleški fizik|: Enota za delo (džul ali joule) se imenuje po Jamesu Prescottu Joulu {B} Joulov {O} EDNINA: im. Joule, rod. Joula, daj. Joulu, tož.

Joula, mest. pri Joulu, or. z Joulom; DVOJINA: im.

Joula, rod. Joulov, daj. Jouloma, tož. Joula, mest. pri Joulih, or. z Jouloma; MNOŽINA: im. Jouli, rod.

Joulov, daj. Joulom, tož. Joule, mest. pri Joulih, or. z Jouli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Joulov Joulova Joulovo [džúlov-] pridevnik Pomembno Joulovo odkritje je zakon o ohranitvi energije; Joulov zakon ||fizikalni zakon||: Ugotovitev, da ob podvojenem električnem toku pretvornik odda v danem času štirikrat več toplote, imenujemo Joulov zakon (< Joule) {O} moški: EDNINA: im. Joulov, rod. Joulovega, daj.

Joulovemu, tož. Joulov (živostno Joulovega), mest. pri Joulovem, or. z Joulovim; DVOJINA: im. Joulova, rod.

Joulovih, daj. Joulovima, tož. Joulova, mest. pri Joulovih, or. z Joulovima; MNOŽINA: im. Joulovi, rod.

103

Joulovih, daj. Joulovim, tož. Joulove, mest. pri Joulovih, or. z Joulovimi ženski: EDNINA: im. Joulova, rod. Joulove, daj.

Joulovi, tož. Joulovo, mest. pri Joulovi, or. z Joulovo; DVOJINA: im. Joulovi, rod. Joulovih, daj. Joulovima, tož. Joulovi, mest. pri Joulovih, or. z Joulovima; MNOŽINA: im. Joulove, rod. Joulovih, daj. Joulovim, tož. Joulove, mest. pri Joulovih, or. z Joulovimi srednji: EDNINA: im. Joulovo, rod. Joulovega, daj.

Joulovemu, tož. Joulovo, mest. pri Joulovem, or. z Joulovim; DVOJINA: im. Joulovi, rod. Joulovih, daj.

Joulovima, tož. Joulovi, mest. pri Joulovih, or. z Joulovima; MNOŽINA: im. Joulova, rod. Joulovih, daj.

Joulovim, tož. Joulova, mest. pri Joulovih, or. z Joulovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) jóžefov jóžefova jóžefovo pridevnik jožefov plašč ||rastlina||: Kroton imenujemo tudi jožefov plašč; jožefova brada ||rastlina||: Mala strašnica, ki jo starejši ljudje bolj poznajo pod imenoma božja brada ali jožefova brada, je odlična za urejanje težav s kožo; prim. Jožefov (< Jožef) {O} moški: EDNINA: im. jóžefov, rod. jóžefovega, daj.

jóžefovemu, tož. jóžefov (živostno jóžefovega), mest.

pri jóžefovem, or. z jóžefovim; DVOJINA: im.

jóžefova, rod. jóžefovih, daj. jóžefovima, tož.

jóžefova, mest. pri jóžefovih, or. z jóžefovima; MNOŽINA: im. jóžefovi, rod. jóžefovih, daj. jóžefovim, tož. jóžefove, mest. pri jóžefovih, or. z jóžefovimi ženski: EDNINA: im. jóžefova, rod. jóžefove, daj.

jóžefovi, tož. jóžefovo, mest. pri jóžefovi, or. z jóžefovo; DVOJINA: im. jóžefovi, rod. jóžefovih, daj.

jóžefovima, tož. jóžefovi, mest. pri jóžefovih, or. z jóžefovima; MNOŽINA: im. jóžefove, rod. jóžefovih, daj. jóžefovim, tož. jóžefove, mest. pri jóžefovih, or. z jóžefovimi srednji: EDNINA: im. jóžefovo, rod. jóžefovega, daj.

jóžefovemu, tož. jóžefovo, mest. pri jóžefovem, or. z jóžefovim; DVOJINA: im. jóžefovi, rod. jóžefovih, daj.

jóžefovima, tož. jóžefovi, mest. pri jóžefovih, or. z jóžefovima; MNOŽINA: im. jóžefova, rod. jóžefovih, daj. jóžefovim, tož. jóžefova, mest. pri jóžefovih, or. z jóžefovimi

STATUS: predlog


júdežev júdeževa júdeževo pridevnik judeževo drevo ||rastlina||: Jadikovec ali judeževo drevo je do šest metrov visok grm; prim. Judežev (< Judež)

{O} moški: EDNINA: im. júdežev, rod. júdeževega, daj. júdeževemu, tož. júdežev (živostno júdeževega), mest. pri júdeževem, or. z júdeževim; DVOJINA: im.

júdeževa, rod. júdeževih, daj. júdeževima, tož.

júdeževa, mest. pri júdeževih, or. z júdeževima; MNOŽINA: im. júdeževi, rod. júdeževih, daj.

júdeževim, tož. júdeževe, mest. pri júdeževih, or. z júdeževimi ženski: EDNINA: im. júdeževa, rod. júdeževe, daj.

júdeževi, tož. júdeževo, mest. pri júdeževi, or. z júdeževo; DVOJINA: im. júdeževi, rod. júdeževih, daj.

júdeževima, tož. júdeževi, mest. pri júdeževih, or. z júdeževima; MNOŽINA: im. júdeževe, rod. júdeževih, daj. júdeževim, tož. júdeževe, mest. pri júdeževih, or. z júdeževimi srednji: EDNINA: im. júdeževo, rod. júdeževega, daj.

júdeževemu, tož. júdeževo, mest. pri júdeževem, or. z júdeževim; DVOJINA: im. júdeževi, rod. júdeževih, daj.

júdeževim, tož. júdeževi, mest. pri júdeževih, or. z júdeževima; MNOŽINA: im. júdeževa, rod. júdeževih, daj. júdeževim, tož. júdeževa, mest. pri júdeževih, or. z júdeževimi

STATUS: predlog


Júrčič Júrčiča samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski pisatelj|: Muljava je znana tudi po tam rojenem pisatelju Josipu Jurčiču; Obravnavala je Kersnikovo ustvarjalno sodelovanje z Josipom Jurčičem; v prenesenem pomenu V mladosti je namesto pravljic raje brala Jurčiča Jurčičeva dela {B} Jurčičev {O} EDNINA: im. Júrčič, rod. Júrčiča, daj. Júrčiču, tož.

Júrčiča, mest. pri Júrčiču, or. z Júrčičem; DVOJINA: im. Júrčiča, rod. Júrčičev, daj. Júrčičema, tož. Júrčiča, mest. pri Júrčičih, or. z Júrčičema; MNOŽINA: im.

Júrčiči, rod. Júrčičev, daj. Júrčičem, tož. Júrčiče, mest.

pri Júrčičih, or. z Júrčiči

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Júrčičev Júrčičeva Júrčičevo pridevnik Jurčičeva domačija; Jurčičeva povest; Jurčičeva

nagrada ||nagrada||: Jurčičevo nagrado je prejel kot priznanje novinarstvu, ki deluje izven matične domovine (< Jurčič) {O} moški: EDNINA: im. Júrčičev, rod. Júrčičevega, daj. Júrčičevemu, tož. Júrčičev (živostno Júrčičevega), mest. pri Júrčičevem, or. z Júrčičevim; DVOJINA: im.

Júrčičeva, rod. Júrčičevih, daj. Júrčičevima, tož.

Júrčičeva, mest. pri Júrčičevih, or. z Júrčičevima; MNOŽINA: im. Júrčičevi, rod. Júrčičevih, daj.

104

Júrčičevim, tož. Júrčičeve, mest. pri Júrčičevih, or. z Júrčičevimi ženski: EDNINA: im. Júrčičeva, rod. Júrčičeve, daj.

Júrčičevi, tož. Júrčičevo, mest. pri Júrčičevi, or. z Júrčičevo; DVOJINA: im. Júrčičevi, rod. Júrčičevih, daj. Júrčičevima, tož. Júrčičevi, mest. pri Júrčičevih, or. z Júrčičevima; MNOŽINA: im. Júrčičeve, rod.

Júrčičevih, daj. Júrčičevim, tož. Júrčičeve, mest. pri Júrčičevih, or. z Júrčičevimi srednji: EDNINA: im. Júrčičevo, rod. Júrčičevega, daj.

Júrčičevemu, tož. Júrčičevo, mest. pri Júrčičevem, or.

z Júrčičevim; DVOJINA: im. Júrčičevi, rod. Júrčičevih, daj. Júrčičevima, tož. Júrčičevi, mest. pri Júrčičevih, or. z Júrčičevima; MNOŽINA: im. Júrčičeva, rod.

Júrčičevih, daj. Júrčičevim, tož. Júrčičeva, mest. pri Júrčičevih, or. z Júrčičevimi

STATUS: predlog


Júžna Áfrika Júžne Áfrike samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Južna Afrika|; |država|: V Južni Afriki imajo kar enajst uradnih jezikov; mango iz Južne Afrike {B} Južnoafričan; Južnoafričanka; Južnoafričanov; Južnoafričankin; južnoafriški {O} EDNINA: im. Júžna Áfrika, rod. Júžne Áfrike, daj.

Júžni Áfriki, tož. Júžno Áfriko, mest. v Júžni Áfriki, or. z Júžno Áfriko

STATUS: predlog


Júžna Amêrika Júžne Amêrike samostalnik ženskega

spola; zemljepisno ime |južni del ameriške celine|: Reke v Južni Ameriki so rjavkasto rumene do rjave; Prvi prebivalci Polinezije so pripluli tja na splavih iz Južne Amerike; O življenju naših prednikov izvemo veliko pri proučevanju načina življenja kultur v pragozdovih Južne Amerike in tropske Afrike {B} Južnoameričan; Južnoameričanka; Južnoameričanov; Južnoameričankin; južnoameriški {O} EDNINA: im. Júžna Amêrika, rod. Júžne Amêrike, daj. Júžni Amêriki, tož. Júžno Amêriko, mest. v Júžni Amêriki, or. z Júžno Amêriko

STATUS: predlog


Júžna Korêja Júžne Korêje samostalnik ženskega

spola; zemljepisno ime

|dolgo ime Republika Koreja|; |država|: smučanje v Južni Koreji; riž iz Južne Koreje; potovanje v Južno Korejo, deželo jutranjega miru {B} Južni Korejec; Južna Korejka; Južnokorejčev; Južnokorejkin; južnokorejski {O} EDNINA: im. Júžna Korêja, rod. Júžne Korêje, daj.

Júžni Korêji, tož. Júžno Korêjo, mest. v Júžni Korêji, or. z Júžno Korêjo

STATUS: predlog


Júžna Korêjka Júžne Korêjke samostalnik ženskega

spola; ime bitja; prebivalsko ime V polfinalu ženskega rokometnega turnirja bodo igrale Južne Korejke in Danke ter Madžarke in Norvežanke (< Južna Koreja) {B} Južnokorejkin {O} EDNINA: im. Júžna Korêjka, rod. Júžne Korêjke, daj. Júžni Korêjki, tož. Júžno Korêjko, mest. pri Júžni Korêjki, or. z Júžno Korêjko; DVOJINA: im. Júžni Korêjki, rod. Júžnih Korêjk, daj. Júžnima Korêjkama, tož. Júžni Korêjki, mest. pri Júžnih Korêjkah, or. z Júžnima Korêjkama; MNOŽINA: im. Júžne Korêjke, rod. Júžnih Korêjk, daj. Júžnim Korêjkam, tož. Júžne Korêjke, mest. pri Júžnih Korêjkah, or. z Júžnimi Korêjkami

STATUS: predlog


Júžna Sudánka Júžne Sudánke samostalnik ženskega

spola; ime bitja; prebivalsko ime Po rodu je Južna Sudanka (< Južni Sudan) {B} Južnosudankin {O} EDNINA: im. Júžna Sudánka, rod. Júžne Sudánke, daj. Júžni Sudánki, tož. Júžno Sudánko, mest. pri Júžni Sudánki, or. z Júžno Sudánko; DVOJINA: im.

Júžni Sudánki, rod. Júžnih Sudánk, daj. Júžnima Sudánkama, tož. Júžni Sudánki, mest. pri Júžnih Sudánkah, or. z Júžnima Sudánkama; MNOŽINA: im.

Júžne Sudánke, rod. Júžnih Sudánk, daj. Júžnim Sudánkam, tož. Júžne Sudánke, mest. pri Júžnih Sudánkah, or. z Júžnimi Sudánkami

STATUS: predlog


Júžni Korêjec Júžnega Korêjca samostalnik moškega

spola; ime bitja; prebivalsko ime Hangul je uradna pisava Južnih Korejcev; Večina Južnih Korejcev živi na ravninah in v kotlinah (< Južna Koreja) {B} Južnokorejčev {O} EDNINA: im. Júžni Korêjec, rod. Júžnega Korêjca, daj. Júžnemu Korêjcu, tož. Júžnega Korêjca, mest. pri Júžnem Korêjcu, or. z Júžnim Korêjcem; DVOJINA: im. Júžna Korêjca, rod. Júžnih Korêjcev,

105

daj. Júžnima Korêjcema, tož. Júžna Korêjca, mest. pri Júžnih Korêjcih, or. z Júžnima Korêjcema; MNOŽINA: im. Júžni Korêjci, rod. Júžnih Korêjcev, daj. Júžnim Korêjcem, tož. Júžne Korêjce, mest. pri Júžnih Korêjcih, or. z Júžnimi Korêjci

STATUS: predlog


Júžni Sudán Júžnega Sudána samostalnik moškega

spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Južni Sudan|; |država|: Bantujska ljudstva so prišla iz zahodne Afrike, nilotska pa iz doline Nila v južnem Sudanu; nafta iz Južnega Sudana; osamosvojitev Južnega Sudana {B} Južnosudanec; Južnosudanka; Južnosudančev; Južnosudankin; južnosudanski {O} EDNINA: im. Júžni Sudán, rod. Júžnega Sudána, daj. Júžnemu Sudánu, tož. Júžni Sudán, mest. v Júžnem Sudánu, or. z Júžnim Sudánom

STATUS: predlog


Júžni Sudánec Južnega Sudánca samostalnik moškega

spola; ime bitja; prebivalsko ime Prvi dan referenduma o odcepitvi so Južni Sudanci proslavili s pesmijo in plesom ter visoko volilno udeležbo (< Južni Sudan) {B} Južnosudančev {O} EDNINA: im. Júžni Sudánec, rod. Júžnega Sudánca, daj. Júžnemu Sudáncu, tož. Júžnega Sudánca, mest. pri Júžnem Sudáncu, or. z Júžnim Sudáncem; DVOJINA: im. Júžna Sudánca, rod. Júžnih Sudáncev, daj. Júžnima Sudáncema, tož. Júžna Sudánca, mest. pri Júžnih Sudáncih, or. z Júžnima Sudáncema; MNOŽINA: im. Júžni Sudánci, rod. Júžnih Sudáncev, daj. Júžnim Sudáncem, tož. Júžne Sudánce, mest. pri Júžnih Sudáncih, or. z Júžnimi Sudánci

STATUS: predlog


Júžnoafričàn Júžnoafričána samostalnik moškega

spola; ime bitja; prebivalsko ime Avstralci in Južnoafričani so izvrstni pridelovalci vina; Beg možganov in kapitala bo Južnoafričanom zagotovo pustil posledice in hudo zamajal njihovo ekonomijo (< Južna Afrika) {B} Južnoafričanov {O} EDNINA: im. Júžnoafričàn, rod. Júžnoafričána, daj. Júžnoafričánu, tož. Júžnoafričána, mest. pri Júžnoafričánu, or. z Júžnoafričánom; DVOJINA: im.

Júžnoafričána, rod. Júžnoafričánov, daj.

Júžnoafričánoma, tož. Júžnoafričána, mest. pri Júžnoafričánih, or. z Júžnoafričánoma; MNOŽINA: im.

Júžnoafričáni, rod. Júžnoafričánov, daj.

Júžnoafričánom, tož. Júžnoafričáne, mest. pri Júžnoafričánih, or. z Júžnoafričáni

STATUS: predlog


Júžnoafričánka Júžnoafričánke samostalnik ženskega

spola; ime bitja; prebivalsko ime Za novo miss sveta so okronali 22-letno Južnoafričanko; Od leta 1913 si ženske organizirano prizadevajo za izboljšanje položaja temnopoltih Južnoafričank (< Južna Afrika) {B} Južnoafričankin {O} EDNINA: im. Júžnoafričánka, rod.

Júžnoafričánke, daj. Júžnoafričánki, tož.

Júžnoafričánko, mest. pri Júžnoafričánki, or. z Júžnoafričánko; DVOJINA: im. Júžnoafričánki, rod.

Júžnoafričánk, daj. Júžnoafričánkama, tož.

Júžnoafričánki, mest. pri Júžnoafričánkah, or. z Júžnoafričánkama; MNOŽINA: im. Júžnoafričánke, rod. Júžnoafričánk, daj. Júžnoafričánkam, tož.

Júžnoafričánke, mest. pri Júžnoafričánkah, or. z Júžnoafričánkami

STATUS: predlog


Júžnoáfriška repúblika Júžnoáfriške repúblike samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |staro ime: država|; gl. Južna Afrika

STATUS: predlog


júžnoáfriški júžnoáfriška júžnoáfriško pridevnik južnoafriški apartheid; V južnoafriškem rudniku Cullinan so izkopali enega največjih diamantov na svetu (< Južnoafriška republika) {O} moški: EDNINA: im. júžnoáfriški, rod.

júžnoáfriškega, daj. júžnoáfriškemu, tož. júžnoáfriški (živostno júžnoáfriškega), mest. pri júžnoáfriškem, or.

z júžnoáfriškim; DVOJINA: im. júžnoáfriška, rod.

júžnoáfriških, daj. júžnoáfriškima, tož. júžnoáfriška, mest. pri júžnoáfriških, or. z júžnoáfriškima; MNOŽINA: im. júžnoáfriški, rod. júžnoáfriških, daj.

júžnoáfriškim, tož. júžnoáfriške, mest. pri júžnoáfriških, or. z júžnoáfriškimi ženski: EDNINA: im. júžnoáfriška, rod. júžnoáfriške, daj. júžnoáfriški, tož. júžnoáfriško, mest. pri júžnoáfriški, or. z júžnoáfriško; DVOJINA: im.

júžnoáfriški, rod. júžnoáfriških, daj. júžnoáfriškima, tož. júžnoáfriški, mest. pri júžnoáfriških, or. z júžnoáfriškima; MNOŽINA: im. júžnoáfriške, rod.

júžnoáfriških, daj. júžnoáfriškim, tož. júžnoáfriške, mest. pri júžnoáfriških, or. z júžnoáfriškimi srednji: EDNINA: im. júžnoáfriško, rod.

júžnoáfriškega, daj. júžnoáfriškemu, tož.

106

júžnoáfriško, mest. pri júžnoáfriškem, or. z júžnoáfriškim; DVOJINA: im. júžnoáfriški, rod.

júžnoáfriških, daj. júžnoáfriškima, tož. júžnoáfriški, mest. pri júžnoáfriških, or. z júžnoáfriškima; MNOŽINA: im. júžnoáfriška, rod. júžnoáfriških, daj.

júžnoáfriškim, tož. júžnoáfriška, mest. pri júžnoáfriških, or. z júžnoáfriškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Júžnoameričán Júžnoameričána samostalnik moškega

spola; ime bitja; prebivalsko ime Novi papež je Južnoameričan; ples temperamentnih Južnoameričanov (< Južna Amerika) {B} Južnoameričanov {O} EDNINA: im. Júžnoameričán, rod.

Júžnoameričána, daj. Júžnoameričánu, tož.

Júžnoameričána, mest. pri Júžnoameričánu, or. z Júžnoameričánom; DVOJINA: im. Júžnoameričána, rod. Júžnoameričánov, daj. Júžnoameričánoma, tož.

Júžnoameričána, mest. pri Júžnoameričánih, or. z Júžnoameričánoma; MNOŽINA: im. Júžnoameričáni, rod. Júžnoameričánov, daj. Júžnoameričánom, tož.

Júžnoameričáne, mest. pri Júžnoameričánih, or. z Júžnoameričáni

STATUS: predlog


Júžnoameričánka Júžnoameričánke samostalnik

ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Lopezova trdi, da je tipična Južnoameričanka, saj hitro vzkipi; Španke in Južnoameričanke so se mu zdele najlepše ženske na svetu (< Južna Amerika) {B} Južnoameričankin {O} EDNINA: im. Júžnoameričánka, rod.

Júžnoameričánke, daj. Júžnoameričánki, tož.

Júžnoameričánko, mest. pri Júžnoameričánki, or. z Júžnoameričánko; DVOJINA: im. Júžnoameričánki, rod. Júžnoameričánk, daj. Júžnoameričánkama, tož.

Júžnoameričánki, mest. pri Júžnoameričánkah, or. z Júžnoameričánkama; MNOŽINA: im.

Júžnoameričánke, rod. Júžnoameričánk, daj.

Júžnoameričánkam, tož. Júžnoameričánke, mest. pri Júžnoameričánkah, or. z Júžnoameričánkami

STATUS: predlog


júžnoamêriški júžnoamêriška júžnoamêriško pridevnik južnoameriški Indijanci; zmagovalec južnoameriškega pokala; južnoameriška činčila; Peru velja za eno varnejših držav južnoameriške celine (< Južna Amerika) {O} moški: EDNINA: im. júžnoamêriški, rod.

júžnoamêriškega, daj. júžnoamêriškemu, tož.

júžnoamêriški (živostno júžnoamêriškega), mest. pri júžnoamêriškem, or. z júžnoamêriškim; DVOJINA: im.

júžnoamêriška, rod. júžnoamêriških, daj.

júžnoamêriškima, tož. júžnoamêriška, mest. pri júžnoamêriških, or. z júžnoamêriškima; MNOŽINA: im. júžnoamêriški, rod. júžnoamêriških, daj.

júžnoamêriškim, tož. júžnoamêriške, mest. pri júžnoamêriških, or. z júžnoamêriškimi ženski: EDNINA: im. júžnoamêriška, rod.

júžnoamêriške, daj. júžnoamêriški, tož.

júžnoamêriško, mest. pri júžnoamêriški, or. z júžnoamêriško; DVOJINA: im. júžnoamêriški, rod.

júžnoamêriških, daj. júžnoamêriškima, tož.

júžnoamêriški, mest. pri júžnoamêriških, or. z júžnoamêriškima; MNOŽINA: im. júžnoamêriške, rod.

júžnoamêriških, daj. júžnoamêriškim, tož.

júžnoamêriške, mest. pri júžnoamêriških, or. z júžnoamêriškimi srednji: EDNINA: im. júžnoamêriško, rod.

júžnoamêriškega, daj. júžnoamêriškemu, tož.

júžnoamêriško, mest. pri júžnoamêriškem, or. z júžnoamêriškim; DVOJINA: im. júžnoamêriški, rod.

júžnoamêriških, daj. júžnoamêriškima, tož.

júžnoamêriški, mest. pri júžnoamêriških, or. z júžnoamêriškima; MNOŽINA: im. júžnoamêriška, rod.

júžnoamêriških, daj. júžnoamêriškim, tož.

júžnoamêriška, mest. pri júžnoamêriških, or. z júžnoamêriškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Júžnokorêjčev Júžnokorêjčeva Júžnokorêjčevo pridevnik O Južnokorejčevih športnih dosežkih se je še dolgo govorilo (< Južni Korejec) {O} moški: EDNINA: im. Júžnokorêjčev, rod.

Júžnokorêjčevega, daj. Júžnokorêjčevemu, tož.

Júžnokorêjčev (živostno Júžnokorêjčevega), mest. pri Júžnokorêjčevem, or. z Júžnokorêjčevim; DVOJINA: im. Júžnokorêjčeva, rod. Júžnokorêjčevih, daj.

Júžnokorêjčevima, tož. Júžnokorêjčeva, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z Júžnokorêjčevima; MNOŽINA: im. Júžnokorêjčevi, rod. Júžnokorêjčevih, daj.

Júžnokorêjčevim, tož. Júžnokorêjčeve, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z Júžnokorêjčevimi ženski: EDNINA: im. Júžnokorêjčeva, rod.

Júžnokorêjčeve, daj. Júžnokorêjčevi, tož.

Júžnokorêjčevo, mest. pri Júžnokorêjčevi, or. z Júžnokorêjčevo; DVOJINA: im. Júžnokorêjčevi, rod.

Júžnokorêjčevih, daj. Júžnokorêjčevima, tož.

Júžnokorêjčevi, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z Júžnokorêjčevima; MNOŽINA: im. Júžnokorêjčeve, rod. Júžnokorêjčevih, daj. Júžnokorêjčevim, tož.

Júžnokorêjčeve, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z Júžnokorêjčevimi

107

srednji: EDNINA: im. Júžnokorêjčevo, rod.

Júžnokorêjčevega, daj. Júžnokorêjčevemu, tož.

Júžnokorêjčevo, mest. pri Júžnokorêjčevem, or. z Júžnokorêjčevim; DVOJINA: im. Júžnokorêjčevi, rod.

Júžnokorêjčevih, daj. Júžnokorêjčevima, tož.

Júžnokorêjčevi, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z Júžnokorêjčevima; MNOŽINA: im. Júžnokorêjčeva, rod. Júžnokorêjčevih, daj. Júžnokorêjčevim, tož.

Júžnokorêjčeva, mest. pri Júžnokorêjčevih, or. z Júžnokorêjčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz prebivalskih imen) júžnokorêjski júžnokorêjska júžnokorêjsko pridevnik južnokorejski avtomobili; južnokorejski otok (< Južna Koreja) {O} moški: EDNINA: im. júžnokorêjski, rod.

júžnokorêjskega, daj. júžnokorêjskemu, tož.

júžnokorêjski (živostno júžnokorêjskega), mest. pri júžnokorêjskem, or. z júžnokorêjskim; DVOJINA: im.

júžnokorêjska, rod. júžnokorêjskih, daj.

júžnokorêjskima, tož. júžnokorêjska, mest. pri júžnokorêjskih, or. z júžnokorêjskima; MNOŽINA: im.

júžnokorêjski, rod. júžnokorêjskih, daj.

júžnokorêjskim, tož. júžnokorêjske, mest. pri júžnokorêjskih, or. z júžnokorêjskimi ženski: EDNINA: im. júžnokorêjska, rod.

júžnokorêjske, daj. júžnokorêjski, tož. júžnokorêjsko, mest. pri júžnokorêjski, or. z júžnokorêjsko; DVOJINA: im. júžnokorêjski, rod. júžnokorêjskih, daj.

júžnokorêjskima, tož. júžnokorêjski, mest. pri júžnokorêjskih, or. z júžnokorêjskima; MNOŽINA: im.

júžnokorêjske, rod. júžnokorêjskih, daj.

júžnokorêjskim, tož. júžnokorêjske, mest. pri júžnokorêjskih, or. z júžnokorêjskimi srednji: EDNINA: im. júžnokorêjsko, rod.

júžnokorêjskega, daj. júžnokorêjskemu, tož.

júžnokorêjsko, mest. pri júžnokorêjskem, or. z júžnokorêjskim; DVOJINA: im. júžnokorêjski, rod.

júžnokorêjskih, daj. júžnokorêjskima, tož.

júžnokorêjski, mest. pri júžnokorêjskih, or. z júžnokorêjskima; MNOŽINA: im. júžnokorêjska, rod.

júžnokorêjskih, daj. júžnokorêjskim, tož.

júžnokorêjska, mest. pri júžnokorêjskih, or. z júžnokorêjskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski júžnosudánski júžnosudánska júžnosudánsko pridevnik južnosudanski Nube; južnosudanska prestolnica Džuba (< Južni Sudan)

{O} moški: EDNINA: im. júžnosudánski, rod.

júžnosudánskega, daj. júžnosudánskemu, tož.

júžnosudánski (živostno júžnosudánskega), mest. pri júžnosudánskem, or. z júžnosudánskim; DVOJINA: im. júžnosudánska, rod. júžnosudánskih, daj.

júžnosudánskima, tož. júžnosudánska, mest. pri júžnosudánskih, or. z júžnosudánskima; MNOŽINA: im. júžnosudánski, rod. júžnosudánskih, daj.

júžnosudánskim, tož. júžnosudánske, mest. pri júžnosudánskih, or. z júžnosudánskimi ženski: EDNINA: im. júžnosudánska, rod.

júžnosudánske, daj. júžnosudánski, tož.

júžnosudánsko, mest. pri júžnosudánski, or. z júžnosudánsko; DVOJINA: im. júžnosudánski, rod.

júžnosudánskih, daj. júžnosudánskima, tož.

júžnosudánski, mest. pri júžnosudánskih, or. z júžnosudánskima; MNOŽINA: im. júžnosudánske, rod.

júžnosudánskih, daj. júžnosudánskim, tož.

júžnosudánske, mest. pri júžnosudánskih, or. z júžnosudánskimi srednji: EDNINA: im. júžnosudánsko, rod.

júžnosudánskega, daj. júžnosudánskemu, tož.

júžnosudánsko, mest. pri júžnosudánskem, or. z júžnosudánskim; DVOJINA: im. júžnosudánski, rod.

júžnosudánskih, daj. júžnosudánskima, tož.

júžnosudánski, mest. pri júžnosudánskih, or. z júžnosudánskima; MNOŽINA: im. júžnosudánska, rod.

júžnosudánskih, daj. júžnosudánskim, tož.

júžnosudánska, mest. pri júžnosudánskih, or. z júžnosudánskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski kalimêro kalimêra samostalnik moškega spola |kdor se nenehno pritožuje nad krivico|: Postavil se je v držo užaljenega kalimera, ki ga vsi ovirajo; Ne bodi kalimero!; prim. Kalimero {B} kalimerov {O} EDNINA: im. kalimêro, rod. kalimêra, daj.

kalimêru, tož. kalimêra, mest. pri kalimêru, or. s kalimêrom; DVOJINA: im. kalimêra, rod. kalimêrov, daj. kalimêroma, tož. kalimêra, mest. pri kalimêrih, or.

s kalimêroma; MNOŽINA: im. kalimêri, rod.

kalimêrov, daj. kalimêrom, tož. kalimêre, mest. pri kalimêrih, or. s kalimêri

STATUS: predlog


Kalimêro Kalimêra samostalnik moškega spola |pravljični lik|: Italijanski črni piščanček Kalimero je v 70. letih osvojil srca slovenskih otrok; Držal se je kot Kalimero; V stilu Kalimera bi lahko rekli: To je krivica!; prim. kalimero {B} kalimerov {O} EDNINA: im. Kalimêro, rod. Kalimêra, daj.

Kalimêru, tož. Kalimêra, mest. pri Kalimêru, or. s

108

Kalimêrom; DVOJINA: im. Kalimêra, rod. Kalimêrov, daj. Kalimêroma, tož. Kalimêra, mest. pri Kalimêrih, or. s Kalimêroma; MNOŽINA: im. Kalimêri, rod.

Kalimêrov, daj. Kalimêrom, tož. Kalimêre, mest. pri Kalimêrih, or. s Kalimêri

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena

Kanósa Kanóse samostalnik ženskega spola; zemljepisno

ime |italijansko mesto|: Henrik je moral v Kanosi leta 1077 prositi milosti; iti v Kanoso ||priznati podrejenost, ponižati se||: Naši diplomaciji ni treba iti v Kanoso ali romati v Lurd; prim. Canossa {O} EDNINA: im. Kanósa, rod. Kanóse, daj. Kanósi, tož. Kanóso, mest. v Kanósi, or. s Kanóso

STATUS: predlog


Káplan Káplana samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |avstrijski izumitelj|: Mürzzuschlag je rojstno mesto inženirja in izumitelja Viktorja Kaplana {B} Kaplanov {O} EDNINA: im. Káplan, rod. Káplana, daj. Káplanu, tož. Káplana, mest. pri Káplanu, or. s Káplanom; DVOJINA: im. Káplana, rod. Káplanov, daj.

Káplanoma, tož. Káplana, mest. pri Káplanih, or. s Káplanoma; MNOŽINA: im. Káplani, rod. Káplanov, daj. Káplanom, tož. Káplane, mest. pri Káplanih, or. s Káplani

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Káplanov Káplanova Káplanovo pridevnik Kaplanovo življenje; Kaplanova turbina ||vodna turbina za velike količine vode||: Elektrarna bo opremljena z vertikalnimi Kaplanovimi turbinami (< Kaplan) {O} moški: EDNINA: im. Káplanov, rod.

Káplanovega, daj. Káplanovemu, tož. Káplanov (živostno Káplanovega), mest. pri Káplanovem, or. s Káplanovim; DVOJINA: im. Káplanova, rod.

Káplanovih, daj. Káplanovima, tož. Káplanova, mest.

pri Káplanovih, or. s Káplanovima; MNOŽINA: im.

Káplanovi, rod. Káplanovih, daj. Káplanovim, tož.

Káplanove, mest. pri Káplanovih, or. s Káplanovimi ženski: EDNINA: im. Káplanova, rod. Káplanove, daj.

Káplanovi, tož. Káplanovo, mest. pri Káplanovi, or. s Káplanovo; DVOJINA: im. Káplanovi, rod.

Káplanovih, daj. Káplanovima, tož. Káplanovi, mest.

pri Káplanovih, or. s Káplanovima; MNOŽINA: im.

Káplanove, rod. Káplanovih, daj. Káplanovim, tož.

Káplanove, mest. pri Káplanovih, or. s Káplanovimi

srednji: EDNINA: im. Káplanovo, rod. Káplanovega, daj. Káplanovemu, tož. Káplanovo, mest. pri Káplanovem, or. s Káplanovim; DVOJINA: im.

Káplanovi, rod. Káplanovih, daj. Káplanovima, tož.

Káplanovi, mest. pri Káplanovih, or. s Káplanovima; MNOŽINA: im. Káplanova, rod. Káplanovih, daj.

Káplanovim, tož. Káplanova, mest. pri Káplanovih, or. s Káplanovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) káritas1 káritasa samostalnik moškega spola |dobrodelna organizacija|: Vsa oblačila so darovali karitasu; Dela kot prostovoljka pri karitasu {O} EDNINA: im. káritas, rod. káritasa, daj. káritasu, tož. káritasa, mest. pri káritasu, or. s káritasom; DVOJINA: im. káritasa, rod. káritasov, daj. káritasoma, tož. káritasa, mest. pri káritasih, or. s káritasoma; MNOŽINA: im. káritasi, rod. káritasov, daj. káritasom, tož. káritase, mest. pri káritasih, or. s káritasi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti káritas2 káritas samostalnik ženskega spola |dobrodelna organizacija|: tajnik škofijske karitas; v

imenu materinski dom Škofijske karitas Murska Sobota {O} EDNINA: im. káritas, rod. káritas, daj. káritas, tož.

káritas, mest. pri káritas, or. s káritas; DVOJINA: im.

káritas, rod. káritas, daj. káritas, tož. káritas, mest. pri káritas, or. s káritas; MNOŽINA: im. káritas, rod.

káritas, daj. káritas, tož. káritas, mest. pri káritas, or. s káritas

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti Kasándrin Kasándrina Kasándrino pridevnik Trojanci so bili kljub Kasandrinim opozorilom poraženi; Kasandrin/kasandrin sindrom, kompleks ||slutnja prihajajoče nesreče in bojazen, da tega nihče ne verjame||: Vsi intelektualci pomalem trpijo za Kasandrinim/kasandrinim kompleksom (< Kasandra) {O} moški: EDNINA: im. Kasándrin, rod.

Kasándrinega, daj. Kasándrinemu, tož. Kasándrin (živostno Kasándrinega), mest. pri Kasándrinem, or. s Kasándrinim; DVOJINA: im. Kasándrina, rod.

Kasándrinih, daj. Kasándrinima, tož. Kasándrina, mest. pri Kasándrinih, or. s Kasándrinima; MNOŽINA: im. Kasándrini, rod. Kasándrinih, daj. Kasándrinim, tož. Kasándrine, mest. pri Kasándrinih, or. s Kasándrinimi ženski: EDNINA: im. Kasándrina, rod. Kasándrine, daj.

Kasándrini, tož. Kasándrino, mest. pri Kasándrini, or.

109

s Kasándrino; DVOJINA: im. Kasándrini, rod.

Kasándrinih, daj. Kasándrinima, tož. Kasándrini, mest. pri Kasándrinih, or. s Kasándrinima; MNOŽINA: im. Kasándrine, rod. Kasándrinih, daj. Kasándrinim, tož. Kasándrine, mest. pri Kasándrinih, or. s Kasándrinimi srednji: EDNINA: im. Kasándrino, rod. Kasándrinega, daj. Kasándrinemu, tož. Kasándrino, mest. pri Kasándrinem, or. s Kasándrinim; DVOJINA: im.

Kasándrini, rod. Kasándrinih, daj. Kasándrinima, tož.

Kasándrini, mest. pri Kasándrinih, or. s Kasándrinima; MNOŽINA: im. Kasándrina, rod.

Kasándrinih, daj. Kasándrinim, tož. Kasándrina, mest.

pri Kasándrinih, or. s Kasándrinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz mitoloških imen) Kégel Kégla samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno

ime |ameriški ginekolog|: Arnold Kegel je bil ameriški ginekolog, ki je prvi prepričal strokovno javnost in ženske, da mišice medeničnega dna zaslužijo več pozornosti {B} Keglov {O} EDNINA: im. Kégel, rod. Kégla, daj. Kéglu, tož.

Kégla, mest. pri Kéglu, or. s Kéglom; DVOJINA: im.

Kégla, rod. Kéglov, daj. Kégloma, tož. Kégla, mest. pri Kéglih, or. s Kégloma; MNOŽINA: im. Kégli, rod.

Kéglov, daj. Kéglom, tož. Kégle, mest. pri Kéglih, or.

s Kégli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Kéglov Kéglova Kéglovo pridevnik Keglovo življenje; Keglove vaje ||vaje za krepitev mišic medeničnega dna||: Najstarejši način zdravljenja stresne inkontinence so Keglove vaje (< Kegel) {O} moški: EDNINA: im. Kéglov, rod. Kéglovega, daj.

Kéglovemu, tož. Kéglov (živostno Kéglovega), mest.

pri Kéglovem, or. s Kéglovim; DVOJINA: im.

Kéglova, rod. Kéglovih, daj. Kéglovima, tož.

Kéglova, mest. pri Kéglovih, or. s Kéglovima; MNOŽINA: im. Kéglovi, rod. Kéglovih, daj. Kéglovim, tož. Kéglove, mest. pri Kéglovih, or. s Kéglovimi ženski: EDNINA: im. Kéglova, rod. Kéglove, daj.

Kéglovi, tož. Kéglovo, mest. pri Kéglovi, or. s Kéglovo; DVOJINA: im. Kéglovi, rod. Kéglovih, daj.

Kéglovima, tož. Kéglovi, mest. pri Kéglovih, or. s Kéglovima; MNOŽINA: im. Kéglove, rod. Kéglovih, daj. Kéglovim, tož. Kéglove, mest. pri Kéglovih, or. s Kéglovimi

srednji: EDNINA: im. Kéglovo, rod. Kéglovega, daj.

Kéglovemu, tož. Kéglovo, mest. pri Kéglovem, or. s Kéglovim; DVOJINA: im. Kéglovi, rod. Kéglovih, daj.

Kéglovima, tož. Kéglovi, mest. pri Kéglovih, or. s Kéglovima; MNOŽINA: im. Kéglova, rod. Kéglovih, daj. Kéglovim, tož. Kéglova, mest. pri Kéglovih, or. s Kéglovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) kélvin kélvina samostalnik moškega spola |merska enota|: V mednarodnem sestavu enot je enota za temperaturo kelvin, dovoljeno pa je uporabljati tudi stopinjo Celzija; Klasični fotografski filmi se razlikujejo po temperaturi bele barve, ki znaša približno 6000 kelvinov podnevi <6000 K>; prim. K, Kelvin {O} EDNINA: im. kélvin, rod. kélvina, daj. kélvinu, tož.

kélvinom, mest. pri kélvinu, or. s kélvinom; DVOJINA: im. kélvina, rod. kélvinov, daj. kélvinoma, tož.

kélvina, mest. pri kélvinih, or. s kélvinoma; MNOŽINA: im. kélvini, rod. kélvinov, daj. kélvinom, tož. kélvine, mest. pri kélvinih, or. s kélvini

STATUS: predlog


Kélvin Kélvina samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |škotski matematik in fizik|: William Thomson je za svoje zasluge leta 1892 dobil naziv baron Kelvin Larški; prim. kelvin {B} Kelvinov {O} EDNINA: im. Kélvin, rod. Kélvina, daj. Kélvinu, tož. Kélvina, mest. pri Kélvinu, or. s Kélvinom; DVOJINA: im. Kélvina, rod. Kélvinov, daj. Kélvinoma, tož. Kélvina, mest. pri Kélvinih, or. s Kélvinoma; MNOŽINA: im. Kélvini, rod. Kélvinov, daj. Kélvinom, tož. Kélvine, mest. pri Kélvinih, or. s Kélvini

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Kélvinov Kélvinova Kélvinovo pridevnik Kelvinove trditve; Kelvinova lestvica ||lestvica za merjenje temperature||: Znanstveniki se pogosto ravnajo po Kelvinovi lestvici, na kateri nič stopinj pomeni absolutno ničlo (< Kelvin) {O} moški: EDNINA: im. Kélvinov, rod. Kélvinovega, daj. Kélvinovemu, tož. Kélvinov (živostno Kélvinovega), mest. pri Kélvinovem, or. s Kélvinovim; DVOJINA: im. Kélvinova, rod.

Kélvinovih, daj. Kélvinovima, tož. Kélvinova, mest.

pri Kélvinovih, or. s Kélvinovima; MNOŽINA: im.

110

Kélvinovi, rod. Kélvinovih, daj. Kélvinovim, tož.

Kélvinove, mest. pri Kélvinovih, or. s Kélvinovimi ženski: EDNINA: im. Kélvinova, rod. Kélvinove, daj.

Kélvinovi, tož. Kélvinovo, mest. pri Kélvinovi, or. s Kélvinovo; DVOJINA: im. Kélvinovi, rod. Kélvinovih, daj. Kélvinovima, tož. Kélvinovi, mest. pri Kélvinovih, or. s Kélvinovima; MNOŽINA: im.

Kélvinove, rod. Kélvinovih, daj. Kélvinovim, tož.

Kélvinove, mest. pri Kélvinovih, or. s Kélvinovimi srednji: EDNINA: im. Kélvinovo, rod. Kélvinovega, daj. Kélvinovemu, tož. Kélvinovo, mest. pri Kélvinovem, or. s Kélvinovim; DVOJINA: im.

Kélvinovi, rod. Kélvinovih, daj. Kélvinovima, tož.

Kélvinovi, mest. pri Kélvinovih, or. s Kélvinovima; MNOŽINA: im. Kélvinova, rod. Kélvinovih, daj.

Kélvinovim, tož. Kélvinova, mest. pri Kélvinovih, or.

s Kélvinovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Képler Képlerja samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški astronom|: Johannes Kepler je dokazal, da planeti krožijo okoli Sonca po eliptičnih in ne krožnih orbitah {B} Keplerjev {O} EDNINA: im. Képler, rod. Képlerja, daj. Képlerju, tož. Képlerja, mest. pri Képlerju, or. s Képlerjem; DVOJINA: im. Képlerja, rod. Képlerjev, daj.

Képlerjema, tož. Képlerja, mest. pri Képlerjih, or. s Képlerjema; MNOŽINA: im. Képlerji, rod. Képlerjev, daj. Képlerjem, tož. Képlerje, mest. pri Képlerjih, or. s Képlerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Képlerjev Képlerjeva Képlerjevo pridevnik rokopis nedokončane Keplerjeve knjige »Contra Ursum«; Keplerjevi zakoni ||zakoni o gibanju planetov okrog Sonca||: V luči Newtonovih odkritij je postalo jasno, da Keplerjevi zakoni ne veljajo le za planete, temveč za vse, kar kroži okoli Sonca (< Kepler) {O} moški: EDNINA: im. Képlerjev, rod.

Képlerjevega, daj. Képlerjevemu, tož. Képlerjev (živostno Képlerjevega), mest. pri Képlerjevem, or. s Képlerjevim; DVOJINA: im. Képlerjeva, rod.

Képlerjevih, daj. Képlerjevima, tož. Képlerjeva, mest.

pri Képlerjevih, or. s Képlerjevima; MNOŽINA: im.

Képlerjevi, rod. Képlerjevih, daj. Képlerjevim, tož.

Képlerjeve, mest. pri Képlerjevih, or. s Képlerjevimi ženski: EDNINA: im. Képlerjeva, rod. Képlerjeve, daj.

Képlerjevi, tož. Képlerjevo, mest. pri Képlerjevi, or. s Képlerjevo; DVOJINA: im. Képlerjevi, rod.

Képlerjevih, daj. Képlerjevima, tož. Képlerjevi, mest.

pri Képlerjevih, or. s Képlerjevima; MNOŽINA: im.

Képlerjeve, rod. Képlerjevih, daj. Képlerjevim, tož.

Képlerjeve, mest. pri Képlerjevih, or. s Képlerjevimi srednji: EDNINA: im. Képlerjevo, rod. Képlerjevega, daj. Képlerjevemu, tož. Képlerjevo, mest. pri Képlerjevem, or. s Képlerjevim; DVOJINA: im.

Képlerjevi, rod. Képlerjevih, daj. Képlerjevima, tož.

Képlerjevi, mest. pri Képlerjevih, or. s Képlerjevima; MNOŽINA: im. Képlerjeva, rod. Képlerjevih, daj.

Képlerjevim, tož. Képlerjeva, mest. pri Képlerjevih, or. s Képlerjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Knáfelc Knáfelca samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski kartograf in planinec|: Alojz Knafelc je narisal vrsto grebenskih kart, med drugim Julijcev in Kamniških Alp {B} Knafelčev {O} EDNINA: im. Knáfelc, rod. Knáfelca, daj.

Knáfelcu, tož. Knáfelca, mest. pri Knáfelcu, or. s Knáfelcem; DVOJINA: im. Knáfelca, rod. Knáfelcev, daj. Knáfelcema, tož. Knáfelca, mest. pri Knáfelcih, or. s Knáfelcema; MNOŽINA: im. Knáfelci, rod.

Knáfelcev, daj. Knáfelcem, tož. Knáfelce, mest. pri Knáfelcih, or. s Knáfelci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Knáfelčev Knáfelčeva Knáfelčevo pridevnik Knafelčevo službovanje v Trstu; Knafelčeva

markacija ||slovenska oznaka za planinsko pot||: S Knafelčevo markacijo so najprej označili pot na Triglav (< Knafelc) {O} moški: EDNINA: im. Knáfelčev, rod.

Knáfelčevega, daj. Knáfelčevemu, tož. Knáfelčev (živostno Knáfelčevega), mest. pri Knáfelčevem, or. s Knáfelčevim; DVOJINA: im. Knáfelčeva, rod.

Knáfelčevih, daj. Knáfelčevima, tož. Knáfelčeva, mest. pri Knáfelčevih, or. s Knáfelčevima; MNOŽINA: im. Knáfelčevi, rod. Knáfelčevih, daj. Knáfelčevim, tož. Knáfelčeve, mest. pri Knáfelčevih, or. s Knáfelčevimi ženski: EDNINA: im. Knáfelčeva, rod. Knáfelčeve, daj.

Knáfelčevi, tož. Knáfelčevo, mest. pri Knáfelčevi, or.

s Knáfelčevo; DVOJINA: im. Knáfelčevi, rod.

Knáfelčevih, daj. Knáfelčevima, tož. Knáfelčevi, mest. pri Knáfelčevih, or. s Knáfelčevima; MNOŽINA: im. Knáfelčeve, rod. Knáfelčevih, daj. Knáfelčevim, tož. Knáfelčeve, mest. pri Knáfelčevih, or. s Knáfelčevimi

111

srednji: EDNINA: im. Knáfelčevo, rod. Knáfelčevega, daj. Knáfelčevemu, tož. Knáfelčevo, mest. pri Knáfelčevem, or. s Knáfelčevim; DVOJINA: im.

Knáfelčevi, rod. Knáfelčevih, daj. Knáfelčevima, tož.

Knáfelčevi, mest. pri Knáfelčevih, or. s Knáfelčevima; MNOŽINA: im. Knáfelčeva, rod.

Knáfelčevih, daj. Knáfelčevim, tož. Knáfelčeva, mest.

pri Knáfelčevih, or. s Knáfelčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) knájpanje knájpanja samostalnik srednjega spola |Kneippovo zdravljenje|: bazen za knajpanje; Zakaj ne bi poskusili s knajpanjem? Menjavanje tople in mrzle vode spodbuja krvni pretok ter utrjuje krvne žile (< Kneipp) {O} EDNINA: im. knájpanje, rod. knájpanja, daj.

knájpanju, tož. knájpanje, mest. pri knájpanju, or. s knájpanjem; DVOJINA: im. knájpanji, rod. dvópíčij, daj. knájpanjema, tož. knájpanji, mest. pri knájpanjih, or. s knájpanjema; MNOŽINA: im. knájpanja, rod.

dvópíčij, daj. knájpanjem, tož. knájpanja, mest. pri knájpanjih, or. s knájpanji

STATUS: predlog


knájpov knájpova knájpovo pridevnik Kneippovo/knajpovo zdravljenje ||zdravljenje z vodo||: Znamenito Kneippovo/knajpovo zdravljenje temelji na vodi; Kneippova/knajpova kopel ||izmenična hladno-vroča kopel za noge||: Kneippova/knajpova kopel je dobra za vene; prim. Kneippov (< Kneipp) {O} moški: EDNINA: im. knájpov, rod. knájpovega, daj. knájpovemu, tož. knájpov (živostno knájpovega), mest. pri knájpovem, or. s knájpovim; DVOJINA: im.

knájpova, rod. knájpovih, daj. knájpovima, tož.

knájpova, mest. pri knájpovih, or. s knájpovima; MNOŽINA: im. knájpovi, rod. knájpovih, daj.

knájpovim, tož. knájpove, mest. pri knájpovih, or. s knájpovimi ženski: EDNINA: im. knájpova, rod. knájpove, daj.

knájpovi, tož. knájpovo, mest. pri knájpovi, or. s knájpovo; DVOJINA: im. knájpovi, rod. knájpovih, daj.

knájpovima, tož. knájpovi, mest. pri knájpovih, or. s knájpovima; MNOŽINA: im. knájpove, rod. knájpovih, daj. knájpovim, tož. knájpove, mest. pri knájpovih, or.

s knájpovimi srednji: EDNINA: im. knájpovo, rod. knájpovega, daj.

knájpovemu, tož. knájpovo, mest. pri knájpovem, or. s knájpovim; DVOJINA: im. knájpovi, rod. knájpovih, daj. knájpovima, tož. knájpovi, mest. pri knájpovih, or.

s knájpovima; MNOŽINA: im. knájpova, rod.

knájpovih, daj. knájpovim, tož. knájpova, mest. pri knájpovih, or. s knájpovimi

STATUS: predlog


Knaus Knausa [kná s] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |avstrijski ginekolog|: V 30. letih prejšnjega stoletja sta ginekologa Hermann Knaus in Kiusako Ogino ugotovila, da pride do ovulacije približno 14 dni pred menstruacijo; prim. Ogino-Knausov {B} Knausov {O} EDNINA: im. Knaus, rod. Knausa, daj. Knausu, tož.

Knausa, mest. pri Knausu, or. s Knausom; DVOJINA: im. Knausa, rod. Knausov, daj. Knausoma, tož.

Knausa, mest. pri Knausih, or. s Knausoma; MNOŽINA: im. Knausi, rod. Knausov, daj. Knausom, tož. Knause, mest. pri Knausih, or. s Knausi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Knausov Knausova Knausovo [kná sov-] pridevnik Knausovo predavanje v Leipzigu leta 1929; prim.

Ogino-Knausov (< Knaus) {O} moški: EDNINA: im. Knausov, rod. Knausovega, daj. Knausovemu, tož. Knausov (živostno Knausovega), mest. pri Knausovem, or. s Knausovim; DVOJINA: im. Knausova, rod. Knausovih, daj. Knausovima, tož. Knausova, mest. pri Knausovih, or. s Knausovima; MNOŽINA: im. Knausovi, rod.

Knausovih, daj. Knausovim, tož. Knausove, mest. pri Knausovih, or. s Knausovimi ženski: EDNINA: im. Knausova, rod. Knausove, daj.

Knausovi, tož. Knausovo, mest. pri Knausovi, or. s Knausovo; DVOJINA: im. Knausovi, rod. Knausovih, daj. Knausovima, tož. Knausovi, mest. pri Knausovih, or. s Knausovima; MNOŽINA: im. Knausove, rod.

Knausovih, daj. Knausovim, tož. Knausove, mest. pri Knausovih, or. s Knausovimi srednji: EDNINA: im. Knausovo, rod. Knausovega, daj. Knausovemu, tož. Knausovo, mest. pri Knausovem, or. s Knausovim; DVOJINA: im.

Knausovi, rod. Knausovih, daj. Knausovima, tož.

Knausovi, mest. pri Knausovih, or. s Knausovima; MNOŽINA: im. Knausova, rod. Knausovih, daj.

Knausovim, tož. Knausova, mest. pri Knausovih, or. s Knausovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov) Kneipp Kneippa [knájp] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški duhovnik in zdravilec|: Nemško podjetje Kneipp nosi ime svojega ustanovitelja, duhovnika Sebastiana Kneippa

112

{B} Kneippov {O} EDNINA: im. Kneipp, rod. Kneippa, daj. Kneippu, tož. Kneippa, mest. pri Kneippu, or. s Kneippom; DVOJINA: im. Kneippa, rod. Kneippov, daj.

Kneippoma, tož. Kneippa, mest. pri Kneippih, or. s Kneippoma; MNOŽINA: im. Kneippi, rod. Kneippov, daj. Kneippom, tož. Kneippe, mest. pri Kneippih, or. s Kneippi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Kneippov Kneippova Kneippovo [knájpov-] pridevnik Metode telesnega utrjevanja in zdravljenja so se v stoletju po Kneippovi smrti znatno izpopolnile; Kneippovo/knajpovo zdravljenje ||zdravljenje z vodo||: Znamenito Kneippovo/knajpovo zdravljenje temelji na vodi; Kneippova/knajpova kopel ||izmenična hladno-vroča kopel za noge||: Kneippova/knajpova kopel je dobra za vene; prim. knajpov (< Kneipp) {O} moški: EDNINA: im. Kneippov, rod.

Kneippovega, daj. Kneippovemu, tož. Kneippov (živostno Kneippovega), mest. pri Kneippovem, or. s Kneippovim; DVOJINA: im. Kneippova, rod.

Kneippovih, daj. Kneippovima, tož. Kneippova, mest.

pri Kneippovih, or. s Kneippovima; MNOŽINA: im.

Kneippovi, rod. Kneippovih, daj. Kneippovim, tož.

Kneippove, mest. pri Kneippovih, or. s Kneippovimi ženski: EDNINA: im. Kneippova, rod. Kneippove, daj.

Kneippovi, tož. Kneippovo, mest. pri Kneippovi, or. s Kneippov; DVOJINA: im. Kneippovi, rod. Kneippovih, daj. Kneippovima, tož. Kneippovi, mest. pri Kneippovih, or. s Kneippovima; MNOŽINA: im.

Kneippove, rod. Kneippovih, daj. Kneippovim, tož.

Kneippove, mest. pri Kneippovih, or. s Kneippovimi srednji: EDNINA: im. Kneippovo, rod. Kneippovega, daj. Kneippovemu, tož. Kneippovo, mest. pri Kneippovem, or. s Kneippovim; DVOJINA: im.

Kneippovi, rod. Kneippovih, daj. Kneippovima, tož.

Kneippovi, mest. pri Kneippovih, or. s Kneippovima; MNOŽINA: im. Kneippova, rod. Kneippovih, daj.

Kneippovim, tož. Kneippova, mest. pri Kneippovih, or. s Kneippovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Kolúmb Kolúmba samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |odkritelj Amerike|: Za Krištofa Kolumba vemo, da je umrl 20. maja 1506 v Valladolidu, ne vemo pa natanko, kje se je rodil {B} Kolumbov {O} EDNINA: im. Kolúmb, rod. Kolúmba, daj.

Kolúmbu, tož. Kolúmba, mest. pri Kolúmbu, or. s

Kolúmbom; DVOJINA: im. Kolúmba, rod. Kolúmbov, daj. Kolúmboma, tož. Kolúmba, mest. pri Kolúmbih, or. s Kolúmboma; MNOŽINA: im. Kolúmbi, rod.

Kolúmbov, daj. Kolúmbom, tož. Kolúmbe, mest. pri Kolúmbih, or. s Kolúmbi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Kolúmbov Kolúmbova Kolúmbovo pridevnik Kolumbovo odkritje Amerike; Kolumbovo/kolumbovo

jajce ||preprosta in domiselna rešitev na videz nerešljivega problema||: Finančni problem distribucije je rešila preprosta ideja – odkrili so Kolumbovo/kolumbovo jajce, časopise so namestili na podzemno železnico (< Kolumb) {O} moški: EDNINA: im. Kolúmbov, rod.

Kolúmbovega, daj. Kolúmbovemu, tož. Kolúmbov (živostno Kolúmbovega), mest. pri Kolúmbovem, or. s Kolúmbovim; DVOJINA: im. Kolúmbova, rod.

Kolúmbovih, daj. Kolúmbovima, tož. Kolúmbova, mest. pri Kolúmbovih, or. s Kolúmbovima; MNOŽINA: im. Kolúmbovi, rod. Kolúmbovih, daj.

Kolúmbovim, tož. Kolúmbove, mest. pri Kolúmbovih, or. s Kolúmbovimi ženski: EDNINA: im. Kolúmbova, rod. Kolúmbove, daj. Kolúmbovi, tož. Kolúmbovo, mest. pri Kolúmbovi, or. s Kolúmbovo; DVOJINA: im.

Kolúmbovi, rod. Kolúmbovih, daj. Kolúmbovima, tož. Kolúmbovi, mest. pri Kolúmbovih, or. s Kolúmbovima; MNOŽINA: im. Kolúmbove, rod.

Kolúmbovih, daj. Kolúmbovim, tož. Kolúmbove, mest. pri Kolúmbovih, or. s Kolúmbovimi srednji: EDNINA: im. Kolúmbovo, rod.

Kolúmbovega, daj. Kolúmbovemu, tož. Kolúmbovo, mest. pri Kolúmbovem, or. s Kolúmbovim; DVOJINA: im. Kolúmbovi, rod. Kolúmbovih, daj. Kolúmbovima, tož. Kolúmbovi, mest. pri Kolúmbovih, or. s Kolúmbovima; MNOŽINA: im. Kolúmbova, rod.

Kolúmbovih, daj. Kolúmbovim, tož. Kolúmbova, mest. pri Kolúmbovih, or. s Kolúmbovimi

STATUS: predlog


kolút kolúta samostalnik moškega spola filmski kolut; kolut sira; Prednji zavorni koluti merijo 385 milimetrov; zlati kolut ||nagrada||: Na Liffu bo najboljši film po izboru občinstva prejel zlati kolut {O} EDNINA: im. kolút, rod. kolúta, daj. kolútu, tož.

kolúta, mest. pri kolútu, or. s kolútom; DVOJINA: im.

kolúta, rod. kolútov, daj. kolútoma, tož. kolúta, mest.

pri kolútih, or. s kolútoma; MNOŽINA: im. kolútje, rod.

kolútov, daj. kolútom, tož. kolúte, mest. pri kolútih, or.

s kolúti

113

STATUS: predlog


komedijánt komedijánta samostalnik moškega spola Začel je nastopati kot komedijant; žlahtni komedijant ||nagrada||: Dramskega umetnika je strokovna žirija na Dnevih komedije v Celju razglasila za letošnjega žlahtnega komedijanta {O} EDNINA: im. komedijánt, rod. komedijánta, daj.

komedijántu, tož. komedijánta, mest. pri komedijántu, or. s komedijántom; DVOJINA: im.

komedijánta, rod. komedijántov, daj. komedijántoma, tož. komedijánta, mest. pri komedijántih, or. s komedijántoma; MNOŽINA: im. komedijántje in komedijánti, rod. komedijántov, daj. komedijántom, tož. komedijánte, mest. pri komedijántih, or. s komedijánti

STATUS: predlog


komedijántka komedijántke samostalnik ženskega

spola V zabavnem filmu sta združili moči odlični komedijantki; žlahtna komedijantka ||nagrada||: Na 10. Dnevih komedije v Celju so jo že drugič razglasili za žlahtno komedijantko {O} EDNINA: im. komedijántka, rod. komedijántke, daj. komedijántki, tož. komedijántko, mest. o komedijántki, or. s komedijántko; DVOJINA: im.

komedijántki, rod. komedijántk, daj.

komedijántkama, tož. komedijántki, mest. o komedijántkah, or. s komedijántkama; MNOŽINA: im.

komedijántke, rod. komedijántk, daj. komedijántkam, tož. komedijántke, mest. o komedijántkah, or. s komedijántkami

STATUS: predlog


Kopêrnik Kopêrnika samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |poljski astronom in zdravnik|: Nikolaj Kopernik je svoje znanstvene spise pisal v latinščini; Kopernik je s svojim delom močno vplival na vso znanost in spremenil človekov pogled na svet {B} Kopernikov {O} EDNINA: im. Kopêrnik, rod. Kopêrnika, daj.

Kopêrniku, tož. Kopêrnika, mest. pri Kopêrniku, or. s Kopêrnikom; DVOJINA: im. Kopêrnika, rod.

Kopêrnikov, daj. Kopêrnikoma, tož. Kopêrnika, mest.

pri Kopêrnikih, or. s Kopêrnikoma; MNOŽINA: im.

Kopêrniki, rod. Kopêrnikov, daj. Kopêrnikom, tož.

Kopêrnike, mest. pri Kopêrnikih, or. s Kopêrniki

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Kopêrnikov Kopêrnikova Kopêrnikovo pridevnik Kopernikov heliocentrizem; Kopernikovo odkritje; Kopernikov nauk ||heliocentrična teorija||: zagovornik Kopernikovega nauka; Kopernikova teorija ||heliocentrična teorija||: Galileo je prvi poiskal znanstvene dokaze za Kopernikovo teorijo (< Kopernik) {O} moški: EDNINA: im. Kopêrnikov, rod.

Kopêrnikovega, daj. Kopêrnikovemu, tož.

Kopêrnikov (živostno Kopêrnikovega), mest. pri Kopêrnikovem, or. s Kopêrnikovim; DVOJINA: im.

Kopêrnikova, rod. Kopêrnikovih, daj.

Kopêrnikovima, tož. Kopêrnikova, mest. pri Kopêrnikovih, or. s Kopêrnikovima; MNOŽINA: im.

Kopêrnikovi, rod. Kopêrnikovih, daj. Kopêrnikovim, tož. Kopêrnikove, mest. pri Kopêrnikovih, or. s Kopêrnikovimi ženski: EDNINA: im. Kopêrnikova, rod. Kopêrnikove, daj. Kopêrnikovi, tož. Kopêrnikovo, mest. pri Kopêrnikovi, or. s Kopêrnikovo; DVOJINA: im.

Kopêrnikovi, rod. Kopêrnikovih, daj.

Kopêrnikovima, tož. Kopêrnikovi, mest. pri Kopêrnikovih, or. s Kopêrnikovima; MNOŽINA: im.

Kopêrnikove, rod. Kopêrnikovih, daj. Kopêrnikovim, tož. Kopêrnikove, mest. pri Kopêrnikovih, or. s Kopêrnikovimi srednji: EDNINA: im. Kopêrnikovo, rod.

Kopêrnikovega, daj. Kopêrnikovemu, tož.

Kopêrnikovo, mest. pri Kopêrnikovem, or. s Kopêrnikovim; DVOJINA: im. Kopêrnikovi, rod.

Kopêrnikovih, daj. Kopêrnikovima, tož.

Kopêrnikovi, mest. pri Kopêrnikovih, or. s Kopêrnikovima; MNOŽINA: im. Kopêrnikova, rod.

Kopêrnikovih, daj. Kopêrnikovim, tož. Kopêrnikova, mest. pri Kopêrnikovih, or. s Kopêrnikovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) korêjec korêjca samostalnik moškega spola |avtomobil korejske proizvodnje|: S korejcem sem prevozil pol sveta; |elektronska naprava korejskega proizvajalca|: Gre za korejca v obliki pametnega telefona; prim. Južni Korejec, Severni Korejec {O} EDNINA: im. korêjec, rod. korêjca, daj. korêjcu, tož. korêjca, mest. pri korêjcu, or. s korêjcem; DVOJINA: im. korêjca, rod. korêjcev, daj. korêjcema, tož. korêjca, mest. pri korêjcih, or. s korêjcema; MNOŽINA: im. korêjci, rod. korêjcev, daj. korêjcem, tož. korêjce, mest. pri korêjcih, or. s korêjci

STATUS: predlog


114

kosobrín kosobrína samostalnik moškega spola |nagrada|: živostno Društvo slovenskih režiserjev je podelilo že drugega kosobrina, nagrado za dragocene filmske sodelavce; prim. Kosobrin {O} EDNINA: im. kosobrín, rod. kosobrína, daj.

kosobrínu, tož. kosobrína, mest. o kosobrínu, or. s kosobrínom; DVOJINA: im. kosobrína, rod.

kosobrínov, daj. kosobrínoma, tož. kosobrína, mest. o kosobrínih, or. s kosobrínoma; MNOŽINA: im.

kosobríni, rod. kosobrínov, daj. kosobrínom, tož.

kosobríne, mest. o kosobrínih, or. s kosobríni

STATUS: predlog


Kozína Kozíne tudi Kozína Kozína samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski skladatelj|: Ob novomeškem občinskem prazniku so obeležili obletnico rojstva skladatelja Marjana Kozine {B} Kozinov {O} EDNINA: im. Kozína, rod. Kozíne tudi Kozína, daj.

Kozíni tudi Kozínu, tož. Kozíno tudi Kozína, mest. pri Kozíni tudi pri Kozínu, or. s Kozíno tudi s Kozínom; DVOJINA: im. Kozíni tudi Kozína, rod. Kozín tudi Kozínov, daj. Kozínama tudi Kozínoma, tož. Kozíni tudi Kozína, mest. pri Kozínah tudi pri Kozínih, or. s Kozínama tudi s Kozínoma; MNOŽINA: im. Kozíne tudi Kozíni, rod. Kozín tudi Kozínov, daj. Kozínam tudi Kozínom, tož. Kozíne, mest. pri Kozínah tudi pri Kozínih, or. s Kozínami tudi s Kozíni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Kozínov Kozínova Kozínovo pridevnik Kozinova opereta; Mezzosopranistkin glas se je odlično ujel s Kozinovo glasbo; Kozinova nagrada ||nagrada||: Društvo slovenskih skladateljev je skladatelju podelilo Kozinovo nagrado za zaokrožen simfonični opus (< Kozina) {O} moški: EDNINA: im. Kozínov, rod. Kozínovega, daj. Kozínovemu, tož. Kozínov (živostno Kozínovega), mest. pri Kozínovem, or. s Kozínovim; DVOJINA: im. Kozínova, rod. Kozínovih, daj.

Kozínovima, tož. Kozínova, mest. pri Kozínovih, or. s Kozínovima; MNOŽINA: im. Kozínovi, rod.

Kozínovih, daj. Kozínovim, tož. Kozínove, mest. pri Kozínovih, or. s Kozínovimi ženski: EDNINA: im. Kozínova, rod. Kozínove, daj.

Kozínovi, tož. Kozínovo, mest. pri Kozínovi, or. s Kozínovo; DVOJINA: im. Kozínovi, rod. Kozínovih, daj. Kozínovima, tož. Kozínovi, mest. pri Kozínovih, or. s Kozínovima; MNOŽINA: im. Kozínove, rod.

Kozínovih, daj. Kozínovim, tož. Kozínove, mest. pri Kozínovih, or. s Kozínovimi srednji: EDNINA: im. Kozínovo, rod. Kozínovega, daj.

Kozínovemu, tož. Kozínovo, mest. pri Kozínovem, or.

s Kozínovim; DVOJINA: im. Kozínovi, rod.

Kozínovih, daj. Kozínovima, tož. Kozínovi, mest. pri Kozínovih, or. s Kozínovima; MNOŽINA: im.

Kozínova, rod. Kozínovih, daj. Kozínovim, tož.

Kozínova, mest. pri Kozínovih, or. s Kozínovimi

STATUS: predlog


krístusov krístusova krístusovo pridevnik kristusov trn ||rastlina||: Mnoge rastline iz skupine mlečkovk gojimo kot lončnice, na primer kristusov trn; Kristusova/kristusova leta ||starost triintrideset let||: Naš najboljši smučar je tudi v Kristusovih/kristusovih letih še vedno poln elana; prim. Kristusov (< Kristus) {O} moški: EDNINA: im. krístusov, rod. krístusovega, daj. krístusovemu, tož. krístusov (živostno krístusovega), mest. pri krístusovem, or. s krístusovim; DVOJINA: im. krístusova, rod.

krístusovih, daj. krístusovima, tož. krístusova, mest.

pri krístusovih, or. s krístusovima; MNOŽINA: im.

krístusovi, rod. krístusovih, daj. krístusovim, tož.

krístusove, mest. pri krístusovih, or. s krístusovimi ženski: EDNINA: im. krístusova, rod. krístusove, daj.

krístusovi, tož. krístusovo, mest. pri krístusovi, or. s krístusovo; DVOJINA: im. krístusovi, rod. krístusovih, daj. krístusovima, tož. krístusovi, mest. pri krístusovih, or. s krístusovima; MNOŽINA: im.

krístusove, rod. krístusovih, daj. krístusovim, tož.

krístusove, mest. pri krístusovih, or. s krístusovimi srednji: EDNINA: im. krístusovo, rod. krístusovega, daj. krístusovemu, tož. krístusovo, mest. pri krístusovem, or. s krístusovim; DVOJINA: im.

krístusovi, rod. krístusovih, daj. krístusovima, tož.

krístusovi, mest. pri krístusovih, or. s krístusovima; MNOŽINA: im. krístusova, rod. krístusovih, daj.

krístusovim, tož. krístusova, mest. pri krístusovih, or.

s krístusovimi

STATUS: predlog


Krüger Krügerja [kríger] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški matematik in geodet|: Delo Johanna Heinricha Louisa Krügerja je vodilo do vzpostavitve Gauss-Krügerjevega koordinatnega sistema

115

{B} Krügerjev {O} EDNINA: im. Krüger, rod. Krügerja, daj. Krügerju, tož. Krügerja, mest. pri Krügerju, or. s Krügerjem; DVOJINA: im. Krügerja, rod. Krügerjev, daj.

Krügerjema, tož. Krügerja, mest. pri Krügerjih, or. s Krügerjema; MNOŽINA: im. Krügerji, rod. Krügerjev, daj. Krügerjem, tož. Krügerje, mest. pri Krügerjih, or.

s Krügerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Krügerjev Krügerjeva Krügerjevo [krígerjev-] pridevnik Krügerjevo strokovno delovanje je povezano z industrijsko fiziko; prim. Gauss-Krügerjev (< Krüger) {O} moški: EDNINA: im. Krügerjev, rod.

Krügerjevega, daj. Krügerjevemu, tož. Krügerjev (živostno Krügerjevega), mest. pri Krügerjevem, or. s Krügerjevim; DVOJINA: im. Krügerjeva, rod.

Krügerjevih, daj. Krügerjevima, tož. Krügerjeva, mest. pri Krügerjevih, or. s Krügerjevima; MNOŽINA: im. Krügerjevi, rod. Krügerjevih, daj. Krügerjevim, tož. Krügerjeve, mest. pri Krügerjevih, or. s Krügerjevimi ženski: EDNINA: im. Krügerjeva, rod. Krügerjeve, daj.

Krügerjevi, tož. Krügerjevo, mest. pri Krügerjevi, or.

s Krügerjevo; DVOJINA: im. Krügerjevi, rod.

Krügerjevih, daj. Krügerjevima, tož. Krügerjevi, mest.

pri Krügerjevih, or. s Krügerjevima; MNOŽINA: im.

Krügerjeve, rod. Krügerjevih, daj. Krügerjevim, tož.

Krügerjeve, mest. pri Krügerjevih, or. s Krügerjevimi srednji: EDNINA: im. Krügerjevo, rod. Krügerjevega, daj. Krügerjevemu, tož. Krügerjevo, mest. pri Krügerjevem, or. s Krügerjevim; DVOJINA: im.

Krügerjevi, rod. Krügerjevih, daj. Krügerjevima, tož.

Krügerjevi, mest. pri Krügerjevih, or. s Krügerjevima; MNOŽINA: im. Krügerjeva, rod.

Krügerjevih, daj. Krügerjevim, tož. Krügerjeva, mest.

pri Krügerjevih, or. s Krügerjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov) kulón kulóna samostalnik moškega spola |podomačeno za coulomb|; |merska enota|: Enota elektrine je en kulon, kar ustreza eni ampersekundi <1 C>; prim. C (< Coulomb) {O} EDNINA: im. kulón, rod. kulóna, daj. kulónu, tož.

kulóna, mest. pri kulónu, or. s kulónom; DVOJINA: im.

kulóna, rod. kulónov, daj. kulónoma, tož. kulóna, mest.

pri kulónih, or. s kulónoma; MNOŽINA: im. kulóni, rod. kulónov, daj. kulónom, tož. kulóne, mest. pri kulónih, or. s kulóni

STATUS: predlog


kvévri kvévrija samostalnik moškega spola |sod za vino|: vino iz kvevrija; Prodajajo pripomočke iz češnjevega lubja za čiščenje kvevrijev {O} EDNINA: im. kvévri, rod. kvévrija, daj. kvévriju, tož. kvévrija, mest. pri kvévriju, or. s kvévrijem; DVOJINA: im. kvévrija, rod. kvévrijev, daj. kvévrijem, tož. kvévrija, mest. pri kvévrijih, or. s kvévrijema; MNOŽINA: im. kvévriji, rod. kvévrijev, daj. kvévrijem, tož. kvévrije, mest. pri kvévrijih, or. s kvévriji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti Langobárd Langobárda samostalnik moškega spola; ime

bitja; prebivalsko ime |pripadnik germanskega plemena|: mit o Langobardu, ki je premagal zmaja; v množini

Langobardi |germansko pleme|: Italijo so zasedli Goti in za njimi Langobardi; zgodovina Langobardov {B} Langobardinja; langobardski {O} EDNINA: im. Langobárd, rod. Langobárda, daj.

Langobárdu, tož. Langobárda, mest. pri Langobárdu, or. z Langobárdom; DVOJINA: im. Langobárda, rod.

Langobárdov, daj. Langobárdoma, tož. Langobárda, mest. pri Langobárdih, or. z Langobárdoma; MNOŽINA: im. Langobárdi, rod. Langobárdov, daj.

Langobárdom, tož. Langobárde, mest. pri Langobárdih, or. z Langobárdi

STATUS: predlog


langobárdski langobárdska langobárdsko pridevnik langobardski kralj; V Čedadu si lahko ogledate langobardski tempelj iz 7. stoletja (< Langobard) {O} moški: EDNINA: im. langobárdski, rod.

langobárdskega, daj. langobárdskemu, tož.

langobárdski (živostno langobárdskega), mest. pri langobárdskem, or. z langobárdskim; DVOJINA: im.

langobárdska, rod. langobárdskih, daj.

langobárdskima, tož. langobárdska, mest. pri langobárdskih, or. z langobárdskima; MNOŽINA: im.

langobárdski, rod. langobárdskih, daj.

langobárdskim, tož. langobárdske, mest. pri langobárdskih, or. z langobárdskimi ženski: EDNINA: im. langobárdska, rod.

langobárdske, daj. langobárdski, tož. langobárdsko, mest. pri langobárdski, or. z langobárdsko; DVOJINA: im. langobárdski, rod. langobárdskih, daj.

langobárdskima, tož. langobárdski, mest. pri langobárdskih, or. z langobárdskima; MNOŽINA: im.

langobárdske, rod. langobárdskih, daj.

116

langobárdskim, tož. langobárdske, mest. pri langobárdskih, or. z langobárdskimi srednji: EDNINA: im. langobárdsko, rod.

langobárdskega, daj. langobárdskemu, tož.

langobárdsko, mest. pri langobárdskem, or. z langobárdskim; DVOJINA: im. langobárdski, rod.

langobárdskih, daj. langobárdskima, tož.

langobárdski, mest. pri langobárdskih, or. z langobárdskima; MNOŽINA: im. langobárdska, rod.

langobárdskih, daj. langobárdskim, tož.

langobárdska, mest. pri langobárdskih, or. z langobárdskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Latínoameričán Latínoameričána in Latínskoameričán Latínskoameričána samostalnik

moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Afroameričani in Latinoameričani/Latinskoameričani predstavljajo najrevnejši sloj ameriške družbe (< Latinska Amerika) {O} EDNINA: im. Latínoameričán in Latínskoameričán, rod. Latínoameričána in Latínskoameričána, daj. Latínoameričánu in Latínskoameričánu, tož. Latínoameričána in Latínskoameričána, mest. pri Latínoameričánu in pri Latínskoameričánu, or. z Latínoameričánom in z Latínskoameričánom; DVOJINA: im. Latínoameričána in Latínskoameričána, rod. Latínoameričánov in Latínskoameričánov, daj. Latínoameričánoma in Latínskoameričánoma, tož. Latínoameričána in Latínskoameričána, mest. pri Latínoameričánih in pri Latínskoameričánih, or. z Latínoameričánoma in z Latínskoameričánoma; MNOŽINA: im.

Latínoameričáni in Latínskoameričáni, rod.

Latínoameričánov in Latínskoameričánov, daj.

Latínoameričánom in Latínskoameričánom, tož.

Latínoameričáne in Latínskoameričáne, mest. pri Latínoameričánih in pri Latínskoameričánih, or. z Latínoameričáni in z Latínskoameričáni

STATUS: predlog


Latínoameričánka Latínoameričánke in Latínskoameričánka Latínskoameričánke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Nazive najlepših pogosto osvojijo Latinoameričanke/Latinskoameričanke, lepotice iz Venezuele, Kolumbije in Mehike (< Latinska Amerika) {O} EDNINA: im. Latínoameričánka in Latínskoameričánka, rod. Latínoameričánke in Latínskoameričánke, daj. Latínoameričánki in Latínskoameričánki, tož. Latínoameričánko in Latínskoameričánko, mest. pri Latínoameričánki in

pri Latínskoameričánki, or. z Latínoameričánko in z Latínskoameričánko; DVOJINA: im. Latínoameričánki in Latínskoameričánki, rod. Latínoameričánk in Latínskoameričánk, daj. Latínoameričánkama in Latínskoameričánkama, tož. Latínoameričánki in Latínskoameričánki, mest. pri Latínoameričánkah in pri Latínskoameričánkah, or. z Latínoameričánkama in z Latínskoameričánkama; MNOŽINA: im.

Latínoameričánke in Latínskoameričánke, rod.

Latínoameričánk in Latínskoameričánk, daj.

Latínoameričánkam in Latínskoameričánkam, tož.

Latínoameričánke in Latínskoameričánke, mest. pri Latínoameričánkah in pri Latínskoameričánkah, or. z Latínoameričánkami in z Latínskoameričánkami

STATUS: predlog


latínoamêriški latínoamêriška latínoamêriško in latínskoamêriški latínskoamêriška latínskoamêriško pridevnik latinoameriški/latinskoameriški plesi; Jorge Luis Borges velja za največjega mojstra kratke zgodbe v latinoameriški/latinskoameriški književnosti 20. stoletja (< Latinska Amerika) {O} moški: EDNINA: im. latínoamêriški in latínskoamêriški, rod. latínoamêriškega in latínskoamêriškega, daj. latínoamêriškemu in latínskoamêriškemu, tož. latínoamêriški in latínskoamêriški (živostno latínoamêriškega) in latínskoamêriškega, mest. pri latínoamêriškem in pri latínskoamêriškem, or. z latínoamêriškim in z latínskoamêriškim; DVOJINA: im. latínoamêriška in latínskoamêriška, rod. latínoamêriških in latínskoamêriških, daj. latínoamêriškima in latínskoamêriškima, tož. latínoamêriška in latínskoamêriška, mest. pri latínoamêriških in pri latínskoamêriških, or. z latínoamêriškima in z latínskoamêriškima; MNOŽINA: im. latínoamêriški in latínskoamêriški, rod. latínoamêriških in latínskoamêriških, daj. latínoamêriškim in latínskoamêriškim, tož. latínoamêriške in latínskoamêriške, mest. pri latínoamêriških in pri latínskoamêriških, or. z latínoamêriškimi in z latínskoamêriškimi ženski: EDNINA: im. latínoamêriška in latínskoamêriška, rod. latínoamêriške in latínskoamêriške, daj. latínoamêriški in latínskoamêriški, tož. latínoamêriško in latínskoamêriško, mest. pri latínoamêriški in pri latínskoamêriški, or. z latínoamêriško in z latínskoamêriško; DVOJINA: im. latínoamêriški in latínskoamêriški, rod. latínoamêriških in latínskoamêriških, daj. latínoamêriškima in latínskoamêriškima, tož. latínoamêriški in latínskoamêriški, mest. pri latínoamêriških in pri latínskoamêriških, or. z latínoamêriškima in z

117

latínskoamêriškima; MNOŽINA: im. latínoamêriške in latínskoamêriške, rod. latínoamêriških in latínskoamêriških, daj. latínoamêriškim in latínskoamêriškim, tož. latínoamêriške in latínskoamêriške, mest. pri latínoamêriških in pri latínskoamêriških, or. z latínoamêriškimi in z latínskoamêriškimi srednji: EDNINA: im. latínoamêriško in latínskoamêriško, rod. latínoamêriškega in latínskoamêriškega, daj. latínoamêriškemu in latínskoamêriškemu, tož. latínoamêriško in latínskoamêriško, mest. pri latínoamêriškem in pri latínskoamêriškem, or. z latínoamêriškim in z latínskoamêriškim; DVOJINA: im. latínoamêriški in latínskoamêriški, rod. latínoamêriških in latínskoamêriških, daj. latínoamêriškima in latínskoamêriškima, tož. latínoamêriški in latínskoamêriški, mest. pri latínoamêriških in latínskoamêriških, or. z latínoamêriškima in z latínskoamêriškima; MNOŽINA: im. latínoamêriška in latínskoamêriška, rod. latínoamêriških in latínskoamêriških, daj. latínoamêriškim in latínskoamêriškim, tož. latínoamêriška in latínskoamêriška, mest. pri latínoamêriških in pri latínskoamêriških, or. z latínoamêriškimi in z latínskoamêriškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski; pridevnik na -ski Latínska Amêrika Latínske Amêrike samostalnik

ženskega spola; zemljepisno ime |Južna in Srednja Amerika|: španske posesti v Latinski Ameriki; glasba iz Latinske Amerike; Bolivarjev načrt združitve držav Latinske Amerike je propadel zaradi odpora starih kolonialnih sil {B} Latinoameričan in Latinskoameričan; Latinoameričanka in Latinskoameričanka; Latinoameričanov in Latinskoameričanov; Latinoameričankin in Latinskoameričankin; latinoameriški in latinskoameriški {O} EDNINA: im. Latínska Amêrika, rod. Latínske Amêrike, daj. Latínski Amêriki, tož. Latínsko Amêriko, mest. v Latínski Amêriki, or. z Latínsko Amêriko

STATUS: predlog


Lavrázija Lavrázije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |zgodovinska velecelina, pracelina|: K Lavraziji prištevamo večino območij, ki so danes na severnem delu poloble; V mezozoiku je med Lavrazijo in Gondvano nastalo morje; Severna

Amerika in Evrazija sta tvorili severno velecelino, Lavrazijo {B} lavrazijski {O} EDNINA: im. Lavrázija, rod. Lavrázije, daj.

Lavráziji, tož. Lavrázijo, mest. na Lavráziji, or. z Lavrázijo

STATUS: predlog


lavrázijski lavrázijska lavrázijsko pridevnik lavrazijska celina (< Lavrazija) {O} moški: EDNINA: im. lavrázijski, rod.

lavrázijskega, daj. lavrázijskemu, tož. lavrázijski (živostno lavrázijskega), mest. pri lavrázijskem, or. z lavrázijskim; DVOJINA: im. lavrázijska, rod.

lavrázijskih, daj. lavrázijskima, tož. lavrázijska, mest.

pri lavrázijskih, or. z lavrázijskima; MNOŽINA: im.

lavrázijski, rod. lavrázijskih, daj. lavrázijskim, tož.

lavrázijske, mest. pri lavrázijskih, or. z lavrázijskimi ženski: EDNINA: im. lavrázijska, rod. lavrázijske, daj.

lavrázijski, tož. lavrázijsko, mest. pri lavrázijski, or. z lavrázijsko; DVOJINA: im. lavrázijski, rod.

lavrázijskih, daj. lavrázijskima, tož. lavrázijski, mest.

pri lavrázijskih, or. z lavrázijskima; MNOŽINA: im.

lavrázijske, rod. lavrázijskih, daj. lavrázijskim, tož.

lavrázijske, mest. pri lavrázijskih, or. z lavrázijskimi srednji: EDNINA: im. lavrázijsko, rod. lavrázijskega, daj. lavrázijskemu, tož. lavrázijsko, mest. pri lavrázijskem, or. z lavrázijskim; DVOJINA: im.

lavrázijski, rod. lavrázijskih, daj. lavrázijskima, tož.

lavrázijski, mest. pri lavrázijskih, or. z lavrázijskima; MNOŽINA: im. lavrázijska, rod. lavrázijskih, daj.

lavrázijskim, tož. lavrázijska, mest. pri lavrázijskih, or. z lavrázijskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski lèv lêva samostalnik moškega spola |žival|: Beneško trgovsko ladjevje je plulo pod simboličnim grbom, levom evangelista Marka; Levi živijo v skupinah; Prišel je kot lev, odšel je kot ovca; zlati, srebrni lev ||nagrada||: Na beneškem festivalu je prejel leva za najboljši scenarij; Na arhitekturnem bienalu v Benetkah so podelili zlatega leva za življenjske dosežke {O} EDNINA: im. lèv, rod. lêva, daj. lêvu, tož. lêva, mest. pri lêvu, or. z lêvom; DVOJINA: im. lêva, rod.

lêvov, daj. lêvoma, tož. lêva, mest. pri lêvih, or. z lêvoma; MNOŽINA: im. lêvi, rod. lêvov, daj. lêvom, tož.

lêve, mest. pri lêvih, or. z lêvi

STATUS: predlog


118

Lévstik Lévstika samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski književnik|: V šestdesetih letih 19. stoletja je nosilec novih teženj postala mlada slovenska inteligenca s Franom Levstikom na čelu; v prenesenem pomenu Za obvezno šolsko berilo je prebiral Levstika Levstikova dela {B} Levstikov {O} EDNINA: im. Lévstik, rod. Lévstika, daj. Lévstiku, tož. Lévstika, mest. pri Lévstiku, or. z Lévstikom; DVOJINA: im. Lévstika, rod. Lévstikov, daj.

Lévstikoma, tož. Lévstika, mest. pri Lévstikih, or. z Lévstikoma; MNOŽINA: im. Lévstiki, rod. Lévstikov, daj. Lévstikom, tož. Lévstike, mest. pri Lévstikih, or. z Lévstiki

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Lévstikov Lévstikova Lévstikovo pridevnik Levstikova povest; Levstikova pesniška pot se je začela že v gimnaziji; Levstikova nagrada ||nagrada||: Je dobitnica Levstikove nagrade za izvirno leposlovno delo (< Levstik) {O} moški: EDNINA: im. Lévstikov, rod.

Lévstikovega, daj. Lévstikovemu, tož. Lévstikov (živostno Lévstikovega), mest. pri Lévstikovem, or. z Lévstikovim; DVOJINA: im. Lévstikova, rod.

Lévstikovih, daj. Lévstikovima, tož. Lévstikova, mest.

pri Lévstikovih, or. z Lévstikovima; MNOŽINA: im.

Lévstikovi, rod. Lévstikovih, daj. Lévstikovim, tož.

Lévstikove, mest. pri Lévstikovih, or. z Lévstikovimi ženski: EDNINA: im. Lévstikova, rod. Lévstikove, daj.

Lévstikovi, tož. Lévstikovo, mest. pri Lévstikovi, or. z Lévstikovo; DVOJINA: im. Lévstikovi, rod.

Lévstikovih, daj. Lévstikovima, tož. Lévstikovi, mest.

pri Lévstikovih, or. z Lévstikovima; MNOŽINA: im.

Lévstikove, rod. Lévstikovih, daj. Lévstikovim, tož.

Lévstikove, mest. pri Lévstikovih, or. z Lévstikovimi srednji: EDNINA: im. Lévstikovo, rod. Lévstikovega, daj. Lévstikovemu, tož. Lévstikovo, mest. pri Lévstikovem, or. z Lévstikovim; DVOJINA: im.

Lévstikovi, rod. Lévstikovih, daj. Lévstikovima, tož.

Lévstikovi, mest. pri Lévstikovih, or. z Lévstikovima; MNOŽINA: im. Lévstikova, rod.

Lévstikovih, daj. Lévstikovim, tož. Lévstikova, mest.

pri Lévstikovih, or. z Lévstikovimi

STATUS: predlog


Lískin Lískina Lískino pridevnik Sedel sem na pručko k Liskinim nogam in z bedroma oklenil posodo (< Liska)

{O} moški: EDNINA: im. Lískin, rod. Lískinega, daj.

Lískinemu, tož. Lískin (živostno Lískinega), mest. pri Lískinem, or. z Lískinim; DVOJINA: im. Lískina, rod.

Lískinih, daj. Lískinima, tož. Lískina, mest. pri Lískinih, or. z Lískinima; MNOŽINA: im. Lískini, rod.

Lískinih, daj. Lískinim, tož. Lískine, mest. pri Lískinih, or. z Lískinimi ženski: EDNINA: im. Lískina, rod. Lískine, daj.

Lískini, tož. Lískino, mest. pri Lískini, or. z Lískino; DVOJINA: im. Lískini, rod. Lískinih, daj. Lískinima, tož. Lískini, mest. pri Lískinih, or. z Lískinima; MNOŽINA: im. Lískine, rod. Lískinih, daj. Lískinim, tož. Lískine, mest. pri Lískinih, or. z Lískinimi srednji: EDNINA: im. Lískino, rod. Lískinega, daj.

Lískinemu, tož. Lískino, mest. pri Lískinem, or. z Lískinim; DVOJINA: im. Lískini, rod. Lískinih, daj.

Lískinima, tož. Lískini, mest. pri Lískinih, or. z Lískinima; MNOŽINA: im. Lískina, rod. Lískinih, daj.

Lískinim, tož. Lískina, mest. pri Lískinih, or. z Lískinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz živalskih imen) Lúdolf Lúdolfa samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |nizozemski matematik|: Ludolf van Ceulen je v oporoki zahteval, naj mu na nagrobni kamen vklešejo vseh 35 decimalk števila pi {B} Ludolfov {O} EDNINA: im. Lúdolf, rod. Lúdolfa, daj. Lúdolfu, tož. Lúdolfa, mest. pri Lúdolfu, or. z Lúdolfom; DVOJINA: im. Lúdolfa, rod. Lúdolfov, daj. Lúdolfoma, tož. Lúdolfa, mest. pri Lúdolfih, or. z Lúdolfoma; MNOŽINA: im. Lúdolfi, rod. Lúdolfov, daj. Lúdolfom, tož. Lúdolfe, mest. pri Lúdolfih, or. z Lúdolfi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Lúdolfov Lúdolfova Lúdolfovo pridevnik Ludolfovo življenje; Ludolfovo število ||število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga; pi||: Pi ali Ludolfovo število je matematična konstanta, ki je enaka razmerju med obsegom kroga in njegovim premerom (< Ludolf) {O} moški: EDNINA: im. Lúdolfov, rod. Lúdolfovega, daj. Lúdolfovemu, tož. Lúdolfov (živostno Lúdolfovega), mest. pri Lúdolfovem, or. z Lúdolfovim; DVOJINA: im. Lúdolfova, rod.

Lúdolfovih, daj. Lúdolfovima, tož. Lúdolfova, mest.

pri Lúdolfovih, or. z Lúdolfovima; MNOŽINA: im.

Lúdolfovi, rod. Lúdolfovih, daj. Lúdolfovim, tož.

Lúdolfove, mest. pri Lúdolfovih, or. z Lúdolfovimi ženski: EDNINA: im. Lúdolfova, rod. Lúdolfove, daj.

Lúdolfovi, tož. Lúdolfovo, mest. pri Lúdolfovi, or. z

119

Lúdolfovo; DVOJINA: im. Lúdolfovi, rod. Lúdolfovih, daj. Lúdolfovima, tož. Lúdolfovi, mest. pri Lúdolfovih, or. z Lúdolfovima; MNOŽINA: im.

Lúdolfove, rod. Lúdolfovih, daj. Lúdolfovim, tož.

Lúdolfove, mest. pri Lúdolfovih, or. z Lúdolfovimi srednji: EDNINA: im. Lúdolfovo, rod. Lúdolfovega, daj. Lúdolfovemu, tož. Lúdolfovo, mest. pri Lúdolfovem, or. z Lúdolfovim; DVOJINA: im.

Lúdolfovi, rod. Lúdolfovih, daj. Lúdolfovima, tož.

Lúdolfovi, mest. pri Lúdolfovih, or. z Lúdolfovima; MNOŽINA: im. Lúdolfova, rod. Lúdolfovih, daj.

Lúdolfovim, tož. Lúdolfova, mest. pri Lúdolfovih, or.

z Lúdolfovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) mach macha [máh] samostalnik moškega spola |merska enota|: v strokovnih besedilih Hitrost dva maha pomeni dvakratno zvočno hitrost <2 M>; prim. mah, M3 {O} EDNINA: im. mach, rod. macha, daj. machu, tož.

macha, mest. pri machu, or. z machom; DVOJINA: im.

macha, rod. machov, daj. machoma, tož. macha, mest.

pri machih, or. z machoma; MNOŽINA: im. machi, rod.

machov, daj. machom, tož. mache, mest. pri machih, or. z machi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice; merske enote; merske enote

Mach Macha [máh] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |avstrijski fizik in filozof|: Ernst Mach se je največ ukvarjal z gibanjem teles v zraku {B} Machov {O} EDNINA: im. Mach, rod. Macha, daj. Machu, tož.

Macha, mest. pri Machu, or. z Machom; DVOJINA: im.

Macha, rod. Machov, daj. Machoma, tož. Macha, mest.

pri Machih, or. z Machoma; MNOŽINA: im. Machi, rod. Machov, daj. Machom, tož. Mache, mest. pri Machih, or. z Machi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Machov Machova Machovo [máhov-] pridevnik Machova družina je imela posestvo na Dolenjskem; Machovo število ||število, ki pove, kolikokrat je hitrost telesa v plinu večja od hitrosti zvoka v enakih okoliščinah||: Hitrost letal, ki letijo hitreje od zvoka, označujemo z Machovim številom (< Mach) {O} moški: EDNINA: im. Machov, rod. Machovega, daj. Machovemu, tož. Machov (živostno Machovega), mest. pri Machovem, or. z Machovim; DVOJINA: im.

Machova, rod. Machovih, daj. Machovima, tož.

Machova, mest. pri Machovih, or. z Machovima; MNOŽINA: im. Machovi, rod. Machovih, daj.

Machovim, tož. Machove, mest. pri Machovih, or. z Machovimi ženski: EDNINA: im. Machova, rod. Machove, daj.

Machovi, tož. Machovo, mest. pri Machovi, or. z Machovo; DVOJINA: im. Machovi, rod. Machovih, daj.

Machovima, tož. Machovi, mest. pri Machovih, or. z Machovima; MNOŽINA: im. Machove, rod. Machovih, daj. Machovim, tož. Machove, mest. pri Machovih, or.

z Machovimi srednji: EDNINA: im. Machovo, rod. Machovega, daj.

Machovemu, tož. Machovo, mest. pri Machovem, or.

z Machovim; DVOJINA: im. Machovi, rod. Machovih, daj. Machovima, tož. Machovi, mest. pri Machovih, or. z Machovima; MNOŽINA: im. Machova, rod.

Machovih, daj. Machovim, tož. Machova, mest. pri Machovih, or. z Machovimi

STATUS: predlog


Mágirus Mágirusa samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški podjetnik in gasilec|: Leta 1866 je Conrad Dietrich Magirus ustanovil podjetje, ki je sprva proizvajalo gasilna vozila {B} Magirusov {O} EDNINA: im. Mágirus, rod. Mágirusa, daj.

Mágirusu, tož. Mágirusa, mest. pri Mágirusu, or. z Mágirusom; DVOJINA: im. Mágirusa, rod. Mágirusov, daj. Mágirusoma, tož. Mágirusa, mest. pri Mágirusih, or. z Mágirusoma; MNOŽINA: im. Mágirusi, rod.

Mágirusov, daj. Mágirusom, tož. Mágiruse, mest. pri Mágirusih, or. z Mágirusi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Mágirusov Mágirusova Mágirusovo pridevnik Magirusovo življenje; Magirusova lestev ||velika raztegljiva lestev, sestavni del gasilskega avtomobila||: Danes so gasilcem svečano predali v uporabo novo Magirusovo lestev (< Magirus) {O} moški: EDNINA: im. Mágirusov, rod.

Mágirusovega, daj. Mágirusovemu, tož. Mágirusov (živostno Mágirusovega), mest. pri Mágirusovem, or. z Mágirusovim; DVOJINA: im. Mágirusova, rod.

Mágirusovih, daj. Mágirusovima, tož. Mágirusova, mest. pri Mágirusovih, or. z Mágirusovima; MNOŽINA: im. Mágirusovi, rod. Mágirusovih, daj.

Mágirusovim, tož. Mágirusove, mest. pri Mágirusovih, or. z Mágirusovimi ženski: EDNINA: im. Mágirusova, rod. Mágirusove, daj. Mágirusovi, tož. Mágirusovo, mest. pri Mágirusovi, or. z Mágirusovo; DVOJINA: im.

120

Mágirusovi, rod. Mágirusovih, daj. Mágirusovima, tož. Mágirusovi, mest. pri Mágirusovih, or. z Mágirusovima; MNOŽINA: im. Mágirusove, rod.

Mágirusovih, daj. Mágirusovim, tož. Mágirusove, mest. pri Mágirusovih, or. z Mágirusovimi srednji: EDNINA: im. Mágirusovo, rod.

Mágirusovega, daj. Mágirusovemu, tož. Mágirusovo, mest. pri Mágirusovem, or. z Mágirusovim; DVOJINA: im. Mágirusovi, rod. Mágirusovih, daj.

Mágirusovima, tož. Mágirusovi, mest. pri Mágirusovih, or. z Mágirusovima; MNOŽINA: im.

Mágirusova, rod. Mágirusovih, daj. Mágirusovim, tož.

Mágirusova, mest. pri Mágirusovih, or. z Mágirusovimi

STATUS: predlog


máh máha samostalnik moškega spola |podomačeno za mach|; |merska enota|: Letalo se je pri treh mahih segrelo na okoli 300 stopinj <3 M>; prim. M3 (< Mach) {O} EDNINA: im. máh, rod. máha, daj. máhu, tož.

máha, mest. pri máhu, or. z máhom; DVOJINA: im.

máha, rod. máhov, daj. máhoma, tož. máha, mest. pri máhih, or. z máhoma; MNOŽINA: im. máhi, rod.

máhov, daj. máhom, tož. máhe, mest. pri máhih, or. z máhi

STATUS: predlog


malína malíne samostalnik ženskega spola V nasadu malin lahko pričakujemo kakovosten izdelek; nabirati maline; zlata malina ||nagrada||: Devet nominacij za zlate maline, ki jih podeljujejo za najslabše hollywoodske dosežke, si je letos prislužila vampirska saga {O} EDNINA: im. malína, rod. malíne, daj. malíni, tož.

malíno, mest. o malíni, or. z malíno; DVOJINA: im.

malíni, rod. malín, daj. malínama, tož. malíni, mest. o malínah, or. z malínama; MNOŽINA: im. malíne, rod.

malín, daj. malínam, tož. malíne, mest. o malínah, or. z malínami

STATUS: predlog


márburg márburg samostalnik moškega spola |virus, imenovan po nemškem mestu Marburg|: okužba z marburgom; Laboratorijske preiskave so pokazale, da so se vsi okužili z virusom marburg/marburga; |mrzlica zaradi okužbe z marburgom|: Filovirusi povzročajo tudi marburg {B} marburgov

{O} EDNINA: im. márburg, rod. márburga, daj.

márburgu, tož. márburga, mest. pri márburgu, or. z márburgom; DVOJINA: im. márburga, rod. márburgov, daj. márburgoma, tož. márburga, mest. pri márburgih, or. z márburgoma; MNOŽINA: im. márburgi, rod.

márburgov, daj. márburgom, tož. márburge, mest. pri márburgih, or. z márburgi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti maríjin maríjina maríjino pridevnik marijini laski ||rastlina||: V rastlinskem svetu je veliko poimenovanj po Mariji, denimo marijini laski; prim. Marijin (< Marija) {O} moški: EDNINA: im. maríjin, rod. maríjinega, daj.

maríjinemu, tož. maríjin (živostno maríjinega), mest.

pri maríjinem, or. z maríjinim; DVOJINA: im.

maríjina, rod. maríjinih, daj. maríjinima, tož. maríjina, mest. pri maríjinih, or. z maríjinima; MNOŽINA: im.

maríjini, rod. maríjinih, daj. maríjinim, tož. maríjine, mest. pri maríjinih, or. z maríjinimi ženski: EDNINA: im. maríjina, rod. maríjine, daj.

maríjini, tož. maríjino, mest. pri maríjini, or. z maríjino; DVOJINA: im. maríjini, rod. maríjinih, daj.

maríjinima, tož. maríjini, mest. pri maríjinih, or. z maríjinima; MNOŽINA: im. Marjine, rod. maríjinih, daj. maríjinim, tož. maríjine, mest. pri maríjinih, or. z maríjinimi srednji: EDNINA: im. maríjino, rod. maríjinega, daj.

maríjinemu, tož. maríjino, mest. pri maríjinem, or. z maríjinim; DVOJINA: im. maríjini, rod. maríjinih, daj.

maríjinima, tož. maríjini, mest. pri maríjinih, or. z maríjinima; MNOŽINA: im. maríjina, rod. maríjinih, daj. maríjinim, tož. maríjina, mest. pri maríjinih, or. z maríjinimi

STATUS: predlog


Mariotte Mariotta [marijót] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |francoski fizik in duhovnik|: Francoz Edmé Mariotte je Boylov zakon odkril leta 1676, neodvisno od Boyla {B} Mariottov {O} EDNINA: im. Mariotte, rod. Mariotta, daj.

Mariottu, tož. Mariotta, mest. pri Mariottu, or. z Mariottom; DVOJINA: im. Mariotta, rod. Mariottov, daj. Mariottoma, tož. Mariotta, mest. pri Mariottih, or.

z Mariottoma; MNOŽINA: im. Mariotti, rod.

Mariottov, daj. Mariottom, tož. Mariotte, mest. pri Mariottih, or. z Mariotti

STATUS: predlog


121

Mariottov Mariottova Mariottovo [marijótov-] pridevnik Pri pouku kemije so izvedli Mariottov poskus; Mariottov zakon ||plinski zakon||: Guy-Lussac je popravil Mariottov zakon v zvezi s spreminjanjem gostote v odvisnosti od tlaka; prim. Boyle-Mariottov (< Mariotte) {O} moški: EDNINA: im. Mariotto, rod.

Mariottovega, daj. Mariottovemu, tož. Mariottov (živostno Mariottovega), mest. pri Mariottovem, or. z Mariottovim; DVOJINA: im. Mariottova, rod.

Mariottovih, daj. Mariottovima, tož. Mariottova, mest.

pri Mariottovih, or. z Mariottovima; MNOŽINA: im.

Mariottovi, rod. Mariottovih, daj. Mariottovim, tož.

Mariottove, mest. pri Mariottovih, or. z Mariottovimi ženski: EDNINA: im. Mariottova, rod. Mariottove, daj.

Mariottovi, tož. Mariottovo, mest. pri Mariottovi, or. z Mariottovo; DVOJINA: im. Mariottovi, rod.

Mariottovih, daj. Mariottovima, tož. Mariottovi, mest.

pri Mariottovih, or. z Mariottovima; MNOŽINA: im.

Mariottove, rod. Mariottovih, daj. Mariottovim, tož.

Mariottove, mest. pri Mariottovih, or. z Mariottovimi srednji: EDNINA: im. Mariottovo, rod. Mariottovega, daj. Mariottovemu, tož. Mariottovo, mest. pri Mariottovem, or. z Mariottovim; DVOJINA: im.

Mariottovi, rod. Mariottovih, daj. Mariottovima, tož.

Mariottovi, mest. pri Mariottovih, or. z Mariottovima; MNOŽINA: im. Mariottova, rod.

Mariottovih, daj. Mariottovim, tož. Mariottova, mest.

pri Mariottovih, or. z Mariottovimi

STATUS: predlog


Markomán Markomána samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik germanskega plemena|: zgodba o Markomanu Balomarju; v množini Markomani |germansko pleme|: Zaradi vdora Markomanov se je na današnje slovensko ozemlje preselilo veliko germanskih plemen; Vojna med Markomani in Rimljani se je končala ob Donavi {B} Markomanka; markomanski {O} EDNINA: im. Markomán, rod. Markomána, daj.

Markománu, tož. Markomána, mest. pri Markománu, or. z Markománom; DVOJINA: im. Markomána, rod.

Markománov, daj. Markománoma, tož. Markomána, mest. pri Markománih, or. z Markománma; MNOŽINA: im. Markománi, rod. Markománov, daj.

Markománom, tož. Markománe, mest. pri Markománih, or. z Markománi

STATUS: predlog


markománski markománska markománsko pridevnik Vojne Rimljanov proti Markomanom in Jazigom imenujemo markomanske vojne (< Markoman) {O} moški: EDNINA: im. markománski, rod.

markománskega, daj. markománskemu, tož.

markománski (živostno markománskega), mest. pri markománskem, or. z markománskim; DVOJINA: im.

markománska, rod. markománskih, daj.

markománskima, tož. markománska, mest. pri markománskih, or. z markománskima; MNOŽINA: im.

markománski, rod. markománskih, daj.

markománskim, tož. markománske, mest. pri markománskih, or. z markománskimi ženski: EDNINA: im. markománska, rod.

markománske, daj. markománski, tož. markománsko, mest. pri markománski, or. z markománsko; DVOJINA: im. markománski, rod. markománskih, daj.

markománskima, tož. markománski, mest. pri markománskih, or. z markománskima; MNOŽINA: im.

markománske, rod. markománskih, daj.

markománskim, tož. markománske, mest. pri markománskih, or. z markománskimi srednji: EDNINA: im. markománsko, rod.

markománskega, daj. markománskemu, tož.

markománsko, mest. pri markománskem, or. z markománskim; DVOJINA: im. markománski, rod.

markománskih, daj. markománskima, tož.

markománski, mest. pri markománskih, or. z markománskima; MNOŽINA: im. markománska, rod.

markománskih, daj. markománskim, tož.

markománska, mest. pri markománskih, or. z markománskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Márs1 Mársa samostalnik moškega spola; ime bitja; religijsko ime |rimski bog vojne|: Ena izmed figur predstavlja v verige vklenjenega Marsa {B} Marsov {O} EDNINA: im. Márs, rod. Mársa, daj. Mársu, tož.

Mársa, mest. pri Mársu, or. z Mársom; DVOJINA: im.

Mársa, rod. Mársov, daj. Mársoma, tož. Mársa, mest.

pri Mársih, or. z Mársoma; MNOŽINA: im. Mársi, rod.

Mársov, daj. Mársom, tož. Márse, mest. pri Mársih, or.

z Mársi

STATUS: predlog


Márs2 Mársa samostalnik moškega spola; zemljepisno

ime |planet|: novi odkritji na Marsu; kot bi kdo padel z

Marsa ||ki kaže presenečenje||: Vaščani so naju gledali, kot bi padla z Marsa; ne pasti z Marsa ||ne biti

122

neumen||: Nisem padel z Marsa, da bi igral za kikiriki {B} Marsov {O} EDNINA: im. Márs, rod. Mársa, daj. Mársu, tož.

Mársa, mest. pri Mársu, or. z Mársom; DVOJINA: im.

Mársa, rod. Mársov, daj. Mársoma, tož. Mársa, mest.

pri Mársih, or. z Mársoma; MNOŽINA: im. Mársi, rod.

Mársov, daj. Mársom, tož. Márse, mest. pri Mársih, or.

z Mársi

STATUS: predlog


Martín Martína samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |moško ime|: Škof Anton Martin Slomšek je utrjeval pomen slovenščine tudi s pisanjem za otroke in mladino; pogovor z Martinom Strelom {B} Martinov {O} EDNINA: im. Martín, rod. Martína, daj. Martínu, tož. Martína, mest. pri Martínu, or. z Martínom; DVOJINA: im. Martína, rod. Martínov, daj. Martínoma, tož. Martína, mest. pri Martínih, or. z Martínoma; MNOŽINA: im. Martíni, rod. Martínov, daj. Martínom, tož. Martíne, mest. pri Martínih, or. z Martíni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Martínov Martínova Martínovo pridevnik Martinovemu povabilu na ličkanje koruze smo se z veseljem odzvali; Martinova/martinova gos ||gos, ki se pripravi na Martinovo nedeljo||: Na martinovanju postrežejo z Martinovo/martinovo gosjo, mlinci, svinjsko glavo in zeljem; Martinova/martinova nedelja ||nedelja, 11. novembra, ali prva po njem||: V pričakovanju Martinove/martinove nedelje policisti opozarjajo voznike na varno in previdno vožnjo; Martinova/martinova sobota ||prva sobota po 11. novembru||: V Lendavi so dogajanje na Martinovo/martinovo soboto popestrili z bogatim sejmom ljudskih obrti; Martinova peč ||jeklarska peč||: Za hlajenje Martinovih peči v železarni so zgradili bazen (< Martin) {O} moški: EDNINA: im. Martínov, rod. Martínovega, daj. Martínovemu, tož. Martínov (živostno Martínovega), mest. pri Martínovem, or. z Martínovim; DVOJINA: im. Martínova, rod.

Martínovih, daj. Martínovima, tož. Martínova, mest.

pri Martínovih, or. z Martínovima; MNOŽINA: im.

Martínovi, rod. Martínovih, daj. Martínovim, tož.

Martínove, mest. pri Martínovih, or. z Martínovimi ženski: EDNINA: im. Martínova, rod. Martínove, daj.

Martínovi, tož. Martínovo, mest. pri Martínovi, or. z Martínovo; DVOJINA: im. Martínovi, rod. Martínovih, daj. Martínovima, tož. Martínovi, mest. pri

Martínovih, or. z Martínovima; MNOŽINA: im.

Martínove, rod. Martínovih, daj. Martínovim, tož.

Martínove, mest. pri Martínovih, or. z Martínovimi srednji: EDNINA: im. Martínovo, rod. Martínovega, daj. Martínovemu, tož. Martínovo, mest. pri Martínovem, or. z Martínovim; DVOJINA: im.

Martínovi, rod. Martínovih, daj. Martínovima, tož.

Martínovi, mest. pri Martínovih, or. z Martínovima; MNOŽINA: im. Martínova, rod. Martínovih, daj.

Martínovim, tož. Martínova, mest. pri Martínovih, or.

z Martínovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz moških imen) Matílda Matílde samostalnik ženskega spola; ime bitja; osebno ime |žensko ime|: grad grofice Matilde; Matilda/matilda

pobere koga ||smrt||: Nihče ne razmišlja o tem, da ga lahko jutri pobere Matilda/matilda {B} Matildin {O} EDNINA: im. Matílda, rod. Matílde, daj. Matíldi, tož. Matíldo, mest. pri Matíldi, or. z Matíldo; DVOJINA: im. Matíldi, rod. Matíld, daj. Matíldama, tož.

Matíldi, mest. pri Matíldah, or. z Matíldama; MNOŽINA: im. Matílde, rod. Matíld, daj. Matíldam, tož.

Matílde, mest. pri Matíldah, or. z Matíldami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska); lastna imena v frazemih

mêdved medvéda samostalnik moškega spola |žival|: Na Kočevskem so rjavega ali kočevskega medveda zaščitili že konec 19. stoletja; V Kanadi živi okoli dve tretjini svetovne populacije polarnih medvedov; zlati, srebrni medved ||nagrada||: Na 60. Berlinalu je zlatega medveda za najboljši film prejel turški film z naslovom Med {O} EDNINA: im. mêdved, rod. medvéda, daj.

medvédu, tož. medvéda, mest. pri medvédu, or. z medvédom; DVOJINA: im. medvéda, rod. medvédov, daj. medvédoma, tož. medvéda, mest. pri medvédih, or. z medvédoma; MNOŽINA: im. medvédje in medvedi, rod. medvédov, daj. medvédom, tož.

medvéde, mest. pri medvédih, or. z medvédi

STATUS: predlog


Menápijec Menápijca samostalnik moškega spola; ime

bitja; prebivalsko ime |pripadnik antičnega plemena, ki je živelo na področju današnje Flandrije in ob obali Severnega morja|: Po rodu je bil Menapijec; v množini Menapijci

123

|antično pleme, ki je živelo na področju današnje Flandrije in ob obali Severnega morja|: Ozemlje Menapijcev je bilo dobro zavarovano z močvirji in gozdovi {B} Menapijka; Menapijčev; menapijski {O} EDNINA: im. Menápijec, rod. Menápijca, daj.

Menápijcu, tož. Menápijca, mest. pri Menápijcu, or. z Menápijcem; DVOJINA: im. Menápijca, rod.

Menápijcev, daj. Menápijcema, tož. Menápijca, mest.

pri Menápijcih, or. z Menápijcema; MNOŽINA: im.

Menápijci, rod. Menápijcev, daj. Menápijcem, tož.

Menápijce, mest. pri Menápijcih, or. z Menápijci

STATUS: predlog


Méndel Méndla samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |avstrijski duhovnik in naravoslovec|: Avstrijski botanik Georg Johann Mendel je oboževal matematiko in botaniko; pomen Georga Mendla za razvoj klasične genetike {B} Mendlov {O} EDNINA: im. Méndel, rod. Méndla, daj. Méndlu, tož. Méndla, mest. pri Méndlu, or. z Méndlom; DVOJINA: im. Méndla, rod. Méndlov, daj. Méndloma, tož. Méndla, mest. pri Méndlih, or. z Méndloma; MNOŽINA: im. Méndli, rod. Méndlov, daj. Méndlom, tož. Méndle, mest. pri Méndlih, or. z Méndli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Méndlov Méndlova Méndlovo pridevnik Mendlovo delo nam je odprlo nov pogled v naravo; Mendlovi zakoni (dednosti) ||zakoni o dedovanju pri spolnem razmnoževanju||: odkritje Mendlovih dednostnih zakonov; Pred 100 leti je Karl Correns s križanjem bele in rdeče čudežnice ponovno odkril Mendlove zakone (< Mendel) {O} moški: EDNINA: im. Méndlov, rod. Méndlovega, daj. Méndlovemu, tož. Méndlov (živostno Méndlovega), mest. pri Méndlovem, or. z Méndlovim; DVOJINA: im. Méndlova, rod.

Méndlovih, daj. Méndlovima, tož. Méndlova, mest.

pri Méndlovih, or. z Méndlovima; MNOŽINA: im.

Méndlovi, rod. Méndlovih, daj. Méndlovim, tož.

Méndlove, mest. pri Méndlovih, or. z Méndlovimi ženski: EDNINA: im. Méndlova, rod. Méndlove, daj.

Méndlovi, tož. Méndlovo, mest. pri Méndlovi, or. z Méndlovo; DVOJINA: im. Méndlovi, rod. Méndlovih, daj. Méndlovima, tož. Méndlovi, mest. pri Méndlovih, or. z Méndlovima; MNOŽINA: im. Méndlove, rod.

Méndlovih, daj. Méndlovim, tož. Méndlove, mest. pri Méndlovih, or. z Méndlovimi srednji: EDNINA: im. Méndlovo, rod. Méndlovega, daj. Méndlovemu, tož. Méndlovo, mest. pri Méndlovem, or. z Méndlovim; DVOJINA: im.

Méndlovi, rod. Méndlovih, daj. Méndlovima, tož.

Méndlovi, mest. pri Méndlovih, or. z Méndlovima; MNOŽINA: im. Méndlova, rod. Méndlovih, daj.

Méndlovim, tož. Méndlova, mest. pri Méndlovih, or. z Méndlovimi

STATUS: predlog


Mercalli Mercallija [merkáli] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |italijanski vulkanolog|: Italijanski profesor seizmologije dr. Giuseppe Mercalli je raziskal predpotresno obnašanje živali; Potres osme stopnje po Mercalliju močno poškoduje večino zgradb {B} Mercallijev {O} EDNINA: im. Mercalli, rod. Mercallija, daj.

Mercalliju, tož. Mercallija, mest. pri Mercalliju, or. z Mercallijem; DVOJINA: im. Mercallija, rod.

Mercallijev, daj. Mercallijema, tož. Mercallija, mest.

pri Mercallijih, or. z Mercallijema; MNOŽINA: im.

Mercalliji, rod. Mercallijev, daj. Mercallijem, tož.

Mercallije, mest. pri Mercallijih, or. z Mercalliji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Mercallijev Mercallijeva Mercallijevo [merkálijev-] pridevnik pomen Mercallijevega dela za vulkanologijo; Mercallijeva lestvica ||12-stopenjska razvrstitev jakosti potresa||: Na srečo potres sedme stopnje po Mercallijevi lestvici ni zahteval smrtnih žrtev (< Mercalli) {O} moški: EDNINA: im. Mercallijev, rod.

Mercallijevega, daj. Mercallijevemu, tož. Mercallijev (živostno Mercallijevega), mest. pri Mercallijevem, or.

z Mercallijevim; DVOJINA: im. Mercallijeva, rod.

Mercallijevih, daj. Mercallijevima, tož. Mercallijeva, mest. pri Mercallijevih, or. z Mercallijevima; MNOŽINA: im. Mercallijevi, rod. Mercallijevih, daj.

Mercallijevim, tož. Mercallijeve, mest. pri Mercallijevih, or. z Mercallijevimi ženski: EDNINA: im. Mercallijeva, rod. Mercallijeve, daj. Mercallijevi, tož. Mercallijevo, mest. pri Mercallijevi, or. z Mercallijevo; DVOJINA: im.

Mercallijevi, rod. Mercallijevih, daj. Mercallijevima, tož. Mercallijevi, mest. pri Mercallijevih, or. z Mercallijevima; MNOŽINA: im. Mercallijeve, rod.

Mercallijevih, daj. Mercallijevim, tož. Mercallijeve, mest. pri Mercallijevih, or. z Mercallijevimi srednji: EDNINA: im. Mercallijevo, rod.

Mercallijevega, daj. Mercallijevemu, tož.

Mercallijevo, mest. pri Mercallijevem, or. z Mercallijevim; DVOJINA: im. Mercallijevi, rod.

Mercallijevih, daj. Mercallijevima, tož. Mercallijevi,

124

mest. pri Mercallijevih, or. z Mercallijevima; MNOŽINA: im. Mercallijeva, rod. Mercallijevih, daj.

Mercallijevim, tož. Mercallijeva, mest. pri Mercallijevih, or. z Mercallijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) metúzalem metúzalema samostalnik moškega spola |star človek, stoletnik|: Na Japonskem metuzalemi niso nobena redkost; |najstarejši primerek neke vrste ali skupine|: Testiranje skorje semena z radioaktivnim ogljikom je potrdilo, da je palma, imenovana metuzalem, iz časa Jezusa Kristusa; Ameriški astronomi so odkrili med planeti odkrili metuzalema našega sončnega sistema; prim.

Metuzalem {O} EDNINA: im. metúzalem, rod. metúzalema, daj.

metúzalemu, tož. metúzalema, mest. pri metúzalemu, or. z metúzalemom; DVOJINA: im. metúzalema, rod.

metúzalemov, daj. metúzalemoma, tož. metúzalema, mest. pri metúzalemih, or. z metúzalemoma; MNOŽINA: im. metúzalemi, rod. metúzalemov, daj.

metúzalemom, tož. metúzaleme, mest. pri metúzalemih, or. z metúzalemi

STATUS: predlog


Metúzalem Metúzalema samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |svetopisemska oseba|: Metuzalem, hebrejsko Metušelah, je bil Henohov sin; star kot Metuzalem ||zelo star||: Tako je stara kot Metuzalem; prim.

metuzalem {B} Metuzalemov {O} EDNINA: im. Metúzalem, rod. Metúzalema, daj.

Metúzalemu, tož. Metúzalema, mest. pri Metúzalemu, or. z Metúzalemom; DVOJINA: im.

Metúzalema, rod. Metúzalemov, daj. Metúzalemoma, tož. Metúzalema, mest. pri Metúzalemih, or. z Metúzalemoma; MNOŽINA: im. Metúzalemi, rod.

Metúzalemov, daj. Metúzalemom, tož. Metúzaleme, mest. pri Metúzalemih, or. z Metúzalemi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška); religijska imena; lastna imena v frazemih

Mézoameričán Mézoameričána samostalnik moškega

spola; ime bitja; prebivalsko ime Venera je imela med starimi Mezoameričani izjemno pomembno vlogo (< Mezoamerika) {B} Mezoameričanov {O} EDNINA: im. Mézoameričán, rod.

Mézoameričána, daj. Mézoameričánu, tož.

Mézoameričána, mest. pri Mézoameričánu, or. z

Mézoameričánom; DVOJINA: im. Mézoameričána, rod. Mézoameričánov, daj. Mézoameričánoma, tož.

Mézoameričána, mest. pri Mézoameričánih, or. z Mézoameričánoma; MNOŽINA: im. Mézoameričáni, rod. Mézoameričánov, daj. Mézoameričánom, tož.

Mézoameričáne, mest. pri Mézoameričánih, or. z Mézoameričáni

STATUS: predlog


Mézoameričánka Mézoameričánke samostalnik

ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Preučevali so ogroženost Mezoameričank zaradi virusa zika (< Mezoamerika) {B} Mezoameričankin {O} EDNINA: im. Mézoameričánka, rod.

Mézoameričánke, daj. Mézoameričánki, tož.

Mézoameričánko, mest. pri Mézoameričánki, or. z Mézoameričánko; DVOJINA: im. Mézoameričánki, rod. Mézoameričánk, daj. Mézoameričánkama, tož.

Mézoameričánki, mest. pri Mézoameričánkah, or. z Mézoameričánkama; MNOŽINA: im.

Mézoameričánke, rod. Mézoameričánk, daj.

Mézoameričánkam, tož. Mézoameričánke, mest. pri Mézoameričánkah, or. z Mézoameričánkami

STATUS: predlog


Mézoamêrika Mézoamêrike samostalnik ženskega

spola; zemljepisno ime |Mehika, medmorska Amerika in Karibska otočja|: predavanje o predšpanski Mezoameriki; Teorija o 260-dnevnem ciklu leta naj bi nastala v južni Mezoameriki; prim. Srednja Amerika {B} Mezoameričan; Mezoameričanka; Mezoameričanov; Mezoameričankin; mezoameriški {O} EDNINA: im. Mézoamêrika, rod. Mézoamêrike, daj. Mézoamêriki, tož. Mézoamêriko, mest. v Mézoamêriki, or. z Mézoamêriko

STATUS: predlog


mézoamêriški mézoamêriška mézoamêriško pridevnik mezoameriška civilizacija; Kljub izrazitim razlikam imata stari Egipt in mezoameriške kulture veliko sorodnosti (< Mezoamerika) {O} moški: EDNINA: im. mézoamêriški, rod.

mézoamêriškega, daj. mézoamêriškemu, tož.

mézoamêriški (živostno mézoamêriškega), mest. pri mézoamêriškem, or. z mézoamêriškim; DVOJINA: im.

mézoamêriška, rod. mézoamêriških, daj.

mézoamêriškima, tož. mézoamêriška, mest. pri mézoamêriških, or. z mézoamêriškima; MNOŽINA:

125

im. mézoamêriški, rod. mézoamêriških, daj.

mézoamêriškim, tož. mézoamêriške, mest. pri mézoamêriških, or. z mézoamêriškimi ženski: EDNINA: im. mézoamêriška, rod.

mézoamêriške, daj. mézoamêriški, tož.

mézoamêriško, mest. pri mézoamêriški, or. z mézoamêriško; DVOJINA: im. mézoamêriški, rod.

mézoamêriških, daj. mézoamêriškima, tož.

mézoamêriški, mest. pri mézoamêriških, or. z mézoamêriškima; MNOŽINA: im. mézoamêriške, rod.

mézoamêriških, daj. mézoamêriškim, tož.

mézoamêriške, mest. pri mézoamêriških, or. z mézoamêriškimi srednji: EDNINA: im. mézoamêriško, rod.

mézoamêriškega, daj. mézoamêriškemu, tož.

mézoamêriško, mest. pri mézoamêriškem, or. z mézoamêriškim; DVOJINA: im. mézoamêriški, rod.

mézoamêriških, daj. mézoamêriškima, tož.

mézoamêriški, mest. pri mézoamêriških, or. z mézoamêriškima; MNOŽINA: im. mézoamêriška, rod.

mézoamêriških, daj. mézoamêriškim, tož.

mézoamêriška, mest. pri mézoamêriških, or. z mézoamêriškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Michelin Michelina [mišlên in mišelín] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |priimek francoskih industrialcev|: Leta 1900 sta francoska izdelovalca pnevmatik, brata André in Édouard Michelin, izdala vodnik po restavracijah za francoske voznike; prim. Michelinov {B} Michelinov {O} EDNINA: im. Michelin, rod. Michelina, daj.

Michelinu, tož. Michelina, mest. pri Michelinu, or. z Michelinom; DVOJINA: im. Michelina, rod.

Michelinov, daj. Michelinoma, tož. Michelina, mest.

pri Michelinih, or. z Michelinoma; MNOŽINA: im.

Michelini, rod. Michelinov, daj. Michelinom, tož.

Micheline, mest. pri Michelinih, or. z Michelini

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Michelinov Michelinova Michelinovo [mišlênov- in mišelínov-] pridevnik Michelinove pnevmatike; Michelinova zvezdica ||nagrada||: Restavracije, nosilke Michelinovih zvezdic, se med drugim ponašajo tudi z visokimi cenami; Prejemnika Michelinove zvezdice nekajkrat letno nadzoruje skupina Michelinovih inšpektorjev; prim. zvezdica (< Michelin) {O} moški: EDNINA: im. Michelinov, rod.

Michelinovega, daj. Michelinovemu, tož. Michelinov (živostno Michelinovega), mest. pri Michelinovem, or.

z Michelinovim; DVOJINA: im. Michelinova, rod.

Michelinovih, daj. Michelinovima, tož. Michelinova,

mest. pri Michelinovih, or. z Michelinovima; MNOŽINA: im. Michelinovi, rod. Michelinovih, daj.

Michelinovim, tož. Michelinove, mest. pri Michelinovih, or. z Michelinovimi ženski: EDNINA: im. Michelinova, rod. Michelinove, daj. Michelinovi, tož. Michelinovo, mest. pri Michelinovi, or. z Michelinovo; DVOJINA: im.

Michelinovi, rod. Michelinovih, daj. Michelinovima, tož. Michelinovi, mest. pri Michelinovih, or. z Michelinovima; MNOŽINA: im. Michelinove, rod.

Michelinovih, daj. Michelinovim, tož. Michelinove, mest. pri Michelinovih, or. z Michelinovimi srednji: EDNINA: im. Michelinovo, rod.

Michelinovega, daj. Michelinovemu, tož.

Michelinovo, mest. pri Michelinovem, or. z Michelinovim; DVOJINA: im. Michelinovi, rod.

Michelinovih, daj. Michelinovima, tož. Michelinovi, mest. pri Michelinovih, or. z Michelinovima; MNOŽINA: im. Michelinova, rod. Michelinovih, daj.

Michelinovim, tož. Michelinova, mest. pri Michelinovih, or. z Michelinovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki (iz priimkov) mohamedánec mohamedánca samostalnik moškega

spola musliman; Pripadnike islama so imenovali seraceni ali mohamedanci; Pridige proti mohamedancem so bile posebna govorniška zvrst; prim. Mohamed {B} mohamedančev {O} EDNINA: im. mohamedánec, rod. mohamedánca, daj. mohamedáncu, tož. mohamedánca, mest. pri mohamedáncu, or. z mohamedáncem; DVOJINA: im.

mohamedánca, rod. mohamedáncev, daj.

mohamedáncema, tož. mohamedánca, mest. pri mohamedáncih, or. z mohamedáncema; MNOŽINA: im. mohamedánci, rod. mohamedáncev, daj.

mohamedáncem, tož. mohamedánce, mest. pri mohamedáncih, or. z mohamedánci

STATUS: predlog


Mohikánčev Mohikánčeva Mohikánčevo pridevnik Los samotar ni niti dvignil lopatastega rogovja, ko je mimo pridrsel Mohikančev kanu (< Mohikanec) {O} moški: EDNINA: im. Mohikánčev, rod.

Mohikánčevega, daj. Mohikánčevemu, tož.

Mohikánčev (živostno Mohikánčevega), mest. pri Mohikánčevem, or. z Mohikánčevim; DVOJINA: im.

Mohikánčeva, rod. Mohikánčevih, daj.

Mohikánčevima, tož. Mohikánčeva, mest. pri Mohikánčevih, or. z Mohikánčevima; MNOŽINA: im.

126

Mohikánčevi, rod. Mohikánčevih, daj.

Mohikánčevim, tož. Mohikánčeve, mest. pri Mohikánčevih, or. z Mohikánčevimi ženski: EDNINA: im. Mohikánčeva, rod.

Mohikánčeve, daj. Mohikánčevi, tož. Mohikánčevo, mest. pri Mohikánčevi, or. z Mohikánčevo; DVOJINA: im. Mohikánčevi, rod. Mohikánčevih, daj.

Mohikánčevima, tož. Mohikánčevi, mest. pri Mohikánčevih, or. z Mohikánčevima; MNOŽINA: im.

Mohikánčeve, rod. Mohikánčevih, daj.

Mohikánčevim, tož. Mohikánčeve, mest. pri Mohikánčevih, or. z Mohikánčevimi srednji: EDNINA: im. Mohikánčevo, rod.

Mohikánčevega, daj. Mohikánčevemu, tož.

Mohikánčevo, mest. pri Mohikánčevem, or. z Mohikánčevim; DVOJINA: im. Mohikánčevi, rod.

Mohikánčevih, daj. Mohikánčevima, tož.

Mohikánčevi, mest. pri Mohikánčevih, or. z Mohikánčevima; MNOŽINA: im. Mohikánčeva, rod.

Mohikánčevih, daj. Mohikánčevim, tož.

Mohikánčeva, mest. pri Mohikánčevih, or. z Mohikánčevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz imen plemen) Mohikánec Mohikánca samostalnik moškega spola; ime

bitja; prebivalsko ime |pripadnik indijanskega plemena|; v množini

Mohikanci |severnoameriško indijansko pleme|: Skupina Mohikancev še danes živi v zahodnem Massachusettsu; poslednji, zadnji

Mohikanec/mohikanec ||zadnji predstavnik kake izginjajoče skupine||: Upokojila sta se še dva zadnja Mohikanca/mohikanca, ki sta organizirala srečanja sodelavcev {B} Mohikanka; Mohikančev; mohikanski {O} EDNINA: im. Mohikánec, rod. Mohikánca, daj.

Mohikáncu, tož. Mohikánca, mest. pri Mohikáncu, or.

z Mohikáncem; DVOJINA: im. Mohikánca, rod.

Mohikáncev, daj. Mohikáncema, tož. Mohikánca, mest. pri Mohikáncih, or. z Mohikáncema; MNOŽINA: im. Mohikánci, rod. Mohikáncev, daj. Mohikáncem, tož. Mohikánce, mest. pri Mohikáncih, or. z Mohikánci

STATUS: predlog


mohikánski mohikánska mohikánsko pridevnik mohikanski poglavar (< Mohikanec) {O} moški: EDNINA: im. mohikánski, rod.

mohikánskega, daj. mohikánskemu, tož. mohikánski (živostno mohikánskega), mest. pri mohikánskem, or.

z mohikánskim; DVOJINA: im. mohikánska, rod.

mohikánskih, daj. mohikánskima, tož. mohikánska, mest. pri mohikánskih, or. z mohikánskima; MNOŽINA: im. mohikánski, rod. mohikánskih, daj.

mohikánskim, tož. mohikánske, mest. pri mohikánskih, or. z mohikánskimi ženski: EDNINA: im. mohikánska, rod. mohikánske, daj. mohikánski, tož. mohikánsko, mest. pri mohikánski, or. z mohikánsko; DVOJINA: im.

mohikánski, rod. mohikánskih, daj. mohikánskima, tož. mohikánski, mest. pri mohikánskih, or. z mohikánskima; MNOŽINA: im. mohikánske, rod.

mohikánskih, daj. mohikánskim, tož. mohikánske, mest. pri mohikánskih, or. z mohikánskimi srednji: EDNINA: im. mohikánsko, rod.

mohikánskega, daj. mohikánskemu, tož. mohikánsko, mest. pri mohikánskem, or. z mohikánskim; DVOJINA: im. mohikánski, rod. mohikánskih, daj.

mohikánskima, tož. mohikánski, mest. pri mohikánskih, or. z mohikánskima; MNOŽINA: im.

mohikánska, rod. mohikánskih, daj. mohikánskim, tož. mohikánska, mest. pri mohikánskih, or. z mohikánskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Mohr Mohra [mór] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |nemški kemik|: Karl Friedrich Mohr je bil rojen leta 1806 {B} Mohrov {O} EDNINA: im. Mohr, rod. Mohra, daj. Mohru, tož.

Mohra, mest. pri Mohru, or. z Mohrom; DVOJINA: im.

Mohra, rod. Mohrov, daj. Mohroma, tož. Mohra, mest.

pri Mohrih, or. z Mohroma; MNOŽINA: im. Mohri, rod.

Mohrov, daj. Mohrom, tož. Mohre, mest. pri Mohrih, or. z Mohri

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Mohrov Mohrova Mohrovo [mórov-] pridevnik Mohrov oče je imel lekarno; Mohrova sol ||anorganska spojina, amonijev železov (II) sulfat||: Mohrova sol je dobila ime po nemškem kemiku Karlu Friedrichu Mohru; Kristali Mohrove soli so modrozelene barve (< Mohr) {O} moški: EDNINA: im. Mohrov, rod. Mohrovega, daj. Mohrovemu, tož. Mohrov (živostno Mohrovega), mest. pri Mohrovem, or. z Mohrovim; DVOJINA: im.

Mohrova, rod. Mohrovih, daj. Mohrovima, tož.

Mohrova, mest. pri Mohrovih, or. z Mohrovima; MNOŽINA: im. Mohrovi, rod. Mohrovih, daj.

Mohrovim, tož. Mohrove, mest. pri Mohrovih, or. z Mohrovimi ženski: EDNINA: im. Mohrova, rod. Mohrove, daj.

Mohrovi, tož. Mohrovo, mest. pri Mohrovi, or. z Mohrovo; DVOJINA: im. Mohrovi, rod. Mohrovih, daj.

127

Mohrovima, tož. Mohrovi, mest. pri Mohrovih, or. z Mohrovima; MNOŽINA: im. Mohrove, rod. Mohrovih, daj. Mohrovim, tož. Mohrove, mest. pri Mohrovih, or.

z Mohrovimi srednji: EDNINA: im. Mohrovo, rod. Mohrovega, daj.

Mohrovemu, tož. Mohrovo, mest. pri Mohrovem, or. z Mohrovim; DVOJINA: im. Mohrovi, rod. Mohrovih, daj. Mohrovima, tož. Mohrovi, mest. pri Mohrovih, or.

z Mohrovima; MNOŽINA: im. Mohrova, rod.

Mohrovih, daj. Mohrovim, tož. Mohrova, mest. pri Mohrovih, or. z Mohrovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Montessori1 Montessorija [montesóri] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime Marija Montessori se je rodila kot edinka Alessandra Montessorija in njegove žene Renilde {B} Montessorijev {O} EDNINA: im. Montessori, rod. Montessorija, daj.

Montessoriju, tož. Montessorija, mest. pri Montessoriju, or. z Montessorijem; DVOJINA: im.

Montessorija, rod. Montessorijev, daj.

Montessorijema, tož. Montessorija, mest. pri Montessorijih, or. z Montessorijema; MNOŽINA: im.

Montessoriji, rod. Montessorijev, daj.

Montessorijem, tož. Montessorije, mest. pri Montessorijih, or. z Montessoriji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Montessori2 Montessori [montesóri] samostalnik

ženskega spola; ime bitja; osebno ime |italijanska zdravnica in učiteljica|: Metoda Marije Montessori se je razvila pri opazovanju otrok {O} EDNINA: im. Montessori, rod. Montessori, daj.

Montessori, tož. Montessori, mest. pri Montessori, or.

z Montessori

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Montessorijev Montessorijeva Montessorijevo [montesórijev-] pridevnik Montessorijeva pedagogika ||pedagogika, ki temelji na opazovanju otrok||: Razvojno okolje je glavni element, brez katerega Montessorijeva pedagogika ne more delovati (< Montessori) {O} moški: EDNINA: im. Montessorijev, rod.

Montessorijevega, daj. Montessorijevemu, tož.

Montessorijev (živostno Montessorijevega), mest. pri Montessorijevem, or. z Montessorijevim; DVOJINA: im. Montessorijeva, rod. Montessorijevih, daj.

Montessorijevima, tož. Montessorijeva, mest. pri Montessorijevih, or. z Montessorijevima; MNOŽINA:

im. Montessorijevi, rod. Montessorijevih, daj.

Montessorijevim, tož. Montessorijeve, mest. pri Montessorijevih, or. z Montessorijevimi ženski: EDNINA: im. Montessorijeva, rod.

Montessorijeve, daj. Montessorijevi, tož.

Montessorijevo, mest. pri Montessorijevi, or. z Montessorijevo; DVOJINA: im. Montessorijevi, rod.

Montessorijevih, daj. Montessorijevima, tož.

Montessorijevi, mest. pri Montessorijevih, or. z Montessorijevima; MNOŽINA: im. Montessorijeve, rod. Montessorijevih, daj. Montessorijevim, tož.

Montessorijeve, mest. pri Montessorijevih, or. z Montessorijevimi srednji: EDNINA: im. Montessorijevo, rod.

Montessorijevega, daj. Montessorijevemu, tož.

Montessorijevo, mest. pri Montessorijevem, or. z Montessorijevim; DVOJINA: im. Montessorijevi, rod.

Montessorijevih, daj. Montessorijevima, tož.

Montessorijevi, mest. pri Montessorijevih, or. z Montessorijevima; MNOŽINA: im. Montessorijeva, rod. Montessorijevih, daj. Montessorijevim, tož.

Montessorijeva, mest. pri Montessorijevih, or. z Montessorijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Moore Moora [mór] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |ameriški računalničar in poslovnež|: Raziskovalec Gordon Moore je 1965 pravilno napovedal integrirana vezja visoke gostote s tranzistorji na eni sami silikonski rezini {B} Moorov {O} EDNINA: im. Moore, rod. Moora, daj. Mooru, tož.

Moora, mest. pri Mooru, or. z Moorom; DVOJINA: im.

Moora, rod. Moorov, daj. Mooroma, tož. Moora, mest.

pri Moorih, or. z Mooroma; MNOŽINA: im. Moori, rod.

Moorov, daj. Moorom, tož. Moore, mest. pri Moorih, or. z Moori

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Moorov Moorova Moorovo [mórov-] pridevnik Moorov prispevek k računalništvu; Moorov zakon ||zakon o razvoju integriranih vezij||: Računalniška industrija je v zadnjih desetletjih slonela na Moorovem zakonu (< Moore) {O} moški: EDNINA: im. Moorov, rod. Moorovega, daj. Moorovemu, tož. Moorov (živostno Moorovega), mest. pri Moorovem, or. z Moorovim; DVOJINA: im.

Moorova, rod. Moorovih, daj. Moorovima, tož.

Moorova, mest. pri Moorovih, or. z Moorovima; MNOŽINA: im. Moorovi, rod. Moorovih, daj.

128

Moorovim, tož. Moorove, mest. pri Moorovih, or. z Moorovimi ženski: EDNINA: im. Moorova, rod. Moorove, daj.

Moorovi, tož. Moorovo, mest. pri Moorovi, or. z Moorovo; DVOJINA: im. Moorovi, rod. Moorovih, daj.

Moorovima, tož. Moorovi, mest. pri Moorovih, or. z Moorovima; MNOŽINA: im. Moorove, rod. Moorovih, daj. Moorovim, tož. Moorove, mest. pri Moorovih, or.

z Moorovimi srednji: EDNINA: im. Moorovo, rod. Moorovega, daj.

Moorovemu, tož. Moorovo, mest. pri Moorovem, or. z Moorovim; DVOJINA: im. Moorovi, rod. Moorovih, daj. Moorovima, tož. Moorovi, mest. pri Moorovih, or.

z Moorovima; MNOŽINA: im. Moorova, rod.

Moorovih, daj. Moorovim, tož. Moorova, mest. pri Moorovih, or. z Moorovimi

STATUS: predlog


morákvar morákvarja samostalnik moškega spola |nadnaravno bitje iz romana Harry Potter; čuvaj zapora Azkaban, ki žrtvi s poljubom izsesa dušo|: Preživel je napad morakvarja; Čarovniki se uprejo lordu Mrlakensteinu in njegovim mračnim morakvarjem {B} morakvarjev {O} EDNINA: im. morákvar, rod. morákvarja, daj.

morákvarju, tož. morákvarja, mest. pri morákvarju, or.

z morákvarjem; DVOJINA: im. morákvarja, rod.

morákvarjev, daj. morákvarjema, tož. morákvarja, mest. pri morákvarjih, or. z morákvarjema; MNOŽINA: im. morákvarji, rod. morákvarjev, daj. morákvarjem, tož. morákvarje, mest. pri morákvarjih, or. z morákvarji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja mitoloških in nadnaravnih bitij morákvarjev morákvarjeva morákvarjevo pridevnik skica morakvarjeve glave (< morakvar) {O} moški: EDNINA: im. morákvarjev, rod.

morákvarjevega, daj. morákvarjevemu, tož.

morákvarjev (živostno morákvarjevega), mest. pri morákvarjevem, or. z morákvarjevim; DVOJINA: im.

morákvarjeva, rod. morákvarjevih, daj.

morákvarjevima, tož. morákvarjeva, mest. pri morákvarjevih, or. z morákvarjevima; MNOŽINA: im.

morákvarjevi, rod. morákvarjevih, daj.

morákvarjevim, tož. morákvarjeve, mest. pri morákvarjevih, or. z morákvarjevimi ženski: EDNINA: im. morákvarjeva, rod.

morákvarjeve, daj. morákvarjevi, tož. morákvarjevo, mest. pri morákvarjevi, or. z morákvarjevo; DVOJINA: im. morákvarjevi, rod. morákvarjevih, daj.

morákvarjevima, tož. morákvarjevi, mest. pri morákvarjevih, or. z morákvarjevima; MNOŽINA: im.

morákvarjeve, rod. morákvarjevih, daj.

morákvarjevim, tož. morákvarjeve, mest. pri morákvarjevih, or. z morákvarjevimi srednji: EDNINA: im. morákvarjevo, rod.

morákvarjevega, daj. morákvarjevemu, tož.

morákvarjevo, mest. pri morákvarjevem, or. z morákvarjevim; DVOJINA: im. morákvarjevi, rod.

morákvarjevih, daj. morákvarjevima, tož.

morákvarjevi, mest. pri morákvarjevih, or. z morákvarjevima; MNOŽINA: im. morákvarjeva, rod.

morákvarjevih, daj. morákvarjevim, tož.

morákvarjeva, mest. pri morákvarjevih, or. z morákvarjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz poimenovanj mitoloških in nadnaravnih bitij) Morín Morína samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik antičnega plemena, ki je živelo na področju današnje Belgije|; v množini Morini |antično pleme, ki je živelo na področju današnje Belgije|: Veneti so želeli pod svojo oblastjo združiti ljudstva od Morinov na severu do Santonov na jugu {B} Morinka; morinski {O} EDNINA: im. Morín, rod. Morína, daj. Morínu, tož.

Morína, mest. pri Morínu, or. z Morínom; DVOJINA: im. Morína, rod. Morínov, daj. Morínoma, tož.

Morína, mest. pri Morínih, or. z Morínoma; MNOŽINA: im. Moríni, rod. Morínov, daj. Morínom, tož. Moríne, mest. pri Morínih, or. z Moríni

STATUS: predlog


Mórse Mórseja samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |ameriški izumitelj|: Leta 1838 je iznajditelj Samuel Morse prvič prikazal telegraf in signalni sistem črtic in pikic {B} Morsejev {O} EDNINA: im. Mórse, rod. Mórseja, daj. Mórseju, tož. Mórseja, mest. pri Mórseju, or. z Mórsejem; DVOJINA: im. Mórseja, rod. Mórsejev, daj.

Mórsejema, tož. Mórseja, mest. pri Mórsejih, or. z Mórsejema; MNOŽINA: im. Mórseji, rod. Mórsejev, daj. Mórsejem, tož. Mórseje, mest. pri Mórsejih, or. z Mórseji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Mórsejev Mórsejeva Mórsejevo pridevnik

129

smrt Morsejeve žene; Morsejeva abeceda ||iz pik in črt sestavljeni znaki za prenos sporočil||: Sporočilo je oddal v Morsejevi abecedi (< Morse) {O} moški: EDNINA: im. Mórsejev, rod.

Mórsejevega, daj. Mórsejevemu, tož. Mórsejev (živostno Mórsejevega), mest. pri Mórsejevem, or. z Mórsejevim; DVOJINA: im. Mórsejeva, rod.

Mórsejevih, daj. Mórsejevima, tož. Mórsejeva, mest.

pri Mórsejevih, or. z Mórsejevima; MNOŽINA: im.

Mórsejevi, rod. Mórsejevih, daj. Mórsejevim, tož.

Mórsejeve, mest. pri Mórsejevih, or. z Mórsejevimi ženski: EDNINA: im. Mórsejeva, rod. Mórsejeve, daj.

Mórsejevi, tož. Mórsejevo, mest. pri Mórsejevi, or. z Mórsejevo; DVOJINA: im. Mórsejevi, rod. Mórsejevih, daj. Mórsejevima, tož. Mórsejevi, mest. pri Mórsejevih, or. z Mórsejevima; MNOŽINA: im.

Mórsejeve, rod. Mórsejevih, daj. Mórsejevim, tož.

Mórsejeve, mest. pri Mórsejevih, or. z Mórsejevimi srednji: EDNINA: im. Mórsejevo, rod. Mórsejevega, daj. Mórsejevemu, tož. Mórsejevo, mest. pri Mórsejevem, or. z Mórsejevim; DVOJINA: im.

Mórsejevi, rod. Mórsejevih, daj. Mórsejevima, tož.

Mórsejevi, mest. pri Mórsejevih, or. z Mórsejevima; MNOŽINA: im. Mórsejeva, rod. Mórsejevih, daj.

Mórsejevim, tož. Mórsejeva, mest. pri Mórsejevih, or.

z Mórsejevimi

STATUS: predlog


Mózart Mózarta [mócart] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |avstrijski skladatelj|: Ko se je Mozart leta 1783 vračal iz Salzburga na Dunaj, se je odzval povabilu grofa Thuna in se ustavil v Linzu {B} Mozartov {O} EDNINA: im. Mozart, rod. Mozarta, daj. Mozartu, tož. Mozarta, mest. pri Mozartu, or. z Mozartom; DVOJINA: im. Mozarta, rod. Mozartov, daj.

Mozartoma, tož. Mozarta, mest. pri Mozartih, or. z Mozartoma; MNOŽINA: im. Mozarti, rod. Mozartov, daj. Mozartom, tož. Mozarte, mest. pri Mozartih, or. z Mozarti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Mozartov Mozartova Mozartovo [mócartov-] pridevnik izvajati Mozartove opere; Mozartova kroglica ||sladica v obliki kroglice po receptu Paula Fürsta||: V kavarni Fürst izdelujejo Mozartove kroglice po izvirnem receptu (< Mozart) {O} moški: EDNINA: im. Mozartov, rod.

Mozartovega, daj. Mozartovemu, tož. Mozartov (živostno Mozartovega), mest. pri Mozartovem, or. z

Mozartovim; DVOJINA: im. Mozartova, rod.

Mozartovih, daj. Mozartovima, tož. Mozartova, mest.

pri Mozartovih, or. z Mozartovima; MNOŽINA: im.

Mozartovi, rod. Mozartovih, daj. Mozartovim, tož.

Mozartove, mest. pri Mozartovih, or. z Mozartovimi ženski: EDNINA: im. Mozartova, rod. Mozartove, daj.

Mozartovi, tož. Mozartovo, mest. pri Mozartovi, or. z Mozartovo; DVOJINA: im. Mozartovi, rod.

Mozartovih, daj. Mozartovima, tož. Mozartovi, mest.

pri Mozartovih, or. z Mozartovima; MNOŽINA: im.

Mozartove, rod. Mozartovih, daj. Mozartovim, tož.

Mozartove, mest. pri Mozartovih, or. z Mozartovimi srednji: EDNINA: im. Mozartovo, rod. Mozartovega, daj. Mozartovemu, tož. Mozartovo, mest. pri Mozartovem, or. z Mozartovim; DVOJINA: im.

Mozartovi, rod. Mozartovih, daj. Mozartovima, tož.

Mozartovi, mest. pri Mozartovih, or. z Mozartovima; MNOŽINA: im. Mozartova, rod. Mozartovih, daj.

Mozartovim, tož. Mozartova, mest. pri Mozartovih, or. z Mozartovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Müller Müllerja [míler] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |nemški fizik|: Walter Müller je znan po tem, da je izboljšal Geigerjev radiacijski števec; prim. Geiger-Müllerjev {B} Müllerjev {O} EDNINA: im. Müller, rod. Müllerja, daj. Müllerju, tož. Müllerja, mest. pri Müllerju, or. z Müllerjem; DVOJINA: im. Müllerja, rod. Müllerjev, daj.

Müllerjema, tož. Müllerja, mest. pri Müllerjih, or. z Müllerjema; MNOŽINA: im. Müllerji, rod. Müllerjev, daj. Müllerjem, tož. Müllerje, mest. pri Müllerjih, or. z Müllerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Müllerjev Müllerjeva Müllerjevo [mílerjev-] pridevnik Müllerjevo strokovno delovanje je povezano z industrijsko fiziko; prim. Geiger-Müllerjev (< Müller) {O} moški: EDNINA: im. Müllerjev, rod.

Müllerjevega, daj. Müllerjevemu, tož. Müllerjev (živostno Müllerjevega), mest. pri Müllerjevem, or. z Müllerjevim; DVOJINA: im. Müllerjeva, rod.

Müllerjevih, daj. Müllerjevima, tož. Müllerjeva, mest.

pri Müllerjevih, or. z Müllerjevima; MNOŽINA: im.

Müllerjevi, rod. Müllerjevih, daj. Müllerjevim, tož.

Müllerjeve, mest. pri Müllerjevih, or. z Müllerjevimi ženski: EDNINA: im. Müllerjeva, rod. Müllerjeve, daj.

Müllerjevi, tož. Müllerjevo, mest. pri Müllerjevi, or. z

130

Müllerjevo; DVOJINA: im. Müllerjevi, rod.

Müllerjevih, daj. Müllerjevima, tož. Müllerjevi, mest.

pri Müllerjevih, or. z Müllerjevima; MNOŽINA: im.

Müllerjeve, rod. Müllerjevih, daj. Müllerjevim, tož.

Müllerjeve, mest. pri Müllerjevih, or. z Müllerjevimi srednji: EDNINA: im. Müllerjevo, rod. Müllerjevega, daj. Müllerjevemu, tož. Müllerjevo, mest. pri Müllerjevem, or. z Müllerjevim; DVOJINA: im.

Müllerjevi, rod. Müllerjevih, daj. Müllerjevima, tož.

Müllerjevi, mest. pri Müllerjevih, or. z Müllerjevima; MNOŽINA: im. Müllerjeva, rod. Müllerjevih, daj.

Müllerjevim, tož. Müllerjeva, mest. pri Müllerjevih, or. z Müllerjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov) Múrko Múrka samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski slovničar in slovaropisec|: Slovensko-nemški in nemško-slovenski slovar Antona Murka je izšel leta 1833 v Gradcu; |slovenski literarni zgodovinar in etnolog|: Simpozijski del slavističnega kongresa je bil posvečen delu Matije Murka (1861–1952) {B} Murkov {O} EDNINA: im. Múrko, rod. Múrka, daj. Múrku, tož.

Múrka, mest. pri Múrku, or. z Múrkom; DVOJINA: im.

Múrka, rod. Múrkov, daj. Múrkoma, tož. Múrka, mest.

pri Múrkih, or. z Múrkoma; MNOŽINA: im. Múrki, rod.

Múrkov, daj. Múrkom, tož. Múrke, mest. pri Múrkih, or. z Múrki

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Múrkov Múrkova Múrkovo pridevnik Murkov slovar; Murkov nagrajenec, nagrajenka; Murkova nagrada ||nagrada||: V Slovenskem etnološkem društvu vsako leto podelijo Murkove nagrade (< Murko) {O} moški: EDNINA: im. Múrkov, rod. Múrkovega, daj. Múrkovemu, tož. Múrkov (živostno Múrkovega), mest. pri Múrkovem, or. z Múrkovim; DVOJINA: im.

Múrkova, rod. Múrkovih, daj. Múrkovima, tož.

Múrkova, mest. pri Múrkovih, or. z Múrkovima; MNOŽINA: im. Múrkovi, rod. Múrkovih, daj.

Múrkovim, tož. Múrkove, mest. pri Múrkovih, or. z Múrkovimi ženski: EDNINA: im. Múrkova, rod. Múrkove, daj.

Múrkovi, tož. Múrkovo, mest. pri Múrkovi, or. z Múrkovo; DVOJINA: im. Múrkovi, rod. Múrkovih, daj.

Múrkovima, tož. Múrkovi, mest. pri Múrkovih, or. z Múrkovima; MNOŽINA: im. Múrkove, rod. Múrkovih, daj. Múrkovim, tož. Múrkove, mest. pri Múrkovih, or.

z Múrkovimi

srednji: EDNINA: im. Múrkovo, rod. Múrkovega, daj.

Múrkovemu, tož. Múrkovo, mest. pri Múrkovem, or. z Múrkovim; DVOJINA: im. Múrkovi, rod. Múrkovih, daj. Múrkovima, tož. Múrkovi, mest. pri Múrkovih, or.

z Múrkovima; MNOŽINA: im. Múrkova, rod.

Múrkovih, daj. Múrkovim, tož. Múrkova, mest. pri Múrkovih, or. z Múrkovimi

STATUS: predlog


nágelj nágeljna tudi nágelj náglja samostalnik moškega

spola |rastlina|: gorenjski nagelj; šopek iz nageljna, rožmarina in asparagusa; turistični nagelj ||nagrada||: Veliko turističnih nageljnov za preteklo leto so prejeli gostinci {O} EDNINA: im. nágelj, rod. nágeljna tudi náglja, daj.

nágeljnu tudi náglju, tož. nágelj tudi nágelj, mest. o nágeljnu tudi o náglju, or. z nágeljnom tudi z nágljem; DVOJINA: im. nágeljna tudi náglja, rod.

nágeljnov tudi nágljev, daj. nágeljnoma tudi nágljema, tož. nágeljna tudi náglja, mest. o nágeljnih tudi o nágljih, or. z nágeljnoma tudi z nágljema; MNOŽINA: im. nágeljni tudi náglji, rod. nágeljnov tudi nágljev, daj. nágeljnom tudi nágljem, tož. nágeljne tudi náglje, mest. o nágeljnih tudi o nágljih, or. z nágeljni tudi z náglji

STATUS: predlog


nagráda nagráde samostalnik ženskega spola Prejel je nagrado za posebne prispevke k popotniškemu novinarstvu; nagrada Frana

Milčinskega – Ježka Prejela je nagrado Frana Milčinskega – Ježka za izvirne dosežke v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti; nagrada Brede

Lipovšek Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev je podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo; nagrada Franceta

Štiglica Podelili so nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije; nagrada Hinka Smrekarja S podelitvijo nagrad Hinka Smrekarja se je v Cankarjevem domu začel slovenski bienale ilustracije; nagrada Metoda Badjure V Portorožu bodo podelili nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju kinematografije; nagrada Prešernovega sklada Za razliko od Prešernove nagrade se nagrada Prešernovega sklada podeljuje za posamezno delo, ki ga je avtor ustvaril v minulem letu; nagrada Riharda Jakopiča V Moderni galeriji so podelili nagrado Riharda Jakopiča,

131

najvišje strokovno priznanje na področju likovne umetnosti; nagrada Sklada Josipa Jurčiča Podelili so nagrade Sklada Josipa Jurčiča, ki jih sklad podeljuje novinarjem, svobodnim publicistom in urednikom; nagrada Sklada Staneta Severja Prejela je nagrado Sklada Staneta Severja za igralske dosežke; nagrada

vilenica Mednarodno nagrado vilenica Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za izjemne literarne dosežke avtorjem iz srednjeevropskega kulturnega prostora {O} EDNINA: im. nagráda, rod. nagráde, daj. nagrádi, tož. nagrádo, mest. o nagrádi, or. z nagrádo; DVOJINA: im. nagrádi, rod. nagrád, daj. nagrádama, tož. nagrádi, mest. o nagrádah, or. z nagrádama; MNOŽINA: im.

nagráde, rod. nagrád, daj. nagrádam, tož. nagráde, mest. o nagrádah, or. z nagrádami

STATUS: predlog


Néper Néperja samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |vzdevek|; |pravo ime John Napier: škotski matematik in teolog|: Johnu Napierju so dali vzdevek Neper {B} Neperjev {O} EDNINA: im. Néper, rod. Néperja, daj. Néperju, tož. Néperja, mest. pri Néperju, or. z Néperjem; DVOJINA: im. Néperja, rod. Néperjev, daj. Néperjema, tož. Néperja, mest. pri Néperjih, or. z Néperjema; MNOŽINA: im. Néperji, rod. Néperjev, daj. Néperjem, tož. Néperje, mest. pri Néperjih, or. z Néperji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); psevdonimi Néperjev Néperjeva Néperjevo pridevnik Po Neperjevem nasvetu je Henry Briggs objavil tabele desetiških štirinajstmestnih logaritmov celih števil; Neperjev logaritem ||logaritem z logaritemsko osnovo e||: Kepler je z uporabo Neperjevih logaritmov sinusov sestavil preglednice logaritmov celih števil (< Neper) {O} moški: EDNINA: im. Néperjev, rod. Néperjevega, daj. Néperjevemu, tož. Néperjev (živostno Néperjevega), mest. pri Néperjevem, or. z Néperjevim; DVOJINA: im. Néperjeva, rod.

Néperjevih, daj. Néperjevima, tož. Néperjeva, mest.

pri Néperjevih, or. z Néperjevima; MNOŽINA: im.

Néperjevi, rod. Néperjevih, daj. Néperjevim, tož.

Néperjeve, mest. pri Néperjevih, or. z Néperjevimi ženski: EDNINA: im. Néperjeva, rod. Néperjeve, daj.

Néperjevi, tož. Néperjevo, mest. pri Néperjevi, or. z Néperjevo; DVOJINA: im. Néperjevi, rod. Néperjevih, daj. Néperjevima, tož. Néperjevi, mest. pri Néperjevih, or. z Néperjevima; MNOŽINA: im.

Néperjeve, rod. Néperjevih, daj. Néperjevim, tož.

Néperjeve, mest. pri Néperjevih, or. z Néperjevimi srednji: EDNINA: im. Néperjevo, rod. Néperjevega, daj. Néperjevemu, tož. Néperjevo, mest. pri Néperjevem, or. z Néperjevim; DVOJINA: im.

Néperjevi, rod. Néperjevih, daj. Néperjevima, tož.

Néperjevi, mest. pri Néperjevih, or. z Néperjevima; MNOŽINA: im. Néperjeva, rod. Néperjevih, daj.

Néperjevim, tož. Néperjeva, mest. pri Néperjevih, or.

z Néperjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Nêrvijec Nêrvijca in Nêrv Nêrva samostalnik moškega

spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik antičnega germanskega plemena|; v

množini Nervijci/Nervi |antično germansko pleme|: Nervijci/Nervi so bili znani izvozniki žita in izdelovalci keramike; Rimsko vojsko so na več frontah napadli Nervijci/Nervi, Atrebati in Viromandi {B} Nervijka in Nervka; Nervijčev in Nervov; nervijski in nervski {O} EDNINA: im. Nêrvijec in Nêrv, rod. Nêrvijca in Nêrva, daj. Nêrvijcu in Nêrvu, tož. Nêrvijca in Nêrva, mest. pri Nêrvijcu in pri Nêrvu, or. z Nêrvijcem in z Nêrvom; DVOJINA: im. Nêrvijca in Nêrva, rod.

Nêrvijcev in Nêrvov, daj. Nêrvijcema in Nêrvoma, tož. Nêrvijca in Nêrva, mest. pri Nêrvijcih in pri Nêrvih, or. z Nêrvijcema in z Nêrvoma; MNOŽINA: im. Nêrvijci in Nêrvi, rod. Nêrvijcev in Nêrvov, daj.

Nêrvijcem in Nêrvom, tož. Nêrvijce in Nêrve, mest.

pri Nêrvijcih in pri Nêrvih, or. z Nêrvijci in z Nêrvi

STATUS: predlog


newton newtona [njúton, rod. njútona in njútna] samostalnik moškega spola |merska enota|: v strokovnih besedilih Od motorjev so pričakovali potisno moč 4464 newtonov <4464 N>; prim. njuton {O} EDNINA: im. newton, rod. newtona, daj. newtonu, tož. newtona, mest. pri newtonu, or. z newtonom; DVOJINA: im. newtona, rod. newtonov, daj.

newtonoma, tož. newtona, mest. pri newtonih, or. z newtonoma; MNOŽINA: im. newtoni, rod. newtonov, daj. newtonom, tož. newtone, mest. pri newtonih, or. z newtoni

STATUS: predlog


Newton Newtona [njúton, rod. njútona in njútna] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime

132

|angleški fizik|: Isaac Newton je pojasnil Keplerjeve zakone gibanja planetov; Čas je že od Newtona naprej temeljni del fizike; prim. newton {B} Newtonov {O} EDNINA: im. Newton, rod. Newtona, daj.

Newtonu, tož. Newtona, mest. pri Newtonu, or. z Newtonom; DVOJINA: im. Newtona, rod. Newtonov, daj. Newtonoma, tož. Newtona, mest. pri Newtonih, or. z Newtonoma; MNOŽINA: im. Newtoni, rod.

Newtonov, daj. Newtonom, tož. Newtone, mest. pri Newtonih, or. z Newtoni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Newtonov Newtonova Newtonovo [njútnov- tudi njútonov-] pridevnik Robert Hooke je bil Newtonov sodobnik; Newtonov

zakon ||fizikalni zakon||: Najpomembnejši od Newtonovih zakonov se pogosto imenuje kar Newtonov zakon; S prvim Newtonovim zakonom je Newton ovrgel Aristotela (< Newton) {O} moški: EDNINA: im. Newtonov, rod.

Newtonovega, daj. Newtonovemu, tož. Newtonov (živostno Newtonovega), mest. pri Newtonovem, or. z Newtonovim; DVOJINA: im. Newtonova, rod.

Newtonovih, daj. Newtonovima, tož. Newtonova, mest. pri Newtonovih, or. z Newtonovima; MNOŽINA: im. Newtonovi, rod. Newtonovih, daj. Newtonovim, tož. Newtonove, mest. pri Newtonovih, or. z Newtonovimi ženski: EDNINA: im. Newtonova, rod. Newtonove, daj. Newtonovi, tož. Newtonovo, mest. pri Newtonovi, or. z Newtonovo; DVOJINA: im.

Newtonovi, rod. Newtonovih, daj. Newtonovima, tož.

Newtonovi, mest. pri Newtonovih, or. z Newtonovima; MNOŽINA: im. Newtonove, rod.

Newtonovih, daj. Newtonovim, tož. Newtonove, mest.

pri Newtonovih, or. z Newtonovimi srednji: EDNINA: im. Newtonovo, rod. Newtonovega, daj. Newtonovemu, tož. Newtonovo, mest. pri Newtonovem, or. z Newtonovim; DVOJINA: im.

Newtonovi, rod. Newtonovih, daj. Newtonovima, tož.

Newtonovi, mest. pri Newtonovih, or. z Newtonovima; MNOŽINA: im. Newtonova, rod.

Newtonovih, daj. Newtonovim, tož. Newtonova, mest.

pri Newtonovih, or. z Newtonovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) néža néže samostalnik ženskega spola bodeča neža ||rastlina||: Odprti cvetovi bodečih než so oznanjali, da bo dan po nekaj deževnih dneh spet lep ||nagrada||: Podelitev turističnih nageljnov in bodečih než so pripravili v Begunjah; Prejela je

bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo v zadnjem letu; prim. Neža {O} EDNINA: im. néža, rod. néže, daj. néži, tož. néžo, mest. pri néži, or. z néžo; DVOJINA: im. néži, rod. néž, daj. néžama, tož. néži, mest. pri néžah, or. z néžama; MNOŽINA: im. néže, rod. néž, daj. néžam, tož. néže, mest. pri néžah, or. z néžami

STATUS: predlog


Néža Néže samostalnik ženskega spola; ime bitja; osebno

ime |žensko ime|: Z Vesno in Nežo sem odšel na sprehod v gozd; prim. neža {O} EDNINA: im. Néža, rod. Néže, daj. Néži, tož. Néžo, mest. pri Néži, or. z Néžo; DVOJINA: im. Néži, rod.

Néž, daj. Néžama, tož. Néži, mest. pri Néžah, or. z Néžama; MNOŽINA: im. Néže, rod. Néž, daj. Néžam, tož. Néže, mest. pri Néžah, or. z Néžami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska) njúton njútona in njúton njútna samostalnik moškega

spola |podomačeno za newton|; |merska enota|: Sile merimo v njutonih/njutnih; Materiali za novo opremo plavalcev plovnost povečajo največ za en njuton <1 N>; prim. N (< Newton) {O} EDNINA: im. njúton, rod. njútona in njútna, daj.

njútonu in njútnu, tož. njútona in njútna, mest. pri njútonu in pri njútnu, or. z njútonom in z njútnom; DVOJINA: im. njútona in njútna, rod. njútonov in njútnov, daj. njútonoma in njútnoma, tož. njútona in njútna, mest. pri njútonih in pri njútnih, or. z njútonoma in z njútnoma; MNOŽINA: im. njútoni in njútni, rod. njútonov in njútnov, daj. njútonom in njútnom, tož. njútone in njútne, mest. pri njútonih in pri njútnih, or. z njútoni in z njútni

STATUS: predlog


Nobél Nobéla samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |švedski inženir|: Nekdanjo tovarno žveplene kisline, ki je bila last Alfreda Nobela, bodo preuredili v umetniško galerijo {B} Nobelov {O} EDNINA: im. Nobél, rod. Nobéla, daj. Nobélu, tož.

Nobéla, mest. pri Nobélu, or. z Nobélom; DVOJINA: im. Nobéla, rod. Nobélov, daj. Nobéloma, tož. Nobéla, mest. pri Nobélih, or. z Nobéloma; MNOŽINA: im.

Nobéli, rod. Nobélov, daj. Nobélom, tož. Nobéle, mest.

pri Nobélih, or. z Nobéli

133

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Nobélov Nobélova Nobélovo pridevnik Nobelova oporoka je določala, naj bodo nagrade podeljene za fiziko, kemijo, medicino, literaturo in mir; Nobelova nagrada ||nagrada||: Dalajlami/dalajlamu so leta 1989 podelili Nobelovo nagrado za mir (< Nobel) {O} moški: EDNINA: im. Nobélov, rod. Nobélovega, daj. Nobélovemu, tož. Nobélov (živostno Nobélovega), mest. pri Nobélovem, or. z Nobélovim; DVOJINA: im. Nobélova, rod. Nobélovih, daj.

Nobélovima, tož. Nobélova, mest. pri Nobélovih, or. z Nobélovima; MNOŽINA: im. Nobélovi, rod.

Nobélovih, daj. Nobélovim, tož. Nobélove, mest. pri Nobélovih, or. z Nobélovimi ženski: EDNINA: im. Nobélova, rod. Nobélove, daj.

Nobélovi, tož. Nobélovo, mest. pri Nobélovi, or. z Nobélovo; DVOJINA: im. Nobélovi, rod. Nobélovih, daj. Nobélovima, tož. Nobélovi, mest. pri Nobélovih, or. z Nobéloima; MNOŽINA: im. Nobélove, rod.

Nobélovih, daj. Nobélovim, tož. Nobélove, mest. pri Nobélovih, or. z Nobélovimi srednji: EDNINA: im. Nobélovo, rod. Nobélovega, daj.

Nobélovemu, tož. Nobélovo, mest. pri Nobélovem, or.

z Nobélovim; DVOJINA: im. Nobélovi, rod.

Nobélovih, daj. Nobélovima, tož. Nobélovi, mest. pri Nobélovih, or. z Nobélovima; MNOŽINA: im.

Nobélova, rod. Nobélovih, daj. Nobélovim, tož.

Nobélova, mest. pri Nobélovih, or. z Nobélovimi

STATUS: predlog


nobélovec nobélovca samostalnik moškega spola |dobitnik Nobelove nagrade|: Med svetovno znanimi pisatelji je gost sejma tudi turški nobelovec Orhan Pamuk; V knjigi je zbral izčrpne življenjepise vseh ekonomistov nobelovcev; prim.

Nobel, Nobelov {B} nobelovčev {O} EDNINA: im. nobélovec, rod. nobélovca, daj.

nobélovcu, tož. nobélovca, mest. pri nobélovcu, or. z nobélovcem; DVOJINA: im. nobélovca, rod.

nobélovcev, daj. nobélovcema, tož. nobélovca, mest.

pri nobélovcih, or. z nobélovcema; MNOŽINA: im.

nobélovci, rod. nobélovcev, daj. nobélovcem, tož.

nobélovce, mest. pri nobélovcih, or. z nobélovci

STATUS: predlog


nóetov nóetova nóetovo pridevnik

noetova barčica ||školjka||: Kunjka ali noetova barčica ima nesimetrično lupino, ki nekoliko spominja na starinske barke; prim. Noetov (< Noe) {O} moški: EDNINA: im. nóetov, rod. nóetovega, daj.

nóetovemu, tož. nóetov (živostno nóetovega), mest. pri nóetovem, or. z nóetovim; DVOJINA: im. nóetova, rod.

nóetovih, daj. nóetovima, tož. nóetova, mest. pri nóetovih, or. z nóetovima; MNOŽINA: im. nóetovi, rod.

nóetovih, daj. nóetovim, tož. nóetove, mest. pri nóetovih, or. z nóetovimi ženski: EDNINA: im. nóetova, rod. nóetove, daj.

nóetovi, tož. nóetovo, mest. pri nóetovi, or. z nóetovo; DVOJINA: im. nóetovi, rod. nóetovih, daj. nóetovima, tož. nóetovi, mest. pri nóetovih, or. z nóetovima; MNOŽINA: im. nóetove, rod. nóetovih, daj. nóetovim, tož. nóetove, mest. pri nóetovih, or. z nóetovimi srednji: EDNINA: im. nóetovo, rod. nóetovega, daj.

nóetovemu, tož. nóetovo, mest. pri nóetovem, or. z nóetovim; DVOJINA: im. nóetovi, rod. nóetovih, daj.

nóetovima, tož. nóetovi, mest. pri nóetovih, or. z nóetovima; MNOŽINA: im. nóetova, rod. nóetovih, daj.

nóetovim, tož. nóetova, mest. pri nóetovih, or. z nóetovimi

STATUS: predlog


Obodrít Obodríta samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik slovanskega plemena|; v množini Obodriti |slovansko pleme|: Proti zahodu so se selili Polabski Slovani: Obodriti, Ljutici in Lužiški Srbi {B} Obodritka; obodritski {O} EDNINA: im. Obodrít, rod. Obodríta, daj.

Obodrítu, tož. Obodríta, mest. pri Obodrítu, or. z Obodrítom; DVOJINA: im. Obodríta, rod. Obodrítov, daj. Obodrítoma, tož. Obodríta, mest. pri Obodrítih, or.

z Obodrítoma; MNOŽINA: im. Obodríti, rod.

Obodrítov, daj. Obodrítom, tož. Obodríte, mest. pri Obodrítih, or. z Obodríti

STATUS: predlog


Oceánija Oceánije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |del Zemljinega površja|: ptice iz Oceanije; Z Dunaja je v 24 urah prispela v Oceanijo {B} Oceanijec; Oceanijka; Oceanijčev; Oceanijkin; oceanijski {O} EDNINA: im. Oceánija, rod. Oceánije, daj.

Oceániji, tož. Oceánijo, mest. v Oceániji, or. z Oceánijo

STATUS: predlog


134

oceánijski oceánijska oceánijsko pridevnik oceanijska zveza; oceanijske etnične skupine; Avstralska reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo doslej nastopala v oceanijski skupini (< Oceanija) {O} moški: EDNINA: im. oceánijski, rod.

oceánijskega, daj. oceánijskemu, tož. oceánijski (živostno oceánijskega), mest. pri oceánijskem, or. z oceánijskim; DVOJINA: im. oceánijska, rod.

oceánijskih, daj. oceánijskima, tož. oceánijska, mest.

pri oceánijskih, or. z oceánijskima; MNOŽINA: im.

oceánijski, rod. oceánijskih, daj. oceánijskim, tož.

oceánijske, mest. pri oceánijskih, or. z oceánijskimi ženski: EDNINA: im. oceánijska, rod. oceánijske, daj.

oceánijski, tož. oceánijsko, mest. pri oceánijski, or. z oceánijsko; DVOJINA: im. oceánijski, rod. oceánijskih, daj. oceánijskima, tož. oceánijski, mest. pri oceánijskih, or. z oceánijskima; MNOŽINA: im.

oceánijske, rod. oceánijskih, daj. oceánijskim, tož.

oceánijske, mest. pri oceánijskih, or. z oceánijskimi srednji: EDNINA: im. oceánijsko, rod. oceánijskega, daj. oceánijskemu, tož. oceánijsko, mest. pri oceánijskem, or. z oceánijskim; DVOJINA: im.

oceánijski, rod. oceánijskih, daj. oceánijskima, tož.

oceánijski, mest. pri oceánijskih, or. z oceánijskima; MNOŽINA: im. oceánijska, rod. oceánijskih, daj.

oceánijskim, tož. oceánijska, mest. pri oceánijskih, or.

z oceánijskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Očípva Očípve samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime |severnoameriško pleme|: V štirih desetletjih je Baraga pokristjanil večino Indijancev plemen Otava in Očipva; prim. Očipvejec {O} EDNINA: im. Očípva, rod. Očípve, daj. Očípvi, tož.

Očípva, mest. pri Očípvi, or. z Očípvo

STATUS: predlog


Očipvêjec Očipvêjca samostalnik moškega spola; ime

bitja; prebivalsko ime |pripadnik severnoameriškega plemena|: Če bi sodobnega Očipvejca vprašali, kaj je po svoji kulturni pripadnosti, bi najbrž povedal, da je pripadnik plemena Očipva; v množini Očipvejci |severnoameriško pleme|: Baraga je deloval med Otavci in Očipvejci; V filozofiji Očipvejcev igra mistično število štiri zelo pomembno vlogo; prim.

Očipva {B} Očipvejka; Očipvejčev; očipvejski {O} EDNINA: im. Očipvêjec, rod. Očipvêjca, daj.

Očipvêjcu, tož. Očipvêjca, mest. pri Očipvêjcu, or. z Očipvêjcem; DVOJINA: im. Očipvêjca, rod.

Očipvêjcev, daj. Očipvêjcema, tož. Očipvêjca, mest.

pri Očipvêjcih, or. z Očipvêjcema; MNOŽINA: im.

Očipvêjci, rod. Očipvêjcev, daj. Očipvêjcem, tož.

Očipvêjce, mest. pri Očipvêjcih, or. z Očipvêjci

STATUS: predlog


Očipvêjka Očipvêjke samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime |pripadnica severnoameriškega plemena|: Rodil se je v Arizoni, njegova žena pa je bila Očipvejka; prim. Očipva {O} EDNINA: im. Očipvêjka, rod. Očipvêjke, daj.

Očipvêjki, tož. Očipvêjko, mest. pri Očipvêjki, or. z Očipvêjko; DVOJINA: im. Očipvêjki, rod. Očipvêjk, daj. Očipvêjkama, tož. Očipvêjki, mest. pri Očipvêjkah, or. z Očipvêjkama; MNOŽINA: im.

Očipvêjke, rod. Očipvêjk, daj. Očipvêjkam, tož.

Očipvêjke, mest. pri Očipvêjkah, or. z Očipvêjkami

STATUS: predlog


očipvêjski očipvêjska očipvêjsko pridevnik očipvejski Indijanci; Misijonar Baraga je sestavljal slovar in slovnico očipvejskega jezika (< Očipvejec) {O} moški: EDNINA: im. očipvêjski, rod.

očipvêjskega, daj. očipvêjskemu, tož. očipvêjski (živostno očipvêjskega), mest. pri očipvêjskem, or. z očipvêjskim; DVOJINA: im. očipvêjska, rod.

očipvêjskih, daj. očipvêjskima, tož. očipvêjska, mest.

pri očipvêjskih, or. z očipvêjskima; MNOŽINA: im.

očipvêjski, rod. očipvêjskih, daj. očipvêjskim, tož.

očipvêjske, mest. pri očipvêjskih, or. z očipvêjskimi ženski: EDNINA: im. očipvêjska, rod. očipvêjske, daj.

očipvêjski, tož. očipvêjsko, mest. pri očipvêjski, or. z očipvêjsko; DVOJINA: im. očipvêjski, rod.

očipvêjskih, daj. očipvêjskima, tož. očipvêjski, mest.

pri očipvêjskih, or. z očipvêjskima; MNOŽINA: im.

očipvêjske, rod. očipvêjskih, daj. očipvêjskim, tož.

očipvêjske, mest. pri očipvêjskih, or. z očipvêjskimi srednji: EDNINA: im. očipvêjsko, rod. očipvêjskega, daj. očipvêjskemu, tož. očipvêjsko, mest. pri očipvêjskem, or. z očipvêjskim; DVOJINA: im.

očipvêjski, rod. očipvêjskih, daj. očipvêjskima, tož.

očipvêjski, mest. pri očipvêjskih, or. z očipvêjskima; MNOŽINA: im. očipvêjska, rod. očipvêjskih, daj.

očipvêjskim, tož. očipvêjska, mest. pri očipvêjskih, or.

z očipvêjskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Ogíno Ogína samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime

135

|japonski ginekolog|: Japonec Kyūsaku Ogino je prišel do spoznanja o ženski plodnosti že leta 1924; prim. Ogino-Knausov {B} Oginov {O} EDNINA: im. Ogíno, rod. Ogína, daj. Ogínu, tož.

Ogína, mest. pri Ogínu, or. z Ogínom; DVOJINA: im.

Ogína, rod. Ogínov, daj. Ogínoma, tož. Ogína, mest.

pri Ogínih, or. z Ogínoma; MNOŽINA: im. Ogíni, rod.

Ogínov, daj. Ogínom, tož. Ogíne, mest. pri Ogínih, or.

z Ogíni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Ogíno-Knáusov Ogíno-Knáusova Ogíno-Knáusovo pridevnik |Oginov in Knausov|; Ogino-Knausova metoda ||metoda, ki določa plodne dneve pri ženski||: Britanski strokovnjaki so ugotovili, da se ženske pri preprečevanju nosečnosti najpogosteje odločajo za Ogino-Knausovo metodo določanja plodnih dni; prim. Oginov, Knausov (< Ogino, Knaus) {O} moški: EDNINA: im. Ogíno-Knáusov, rod.

Ogíno-Knáusovega, daj. Ogíno-Knáusovemu, tož.

Ogíno-Knáusov (živostno Ogíno-Knáusovega), mest.

pri Ogíno-Knáusovem, or. z Ogíno-Knáusovim; DVOJINA: im. Ogíno-Knáusova, rod. Ogíno-Knáusovih, daj. Ogíno-Knáusovima, tož. Ogíno-Knáusova, mest. pri Ogíno-Knáusovih, or. z Ogíno-Knáusovima; MNOŽINA: im. Ogíno-Knáusovi, rod.

Ogíno-Knáusovih, daj. Ogíno-Knáusovim, tož.

Ogíno-Knáusove, mest. pri Ogíno-Knáusovih, or. z Ogíno-Knáusovimi ženski: EDNINA: im. Ogíno-Knáusova, rod. Ogíno-Knáusove, daj. Ogíno-Knáusovi, tož. Ogíno-Knáusovo, mest. pri Ogíno-Knáusovi, or. z Ogíno-Knáusovo; DVOJINA: im. Ogíno-Knáusovi, rod.

Ogíno-Knáusovih, daj. Ogíno-Knáusovima, tož.

Ogíno-Knáusovi, mest. pri Ogíno-Knáusovih, or. z Ogíno-Knáusovima; MNOŽINA: im. Ogíno-Knáusove, rod. Ogíno-Knáusovih, daj. Ogíno-Knáusovim, tož. Ogíno-Knáusove, mest. pri Ogíno-Knáusovih, or. z Ogíno-Knáusovimi srednji: EDNINA: im. Ogíno-Knáusovo, rod. Ogíno-Knáusovega, daj. Ogíno-Knáusovemu, tož. Ogíno-Knáusovo, mest. pri Ogíno-Knáusovem, or. z Ogíno-Knáusovim; DVOJINA: im. Ogíno-Knáusovi, rod.

Ogíno-Knáusovih, daj. Ogíno-Knáusovima, tož.

Ogíno-Knáusovi, mest. pri Ogíno-Knáusovih, or. z Ogíno-Knáusovima; MNOŽINA: im. Ogíno-Knáusova, rod. Ogíno-Knáusovih, daj. Ogíno-Knáusovim, tož. Ogíno-Knáusova, mest. pri Ogíno-Knáusovih, or. z Ogíno-Knáusovimi

STATUS: predlog


Ogínov Ogínova Ogínovo pridevnik Oginovo odkritje; prim. Ogino-Knausov (< Ogino) {O} moški: EDNINA: im. Ogínov, rod. Ogínovega, daj.

Ogínovemu, tož. Ogínov (živostno Ogínovega), mest.

pri Ogínovem, or. z Ogínovim; DVOJINA: im.

Ogínova, rod. Ogínovih, daj. Ogínovima, tož.

Ogínova, mest. pri Ogínovih, or. z Ogínovima; MNOŽINA: im. Ogínovi, rod. Ogínovih, daj. Ogínovim, tož. Ogínove, mest. pri Ogínovih, or. z Ogínovimi ženski: EDNINA: im. Ogínova, rod. Ogínove, daj.

Ogínovi, tož. Ogínovo, mest. pri Ogínovi, or. z Ogínovo; DVOJINA: im. Ogínovi, rod. Ogínovih, daj.

Ogínovima, tož. Ogínovi, mest. pri Ogínovih, or. z Ogínovima; MNOŽINA: im. Ogínove, rod. Ogínovih, daj. Ogínovim, tož. Ogínove, mest. pri Ogínovih, or. z Ogínovimi srednji: EDNINA: im. Ogínovo, rod. Ogínovega, daj.

Ogínovemu, tož. Ogínovo, mest. pri Ogínovem, or. z Ogínovim; DVOJINA: im. Ogínovi, rod. Ogínovih, daj.

Ogínovima, tož. Ogínovi, mest. pri Ogínovih, or. z Ogínovima; MNOŽINA: im. Ogínova, rod. Ogínovih, daj. Ogínovim, tož. Ogínova, mest. pri Ogínovih, or. z Ogínovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov) ohm ohma [óm] samostalnik moškega spola |merska enota|: v strokovnih besedilih Za zaslon potrebujemo potenciometer velikostnega reda 100 ohmov <100 Ω>; prim. om {O} EDNINA: im. ohm, rod. ohma, daj. ohmu, tož.

ohma, mest. pri ohmu, or. z ohmom; DVOJINA: im.

ohma, rod. ohmov, daj. ohmoma, tož. ohma, mest. pri ohmih, or. z ohmoma; MNOŽINA: im. ohmi, rod.

ohmov, daj. ohmom, tož. ohme, mest. pri ohmih, or. z ohmi

STATUS: predlog


Ohm Ohma [óm] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški fizik|: Po Georgu Ohmu so poimenovali enoto za merjenje upora električnega toka; prim.

ohm, om {B} Ohmov {O} EDNINA: im. Ohm, rod. Ohma, daj. Ohmu, tož.

Ohma, mest. pri Ohmu, or. z Ohmom; DVOJINA: im.

Ohma, rod. Ohmov, daj. Ohmoma, tož. Ohma, mest.

pri Ohmih, or. z Ohmoma; MNOŽINA: im. Ohmi, rod.

Ohmov, daj. Ohmom, tož. Ohme, mest. pri Ohmih, or.

z Ohmi

STATUS: predlog

136

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Ohmov Ohmova Ohmovo [ómov-] pridevnik Ohmov oče je bil mojster mehanik, ki se je zelo zanimal za znanost; Ohmov zakon ||fizikalni zakon||: Ohmov zakon in vezava upornikov; Predstavil je Ohmov zakon in opredelil pojem upora (< Ohm) {O} moški: EDNINA: im. Ohmov, rod. Ohmovega, daj.

Ohmovemu, tož. Ohmov (živostno Ohmovega), mest.

pri Ohmovem, or. z Ohmovim; DVOJINA: im.

Ohmova, rod. Ohmovih, daj. Ohmovima, tož.

Ohmova, mest. pri Ohmovih, or. z Ohmovima; MNOŽINA: im. Ohmovi, rod. Ohmovih, daj. Ohmovim, tož. Ohmove, mest. pri Ohmovih, or. z Ohmovimi ženski: EDNINA: im. Ohmova, rod. Ohmove, daj.

Ohmovi, tož. Ohmovo, mest. pri Ohmovi, or. z Ohmovo; DVOJINA: im. Ohmovi, rod. Ohmovih, daj.

Ohmovima, tož. Ohmovi, mest. pri Ohmovih, or. z Ohmovima; MNOŽINA: im. Ohmove, rod. Ohmovih, daj. Ohmovim, tož. Ohmove, mest. pri Ohmovih, or. z Ohmovimi srednji: EDNINA: im. Ohmovo, rod. Ohmovega, daj.

Ohmovemu, tož. Ohmovo, mest. pri Ohmovem, or. z Ohmovim; DVOJINA: im. Ohmovi, rod. Ohmovih, daj.

Ohmovima, tož. Ohmovi, mest. pri Ohmovih, or. z Ohmovima; MNOŽINA: im. Ohmova, rod. Ohmovih, daj. Ohmovim, tož. Ohmova, mest. pri Ohmovih, or. z Ohmovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) óm óma samostalnik moškega spola |podomačeno za ohm|; |merska enota|: Upor merimo v omih; Električni upornik ima električni upor enega oma <1 Ω> (< Ohm) {O} EDNINA: im. óm, rod. óma, daj. ómu, tož. óma, mest. pri ómu, or. z ómom; DVOJINA: im. óma, rod.

ómov, daj. ómoma, tož. óma, mest. pri ómih, or. z ómoma; MNOŽINA: im. ómi, rod. ómov, daj. ómom, tož. óme, mest. pri ómih, or. z ómi

STATUS: predlog


óskar óskarja samostalnik moškega spola |nagrada|: živostno Celovečerec se je potegoval za oskarja v kategoriji za najboljši tujejezični film; Z oskarjem nagrajeni igralec se je odločil pomagati žrtvam orkana {O} EDNINA: im. óskar, rod. óskarja, daj. óskarju, tož.

óskarja, mest. o óskarju, or. z óskarjem; DVOJINA: im.

óskarja, rod. óskarjev, daj. óskarjema, tož. óskarja, mest. o óskarjih, or. z óskarjema; MNOŽINA: im.

óskarji, rod. óskarjev, daj. óskarjem, tož. óskarje, mest.

o óskarjih, or. z óskarji

STATUS: predlog


Óskar Óskarja samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |moško ime|: literarna zapuščina Oskarja Wilda; Film pripoveduje o Mijinem življenju z Oskarjem; prim. oskar {B} Oskarjev {O} EDNINA: im. Óskar, rod. Óskarja, daj. Óskarju, tož. Óskarja, mest. pri Óskarju, or. z Óskarjem; DVOJINA: im. Óskarja, rod. Óskarjev, daj. Óskarjema, tož. Óskarja, mest. pri Óskarjih, or. z Óskarjema; MNOŽINA: im. Óskarji, rod. Óskarjev, daj. Óskarjem, tož. Óskarje, mest. pri Óskarjih, or. z Óskarji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Óskarjev Óskarjeva Óskarjevo pridevnik Filmska zgodba o prepovedani ljubezni med učiteljem Oskarjem in Beato ni romantična komedija (< Oskar) {O} moški: EDNINA: im. Óskarjev, rod. Óskarjevega, daj. Óskarjevemu, tož. Óskarjev (živostno Óskarjevega), mest. pri Óskarjevem, or. z Óskarjevim; DVOJINA: im. Óskarjeva, rod.

Óskarjevih, daj. Óskarjevima, tož. Óskarjeva, mest.

pri Óskarjevih, or. z Óskarjevima; MNOŽINA: im.

Óskarjevi, rod. Óskarjevih, daj. Óskarjevim, tož.

Óskarjeve, mest. pri Óskarjevih, or. z Óskarjevimi ženski: EDNINA: im. Óskarjeva, rod. Óskarjeve, daj.

Óskarjevi, tož. Óskarjevo, mest. pri Óskarjevi, or. z Óskarjevo; DVOJINA: im. Óskarjevi, rod. Óskarjevih, daj. Óskarjevima, tož. Óskarjevi, mest. pri Óskarjevih, or. z Óskarjevima; MNOŽINA: im. Óskarjeve, rod.

Óskarjevih, daj. Óskarjevim, tož. Óskarjeve, mest. pri Óskarjevih, or. z Óskarjevimi srednji: EDNINA: im. Óskarjevo, rod. Óskarjevega, daj. Óskarjevemu, tož. Óskarjevo, mest. pri Óskarjevem, or. z Óskarjevim; DVOJINA: im.

Óskarjevi, rod. Óskarjevih, daj. Óskarjevima, tož.

Óskarjevi, mest. pri Óskarjevih, or. z Óskarjevima; MNOŽINA: im. Óskarjeva, rod. Óskarjevih, daj.

Óskarjevim, tož. Óskarjeva, mest. pri Óskarjevih, or. z Óskarjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen) Ótava Ótave samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime

137

|severnoameriško indijansko pleme|: Baraga je pokristjanil večino rodu Indijancev Otava in Očipva; prim. Otavec {O} EDNINA: im. Ótava, rod. Ótave, daj. Ótavi, tož.

Ótavo, mest. pri Ótavi, or. z Ótavo

STATUS: predlog


Ótavec Ótavca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik severnoameriškega indijanskega plemena|; v množini Otavci |severnoameriško indijansko pleme|: Baragovi stiki z Otavci in Očipvejci v letih 1831–1836 so dobro dokumentirani; prim. Otava {B} Otavka; Otavčev; otavski {O} EDNINA: im. Ótavec, rod. Ótavca, daj. Ótavcu, tož.

Ótavca, mest. pri Ótavcu, or. z Ótavcem; DVOJINA: im. Ótavca, rod. Ótavcev, daj. Ótavcema, tož. Ótavca, mest. pri Ótavcih, or. z Ótavcema; MNOŽINA: im.

Ótavci, rod. Ótavcev, daj. Ótavcem, tož. Ótavce, mest.

pri Ótavcih, or. z Ótavci

STATUS: predlog


ótavski ótavska ótavsko pridevnik otavski misijon (< Otavec) {O} moški: EDNINA: im. ótavski, rod. ótavskega, daj.

ótavskemu, tož. ótavski (živostno ótavskega), mest. pri ótavskem, or. z ótavskim; DVOJINA: im. ótavska, rod.

ótavskih, daj. ótavskima, tož. ótavska, mest. pri ótavskih, or. z ótavskima; MNOŽINA: im. ótavski, rod.

ótavskih, daj. ótavskim, tož. ótavske, mest. pri ótavskih, or. z ótavskimi ženski: EDNINA: im. ótavska, rod. ótavske, daj.

ótavski, tož. ótavsko, mest. pri ótavski, or. z ótavsko; DVOJINA: im. ótavski, rod. ótavskih, daj. ótavskima, tož. ótavski, mest. pri ótavskih, or. z ótavskima; MNOŽINA: im. ótavske, rod. ótavskih, daj. ótavskim, tož. ótavske, mest. pri ótavskih, or. z ótavskimi srednji: EDNINA: im. ótavsko, rod. ótavskega, daj.

ótavskemu, tož. ótavsko, mest. pri ótavskem, or. z ótavskim; DVOJINA: im. ótavski, rod. ótavskih, daj.

ótavskima, tož. ótavski, mest. pri ótavskih, or. z ótavskima; MNOŽINA: im. ótavska, rod. ótavskih, daj.

ótavskim, tož. ótavska, mest. pri ótavskih, or. z ótavskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Otto Otta [óto] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški inženir|: Nemec Nikolaus Otto je leta 1876 izdelal prvi štiritaktni motor z notranjim izgorevanjem

{B} Ottov {O} EDNINA: im. Otto, rod. Otta, daj. Ottu, tož. Otta, mest. pri Ottu, or. z Ottoom; DVOJINA: im. Ottoa, rod.

Ottov, daj. Otta, tož. Otta, mest. pri Ottih, or. z Ottoma; MNOŽINA: im. Otti, rod. Ottov, daj. Ottom, tož. Otte, mest. pri Ottih, or. z Otti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Ottov Ottova Ottovo [ótov-] pridevnik Ottovo življenje; Ottov motor ||motor z notranjim izgorevanjem||: Sistem temelji na katalizatorjih, ki so podobni tistim v avtomobilskih Ottovih motorjih (< Otto) {O} moški: EDNINA: im. Ottov, rod. Ottovega, daj.

Ottovemu, tož. Ottov (živostno Ottovega), mest. pri Ottovem, or. z Ottovim; DVOJINA: im. Ottova, rod.

Ottovih, daj. Ottovima, tož. Ottova, mest. pri Ottovih, or. z Ottovima; MNOŽINA: im. Ottovi, rod. Ottovih, daj. Ottovim, tož. Ottove, mest. pri Ottovih, or. z Ottovimi ženski: EDNINA: im. Ottova, rod. Ottove, daj. Ottovi, tož. Ottovo, mest. pri Ottovi, or. z Ottovo; DVOJINA: im. Ottovi, rod. Ottovih, daj. Ottovima, tož. Ottovi, mest. pri Ottovih, or. z Ottovima; MNOŽINA: im.

Ottove, rod. Ottovih, daj. Ottovim, tož. Ottove, mest.

pri Ottovih, or. z Ottovimi srednji: EDNINA: im. Ottovo, rod. Ottovega, daj.

Ottovemu, tož. Ottovo, mest. pri Ottovem, or. z Ottovim; DVOJINA: im. Ottovi, rod. Ottovih, daj.

Ottovima, tož. Ottovi, mest. pri Ottovih, or. z Ottovima; MNOŽINA: im. Ottova, rod. Ottovih, daj.

Ottovim, tož. Ottova, mest. pri Ottovih, or. z Ottovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Paget Pageta [pêdžit] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |angleški kirurg in patolog|: Paget velja skupaj z Rudolfom Virchowom za začetnika sodobne patologije; Po Jamesu Pagetu se imenujejo tri bolezni {B} Pagetov {O} EDNINA: im. Paget, rod. Pageta, daj. Pagetu, tož.

Pageta, mest. pri Pagetu, or. s Pagetom; DVOJINA: im.

Pageta, rod. Pagetov, daj. Pagetoma, tož. Pageta, mest.

pri Pagetih, or. s Pagetoma; MNOŽINA: im. Pageti, rod.

Pagetov, daj. Pagetom, tož. Pagete, mest. pri Pagetih, or. s Pageti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Pagetov Pagetova Pagetovo [pêdžitov-] pridevnik

138

Pagetov sin je bil oxfordski škof; Pagetova/pagetova

bolezen ||bolezen||: Raziskovali so povezavo Pagetove/pagetove bolezni s svincem (< Paget) {O} moški: EDNINA: im. Pagetov, rod. Pagetovega, daj. Pagetovemu, tož. Pagetov (živostno Pagetovega), mest. pri Pagetovem, or. s Pagetovim; DVOJINA: im.

Pagetova, rod. Pagetovih, daj. Pagetovima, tož.

Pagetova, mest. pri Pagetovih, or. s Pagetovima; MNOŽINA: im. Pagetovi, rod. Pagetovih, daj.

Pagetovim, tož. Pagetove, mest. pri Pagetovih, or. s Pagetovimi ženski: EDNINA: im. Pagetova, rod. Pagetove, daj.

Pagetovi, tož. Pagetovo, mest. pri Pagetovi, or. s Pagetovo; DVOJINA: im. Pagetovi, rod. Pagetovih, daj.

Pagetovima, tož. Pagetovi, mest. pri Pagetovih, or. s Pagetovima; MNOŽINA: im. Pagetove, rod. Pagetovih, daj. Pagetovim, tož. Pagetove, mest. pri Pagetovih, or.

s Pagetovimi srednji: EDNINA: im. Pagetovo, rod. Pagetovega, daj.

Pagetovemu, tož. Pagetovo, mest. pri Pagetovem, or. s Pagetovim; DVOJINA: im. Pagetovi, rod. Pagetovih, daj. Pagetovima, tož. Pagetovi, mest. pri Pagetovih, or.

s Pagetovima; MNOŽINA: im. Pagetova, rod.

Pagetovih, daj. Pagetovim, tož. Pagetova, mest. pri Pagetovih, or. s Pagetovimi

STATUS: predlog


pálma pálme samostalnik ženskega spola |drevo|: Ležala sta na mreži pod palmami; zlata

palma ||nagrada||: Žirija je zlato palmo na 53. filmskem festivalu v Cannesu podelila danskemu režiserju Larsu von Trierju {O} EDNINA: im. pálma, rod. pálme, daj. pálmi, tož.

pálmo, mest. pri pálmi, or. s pálmo; DVOJINA: im.

pálmi, rod. pálm, daj. pálmama, tož. pálmi, mest. pri pálmah, or. s pálmama; MNOŽINA: im. pálme, rod.

pálm, daj. pálmam, tož. pálme, mest. pri pálmah, or. s pálmami

STATUS: predlog


Pangea Pangee [pangêja] samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |zgodovinska velecelina, pracelina|: Ocean, ki je obdajal Pangeo, se imenuje Pantalasa {B} pangejski {O} EDNINA: im. Pangea, rod. Pangee, daj. Pangei, tož.

Pangeo, mest. na Pangei, or. s Pangeo

STATUS: predlog


pangêjski pangêjska pangêjsko pridevnik

pangejska velecelina (< Pangea) {O} moški: EDNINA: im. pangêjski, rod. pangêjskega, daj. pangêjskemu, tož. pangêjski (živostno pangêjskega), mest. pri pangêjskem, or. s pangêjskim; DVOJINA: im. pangêjska, rod. pangêjskih, daj. pangêjskima, tož. pangêjska, mest. pri pangêjskih, or. s pangêjskima; MNOŽINA: im. pangêjski, rod.

pangêjskih, daj. pangêjskim, tož. pangêjske, mest. pri pangêjskih, or. s pangêjskimi ženski: EDNINA: im. pangêjska, rod. pangêjske, daj.

pangêjski, tož. pangêjsko, mest. pri pangêjski, or. s pangêjsko; DVOJINA: im. pangêjski, rod. pangêjskih, daj. pangêjskima, tož. pangêjski, mest. pri pangêjskih, or. s pangêjskima; MNOŽINA: im. pangêjske, rod.

pangêjskih, daj. pangêjskim, tož. pangêjske, mest. pri pangêjskih, or. s pangêjskimi srednji: EDNINA: im. pangêjsko, rod. pangêjskega, daj. pangêjskemu, tož. pangêjsko, mest. pri pangêjskem, or. s pangêjskim; DVOJINA: im.

pangêjski, rod. pangêjskih, daj. pangêjskima, tož.

pangêjski, mest. pri pangêjskih, or. s pangêjskima; MNOŽINA: im. pangêjska, rod. pangêjskih, daj.

pangêjskim, tož. pangêjska, mest. pri pangêjskih, or. s pangêjskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Papin Papina [papên in papín] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |francoski naravoslovec|: Francoski fizik Denis Papin se je rodil 22. avgusta 1647 {B} Papinov {O} EDNINA: im. Papin, rod. Papina, daj. Papinu, tož.

Papina, mest. pri Papinu, or. s Papinom; DVOJINA: im.

Papina, rod. Papinov, daj. Papinoma, tož. Papina, mest.

pri Papinih, or. s Papinoma; MNOŽINA: im. Papini, rod. Papinov, daj. Papinom, tož. Papine, mest. pri Papinih, or. s Papini

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Papinov Papinova Papinovo [papênov- in papínov-] pridevnik Papinova iznajdba; Papinov lonec ||posoda za segrevanje nad sto stopinj pod zvišanim tlakom||: V gospodinjstvu se uporablja Papinov lonec kot lonec za hitro kuhanje (< Papin) {O} moški: EDNINA: im. Papinov, rod. Papinovega, daj. Papinovemu, tož. Papinov (živostno Papinovega), mest. pri Papinovem, or. s Papinovim; DVOJINA: im.

Papinova, rod. Papinovih, daj. Papinovima, tož.

Papinova, mest. pri Papinovih, or. s Papinovima; MNOŽINA: im. Papinovi, rod. Papinovih, daj.

Papinovim, tož. Papinove, mest. pri Papinovih, or. s Papinovimi

139

ženski: EDNINA: im. Papinova, rod. Papinove, daj.

Papinovi, tož. Papinovo, mest. pri Papinovi, or. s Papinovo; DVOJINA: im. Papinovi, rod. Papinovih, daj.

Papinovima, tož. Papinovi, mest. pri Papinovih, or. s Papinovima; MNOŽINA: im. Papinove, rod. Papinovih, daj. Papinovim, tož. Papinove, mest. pri Papinovih, or.

s Papinovimi srednji: EDNINA: im. Papinovo, rod. Papinovega, daj.

Papinovemu, tož. Papinovo, mest. pri Papinovem, or.

s Papinovim; DVOJINA: im. Papinovi, rod. Papinovih, daj. Papinovima, tož. Papinovi, mest. pri Papinovih, or. s Papinovima; MNOŽINA: im. Papinova, rod.

Papinovih, daj. Papinovim, tož. Papinova, mest. pri Papinovih, or. s Papinovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Paríz Paríza samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik antičnega galskega plemena|; v množini

Parizi |antično galsko pleme|: Parizi so se udeležili vstaje proti Juliju Cezarju leta 52 pr. n. št. {B} Parizka; pariški {O} EDNINA: im. Paríz, rod. Paríza, daj. Parízu, tož.

Paríza, mest. pri Parízu, or. s Parízom; DVOJINA: im.

Paríza, rod. Parízov, daj. Parízoma, tož. Paríza, mest.

pri Parízih, or. s Parízoma; MNOŽINA: im. Parízi, rod.

Parízov, daj. Parízom, tož. Paríze, mest. pri Parízih, or.

s Parízi

STATUS: predlog


párkinson párkinsona samostalnik moškega spola |bolezen|: Leta 1988 je Mohamed Ali oznanil, da boleha za parkinsonom; prim. Parkinson, Parkinsonov {O} EDNINA: im. párkinson, rod. párkinsona, daj.

párkinsonu, tož. párkinsona, mest. pri párkinsonu, or.

s párkinsonom; DVOJINA: im. párkinsona, rod.

párkinsonov, daj. párkinsonoma, tož. párkinsona, mest. pri párkinsonih, or. s párkinsonoma; MNOŽINA: im. párkinsoni, rod. párkinsonov, daj. párkinsonom, tož. párkinsone, mest. pri párkinsonih, or. s párkinsoni

STATUS: predlog


Párkinson Párkinsona samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |angleški zdravnik|: Leta 1817 je James Parkinson opisal možganske spremembe, ki postopoma privedejo do značilnih motenj v gibanju {B} Parkinsonov

{O} EDNINA: im. Párkinson, rod. Párkinsona, daj.

Párkinsonu, tož. Párkinsona, mest. pri Párkinsonu, or.

s Párkinsonom; DVOJINA: im. Párkinsona, rod.

Párkinsonov, daj. Párkinsona, tož. Párkinsona, mest.

pri Párkinsonih, or. s Párkinsonoma; MNOŽINA: im.

Párkinsoni, rod. Párkinsonov, daj. Párkinsonom, tož.

Párkinsone, mest. pri Párkinsonih, or. s Párkinsoni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Párkinsonov Párkinsonova Párkinsonovo pridevnik Parkinsonov znameniti zakon birokracije; Parkinsonova/parkinsonova bolezen ||bolezen||: Prvi simptom Parkinsonove/parkinsonove bolezni je pogosto tresenje ali drhtenje uda, predvsem v mirovanju (< Parkinson) {O} moški: EDNINA: im. Párkinsonov, rod.

Párkinsonovega, daj. Párkinsonovemu, tož.

Párkinsonov (živostno Párkinsonovega), mest. pri Párkinsonovem, or. s Párkinsonovim; DVOJINA: im.

Párkinsonova, rod. Párkinsonovih, daj.

Párkinsonovima, tož. Párkinsonova, mest. pri Párkinsonovih, or. s Párkinsonovima; MNOŽINA: im.

Párkinsonovi, rod. Párkinsonovih, daj.

Párkinsonovim, tož. Párkinsonove, mest. pri Párkinsonovih, or. s Párkinsonovimi ženski: EDNINA: im. Párkinsonova, rod.

Párkinsonove, daj. Párkinsonovi, tož. Párkinsonovo, mest. pri Párkinsonovi, or. s Párkinsonovo; DVOJINA: im. Párkinsonovi, rod. Párkinsonovih, daj.

Párkinsonovima, tož. Párkinsonovi, mest. pri Párkinsonovih, or. s Párkinsonovima; MNOŽINA: im.

Párkinsonove, rod. Párkinsonovih, daj.

Párkinsonovim, tož. Párkinsonove, mest. pri Párkinsonovih, or. s Párkinsonovimi srednji: EDNINA: im. Párkinsonovo, rod.

Párkinsonovega, daj. Párkinsonovemu, tož.

Párkinsonovo, mest. pri Párkinsonovem, or. s Párkinsonovim; DVOJINA: im. Párkinsonovi, rod.

Párkinsonovih, daj. Párkinsonovima, tož.

Párkinsonovi, mest. pri Párkinsonovih, or. s Párkinsonovima; MNOŽINA: im. Párkinsonova, rod.

Párkinsonovih, daj. Párkinsonovim, tož.

Párkinsonova, mest. pri Párkinsonovih, or. s Párkinsonovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) pascal pascala [paskál] samostalnik moškega spola |merska enota|: v strokovnih besedilih Trojna točka vode je pri tlaku 101.325 pascalov <101.325 Pa>; prim. Pascal; gl. paskal {O} EDNINA: im. pascal, rod. pascala, daj. pascalu, tož.

pascala, mest. pri pascalu, or. s pascalom; DVOJINA:

140

im. pascala, rod. pascalov, daj. pascaloma, tož.

pascala, mest. pri pascalih, or. s pascaloma; MNOŽINA: im. pascali, rod. pascalov, daj. pascalom, tož. pascale, mest. pri pascalih, or. s pascali

STATUS: predlog


Pascal Pascala [paskál] samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |francoski matematik|: Blaise Pascal je zasnoval teorijo verjetnosti in odkril pravilo o deljivosti števil {B} Pascalov {O} EDNINA: im. Pascal, rod. Pascala, daj. Pascalu, tož.

Pascala, mest. pri Pascalu, or. s Pascalom; DVOJINA: im. Pascala, rod. Pascalov, daj. Pascaloma, tož.

Pascala, mest. pri Pascalih, or. s Pascaloma; MNOŽINA: im. Pascali, rod. Pascalov, daj. Pascalom, tož. Pascale, mest. pri Pascalih, or. s Pascali

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Pascalov Pascalova Pascalovo [paskálov-] pridevnik V roke je dobil Pascalove »Misli«, ki jih je vztrajno prebiral; Pascalov trikotnik ||številsko zaporedje v matematiki||: Predstavljajmo si navpično premico, ki razpolavlja Pascalov trikotnik (< Pascal) {O} moški: EDNINA: im. Pascalov, rod. Pascalovega, daj. Pascalovemu, tož. Pascalov (živostno Pascalovega), mest. pri Pascalovem, or. s Pascalovim; DVOJINA: im. Pascalova, rod. Pascalovih, daj. Pascalovima, tož. Pascalova, mest. pri Pascalovih, or. s Pascalovima; MNOŽINA: im. Pascalovi, rod.

Pascalovih, daj. Pascalovim, tož. Pascalove, mest. pri Pascalovih, or. s Pascalovimi ženski: EDNINA: im. Pascalova, rod. Pascalove, daj.

Pascalovi, tož. Pascalovo, mest. pri Pascalovi, or. s Pascalovo; DVOJINA: im. Pascalovi, rod. Pascalovih, daj. Pascalovima, tož. Pascalovi, mest. pri Pascalovih, or. s Pascalovima; MNOŽINA: im. Pascalove, rod.

Pascalovih, daj. Pascalovim, tož. Pascalove, mest. pri Pascalovih, or. s Pascalovimi srednji: EDNINA: im. Pascalovo, rod. Pascalovega, daj. Pascalovemu, tož. Pascalovo, mest. pri Pascalovem, or. s Pascalovim; DVOJINA: im.

Pascalovi, rod. Pascalovih, daj. Pascalovima, tož.

Pascalovi, mest. pri Pascalovih, or. s Pascalovima; MNOŽINA: im. Pascalova, rod. Pascalovih, daj.

Pascalovim, tož. Pascalova, mest. pri Pascalovih, or. s Pascalovimi

STATUS: predlog


paskál paskála samostalnik moškega spola |podomačeno za pascal|; |merska enota|: V fiziki je paskal enota za merjenje tlaka, v mehaniki za merjenje napetosti <1 Pa>; prim. Pa (< Pascal) {O} EDNINA: im. paskál, rod. paskála, daj. paskálu, tož.

paskála, mest. pri paskálu, or. s paskálom; DVOJINA: im. paskála, rod. paskálov, daj. paskáloma, tož.

paskála, mest. pri paskálih, or. s paskáloma; MNOŽINA: im. paskáli, rod. paskálov, daj. paskálom, tož. paskále, mest. pri paskálih, or. s paskáli

STATUS: predlog


Péca Péce samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |gora v Karavankah|: Na južni strani Pece se je poškodovala planinka, ki potrebuje pomoč gorskih reševalcev; star kot Peca ||zelo star||: Slovenjgraški kirurško-ginekološki blok je, kar zadeva standard bolnikov, star kot Peca {B} peški {O} EDNINA: im. Péca, rod. Péce, daj. Péci, tož. Péco, mest. o Péci, or. s Péco

STATUS: predlog


Pégazov Pégazova Pégazovo pridevnik Pegazov lastnik (< Pegaz) {O} moški: EDNINA: im. Pégazov, rod. Pégazovega, daj. Pégazovemu, tož. Pégazov (živostno Pégazovega), mest. pri Pégazovem, or. s Pégazovim; DVOJINA: im.

Pégazova, rod. Pégazovih, daj. Pégazovima, tož.

Pégazova, mest. pri Pégazovih, or. s Pégazovima; MNOŽINA: im. Pégazovi, rod. Pégazovih, daj.

Pégazovim, tož. Pégazove, mest. pri Pégazovih, or. s Pégazovimi ženski: EDNINA: im. Pégazova, rod. Pégazove, daj.

Pégazovi, tož. Pégazovo, mest. pri Pégazovi, or. s Pégazovo; DVOJINA: im. Pégazovi, rod. Pégazovih, daj. Pégazovima, tož. Pégazovi, mest. pri Pégazovih, or. s Pégazovima; MNOŽINA: im. Pégazove, rod.

Pégazovih, daj. Pégazovim, tož. Pégazove, mest. pri Pégazovih, or. s Pégazovimi srednji: EDNINA: im. Pégazovo, rod. Pégazovega, daj.

Pégazovemu, tož. Pégazovo, mest. pri Pégazovem, or.

s Pégazovim; DVOJINA: im. Pégazovi, rod. Pégazovih, daj. Pégazovima, tož. Pégazovi, mest. pri Pégazovih, or. s Pégazovima; MNOŽINA: im. Pégazova, rod.

Pégazovih, daj. Pégazovim, tož. Pégazova, mest. pri Pégazovih, or. s Pégazovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz živalskih imen) Pélton Péltona samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime

141

|ameriški izumitelj|: Leta 1878 je Lester Pelton izumil turbino za velike padce in majhne količine vode {B} Peltonov {O} EDNINA: im. Pélton, rod. Péltona, daj. Péltonu, tož.

Péltona, mest. pri Péltonu, or. s Péltonom; DVOJINA: im. Péltona, rod. Péltonov, daj. Péltonoma, tož.

Péltona, mest. pri Péltonih, or. s Péltonoma; MNOŽINA: im. Péltoni, rod. Péltonov, daj. Péltonom, tož. Péltone, mest. pri Péltonih, or. s Péltoni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Péltonov Péltonova Péltonovo pridevnik James B. Francis je svojo turbino izboljšal dobrih 30 let pred Peltonovim izumom; Peltonova turbina ||vodna turbina za velike padce in majhne količine vode||: Pretok vode in s tem moč Peltonove turbine se uravnava s premikanjem igle v šobi (< Pelton) {O} moški: EDNINA: im. Péltonov, rod. Péltonovega, daj. Péltonovemu, tož. Péltonov (živostno Péltonovega), mest. pri Péltonovem, or. s Péltonovim; DVOJINA: im. Péltonova, rod. Péltonovih, daj. Péltonovima, tož. Péltonova, mest. pri Péltonovih, or. s Péltonovima; MNOŽINA: im. Péltonovi, rod.

Péltonovih, daj. Péltonovim, tož. Péltonove, mest. pri Péltonovih, or. s Péltonovimi ženski: EDNINA: im. Péltonova, rod. Péltonove, daj.

Péltonovi, tož. Péltonovo, mest. pri Péltonovi, or. s Péltonovo; DVOJINA: im. Péltonovi, rod. Péltonovih, daj. Péltonovima, tož. Péltonovi, mest. pri Péltonovih, or. s Péltonovima; MNOŽINA: im. Péltonove, rod.

Péltonovih, daj. Péltonovim, tož. Péltonove, mest. pri Péltonovih, or. s Péltonovimi srednji: EDNINA: im. Péltonovo, rod. Péltonovega, daj. Péltonovemu, tož. Péltonovo, mest. pri Péltonovem, or. s Péltonovim; DVOJINA: im.

Péltonovi, rod. Péltonovih, daj. Péltonovima, tož.

Péltonovi, mest. pri Péltonovih, or. s Péltonovima; MNOŽINA: im. Péltonova, rod. Péltonovih, daj.

Péltonovim, tož. Péltonova, mest. pri Péltonovih, or. s Péltonovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Pétri Pétrija samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno

ime |pruski bakteriolog|: Julius Richard Petri je študiral medicino in diplomiral leta 1876; |nemški matematik in računalničar|: knjiga o življenju in delu Carla Adama Petrija {B} Petrijev {O} EDNINA: im. Pétri, rod. Pétrija, daj. Pétriju, tož.

Pétrija, mest. pri Pétriju, or. s Pétrijem; DVOJINA: im.

Pétrija, rod. Pétrijev, daj. Pétrijem, tož. Pétrija, mest.

pri Pétrijih, or. s Pétrijema; MNOŽINA: im. Pétriji, rod.

Pétrijev, daj. Pétrijem, tož. Pétrije, mest. pri Pétrijih, or. s Pétriji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Pétrijev Pétrijeva Pétrijevo pridevnik Petrijevo delo je prispevalo k razumevanju kompleksnih sistemov podatkov; Petrijeva mreža ||matematični jezik||: Najstarejša grafična notacija, ki se uporablja za modeliranje sistemov, je notacija Petrijevih mrež; Petrijeva plošča, posodica ||laboratorijska posoda za gojenje bakterij in imunske teste||: Pokazal mi je Petrijeve plošče, na katerih je proučeval pojav sinergizma med posameznimi antibiotiki; Presevne metode izvajamo v Petrijevih posodicah (< Petri) {O} moški: EDNINA: im. Pétrijev, rod. Pétrijevega, daj. Pétrijevemu, tož. Pétrijev (živostno Pétrijevega), mest. pri Pétrijevem, or. s Pétrijevim; DVOJINA: im.

Pétrijeva, rod. Pétrijevih, daj. Pétrijevima, tož.

Pétrijeva, mest. pri Pétrijevih, or. s Pétrijevima; MNOŽINA: im. Pétrijevi, rod. Pétrijevih, daj.

Pétrijevim, tož. Pétrijeve, mest. pri Pétrijevih, or. s Pétrijevimi ženski: EDNINA: im. Pétrijeva, rod. Pétrijeve, daj.

Pétrijevi, tož. Pétrijevo, mest. pri Pétrijevi, or. s Pétrijevo; DVOJINA: im. Pétrijevi, rod. Pétrijevih, daj.

Pétrijevima, tož. Pétrijevi, mest. pri Pétrijevih, or. s Pétrijevima; MNOŽINA: im. Pétrijeve, rod. Pétrijevih, daj. Pétrijevim, tož. Pétrijeve, mest. pri Pétrijevih, or. s Pétrijevimi srednji: EDNINA: im. Pétrijevo, rod. Pétrijevega, daj.

Pétrijevemu, tož. Pétrijevo, mest. pri Pétrijevem, or. s Pétrijevim; DVOJINA: im. Pétrijevi, rod. Pétrijevih, daj.

Pétrijevima, tož. Pétrijevi, mest. pri Pétrijevih, or. s Pétrijevima; MNOŽINA: im. Pétrijeva, rod. Pétrijevih, daj. Pétrijevim, tož. Pétrijeva, mest. pri Pétrijevih, or. s Pétrijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) petríjevka petríjevke samostalnik ženskega spola |laboratorijska posoda|: Za raziskavo so dali dvajset koruznih zrn v petrijevko s petnajstimi mililitri vode; Po mizah je bilo veliko petrijevk, v katerih so rasle bakterije; prim. Petri, Petrijev {O} EDNINA: im. petríjevka, rod. petríjevke, daj.

petríjevki, tož. petríjevko, mest. pri petríjevki, or. s petríjevko; DVOJINA: im. petríjevki, rod. petríjevk, daj.

petríjevkama, tož. petríjevki, mest. pri petríjevkah, or.

s petríjevkama; MNOŽINA: im. petríjevke, rod.

142

petríjevka, daj. petríjevk, tož. petríjevke, mest. pri petríjevkah, or. s petríjevkami

STATUS: predlog


Pírov Pírova Pírovo pridevnik Pirove vojne; Pirova/pirova zmaga ||nekoristna, malo vredna zmaga glede na žrtve||: Novomeščani so dosegli Pirovo/pirovo zmago, saj se poslavljajo od prve lige (< Pir) {O} moški: EDNINA: im. Pírov, rod. Pírovega, daj.

Pírovemu, tož. Pírov (živostno Pírovega), mest. pri Pírovem, or. s Pírovim; DVOJINA: im. Pírova, rod.

Pírovih, daj. Pírovima, tož. Pírova, mest. pri Pírovih, or. s Pírovima; MNOŽINA: im. Pírovi, rod. Pírovih, daj.

Pírovim, tož. Pírove, mest. pri Pírovih, or. s Pírovimi ženski: EDNINA: im. Pírova, rod. Pírove, daj. Pírovi, tož. Pírovo, mest. pri Pírovi, or. s Pírovo; DVOJINA: im.

Pírovi, rod. Pírovih, daj. Pírovima, tož. Pírovi, mest.

pri Pírovih, or. s Pírovima; MNOŽINA: im. Pírove, rod.

Pírovih, daj. Pírovim, tož. Pírove, mest. pri Pírovih, or.

s Pírovimi srednji: EDNINA: im. Pírovo, rod. Pírovega, daj.

Pírovemu, tož. Pírovo, mest. pri Pírovem, or. s Pírovim; DVOJINA: im. Pírovi, rod. Pírovih, daj.

Pírovima, tož. Pírovi, mest. pri Pírovih, or. s Pírovima; MNOŽINA: im. Pírova, rod. Pírovih, daj.

Pírovim, tož. Pírova, mest. pri Pírovih, or. s Pírovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen); izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

piščal piščáli [piščá , rod. piščáli] samostalnik ženskega

spola |glasbilo|: Učila se je igrati na piščali in klavir; glasba z andskimi piščalmi; zlata piščal ||nagrada||: Dobila je zlato piščal za izvajalko lanskega leta {O} EDNINA: im. piščal, rod. piščali, daj. piščali, tož.

piščal, mest. o piščali, or. s piščaljo; DVOJINA: im.

piščali, rod. piščali, daj. piščalma, tož. piščali, mest. o piščalih, or. s piščalma; MNOŽINA: im. piščali, rod.

piščali, daj. piščalim, tož. piščali, mest. o piščalih, or. s piščalmi

STATUS: predlog


Pitágora Pitágore in Pitágora Pitágora samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |grški filozof|: Odkritje znanosti o zvoku navadno pripisujejo Pitagori/Pitagoru; Pitagora slovi po svojem dokazu, da je v pravokotnem trikotniku vsota kvadratov njegovih katet enaka kvadratu hipotenuze

{B} Pitagorov {O} EDNINA: im. Pitágora, rod. Pitágore in Pitágora, daj. Pitágori in Pitágoru, tož. Pitágoro in Pitágora, mest. pri Pitágori in pri Pitágoru, or. s Pitágoro in s Pitágorom; DVOJINA: im. Pitágori in Pitágora, rod.

Pitágor in Pitágorov, daj. Pitágorama in Pitágoroma, tož. Pitágori in Pitágora, mest. pri Pitágorah in pri Pitágorih, or. s Pitágorama in s Pitágoroma; MNOŽINA: im. Pitágore in Pitágori, rod. Pitágor in Pitágorov, daj. Pitágoram in Pitágorom, tož. Pitágore in Pitágore, mest. pri Pitágorah in pri Pitágorih, or. s Pitágorami in s Pitágori

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Pitágorov Pitágorova Pitágorovo pridevnik Pitagorova misel; Pitagorov izrek ||izrek v ravninski geometriji||: uporabiti Pitagorov izrek; Za izračun nekaterih količin v pravilni štiristrani piramidi lahko uporabimo Pitagorov izrek (< Pitagora) {O} moški: EDNINA: im. Pitágorov, rod.

Pitágorovega, daj. Pitágorovemu, tož. Pitágorov (živostno Pitágorovega), mest. pri Pitágorovem, or. s Pitágorovim; DVOJINA: im. Pitágorova, rod.

Pitágorovih, daj. Pitágorovima, tož. Pitágorova, mest.

pri Pitágorovih, or. s Pitágorovima; MNOŽINA: im.

Pitágorovi, rod. Pitágorovih, daj. Pitágorovim, tož.

Pitágorove, mest. pri Pitágorovih, or. s Pitágorovimi ženski: EDNINA: im. Pitágorova, rod. Pitágorove, daj.

Pitágorovi, tož. Pitágorovo, mest. pri Pitágorovi, or. s Pitágorovo; DVOJINA: im. Pitágorovi, rod.

Pitágorovih, daj. Pitágorovima, tož. Pitágorovi, mest.

pri Pitágorovih, or. s Pitágorovima; MNOŽINA: im.

Pitágorove, rod. Pitágorovih, daj. Pitágorovim, tož.

Pitágorove, mest. pri Pitágorovih, or. s Pitágorovimi srednji: EDNINA: im. Pitágorovo, rod. Pitágorovega, daj. Pitágorovemu, tož. Pitágorovo, mest. pri Pitágorovem, or. s Pitágorovim; DVOJINA: im.

Pitágorovi, rod. Pitágorovih, daj. Pitágorovima, tož.

Pitágorovi, mest. pri Pitágorovih, or. s Pitágorovima; MNOŽINA: im. Pitágorova, rod. Pitágorovih, daj.

Pitágorovim, tož. Pitágorova, mest. pri Pitágorovih, or. s Pitágorovimi

STATUS: predlog


Pléčnik Pléčnika samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski arhitekt|: Na razstavi bodo predstavljena dela Jožeta Plečnika; Slovenski parlament bi moral čim prej zaščiti Plečnika; v prenesenem pomenu Plečnikova dela {B} Plečnikov

143

{O} EDNINA: im. Pléčnik, rod. Pléčnika, daj. Pléčniku, tož. Pléčnika, mest. pri Pléčniku, or. s Pléčnikom; DVOJINA: im. Pléčnika, rod. Pléčnikov, daj.

Pléčnikoma, tož. Pléčnika, mest. pri Pléčnikih, or. s Pléčnikoma; MNOŽINA: im. Pléčniki, rod. Pléčnikov, daj. Pléčnikom, tož. Pléčnike, mest. pri Pléčnikih, or. s Pléčniki

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Pléčnikov Pléčnikova Pléčnikovo pridevnik Plečnikova arhitektura; Plečnikova dediščina; Vsebinsko so Plečnikove Žale zaključen ambient; Plečnikova nagrada ||nagrada||: S Plečnikovo nagrado je bila nagrajena stavba Biotehniške fakultete v Ljubljani (< Plečnik) {O} moški: EDNINA: im. Pléčnikov, rod.

Pléčnikovega, daj. Pléčnikovemu, tož. Pléčnikov (živostno Pléčnikovega), mest. pri Pléčnikovem, or. s Pléčnikovim; DVOJINA: im. Pléčnikova, rod.

Pléčnikovih, daj. Pléčnikovima, tož. Pléčnikova, mest.

pri Pléčnikovih, or. s Pléčnikovima; MNOŽINA: im.

Pléčnikovi, rod. Pléčnikovih, daj. Pléčnikovim, tož.

Pléčnikove, mest. pri Pléčnikovih, or. s Pléčnikovimi ženski: EDNINA: im. Pléčnikova, rod. Pléčnikove, daj.

Pléčnikovi, tož. Pléčnikovo, mest. pri Pléčnikovi, or. s Pléčnikovo; DVOJINA: im. Pléčnikovi, rod.

Pléčnikovih, daj. Pléčnikovima, tož. Pléčnikovi, mest.

pri Pléčnikovih, or. s Pléčnikovima; MNOŽINA: im.

Pléčnikove, rod. Pléčnikovih, daj. Pléčnikovim, tož.

Pléčnikove, mest. pri Pléčnikovih, or. s Pléčnikovimi srednji: EDNINA: im. Pléčnikovo, rod. Pléčnikovega, daj. Pléčnikovemu, tož. Pléčnikovo, mest. pri Pléčnikovem, or. s Pléčnikovim; DVOJINA: im.

Pléčnikovi, rod. Pléčnikovih, daj. Pléčnikovima, tož.

Pléčnikovi, mest. pri Pléčnikovih, or. s Pléčnikovima; MNOŽINA: im. Pléčnikova, rod. Pléčnikovih, daj.

Pléčnikovim, tož. Pléčnikova, mest. pri Pléčnikovih, or. s Pléčnikovimi

STATUS: predlog


plétna plétne samostalnik ženskega spola |blejski čoln z ravnim dnom|: Prvo pletno so izdelali okoli leta 1590; pristanišče blejskih pleten na Mlinem {O} EDNINA: im. plétna, rod. plétne, daj. plétni, tož.

plétno, mest. pri plétni, or. s plétno; DVOJINA: im.

plétni, rod. pléten, daj. plétnama, tož. plétni, mest. pri plétnah, or. s plétnama; MNOŽINA: im. plétne, rod.

pléten, daj. plétnam, tož. plétne, mest. pri plétnah, or. s plétnami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti pórin pórina samostalnik moškega spola |nagrada|: Nominirani so bili za najprestižnejšo hrvaško glasbeno nagrado porin; živostno Za prvenec so prejeli porina za najboljši jazzovski album {O} EDNINA: im. pórin, rod. pórina, daj. pórinu, tož.

pórina, mest. o pórinu, or. s pórinom; DVOJINA: im.

pórina, rod. pórinov, daj. pórinoma, tož. pórina, mest. o pórinih, or. s pórinoma; MNOŽINA: im. pórini, rod.

pórinov, daj. pórinom, tož. pórine, mest. o pórinih, or.

s pórini

STATUS: predlog


Potémkin Potémkina samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |ruski vojskovodja in državnik|; gl. Potjomkin

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Potémkinov Potémkinova Potémkinovo pridevnik Potemkinova/potemkinova vas ||ustvarjanje lažnega pozitivnega vtisa||: Ustvarja se lažen vtis prilagajanja standardom EU, toda v resnici so ti zakoni le nekakšne Potemkinove/potemkinove vasi (< Potjomkin, Potemkin) {O} moški: EDNINA: im. Potémkin, rod.

Potémkinovega, daj. Potémkinovemu, tož.

Potémkinov (živostno Potémkinovega), mest. pri Potémkinovem, or. s Potémkinovim; DVOJINA: im.

Potémkinova, rod. Potémkinovih, daj.

Potémkinovima, tož. Potémkinova, mest. pri Potémkinovih, or. s Potémkinovima; MNOŽINA: im.

Potémkinovi, rod. Potémkinovih, daj. Potémkinovim, tož. Potémkinove, mest. pri Potémkinovih, or. s Potémkinovimi ženski: EDNINA: im. Potémkinova, rod. Potémkinove, daj. Potémkinovi, tož. Potémkinovo, mest. pri Potémkinovi, or. s Potémkinovo; DVOJINA: im.

Potémkinovi, rod. Potémkinovih, daj.

Potémkinovima, tož. Potémkinovi, mest. pri Potémkinovih, or. s Potémkinovima; MNOŽINA: im.

Potémkinove, rod. Potémkinovih, daj.

Potémkinovim, tož. Potémkinove, mest. pri Potémkinovih, or. s Potémkinovimi srednji: EDNINA: im. Potémkinovo, rod.

Potémkinovega, daj. Potémkinovemu, tož.

Potémkinovo, mest. pri Potémkinovem, or. s Potémkinovim; DVOJINA: im. Potémkinovi, rod.

Potémkinovih, daj. Potémkinovima, tož.

Potémkinovi, mest. pri Potémkinovih, or. s Potémkinovima; MNOŽINA: im. Potémkinova, rod.

144

Potémkinovih, daj. Potémkinovim, tož. Potémkinova, mest. pri Potémkinovih, or. s Potémkinovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Potjómkin Potjómkina samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |ruski vojskovodja in državnik|: Potjomkin je sprejel Katarino Veliko v Kijevu {B} Potjomkinov {O} EDNINA: im. Potjómkin, rod. Potjómkina, daj.

Potjómkinu, tož. Potjómkina, mest. pri Potjómkinu, or. s Potjómkinom; DVOJINA: im. Potjómkina, rod.

Potjómkinov, daj. Potjómkinoma, tož. Potjómkina, mest. pri Potjómkinih, or. s Potjómkinoma; MNOŽINA: im. Potjómkini, rod. Potjómkinov, daj.

Potjómkinom, tož. Potjómkine, mest. pri Potjómkinih, or. s Potjómkini

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Potjómkinov Potjómkinova Potjómkinovo pridevnik Potjomkinova palača; prim. Potemkinov (< Potjomkin) {O} moški: EDNINA: im. Potjómkin, rod.

Potjómkinovega, daj. Potjómkinovemu, tož.

Potjómkinov (živostno Potjómkinovega), mest. pri Potjómkinovem, or. s Potjómkinovim; DVOJINA: im.

Potjómkinova, rod. Potjómkinovih, daj.

Potjómkinovima, tož. Potjómkinova, mest. pri Potjómkinovih, or. s Potjómkinovima; MNOŽINA: im.

Potjómkinovi, rod. Potjómkinovih, daj.

Potjómkinovim, tož. Potjómkinove, mest. pri Potjómkinovih, or. s Potjómkinovimi ženski: EDNINA: im. Potjómkinova, rod.

Potjómkinove, daj. Potjómkinovi, tož. Potjómkinovo, mest. pri Potjómkinovi, or. s Potjómkinovo; DVOJINA: im. Potjómkinovi, rod. Potjómkinovih, daj.

Potjómkinovima, tož. Potjómkinovi, mest. pri Potjómkinovih, or. s Potjómkinovima; MNOŽINA: im.

Potjómkinove, rod. Potjómkinovih, daj.

Potjómkinovim, tož. Potjómkinove, mest. pri Potjómkinovih, or. s Potjómkinovimi srednji: EDNINA: im. Potjómkinovo, rod.

Potjómkinovega, daj. Potjómkinovemu, tož.

Potjómkinovo, mest. pri Potjómkinovem, or. s Potjómkinovim; DVOJINA: im. Potjómkinovi, rod.

Potjómkinovih, daj. Potjómkinovima, tož.

Potjómkinovi, mest. pri Potjómkinovih, or. s Potjómkinovima; MNOŽINA: im. Potjómkinova, rod.

Potjómkinovih, daj. Potjómkinovim, tož.

Potjómkinova, mest. pri Potjómkinovih, or. s Potjómkinovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Práda1 Práde in Práda Práda samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |italijanski modni oblikovalec|: Ko je Mario Prada leta 1913 v Milanu ustanovil usnjarsko znamko, si ni predstavljal, da je začel zgodovino enega zaščitnih znakov italijanske mode; hči Maria Prada/Prade {B} Pradov {O} EDNINA: im. Práda, rod. Práde in Práda, daj. Prádi in Prádu, tož. Prádo in Práda, mest. pri Prádi in pri Prádu, or. s Prádo in s Prádom; DVOJINA: im. Prádi in Práda, rod. Prád in Prádov, daj. Prádama in Prádoma, tož. Prádi in Práda, mest. pri Prádah in pri Prádih, or. s Prádama in s Prádoma; MNOŽINA: im. Práde in Prádi, rod. Prád in Prádov, daj. Prádaa in Prádom, tož. Práde in Práde, mest. Prádah in pri Prádih, or. s Prádami in s Prádi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Práda2 Práde samostalnik ženskega spola; stvarno ime |podjetje|: Mathilde Agostinelli je odgovorna za komunikacijo pri Pradi; |znamka|: Ponujajo izdelke prestižnih modnih oblikovalcev, kot so Prada, Gucci, Chanel in drugi {B} Pradin {O} EDNINA: im. Práda, rod. Práde, daj. Prádi, tož.

Prádo, mest. pri Prádi, or. s Prádo; DVOJINA: im.

Prádi, rod. Prád, daj. Prádama, tož. Prádi, mest. pri Prádah, or. s Prádama; MNOŽINA: im. Práde, rod. Prád, daj. Prádam, tož. Práde, mest. pri Prádah, or. s Prádami

STATUS: predlog


Prádov Prádova Prádovo pridevnik Pradovo življenje (< Prada) {O} moški: EDNINA: im. Prádov, rod. Prádovega, daj.

Prádovemu, tož. Prádov (živostno Prádovega), mest.

pri Prádovem, or. s Prádovim; DVOJINA: im. Prádova, rod. Prádovih, daj. Prádovima, tož. Prádova, mest. pri Prádovih, or. s Prádovima; MNOŽINA: im. Prádovi, rod. Prádovih, daj. Prádovim, tož. Prádove, mest. pri Prádovih, or. s Prádovimi ženski: EDNINA: im. Prádova, rod. Prádove, daj.

Prádovi, tož. Prádovo, mest. pri Prádovi, or. s Prádovo; DVOJINA: im. Prádovi, rod. Prádovih, daj.

Prádovima, tož. Prádovi, mest. pri Prádovih, or. s Prádovima; MNOŽINA: im. Prádove, rod. Prádovih, daj. Prádovim, tož. Prádove, mest. pri Prádovih, or. s Prádovimi

145

srednji: EDNINA: im. Prádovo, rod. Prádovega, daj.

Prádovemu, tož. Prádovo, mest. pri Prádovem, or. s Prádovim; DVOJINA: im. Prádovi, rod. Prádovih, daj.

Prádovima, tož. Prádovi, mest. pri Prádovih, or. s Prádovima; MNOŽINA: im. Prádova, rod. Prádovih, daj. Prádovim, tož. Prádova, mest. pri Prádovih, or. s Prádovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov) Práslován Práslována samostalnik moškega spola; ime

bitja; prebivalsko ime |pripadnik prvotnega slovanskega plemena|: »Kdo je tebe, Praslovan, plavati učil ...?« poje Zoran Predin; v množini Praslovani |prvotno slovansko pleme|: potomci Praslovanov; O poljedelstvu v času Praslovanov pričajo skupne besede, kot so: oranje, ralo, plug {B} Praslovanka; praslovanski {O} EDNINA: im. Práslován, rod. Práslována, daj.

Práslovánu, tož. Práslována, mest. pri Práslovánu, or.

s Práslovánom; DVOJINA: im. Práslována, rod.

Práslovánov, daj. Práslovánoma, tož. Práslována, mest. pri Práslovánih, or. s Práslovánoma; MNOŽINA: im. Práslováni, rod. Práslovánov, daj. Práslovánom, tož. Práslováne, mest. pri Práslovánih, or. s Práslováni

STATUS: predlog


Práslovánka Práslovánke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica prvotnega slovanskega plemena|: V romanu pripoveduje zgodbo o Praslovanki {O} EDNINA: im. Práslovánka, rod. Práslovánke, daj.

Práslovánki, tož. Práslovánko, mest. pri Práslovánki, or. s Práslovánko; DVOJINA: im. Práslovánki, rod.

Práslovánk, daj. Práslovánkama, tož. Práslovánki, mest. pri Práslovánkah, or. s Práslovánkama; MNOŽINA: im. Práslovánke, rod. Práslovánk, daj.

Práslovánkam, tož. Práslovánke, mest. pri Práslovánkah, or. s Práslovánkami

STATUS: predlog


práslovánski práslovánska práslovánsko pridevnik Miklošič je sestavil slovenski etimološki slovar in slovar praslovanskega jezika; Beseda bradavica je izpeljanka praslovanske besede za brado (< Praslovan) {O} moški: EDNINA: im. práslovánski, rod.

práslovánskega, daj. práslovánskemu, tož.

práslovánski (živostno práslovánskega), mest. pri práslovánskem, or. s práslovánskim; DVOJINA: im.

práslovánska, rod. práslovánskih, daj.

práslovánskima, tož. práslovánska, mest. pri práslovánskih, or. s práslovánskima; MNOŽINA: im.

práslovánski, rod. práslovánskih, daj. práslovánskim, tož. práslovánske, mest. pri práslovánskih, or. s práslovánskimi ženski: EDNINA: im. práslovánska, rod. práslovánske, daj. práslovánski, tož. práslovánsko, mest. pri práslovánski, or. s práslovánsko; DVOJINA: im.

práslovánski, rod. práslovánskih, daj.

práslovánskima, tož. práslovánski, mest. pri práslovánskih, or. s práslovánskima; MNOŽINA: im.

práslovánske, rod. práslovánskih, daj. práslovánskim, tož. práslovánske, mest. pri práslovánskih, or. s práslovánskimi srednji: EDNINA: im. práslovánsko, rod.

práslovánskega, daj. práslovánskemu, tož.

práslovánsko, mest. pri práslovánskem, or. s práslovánskim; DVOJINA: im. práslovánski, rod.

práslovánskih, daj. práslovánskima, tož.

práslovánski, mest. pri práslovánskih, or. s práslovánskima; MNOŽINA: im. práslovánska, rod.

práslovánskih, daj. práslovánskim, tož. práslovánska, mest. pri práslovánskih, or. s práslovánskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Prégl Prégla samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno

ime |slovenski kemik|: Nobelovo nagrado za kemijo so Frideriku Preglu podelili leta 1923 {B} Preglov {O} EDNINA: im. Prégl, rod. Prégla, daj. Préglu, tož.

Prégla, mest. pri Préglu, or. s Préglom; DVOJINA: im.

Prégla, rod. Préglov, daj. Prégloma, tož. Prégla, mest.

pri Préglih, or. s Prégloma; MNOŽINA: im. Prégli, rod.

Préglov, daj. Préglom, tož. Prégle, mest. pri Préglih, or. s Prégli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Préglov Préglova Préglovo pridevnik Preglova znanstvena spoznanja so se hitro razširila po vsej Evropi; Preglova nagrada ||nagrada||: Je dobitnik velike Preglove nagrade Kemijskega inštituta za raziskovalno delo; Preglovo priznanje ||nagrada||: V Ljubljani poteka državno tekmovanje učencev iz znanja kemije za Preglova priznanja (< Pregl) {O} moški: EDNINA: im. Préglov, rod. Préglovega, daj. Préglovemu, tož. Préglov (živostno Préglovega), mest. pri Préglovem, or. s Préglovim; DVOJINA: im.

Préglova, rod. Préglovih, daj. Préglovima, tož.

Préglova, mest. pri Préglovih, or. s Préglovima; MNOŽINA: im. Préglovi, rod. Préglovih, daj.

146

Préglovim, tož. Préglove, mest. pri Préglovih, or. s Préglovimi ženski: EDNINA: im. Préglova, rod. Préglove, daj.

Préglovi, tož. Préglovo, mest. pri Préglovi, or. s Préglovo; DVOJINA: im. Préglovi, rod. Préglovih, daj.

Préglovima, tož. Préglovi, mest. pri Préglovih, or. s Préglovima; MNOŽINA: im. Préglove, rod. Préglovih, daj. Préglovim, tož. Préglove, mest. pri Préglovih, or. s Préglovimi srednji: EDNINA: im. Préglovo, rod. Préglovega, daj.

Préglovemu, tož. Préglovo, mest. pri Préglovem, or. s Préglovim; DVOJINA: im. Préglovi, rod. Préglovih, daj.

Préglovima, tož. Préglovi, mest. pri Préglovih, or. s Préglovima; MNOŽINA: im. Préglova, rod. Préglovih, daj. Préglovim, tož. Préglova, mest. pri Préglovih, or. s Préglovimi

STATUS: predlog


prekáren prekárna prekárno pridevnik |negotov, nestalen in slabo plačan|: prekarni delavec; Kako zavarovali ljudi pred prekarnimi zaposlitvami? {O} moški: EDNINA: im. prekáren, rod. prekárnega, daj. prekárnemu, tož. prekáren (živostno prekárnega), mest. pri prekárnem, or. s prekárnim; DVOJINA: im.

prekárna, rod. prekárnih, daj. prekárnima, tož.

prekárna, mest. pri prekárnih, or. s prekárnima; MNOŽINA: im. prekárni, rod. prekárnih, daj.

prekárnim, tož. prekárne, mest. pri prekárnih, or. s prekárnimi ženski: EDNINA: im. prekárna, rod. prekárne, daj.

prekárni, tož. prekárno, mest. pri prekárni, or. s prekárno; DVOJINA: im. prekárni, rod. prekárnih, daj.

prekárnima, tož. prekárni, mest. pri prekárnih, or. s prekárnima; MNOŽINA: im. prekárne, rod. prekárnih, daj. prekárnim, tož. prekárne, mest. pri prekárnih, or. s prekárnimi srednji: EDNINA: im. prekárno, rod. prekárnega, daj.

prekárnemu, tož. prekárno, mest. pri prekárnem, or. s prekárnim; DVOJINA: im. prekárni, rod. prekárnih, daj.

prekárnima, tož. prekárni, mest. pri prekárnih, or. s prekárnima; MNOŽINA: im. prekárna, rod. prekárnih, daj. prekárnim, tož. prekárna, mest. pri prekárnih, or. s prekárnimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti Prešéren Prešérna samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski pesnik|: Slovenski kulturni razcvet v prvi polovici 19. stoletja je povezan s Francetom

Prešernom (1800–1848) in njegovim krogom; v

prenesenem pomenu Si že začel brati Prešerna? Prešernova dela {B} Prešernov {O} EDNINA: im. Prešéren, rod. Prešérna, daj.

Prešérnu, tož. Prešérna, mest. pri Prešérnu, or. s Prešérnom; DVOJINA: im. Prešérna, rod. Prešérnov, daj. Prešérnoma, tož. Prešérna, mest. pri Prešérnih, or.

s Prešérnoma; MNOŽINA: im. Prešérni, rod. Prešérnov, daj. Prešérnom, tož. Prešérne, mest. pri Prešérnih, or. s Prešérni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Prešérnov Prešérnova Prešérnovo pridevnik Prešernov spomenik; Leta 1991 smo za slovensko himno razglasili sedmo kitico Prešernove Zdravljice; V družbi Prešernovih nagrajencev smo preživeli zanimiv večer; Prešernov dan ||praznik, 8. februar||: Muzeji in galerije bodo Prešernov dan obeležili z dnevom odprtih vrat; Prešernova nagrada ||nagrada||: Leta 1983 je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo; nagrada Prešernovega sklada ||nagrada||: Za šest nagrad Prešernovega sklada je nominiranih kar dvanajst kandidatov (< Prešeren) {O} moški: EDNINA: im. Prešérnov, rod.

Prešérnovega, daj. Prešérnovemu, tož. Prešérnov (živostno Prešérnovega), mest. pri Prešérnovem, or. s Prešérnovim; DVOJINA: im. Prešérnova, rod.

Prešérnovih, daj. Prešérnovima, tož. Prešérnova, mest.

pri Prešérnovih, or. s Prešérnovima; MNOŽINA: im.

Prešérnovi, rod. Prešérnovih, daj. Prešérnovim, tož.

Prešérnove, mest. pri Prešérnovih, or. s Prešérnovimi ženski: EDNINA: im. Prešérnova, rod. Prešérnove, daj.

Prešérnovi, tož. Prešérnovo, mest. pri Prešérnovi, or. s Prešérnovo; DVOJINA: im. Prešérnovi, rod.

Prešérnovih, daj. Prešérnovima, tož. Prešérnovi, mest.

pri Prešérnovih, or. s Prešérnovima; MNOŽINA: im.

Prešérnove, rod. Prešérnovih, daj. Prešérnovim, tož.

Prešérnove, mest. pri Prešérnovih, or. s Prešérnovimi srednji: EDNINA: im. Prešérnovo, rod. Prešérnovega, daj. Prešérnovemu, tož. Prešérnovo, mest. pri Prešérnovem, or. s Prešérnovim; DVOJINA: im.

Prešérnovi, rod. Prešérnovih, daj. Prešérnovima, tož.

Prešérnovi, mest. pri Prešérnovih, or. s Prešérnovima; MNOŽINA: im. Prešérnova, rod. Prešérnovih, daj.

Prešérnovim, tož. Prešérnova, mest. pri Prešérnovih, or. s Prešérnovimi

STATUS: predlog


Prétnar Prétnarja samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime

147

|slovenski literarni zgodovinar, prevajalec|: Literarnoteoretično razpravo je v slovenščino prevedel Tone Pretnar; |slovenski režiser|: »Samorastniki« Igorja Pretnarja se dogajajo v času koroških graščakov v 18. stoletju {B} Pretnarjev {O} EDNINA: im. Prétnar, rod. Prétnarja, daj.

Prétnarju, tož. Prétnarja, mest. pri Prétnarju, or. s Prétnarjem; DVOJINA: im. Prétnarja, rod. Prétnarjev, daj. Prétnarjema, tož. Prétnarja, mest. pri Prétnarjih, or. s Prétnarjema; MNOŽINA: im. Prétnarji, rod.

Prétnarjev, daj. Prétnarjem, tož. Prétnarje, mest. pri Prétnarjih, or. s Prétnarji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Prétnarjev Prétnarjeva Prétnarjevo pridevnik Pretnarjev nagrajenec, nagrajenka; Za najboljši del omnibusa velja Pretnarjev film; Pretnarjeva nagrada ||nagrada||: V Velenju bodo podelili Pretnarjevo nagrado, ki je namenjena ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu (< Pretnar) {O} moški: EDNINA: im. Prétnarjev, rod.

Prétnarjevega, daj. Prétnarjevemu, tož. Prétnarjev (živostno Prétnarjevega), mest. pri Prétnarjevem, or. s Prétnarjevim; DVOJINA: im. Prétnarjeva, rod.

Prétnarjevih, daj. Prétnarjevima, tož. Prétnarjeva, mest. pri Prétnarjevih, or. s Prétnarjevima; MNOŽINA: im. Prétnarjevi, rod. Prétnarjevih, daj. Prétnarjevim, tož. Prétnarjeve, mest. pri Prétnarjevih, or. s Prétnarjevimi ženski: EDNINA: im. Prétnarjeva, rod. Prétnarjeve, daj.

Prétnarjevi, tož. Prétnarjevo, mest. pri Prétnarjevi, or.

s Prétnarjevo; DVOJINA: im. Prétnarjevi, rod.

Prétnarjevih, daj. Prétnarjevima, tož. Prétnarjevi, mest. pri Prétnarjevih, or. s Prétnarjevima; MNOŽINA: im. Prétnarjeve, rod. Prétnarjevih, daj. Prétnarjevim, tož. Prétnarjeve, mest. pri Prétnarjevih, or. s Prétnarjevimi srednji: EDNINA: im. Prétnarjevo, rod. Prétnarjevega, daj. Prétnarjevemu, tož. Prétnarjevo, mest. pri Prétnarjevem, or. s Prétnarjevim; DVOJINA: im.

Prétnarjevi, rod. Prétnarjevih, daj. Prétnarjevima, tož.

Prétnarjevi, mest. pri Prétnarjevih, or. s Prétnarjevima; MNOŽINA: im. Prétnarjeva, rod.

Prétnarjevih, daj. Prétnarjevim, tož. Prétnarjeva, mest.

pri Prétnarjevih, or. s Prétnarjevimi

STATUS: predlog


Priol Príola [príjol] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime

|slovenski sadjar in učitelj|: Trta je zasajena v soseščini rojstne hiše slovenskega sadjarskega znanstvenika in čebelarja Josipa Priola v Morju {B} Priolov {O} EDNINA: im. Priol, rod. Priola, daj. Priolu, tož.

Priola, mest. pri Priolu, or. s Priolom; DVOJINA: im.

Priola, rod. Priolov, daj. Prioloma, tož. Priola, mest. pri Priolih, or. s Prioloma; MNOŽINA: im. Prioli, rod.

Priolov, daj. Priolom, tož. Priole, mest. pri Priolih, or.

s Prioli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Priolov Priolova Priolovo [príjolov-] pridevnik Danes se ljudje zanimajo za Priolovo zapuščino sadnih vrst; Priolov/priolov delišes, žlahtnik ||jabolko||: Odporna jesenska jabolčna sorta je Priolov/priolov delišes ali Priolov/priolov žlahtnik (< Priol) {O} moški: EDNINA: im. Priolov, rod. Priolovega, daj.

Priolovemu, tož. Priolov (živostno Priolovega), mest.

pri Priolovem, or. s Priolovim; DVOJINA: im.

Priolova, rod. Priolovih, daj. Priolovima, tož.

Priolova, mest. pri Priolovih, or. s Priolovima; MNOŽINA: im. Priolovi, rod. Priolovih, daj. Priolovim, tož. Priolove, mest. pri Priolovih, or. s Priolovimi ženski: EDNINA: im. Priolova, rod. Priolove, daj.

Priolovi, tož. Priolovo, mest. pri Priolovi, or. s Priolovo; DVOJINA: im. Priolovi, rod. Priolovih, daj.

Priolovima, tož. Priolovi, mest. pri Priolovih, or. s Priolovima; MNOŽINA: im. Priolove, rod. Priolovih, daj. Priolovim, tož. Priolove, mest. pri Priolovih, or. s Priolovimi srednji: EDNINA: im. Priolovo, rod. Priolovega, daj.

Priolovemu, tož. Priolovo, mest. pri Priolovem, or. s Priolovim; DVOJINA: im. Priolovi, rod. Priolovih, daj.

Priolovima, tož. Priolovi, mest. pri Priolovih, or. s Priolovima; MNOŽINA: im. Priolova, rod. Priolovih, daj. Priolovim, tož. Priolova, mest. pri Priolovih, or. s Priolovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Pritzker Pritzkerja [prícker] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |ameriška podjetniška družina|: Nagrado za arhitekturo je leta 1979 ustanovila družina Pritzker iz Chicaga {B} Pritzkerjev {O} EDNINA: im. Pritzker, rod. Pritzkerja, daj.

Pritzkerju, tož. Pritzkerja, mest. pri Pritzkerju, or. s Pritzkerjem; DVOJINA: im. Pritzkerja, rod. Pritzkerjev, daj. Pritzkerjema, tož. Pritzkerja, mest. pri Pritzkerjih, or. s Pritzkerjema; MNOŽINA: im. Pritzkerji, rod.

148

Pritzkerjev, daj. Pritzkerjem, tož. Pritzkerje, mest. pri Pritzkerjih, or. s Pritzkerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Pritzkerjev Pritzkerjeva Pritzkerjevo [príckerjev] pridevnik Pritzkerjev nagrajenec, nagrajenka; Pritzkerjeva

nagrada ||nagrada||: Prejel je prestižno Pritzkerjevo nagrado, ki jo v arhitekturi enačijo z Nobelovo (< Pritzker) {O} moški: EDNINA: im. Pritzkerjev, rod.

Pritzkerjevega, daj. Pritzkerjevemu, tož. Pritzkerjev (živostno Pritzkerjevega), mest. pri Pritzkerjevem, or.

s Pritzkerjevim; DVOJINA: im. Pritzkerjeva, rod.

Pritzkerjevih, daj. Pritzkerjevima, tož. Pritzkerjeva, mest. pri Pritzkerjevih, or. s Pritzkerjevima; MNOŽINA: im. Pritzkerjevi, rod. Pritzkerjevih, daj.

Pritzkerjevim, tož. Pritzkerjeve, mest. pri Pritzkerjevih, or. s Pritzkerjevimi ženski: EDNINA: im. Pritzkerjeva, rod. Pritzkerjeve, daj. Pritzkerjevi, tož. Pritzkerjevo, mest. pri Pritzkerjevi, or. s Pritzkerjevo; DVOJINA: im.

Pritzkerjevi, rod. Pritzkerjevih, daj. Pritzkerjevima, tož. Pritzkerjevi, mest. pri Pritzkerjevih, or. s Pritzkerjevima; MNOŽINA: im. Pritzkerjeve, rod.

Pritzkerjevih, daj. Pritzkerjevim, tož. Pritzkerjeve, mest. pri Pritzkerjevih, or. s Pritzkerjevimi srednji: EDNINA: im. Pritzkerjevo, rod.

Pritzkerjevega, daj. Pritzkerjevemu, tož. Pritzkerjevo, mest. pri Pritzkerjevem, or. s Pritzkerjevim; DVOJINA: im. Pritzkerjevi, rod. Pritzkerjevih, daj.

Pritzkerjevima, tož. Pritzkerjevi, mest. pri Pritzkerjevih, or. s Pritzkerjevima; MNOŽINA: im.

Pritzkerjeva, rod. Pritzkerjevih, daj. Pritzkerjevim, tož. Pritzkerjeva, mest. pri Pritzkerjevih, or. s Pritzkerjevimi

STATUS: predlog


prometêj prometêja samostalnik moškega spola prometej znanosti ||nagrada||: Slovenska znanstvena fundacija ga je proglasila za prometeja znanosti; prim. Prometej {O} EDNINA: im. prometêj, rod. prometêja, daj.

prometêju, tož. prometêja, mest. pri prometêju, or. s prometêjem; DVOJINA: im. prometêja, rod.

prometêjev, daj. prometêjema, tož. prometêja, mest.

pri prometêjih, or. s prometêjema; MNOŽINA: im.

prometêji, rod. prometêjev, daj. prometêjem, tož.

prometêje, mest. pri prometêjih, or. s prometêji

STATUS: predlog


ptíca ptíce samostalnik ženskega spola |žival|: jata ptic; Po ocenah v Sloveniji gnezdi med dva in štiri tisoč ptic; zlata ptica ||nagrada||: Za zbirko kratkih zgodb je prejel zlato ptico za literaturo {O} EDNINA: im. ptíca, rod. ptíce, daj. ptíci, tož. ptíco, mest. o ptíci, or. s ptíco; DVOJINA: im. ptíci, rod. ptíc, daj. ptícama, tož. ptíci, mest. o ptícah, or. s ptícama; MNOŽINA: im. ptíce, rod. ptíc, daj. ptícam, tož. ptíce, mest. o ptícah, or. s ptícami

STATUS: predlog


Pulitzer Pulitzerja [púlicer] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |madžarsko-ameriški novinar in založnik|: Joseph Pulitzer je ustanovitelj Pulitzerjeve nagrade {B} Pulitzerjev {O} EDNINA: im. Pulitzer, rod. Pulitzerja, daj.

Pulitzerju, tož. Pulitzerja, mest. pri Pulitzerju, or. s Pulitzerjem; DVOJINA: im. Pulitzerja, rod. Pulitzerjev, daj. Pulitzerjema, tož. Pulitzerja, mest. pri Pulitzerjih, or. s Pulitzerjema; MNOŽINA: im. Pulitzerji, rod.

Pulitzerjev, daj. Pulitzerjem, tož. Pulitzerje, mest. pri Pulitzerjih, or. s Pulitzerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Pulitzerjev Pulitzerjeva Pulitzerjevo [púlicerjev-] pridevnik Pulitzerjevo novinarsko delo; Pulitzerjeva

nagrada|podomačeno za Pulitzer Prize| ||nagrada||: Dvakrat je prejel Pulitzerjevo nagrado za književnost (< Pulitzer) {O} moški: EDNINA: im. Pulitzerjev, rod.

Pulitzerjevega, daj. Pulitzerjevemu, tož. Pulitzerjev (živostno Pulitzerjevega), mest. pri Pulitzerjevem, or. s Pulitzerjevim; DVOJINA: im. Pulitzerjeva, rod.

Pulitzerjevih, daj. Pulitzerjevima, tož. Pulitzerjeva, mest. pri Pulitzerjevih, or. s Pulitzerjevima; MNOŽINA: im. Pulitzerjevi, rod. Pulitzerjevih, daj.

Pulitzerjevim, tož. Pulitzerjeve, mest. pri Pulitzerjevih, or. s Pulitzerjevimi ženski: EDNINA: im. Pulitzerjeva, rod. Pulitzerjeve, daj. Pulitzerjevi, tož. Pulitzerjevo, mest. pri Pulitzerjevi, or. s Pulitzerjevo; DVOJINA: im.

Pulitzerjevi, rod. Pulitzerjevih, daj. Pulitzerjevima, tož. Pulitzerjevi, mest. pri Pulitzerjevih, or. s Pulitzerjevima; MNOŽINA: im. Pulitzerjeve, rod.

Pulitzerjevih, daj. Pulitzerjevim, tož. Pulitzerjeve, mest. pri Pulitzerjevih, or. s Pulitzerjevimi

149

srednji: EDNINA: im. Pulitzerjevo, rod.

Pulitzerjevega, daj. Pulitzerjevemu, tož. Pulitzerjevo, mest. pri Pulitzerjevem, or. s Pulitzerjevim; DVOJINA: im. Pulitzerjevi, rod. Pulitzerjevih, daj.

Pulitzerjevima, tož. Pulitzerjevi, mest. pri Pulitzerjevih, or. s Pulitzerjevima; MNOŽINA: im.

Pulitzerjeva, rod. Pulitzerjevih, daj. Pulitzerjevim, tož.

Pulitzerjeva, mest. pri Pulitzerjevih, or. s Pulitzerjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki (iz priimkov) réd réda samostalnik moškega spola Stanovalci hočejo imeti red; Zakon je na dnevnem redu seje vlade; zlati, srebrni red za zasluge ||nagrada||: Iz rok predsednika države je prejela zlati red za zasluge; Bil je nagrajen z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo in prispevek k slovenski književnosti {O} EDNINA: im. réd, rod. réda, daj. rédu, tož. réd, mest.

pri rédu, or. z rédom; DVOJINA: im. réda, rod. rédov, daj. rédoma, tož. réda, mest. pri rédih, or. z rédoma; MNOŽINA: im. rédi, rod. rédov, daj. rédom, tož. réde, mest. pri rédih, or. z rédi

STATUS: predlog


Richter Richterja [ríhter] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |ameriški fizik in seizmolog|: Charles Francis Richter je leta 1930 začel sodelovati z Benom Gutenbergom {B} Richterjev {O} EDNINA: im. Richter, rod. Richterja, daj.

Richterju, tož. Richterja, mest. pri Richterju, or. z Richterjem; DVOJINA: im. Richterja, rod. Richterjev, daj. Richterjema, tož. Richterja, mest. pri Richterjih, or. z Richterjema; MNOŽINA: im. Richterji, rod.

Richterjev, daj. Richterjem, tož. Richterje, mest. pri Richterjih, or. z Richterji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Richterjev Richterjeva Richterjevo [ríhterjev-] pridevnik Preplezal je Richterjevo spominsko smer; Richterjeva lestvica ||razvrstitev potresov glede na sproščeno seizmično energijo||: Zaradi protipotresne gradnje bi elektrarna zdržala potres do šeste stopnje po Rihterjevi lestvici (< Richter)

{O} moški: EDNINA: im. Richterjev, rod.

Richterjevega, daj. Richterjevemu, tož. Richterjev (živostno Richterjevega), mest. pri Richterjevem, or. z Richterjevim; DVOJINA: im. Richterjeva, rod.

Richterjevih, daj. Richterjevima, tož. Richterjeva, mest. pri Richterjevih, or. z Richterjevima; MNOŽINA: im. Richterjevi, rod. Richterjevih, daj. Richterjevim, tož. Richterjeve, mest. pri Richterjevih, or. z Richterjevimi ženski: EDNINA: im. Richterjeva, rod. Richterjeve, daj. Richterjevi, tož. Richterjevo, mest. pri Richterjevi, or. z Richterjevo; DVOJINA: im.

Richterjevi, rod. Richterjevih, daj. Richterjevima, tož.

Richterjevi, mest. pri Richterjevih, or. z Richterjevima; MNOŽINA: im. Richterjeve, rod.

Richterjevih, daj. Richterjevim, tož. Richterjeve, mest.

pri Richterjevih, or. z Richterjevimi srednji: EDNINA: im. Richterjevo, rod. Richterjevega, daj. Richterjevemu, tož. Richterjevo, mest. pri Richterjevem, or. z Richterjevim; DVOJINA: im.

Richterjevi, rod. Richterjevih, daj. Richterjevima, tož.

Richterjevi, mest. pri Richterjevih, or. z Richterjevima; MNOŽINA: im. Richterjeva, rod.

Richterjevih, daj. Richterjevim, tož. Richterjeva, mest.

pri Richterjevih, or. z Richterjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Rím Ríma samostalnik moškega spola; zemljepisno ime |glavno mesto Italije|: Teologijo je študiral v Rimu; iti v Rim ||roditi||: V nosečnosti nadvse uživa, a še preden bo odšla v Rim, ima precej delovnih načrtov {B} Rimljan; Rimljanka; Rimljanov; Rimljankin; rimski {O} EDNINA: im. Rím, rod. Ríma, daj. Rímu, tož. Rím, mest. pri Rímu, or. z Rímom

STATUS: predlog


Rožánc Rožánca samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski pisatelj|: Na srečanju so se pogovarjali o knjigi Marjana Rožanca »Ljubezen« {B} Rožančev {O} EDNINA: im. Rožánc, rod. Rožánca, daj. Rožáncu, tož. Rožánca, mest. pri Rožáncu, or. z Rožáncem; DVOJINA: im. Rožánca, rod. Rožáncev, daj.

Rožáncoma, tož. Rožánca, mest. pri Rožáncih, or. z Rožáncema; MNOŽINA: im. Rožánci, rod. Rožáncev, daj. Rožáncem, tož. Rožánce, mest. pri Rožáncih, or. z Rožánci

STATUS: predlog


150

Rožánčev Rožánčeva Rožánčevo pridevnik Rožančev roman; Knjiga prinaša izbor Rožančevih esejev; Rožančeva nagrada ||nagrada||: Razglasili so dobitnika Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično zbirko leta (< Rožanc) {O} moški: EDNINA: im. Rožánčev, rod.

Rožánčevega, daj. Rožánčevemu, tož. Rožánčev (živostno Rožánčevega), mest. pri Rožánčevem, or. z Rožánčevim; DVOJINA: im. Rožánčeva, rod.

Rožánčevih, daj. Rožánčevima, tož. Rožánčeva, mest.

pri Rožánčevih, or. z Rožánčevima; MNOŽINA: im.

Rožánčevi, rod. Rožánčevih, daj. Rožánčevim, tož.

Rožánčeve, mest. pri Rožánčevih, or. z Rožánčevimi ženski: EDNINA: im. Rožánčeva, rod. Rožánčeve, daj.

Rožánčevi, tož. Rožánčevo, mest. pri Rožánčevi, or. z Rožánčevo; DVOJINA: im. Rožánčevi, rod.

Rožánčevih, daj. Rožánčevima, tož. Rožánčevi, mest.

pri Rožánčevih, or. z Rožánčevima; MNOŽINA: im.

Rožánčeve, rod. Rožánčevih, daj. Rožánčevim, tož.

Rožánčeve, mest. pri Rožánčevih, or. z Rožánčevimi srednji: EDNINA: im. Rožánčevo, rod. Rožánčevega, daj. Rožánčevemu, tož. Rožánčevo, mest. pri Rožánčevem, or. z Rožánčevim; DVOJINA: im.

Rožánčevi, rod. Rožánčevih, daj. Rožánčevima, tož.

Rožánčevi, mest. pri Rožánčevih, or. z Rožánčevima; MNOŽINA: im. Rožánčeva, rod. Rožánčevih, daj.

Rožánčevim, tož. Rožánčeva, mest. pri Rožánčevih, or. z Rožánčevimi

STATUS: predlog


rožlè rožléta samostalnik moškega spola |strahopetna, tudi prestrašena in negotova oseba|: Kakšen rožle si!; Vse opozicijske politike so obtožili, da so rožleti {B} rožletov {O} EDNINA: im. rožlè, rod. rožléta, daj. rožlétu, tož.

rožléta, mest. pri rožlétu, or. z rožlétom; DVOJINA: im.

rožléta, rod. rožlétov, daj. rožlétoma, tož. rožléta, mest.

pri rožlétih, or. z rožlétoma; MNOŽINA: im. rožléti, rod. rožlétov, daj. rožlétom, tož. rožléte, mest. pri rožlétih, or. rožléti

STATUS: predlog


Rúbik Rúbika samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |madžarski arhitekt in kipar|: Ernő Rubik je znan po izumljanju mehaničnih ugank {B} Rúbikov

{O} EDNINA: im. Rúbik, rod. Rúbika, daj. Rúbiku, tož.

Rúbika, mest. pri Rúbiku, or. z Rúbikom; DVOJINA: im. Rúbika, rod. Rúbikov, daj. Rúbikoma, tož. Rúbika, mest. pri Rúbikih, or. z Rúbikoma; MNOŽINA: im.

Rúbiki, rod. Rúbikov, daj. Rúbikom, tož. Rúbike, mest.

pri Rúbikih, or. z Rúbiki

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) rúbikon rúbikona samostalnik moškega spola |meja, mejnik|: šahovski rubikon; prestopiti rubikon zaupanja; prim. Rubikon {O} EDNINA: im. rúbikon, rod. rúbikona, daj.

rúbikonu, tož. rúbikon, mest. pri rúbikonu, or. z rúbikonom; DVOJINA: im. rúbikona, rod. rúbikonov, daj. rúbikonoma, tož. rúbikona, mest. pri rúbikonih, or.

z rúbikonoma; MNOŽINA: im. rúbikone, rod.

rúbikonov, daj. rúbikonom, tož. rúbikone, mest. pri rúbikonih, or. z rúbikoni

STATUS: predlog


Rúbikon Rúbikona samostalnik moškega spola; zemljepisno ime |reka v Italiji|: Rubikon je približno 80 km dolga reka v Italiji; Cezar se je uprl ukazu senata, z vojsko prekoračil reko Rubikon in zavzel Rim; prekoračiti,

prestopiti Rubikon/rubikon ||storiti odločilno dejanje||: Ali bo Kasparov res prestopil Rubikon/rubikon in igral samo še s stroji?; prim. rubikon {O} EDNINA: im. Rúbikon, rod. Rúbikona, daj.

Rúbikonu, tož. Rúbikon, mest. pri Rúbikonu, or. z Rúbikonom; DVOJINA: im. Rúbikona, rod.

Rúbikonov, daj. Rúbikonoma, tož. Rúbikona, mest.

pri Rúbikonih, or. z Rúbikonoma; MNOŽINA: im.

Rúbikone, rod. Rúbikonov, daj. Rúbikonom, tož.

Rúbikone, mest. pri Rúbikonih, or. z Rúbikoni

STATUS: predlog


Rúbikov Rúbikova Rúbikovo pridevnik Rubikova izjava; Rubikova kocka ||sestavljenka in igrača||: tekmovanje v sestavljanju Rubikove kocke (< Rubik) {O} moški: EDNINA: im. Rúbikov, rod. Rúbikovega, daj. Rúbikovemu, tož. Rúbikov (živostno Rúbikovega), mest. pri Rúbikovem, or. z Rúbikovim; DVOJINA: im. Rúbikova, rod. Rúbikovih, daj.

Rúbikovima, tož. Rúbikova, mest. pri Rúbikovih, or. z Rúbikovima; MNOŽINA: im. Rúbikovi, rod.

Rúbikovih, daj. Rúbikovim, tož. Rúbikove, mest. pri Rúbikovih, or. z Rúbikovimi ženski: EDNINA: im. Rúbikova, rod. Rúbikove, daj.

Rúbikovi, tož. Rúbikovo, mest. pri Rúbikovi, or. z Rúbikovo; DVOJINA: im. Rúbikovi, rod. Rúbikovih,

151

daj. Rúbikovima, tož. Rúbikovi, mest. pri Rúbikovih, or. z Rúbikovima; MNOŽINA: im. Rúbikove, rod.

Rúbikovih, daj. Rúbikovim, tož. Rúbikove, mest. pri Rúbikovih, or. z Rúbikovimi srednji: EDNINA: im. Rúbikovo, rod. Rúbikovega, daj.

Rúbikovemu, tož. Rúbikovo, mest. pri Rúbikovem, or.

z Rúbikovim; DVOJINA: im. Rúbikovi, rod.

Rúbikovih, daj. Rúbikovima, tož. Rúbikovi, mest. pri Rúbikovih, or. z Rúbikovima; MNOŽINA: im.

Rúbikova, rod. Rúbikovih, daj. Rúbikovim, tož.

Rúbikova, mest. pri Rúbikovih, or. z Rúbikovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Rús Rúsa samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Italijani, Rusi, Slovaki, Belgijci in Nizozemci so dobri kolesarji; biti koga/česa kot rusov/Rusov ||zelo veliko||: Gledalcev je bilo kot rusov/Rusov (< Rus) {B} Rusov {O} EDNINA: im. Rús, rod. Rúsa, daj. Rúsu, tož. Rúsa, mest. pri Rúsu, or. z Rúsom; DVOJINA: im. Rúsa, rod.

Rúsov, daj. Rúsoma, tož. Rúsa, mest. pri Rúsih, or. z Rúsoma; MNOŽINA: im. Rúsi, rod. Rúsov, daj. Rúsom, tož. Rúse, mest. pri Rúsih, or. z Rúsi

STATUS: predlog


Sabínec Sabínca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik antičnega plemena v srednji Italiji|; v

množini Sabinci |antično pleme v srednji Italiji|: Nekaj majhnih naselij Etruščanov, Latinov in Sabincev se je v spodnjem delu doline reke Tibere razvilo v veliki Rim; Po Sabincih se imenujejo Sabinske gore pogorje v srednji Italiji {B} Sabinka; Sabinčev; sabinski {O} EDNINA: im. Sabínec, rod. Sabínca, daj. Sabíncu, tož. Sabínca, mest. pri Sabíncu, or. s Sabíncem; DVOJINA: im. Sabínca, rod. Sabíncev, daj. Sabíncema, tož. Sabínca, mest. pri Sabíncih, or. s Sabíncema; MNOŽINA: im. Sabínci, rod. Sabíncev, daj. Sabíncem, tož. Sabínce, mest. pri Sabíncih, or. s Sabínci

STATUS: predlog


Sabínka Sabínke samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica antičnega plemena v srednji Italiji|: ugrabitev Sabink {O} EDNINA: im. Sabínka, rod. Sabínke, daj. Sabínki, tož. Sabínko, mest. pri Sabínki, or. s Sabínko; DVOJINA: im. Sabínki, rod. Sabínk, daj. Sabínkama,

tož. Sabínki, mest. pri Sabínkah, or. s Sabínkama; MNOŽINA: im. Sabínke, rod. Sabínk, daj. Sabínkam, tož. Sabínke, mest. pri Sabínkah, or. s Sabínkami

STATUS: predlog


sabínski sabínska sabínsko pridevnik sabinski kralj (< Sabinec) {O} moški: EDNINA: im. sabínski, rod. sabínskega, daj. sabínskemu, tož. sabínski (živostno sabínskega), mest. pri sabínskem, or. s sabínskim; DVOJINA: im.

sabínska, rod. sabínskih, daj. sabínskima, tož.

sabínska, mest. pri sabínskih, or. s sabínskima; MNOŽINA: im. sabínski, rod. sabínskih, daj. sabínskim, tož. sabínske, mest. pri sabínskih, or. s sabínskimi ženski: EDNINA: im. sabínska, rod. sabínske, daj.

sabínski, tož. sabínsko, mest. pri sabínski, or. s sabínsko; DVOJINA: im. sabínski, rod. sabínskih, daj.

sabínskima, tož. sabínski, mest. pri sabínskih, or. s sabínskima; MNOŽINA: im. sabínske, rod. sabínskih, daj. sabínskim, tož. sabínske, mest. pri sabínskih, or. s sabínskimi srednji: EDNINA: im. sabínsko, rod. sabínskega, daj.

sabínskemu, tož. sabínsko, mest. pri sabínskem, or. s sabínskim; DVOJINA: im. sabínski, rod. sabínskih, daj.

sabínskima, tož. sabínski, mest. pri sabínskih, or. s sabínskima; MNOŽINA: im. sabínska, rod. sabínskih, daj. sabínskim, tož. sabínska, mest. pri sabínskih, or. s sabínskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Sacher Sacherja [záher in sáher] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |dunajski hotelir|: Franz Sacher je leta 1832 prvi spekel v obliki torte čokoladno maso, ki ji je primešal maslo {B} Sacherjev {O} EDNINA: im. Sacher, rod. Sacherja, daj. Sacherju, tož. Sacherja, mest. pri Sacherju, or. s Sacherjem; DVOJINA: im. Sacherja, rod. Sacherjev, daj.

Sacherjem, tož. Sacherrja, mest. pri Sacherjih, or. s Sacherjema; MNOŽINA: im. Sacherji, rod. Sacherjev, daj. Sacherjem, tož. Sacherje, mest. pri Sacherjih, or. s Sacherji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Sacherjev Sacherjeva Sacherjevo [záherjev- in sáherjev-] pridevnik Sacherjev hotel je prizorišče prenekaterih filmskih dogajanj; Sacherjeva/saherjeva torta ||čokoladna torta||: Strašno tradicionalni Dunaj, mesto Mozarta, kočijažev, opernega plesa in Sacherjeve/saherjeve torte, enkrat na leto ponori; prim. saherjev

152

{O} moški: EDNINA: im. Sacherjev, rod.

Sacherjevega, daj. Sacherjevemu, tož. Sacherjev (živostno Sacherjevega), mest. pri Sacherjevem, or. s Sacherjevim; DVOJINA: im. Sacherjeva, rod.

Sacherjevih, daj. Sacherjevima, tož. Sacherjeva, mest.

pri Sacherjevih, or. s Sacherjevima; MNOŽINA: im.

Sacherjevi, rod. Sacherjevih, daj. Sacherjevim, tož.

Sacherjeve, mest. pri Sacherjevih, or. s Sacherjevimi ženski: EDNINA: im. Sacherjeva, rod. Sacherjeve, daj.

Sacherjevi, tož. Sacherjevo, mest. pri Sacherjevi, or. s Sacherjevo; DVOJINA: im. Sacherjevi, rod.

Sacherjevih, daj. Sacherjevima, tož. Sacherjevi, mest.

pri Sacherjevih, or. s Sacherjevima; MNOŽINA: im.

Sacherjeve, rod. Sacherjevih, daj. Sacherjevim, tož.

Sacherjeve, mest. pri Sacherjevih, or. s Sacherjevimi srednji: EDNINA: im. Sacherjevo, rod. Sacherjevega, daj. Sacherjevemu, tož. Sacherjevo, mest. pri Sacherjevem, or. s Sacherjevim; DVOJINA: im.

Sacherjevi, rod. Sacherjevih, daj. Sacherjevima, tož.

Sacherjevi, mest. pri Sacherjevih, or. s Sacherjevima; MNOŽINA: im. Sacherjeva, rod. Sacherjevih, daj.

Sacherjevim, tož. Sacherjeva, mest. pri Sacherjevih, or. s Sacherjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Sáhara Sáhare in Sahára Saháre samostalnik ženskega

spola; zemljepisno ime |afriška puščava|: film o paleontoloških najdbah v Sahari; potrebovati kaj kot Sahara vodo ||zelo, močno potrebovati kaj||: Hokej ga potrebuje kot Sahara vode {B} saharski {O} EDNINA: im. Sáhara in Sahára, rod. Sáhare in Saháre, daj. Sáhari in Sahári, tož. Sáharo in Saháro, mest. pri Sáhari in pri Sahári, or. s Sáharo in s Saháro; DVOJINA: im. Sáhari in Sahári, rod. Sáhar in Sahár, daj.

Sáharama in Sahárama, tož. Sáhari in Sahári, mest. pri Sáharah in pri Sahárah, or. s Sáharama in s Sahárama; MNOŽINA: im. Sáhare in Saháre, rod. Sáhar in Sahár, daj. Sáharam in Saháram, tož. Sáhare in Saháre, mest. pri Sáharah in pri Sahárah, or. s Sáharami in s Sahárami

STATUS: predlog


sáherica sáherice samostalnik ženskega spola |čokoladna torta|: Leta 1876 je Edvard odprl svoj Hotel Sacher, kjer je saherica tudi danes paradna specialiteta; Vsak lahko naredi čokoladno torto, ne pa prave saherice; prim. Sacher, Sacherjev {O} EDNINA: im. sáherica, rod. sáherice, daj. sáherici, tož. sáherico, mest. pri sáherici, or. s sáherico; DVOJINA: im. sáherici, rod. sáheric, daj. sáhericama,

tož. sáherici, mest. pri sáhericah, or. s sáhericama; MNOŽINA: im. sáherice, rod. sáherica, daj. sáheric, tož.

sáherice, mest. pri sáhericah, or. s sáhericami

STATUS: predlog


sáherjev sáherjeva sáherjevo pridevnik Sacherjeva/saherjeva torta ||čokoladna torta||: Strašno tradicionalni Dunaj, mesto Mozarta, kočijažev, opernega plesa in Sacherjeve/saherjeve torte, enkrat na leto ponori; prim. Sacherjev (< Sacher) {O} moški: EDNINA: im. sáherjev, rod. sáherjevega, daj. sáherjevemu, tož. sáherjev (živostno sáherjevega), mest. pri sáherjevem, or. s sáherjevim; DVOJINA: im.

sáherjeva, rod. sáherjevih, daj. sáherjevima, tož.

sáherjeva, mest. pri sáherjevih, or. s sáherjevima; MNOŽINA: im. sáherjevi, rod. sáherjevih, daj.

sáherjevim, tož. sáherjeve, mest. pri sáherjevih, or. s sáherjevimi ženski: EDNINA: im. sáherjeva, rod. sáherjeve, daj.

sáherjevi, tož. sáherjevo, mest. pri sáherjevi, or. s sáherjevo; DVOJINA: im. sáherjevi, rod. sáherjevih, daj. sáherjevima, tož. sáherjevi, mest. pri sáherjevih, or. s sáherjevima; MNOŽINA: im. sáherjeve, rod.

sáherjevih, daj. sáherjevim, tož. sáherjeve, mest. pri sáherjevih, or. s sáherjevimi srednji: EDNINA: im. sáherjevo, rod. sáherjevega, daj.

sáherjevemu, tož. sáherjevo, mest. pri sáherjevem, or.

s sáherjevim; DVOJINA: im. sáherjevi, rod. sáherjevih, daj. sáherjevima, tož. sáherjevi, mest. pri sáherjevih, or. s sáherjevima; MNOŽINA: im. sáherjeva, rod.

sáherjevih, daj. sáherjevim, tož. sáherjeva, mest. pri sáherjevih, or. s sáherjevimi

STATUS: predlog


sálomonov sálomonova sálomonov pridevnik salomonov pečat ||rastlina||: Vsi salomonovi pečati imajo enostavno steblo z eliptičnimi stebelnimi listi; prim. Salomonov (< Salomon) {O} moški: EDNINA: im. sálomonov, rod.

sálomonovega, daj. sálomonovemu, tož. sálomonov (živostno sálomonovega), mest. pri sálomonovem, or.

s sálomonovim; DVOJINA: im. sálomonova, rod.

sálomonovih, daj. sálomonovima, tož. sálomonova, mest. pri sálomonovih, or. s sálomonovima; MNOŽINA: im. sálomonovi, rod. sálomonovih, daj.

sálomonovim, tož. sálomonove, mest. pri sálomonovih, or. s sálomonovimi ženski: EDNINA: im. sálomonova, rod. sálomonove, daj. sálomonovi, tož. sálomonovo, mest. pri sálomonovi, or. s sálomonovo; DVOJINA: im.

sálomonovi, rod. sálomonovih, daj. sálomonovima, tož. sálomonovi, mest. pri sálomonovih, or. s

153

sálomonovima; MNOŽINA: im. sálomonove, rod.

sálomonovih, daj. sálomonovim, tož. sálomonove, mest. pri sálomonovih, or. s sálomonovimi srednji: EDNINA: im. sálomonovo, rod.

sálomonovega, daj. sálomonovemu, tož. sálomonovo, mest. pri sálomonovem, or. s sálomonovim; DVOJINA: im. sálomonovi, rod. sálomonovih, daj.

sálomonovima, tož. sálomonovi, mest. pri sálomonovih, or. s sálomonovima; MNOŽINA: im.

sálomonova, rod. sálomonovih, daj. sálomonovim, tož. sálomonova, mest. pri sálomonovih, or. s sálomonovimi

STATUS: predlog


Sás Sása samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko

ime |pripadnik germanskega plemena|; v množini Sasi |germansko pleme|: vdor Sasov; Dolgotrajno vojskovanje Karla Velikega se je začelo leta 772 in je bilo najprej usmerjeno proti poganskim Sasom {B} Sasinja; saški {O} EDNINA: im. Sás, rod. Sása, daj. Sásu, tož. Sása, mest. pri Sásu, or. s Sásom; DVOJINA: im. Sása, rod.

Sásov, daj. Sásoma, tož. Sása, mest. pri Sásih, or. s Sásoma; MNOŽINA: im. Sási, rod. Sásov, daj. Sásom, tož. Sáse, mest. pri Sásih, or. s Sási

STATUS: predlog


Sásinja Sásinje samostalnik ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnica germanskega plemena|: V romanu neznani vitez na presenečenje vseh izbere Sasinjo {O} EDNINA: im. Sásinja, rod. Sásinje, daj. Sásinji, tož.

Sásinjo, mest. pri Sásinji, or. s Sásinjo; DVOJINA: im.

Sásinji, rod. Sásinj, daj. Sásinjama, tož. Sásinji, mest.

pri Sásinjah, or. s Sásinjama; MNOŽINA: im. Sásinje, rod. Sásinj, daj. Sásinjam, tož. Sásinje, mest. pri Sásinjah, or. s Sásinjami

STATUS: predlog


sáški sáška sáško pridevnik saški knez; saška prestolnica (< Sas) {O} moški: EDNINA: im. sáški, rod. sáškega, daj.

sáškemu, tož. sáški (živostno sáškega), mest. pri sáškem, or. s sáškim; DVOJINA: im. sáška, rod. sáških, daj. sáškima, tož. sáška, mest. pri sáških, or. s sáškima; MNOŽINA: im. sáški, rod. sáških, daj. sáškim, tož.

sáške, mest. pri sáških, or. s sáškimi ženski: EDNINA: im. sáška, rod. sáške, daj. sáški, tož.

sáško, mest. pri sáški, or. s sáško; DVOJINA: im. sáški, rod. sáških, daj. sáškima, tož. sáški, mest. pri sáških, or.

s sáškima; MNOŽINA: im. sáške, rod. sáških, daj.

sáškim, tož. sáške, mest. pri sáških, or. s sáškimi srednji: EDNINA: im. sáško, rod. sáškega, daj.

sáškemu, tož. sáško, mest. pri sáškem, or. s sáškim; DVOJINA: im. sáški, rod. sáških, daj. sáškima, tož.

sáški, mest. pri sáških, or. s sáškima; MNOŽINA: im.

sáška, rod. sáških, daj. sáškim, tož. sáška, mest. pri sáških, or. s sáškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Sáva Sáve samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |slovenska reka|: vodne pregrade na Savi; nositi vodo

v Savo ||zaman se truditi||: To dokazovati je tako, kot da bi nosil vodo v Savo; prim. Sava Dolinka, Sava Bohinjka {B} savski {O} EDNINA: im. Sáva, rod. Sáve, daj. Sávi, tož. Sávo, mest. pri Sávi, or. s Sávo; DVOJINA: im. Sávi, rod. Sáv, daj. Sávama, tož. Sávi, mest. pri Sávah, or. s Sávama; MNOŽINA: im. Sáve, rod. Sáv, daj. Sávam, tož. Sáve, mest. pri Sávah, or. s Sávami

STATUS: predlog


Schwann Schwanna [šván] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški histolog, anatom in fiziolog|: Theodor Schwann je soavtor celične teorije {B} Schwannov {O} EDNINA: im. Schwann, rod. Schwanna, daj.

Schwannu, tož. Schwanna, mest. pri Schwannu, or. s Schwannom; DVOJINA: im. Schwanna, rod.

Schwannov, daj. Schwannoma, tož. Schwanna, mest.

pri Schwannih, or. s Schwannoma; MNOŽINA: im.

Schwanni, rod. Schwannov, daj. Schwannom, tož.

Schwanne, mest. pri Schwannih, or. s Schwanni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Schwannov Schwannova Schwannovo [švánov-] pridevnik Takoj po večerji sta odhitela v Schwannov laboratorij, kjer sta si skupaj pod mikroskopom ogledala delčke rastlin; Schwannova celica ||celica v obkrajnem živčevju||: Ugotovili so uporabnost Schwanove celice pri zdravljenju poškodb hrbtenjače (< Schwann) {O} moški: EDNINA: im. Schwannov, rod.

Schwannovega, daj. Schwannovemu, tož.

Schwannov (živostno Schwannovega), mest. pri Schwannovem, or. s Schwannovim; DVOJINA: im.

Schwannova, rod. Schwannovih, daj. Schwannovima, tož. Schwannova, mest. pri Schwannovih, or. s Schwannovima; MNOŽINA: im. Schwannovi, rod.

154

Schwannovih, daj. Schwannovim, tož. Schwannove, mest. pri Schwannovih, or. s Schwannovimi ženski: EDNINA: im. Schwannova, rod. Schwannove, daj. Schwannovi, tož. Schwannovo, mest. pri Schwannovi, or. s Schwannovo; DVOJINA: im.

Schwannovi, rod. Schwannovih, daj. Schwannovima, tož. Schwannovi, mest. pri Schwannovih, or. s Schwannovima; MNOŽINA: im. Schwannove, rod.

Schwannovih, daj. Schwannovim, tož. Schwannove, mest. pri Schwannovih, or. s Schwannovimi srednji: EDNINA: im. Schwannovo, rod.

Schwannovega, daj. Schwannovemu, tož.

Schwannovo, mest. pri Schwannovem, or. s Schwannovim; DVOJINA: im. Schwannovi, rod.

Schwannovih, daj. Schwannovima, tož. Schwannovi, mest. pri Schwannovih, or. s Schwannovima; MNOŽINA: im. Schwannova, rod. Schwannovih, daj.

Schwannovim, tož. Schwannova, mest. pri Schwannovih, or. s Schwannovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Scopoli Scopolija [skópoli] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |tirolski zdravnik in naravoslovec|: Službovanje Giovannija Antonia Scopolija v Idriji je trajalo 15 let; Od korespondence med Scopolijem in švedskim naravoslovcem Carlom von Linnéjem je ohranjenih 30 pisem {B} Scopolijev {O} EDNINA: im. Scopoli, rod. Scopolija, daj.

Scopoliju, tož. Scopolija, mest. pri Scopoliju, or. s Scopolijem; DVOJINA: im. Scopolija, rod. Scopolijev, daj. Scopolijema, tož. Scopolija, mest. pri Scopolijih, or. s Scopolijema; MNOŽINA: im. Scopoliji, rod.

Scopolijev, daj. Scopolijem, tož. Scopolije, mest. pri Scopolijih, or. s Scopoliji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Scopolijev Scopolijeva Scopolijevo [skópolijev-] pridevnik Scopolijevo odkritje, da se čebelja matica oplodi s troti izven panja, je prvič objavljeno v knjigi »Entomologia carniolica«; Scopolijev/scopolijev

kozliček ||žival||: Gozdovi v Krajinskem parku Donačka gora so dobro ohranjeni, na kar kaže tudi Scopolijevega/scopolijevega kozlička (< Scopoli) {O} moški: EDNINA: im. Scopolijev, rod.

Scopolijevega, daj. Scopolijevemu, tož. Scopolijev (živostno Scopolijevega), mest. pri Scopolijevem, or. s Scopolijevim; DVOJINA: im. Scopolijeva, rod.

Scopolijevih, daj. Scopolijevima, tož. Scopolijeva, mest. pri Scopolijevih, or. s Scopolijevima;

MNOŽINA: im. Scopolijevi, rod. Scopolijevih, daj.

Scopolijevim, tož. Scopolijeve, mest. pri Scopolijevih, or. s Scopolijevimi ženski: EDNINA: im. Scopolijeva, rod. Scopolijeve, daj. Scopolijevi, tož. Scopolijevo, mest. pri Scopolijevi, or. s Scopolijevo; DVOJINA: im.

Scopolijevi, rod. Scopolijevih, daj. Scopolijevima, tož. Scopolijevi, mest. pri Scopolijevih, or. s Scopolijevima; MNOŽINA: im. Scopolijeve, rod.

Scopolijevih, daj. Scopolijevim, tož. Scopolijeve, mest. pri Scopolijevih, or. s Scopolijevimi srednji: EDNINA: im. Scopolijevo, rod.

Scopolijevega, daj. Scopolijevemu, tož. Scopolijevo, mest. pri Scopolijevem, or. s Scopolijevim; DVOJINA: im. Scopolijevi, rod. Scopolijevih, daj. Scopolijevima, tož. Scopolijevi, mest. pri Scopolijevih, or. s Scopolijevima; MNOŽINA: im. Scopolijeva, rod.

Scopolijevih, daj. Scopolijevim, tož. Scopolijeva, mest. pri Scopolijevih, or. s Scopolijevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Séverna Amêrika Séverne Amêrike samostalnik

ženskega spola; zemljepisno ime |severni del ameriške celine|: Prerija je velika naravna travniška površina v Severni Ameriki; Račjo zel so prinesli v Evropo leta 1836 iz Severne Amerike; Angleščina pa ogroža 54 jezikov prvotnih prebivalcev na severozahodu Severne Amerike {B} Severnoameričan; Severnoameričanka; Severnoameričanov; Severnoameričankin; severnoameriški {O} EDNINA: im. Séverna Amêrika, rod. Séverne Amêrike, daj. Séverni Amêriki, tož. Séverno Amêriko, mest. v Séverni Amêriki, or. s Séverno Amêriko

STATUS: predlog


Sévernoameričán Sévernoameričána samostalnik

moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Japonci, Evropejci in Severnoameričani prihajajo v Egipt predvsem pozimi; Kar je za Evropejce Pariz, je za Severnoameričane Manhattan; Ekipa je sestavljena pretežno iz Severnoameričanov (< Severna Amerika) {O} EDNINA: im. Sévernoameričán, rod.

Sévernoameričána, daj. Sévernoameričánu, tož.

Sévernoameričána, mest. pri Sévernoameričánu, or. s Sévernoameričánom; DVOJINA: im.

Sévernoameričána, rod. Sévernoameričánov, daj.

Sévernoameričánoma, tož. Sévernoameričána, mest.

pri Sévernoameričánih, or. s Sévernoameričánoma; MNOŽINA: im. Sévernoameričáni, rod.

155

Sévernoameričánov, daj. Sévernoameričánom, tož.

Sévernoameričáne, mest. pri Sévernoameričánih, or. s Sévernoameričáni

STATUS: predlog


Severnoameričánka Severnoameričánke samostalnik

ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Svetovna prvakinja v pokru je v neverjetni želji zmagati tipična Severnoameričanka (< Severna Amerika) {B} Severnoameričankin {O} EDNINA: im. Sévernoameričánka, rod.

Sévernoameričánke, daj. Sévernoameričánki, tož.

Sévernoameričánko, mest. pri Sévernoameričánki, or.

s Sévernoameričánko; DVOJINA: im.

Sévernoameričánki, rod. Sévernoameričánk, daj.

Sévernoameričánkama, tož. Sévernoameričánki, mest. pri Sévernoameričánkah, or. s Sévernoameričánkama; MNOŽINA: im.

Sévernoameričánke, rod. Sévernoameričánk, daj.

Sévernoameričánkam, tož. Sévernoameričánke, mest.

pri Sévernoameričánkah, or. s Sévernoameričánkami

STATUS: predlog


sévernoamêriški sévernoamêriška sévernoamêriško pridevnik severnoameriška hokejska liga NHL; severnoameriški Indijanci; Po svetu se je topinambur razširil skupaj z imenom, ki so ga zanj uporabljali severnoameriški staroselci (< Severna Amerika) {O} moški: EDNINA: im. sévernoamêriški, rod.

sévernoamêriškega, daj. sévernoamêriškemu, tož.

sévernoamêriški (živostno sévernoamêriškega), mest.

pri sévernoamêriškem, or. s sévernoamêriškim; DVOJINA: im. sévernoamêriška, rod.

sévernoamêriških, daj. sévernoamêriškima, tož.

sévernoamêriška, mest. pri sévernoamêriških, or. s sévernoamêriškima; MNOŽINA: im. sévernoamêriški, rod. sévernoamêriških, daj. sévernoamêriškim, tož.

sévernoamêriške, mest. pri sévernoamêriških, or. s sévernoamêriškimi ženski: EDNINA: im. sévernoamêriška, rod.

sévernoamêriške, daj. sévernoamêriški, tož.

sévernoamêriško, mest. pri sévernoamêriški, or. s sévernoamêriško; DVOJINA: im. sévernoamêriški, rod.

sévernoamêriških, daj. sévernoamêriškima, tož.

sévernoamêriški, mest. pri sévernoamêriških, or. s sévernoamêriškima; MNOŽINA: im. sévernoamêriške, rod. sévernoamêriških, daj. sévernoamêriškim, tož.

sévernoamêriške, mest. pri sévernoamêriških, or. s sévernoamêriškimi

srednji: EDNINA: im. sévernoamêriško, rod.

sévernoamêriškega, daj. sévernoamêriškemu, tož.

sévernoamêriško, mest. pri sévernoamêriškem, or. s sévernoamêriškim; DVOJINA: im. sévernoamêriški, rod. sévernoamêriških, daj. sévernoamêriškima, tož.

sévernoamêriški, mest. pri sévernoamêriških, or. s sévernoamêriškima; MNOŽINA: im. sévernoamêriška, rod. sévernoamêriških, daj. sévernoamêriškim, tož.

sévernoamêriška, mest. pri sévernoamêriških, or. s sévernoamêriškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Sjögren Sjögrena [šjégren-] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |švedski oftalmolog|: Doktorska naloga Henrika Samuela Conrada Sjögrena je bial objavljena leta 1933 {B} Sjögrenov {O} EDNINA: im. Sjögren, rod. Sjögrena, daj.

Sjögrenu, tož. Sjögrena, mest. pri Sjögrenu, or. s Sjögrenom; DVOJINA: im. Sjögrena, rod. Sjögrenov, daj. Sjögrenoma, tož. Sjögrena, mest. pri Sjögrenih, or.

s Sjögrenoma; MNOŽINA: im. Sjögreni, rod.

Sjögrenov, daj. Sjögrenom, tož. Sjögrene, mest. pri Sjögrenih, or. s Sjögreni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Sjögrenov Sjögrenova Sjögrenovo [šjégrenov-] pridevnik Sjögrenova doktorska disertacija je bila objavljena leta 1933; Sjögrenov/sjögrenov sindrom ||bolezen||: Pri Sjögrenovem/sjögrenovem sindromu solzna žleza izloča manj solz (< Sjögren) {O} moški: EDNINA: im. Sjögrenov, rod.

Sjögrenovega, daj. Sjögrenovemu, tož. Sjögrenov (živostno Sjögrenovega), mest. pri Sjögrenovem, or. s Sjögrenovim; DVOJINA: im. Sjögrenova, rod.

Sjögrenovih, daj. Sjögrenovima, tož. Sjögrenova, mest. pri Sjögrenovih, or. s Sjögrenovima; MNOŽINA: im. Sjögrenovi, rod. Sjögrenovih, daj. Sjögrenovim, tož. SjögrenovSchwannove, mest. pri Sjögrenovih, or.

s Sjögrenovimi ženski: EDNINA: im. Sjögrenova, rod. Sjögrenove, daj.

Sjögrenovi, tož. Sjögrenovo, mest. pri Sjögrenovi, or.

s Sjögrenovo; DVOJINA: im. Sjögrenovi, rod.

Sjögrenovih, daj. Sjögrenovima, tož. Sjögrenovi, mest. pri Sjögrenovih, or. s Sjögrenovima; MNOŽINA: im. Sjögrenove, rod. Sjögrenovih, daj. Sjögrenovim, tož. Sjögrenove, mest. pri Sjögrenovih, or. s Sjögrenovimi srednji: EDNINA: im. Sjögrenovo, rod. Sjögrenovega, daj. Sjögrenovemu, tož. Sjögrenovo, mest. pri Sjögrenovem, or. s Sjögrenovim; DVOJINA: im.

Sjögrenovi, rod. Sjögrenovih, daj. Sjögrenovima, tož.

156

Sjögrenovi, mest. pri Sjögrenovih, or. s Sjögrenovima; MNOŽINA: im. Sjögrenova, rod.

Sjögrenovih, daj. Sjögrenovim, tož. Sjögrenova, mest.

pri Sjögrenovih, or. s Sjögrenovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Sjúks Sjúksa samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik severnoameriškega indijanskega plemena|; v množini Sjuksi |severnoameriško indijansko pleme|: Pri Sjuksih je število orlovih peres pomenilo število ubitih sovražnikov; gl. Suj {B} Sjuksinja; sjuški {O} EDNINA: im. Sjúks, rod. Sjúksa, daj. Sjúksu, tož.

Sjúksa, mest. pri Sjúksu, or. s Sjúksom; DVOJINA: im.

Sjúksa, rod. Sjúksov, daj. Sjúksoma, tož. Sjúksa, mest.

pri Sjúksih, or. s Sjúksoma; MNOŽINA: im. Sjúksi, rod.

Sjúksov, daj. Sjúksom, tož. Sjúkse, mest. pri Sjúksih, or. s Sjúksi

STATUS: predlog


Slovénec Slovénca samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik naroda|: Pogovarjali smo se s Slovencem, ki živi v Dubaju; Slovenec leta ||nagrada||: Bil je izbran za Slovenca leta; Naziv častnega Slovenca leta je po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika prejel Vilko Avsenik (< Slovenija) {B} Slovenčev {O} EDNINA: im. Slovénec, rod. Slovénca, daj.

Slovéncu, tož. Slovénca, mest. pri Slovéncu, or. s Slovéncem; DVOJINA: im. Slovénca, rod. Slovéncev, daj. Slovéncema, tož. Slovénca, mest. pri Slovéncih, or. s Slovéncema; MNOŽINA: im. Slovénci, rod.

Slovéncev, daj. Slovéncem, tož. Slovénce, mest. pri Slovéncih, or. s Slovénci

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

Slovénija Slovénije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime |dolgo ime Republika Slovenija|; |država|: samostojnost Slovenije; To je bil največji okoljski projekt v zgodovini Slovenije; Velja za prvi operni glas v Sloveniji {B} Slovenec; Slovenka; Slovenčev; Slovenkin; slovenski {O} EDNINA: im. Slovénija, rod. Slovénije, daj.

Slovéniji, tož. Slovénijo, mest. v Slovéniji, or. s Slovénijo

STATUS: predlog


Slovénka Slovénke samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime Postala je ena najbolj znanih Slovenk; Slovenka leta ||nagrada||: Nagradili so jo z več kot zasluženim naslovom Slovenke leta (< Slovenija) {B} Slovenkin {O} EDNINA: im. Slovénka, rod. Slovénke, daj.

Slovénki, tož. Slovénko, mest. pri Slovénki, or. s Slovénko; DVOJINA: im. Slovénki, rod. Slovénk, daj.

Slovénkama, tož. Slovénki, mest. pri Slovénkah, or. s Slovénkama; MNOŽINA: im. Slovénke, rod. Slovénk, daj. Slovénkam, tož. Slovénke, mest. pri Slovénkah, or. s Slovénkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov

Sovrè Sovréta samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski prevajalec|: Izbor osmih spevov starogrškega epa Iliada je izšel v prevodu Antona Sovreta {B} Sovretov {O} EDNINA: im. Sovrè, rod. Sovréta, daj. Sovrétu, tož.

Sovréta, mest. pri Sovrétu, or. s Sovrétom; DVOJINA: im. Sovréta, rod. Sovrétov, daj. Sovrétoma, tož.

Sovréta, mest. pri Sovrétih, or. s Sovrétoma; MNOŽINA: im. Sovréti, rod. Sovrétov, daj. Sovrétom, tož. Sovréte, mest. pri Sovrétih, or. s Sovréti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Sovrétov Sovrétova Sovrétovo pridevnik Gre za izbrane speve najznamenitejšega epa vseh časov v legendarnem Sovretovem prevodu; Sovretov nagrajenec, nagrajenka; Sovretova nagrada ||nagrada||: Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje Sovretove nagrade za največje dosežke v prevodni književnosti na Slovenskem (< Sovre) {O} moški: EDNINA: im. Sovrétov, rod. Sovrétovega, daj. Sovrétovemu, tož. Sovrétov (živostno Sovrétovega), mest. pri Sovrétovem, or. s Sovrétovim; DVOJINA: im. Sovrétova, rod.

Sovrétovih, daj. Sovrétovima, tož. Sovrétova, mest.

pri Sovrétovih, or. s Sovrétovima; MNOŽINA: im.

Sovrétovi, rod. Sovrétovih, daj. Sovrétovim, tož.

Sovrétove, mest. pri Sovrétovih, or. s Sovrétovimi ženski: EDNINA: im. Sovrétova, rod. Sovrétove, daj.

Sovrétovi, tož. Sovrétovo, mest. pri Sovrétovi, or. s Sovrétovo; DVOJINA: im. Sovrétovi, rod. Sovrétovih, daj. Sovrétovima, tož. Sovrétovi, mest. pri Sovrétovih, or. s Sovrétovima; MNOŽINA: im. Sovrétove, rod.

157

Sovrétovih, daj. Sovrétovim, tož. Sovrétove, mest. pri Sovrétovih, or. s Sovrétovimi srednji: EDNINA: im. Sovrétovo, rod. Sovrétovega, daj. Sovrétovemu, tož. Sovrétovo, mest. pri Sovrétovem, or. s Sovrétovim; DVOJINA: im.

Sovrétovi, rod. Sovrétovih, daj. Sovrétovima, tož.

Sovrétovi, mest. pri Sovrétovih, or. s Sovrétovima; MNOŽINA: im. Sovrétova, rod. Sovrétovih, daj.

Sovrétovim, tož. Sovrétova, mest. pri Sovrétovih, or. s Sovrétovimi

STATUS: predlog


Sprenger Sprengerja [šprénger] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |nemški botanik|: življenje Carla Ludwiga Sprengerja {B} Sprengerjev {O} EDNINA: im. Sprenger, rod. Sprengerja, daj.

Sprengerju, tož. Sprengerja, mest. pri Sprengerju, or. s Sprengerjem; DVOJINA: im. Sprengerja, rod.

Sprengerjev, daj. Sprengerjema, tož. Sprengerja, mest.

pri Sprengerjih, or. s Sprengerji; MNOŽINA: im.

Sprengerji, rod. Sprengerjev, daj. Sprengerjem, tož.

Sprengerje, mest. pri Sprengerjih, or. s Sprengerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Sprengerjev Sprengerjeva Sprengerjevo [špréngerjev-] pridevnik Sprengerjeve rastline je uničil izbruh Vezuva; Sprengerjev/sprengerjev beluš ||rastlina||: Nekoč je Sprengerjev/sprengerjev beluš najbolje uspeval tam, kjer so bile hiše slabo ogrevane (< Sprenger) {O} moški: EDNINA: im. Sprengerjev, rod.

Sprengerjevega, daj. Sprengerjevemu, tož.

Sprengerjev (živostno Sprengerjevega), mest. pri Sprengerjevem, or. s Sprengerjevim; DVOJINA: im.

Sprengerjeva, rod. Sprengerjevih, daj.

Sprengerjevima, tož. Sprengerjeva, mest. pri Sprengerjevih, or. s Sprengerjevima; MNOŽINA: im.

Sprengerjevi, rod. Sprengerjevih, daj. Sprengerjevim, tož. Sprengerjeve, mest. pri Sprengerjevih, or. s Sprengerjevimi ženski: EDNINA: im. Sprengerjeva, rod. Sprengerjeve, daj. Sprengerjevi, tož. Sprengerjevo, mest. pri Sprengerjevi, or. s Sprengerjevo; DVOJINA: im.

Sprengerjevi, rod. Sprengerjevih, daj.

Sprengerjevima, tož. Sprengerjevi, mest. pri Sprengerjevih, or. s Sprengerjevima; MNOŽINA: im.

Sprengerjeve, rod. Sprengerjevih, daj.

Sprengerjevim, tož. Sprengerjeve, mest. pri Sprengerjevih, or. s Sprengerjevimi srednji: EDNINA: im. Sprengerjevo, rod.

Sprengerjevega, daj. Sprengerjevemu, tož.

Sprengerjevo, mest. pri Sprengerjevem, or. s Sprengerjevim; DVOJINA: im. Sprengerjevi, rod.

Sprengerjevih, daj. Sprengerjevima, tož.

Sprengerjevi, mest. pri Sprengerjevih, or. s Sprengerjevima; MNOŽINA: im. Sprengerjeva, rod.

Sprengerjevih, daj. Sprengerjevim, tož. Sprengerjeva, mest. pri Sprengerjevih, or. s Sprengerjevimi

STATUS: predlog


srcé srcá samostalnik srednjega spola Zdrav življenjski slog vpliva na zdravje srca in žil; lectovo srce; Trudil se je, da bi osvojil njeno srce; srce Sarajeva ||nagrada||: Za glavno nagrado srce Sarajeva se v kategorijah igranega, dokumentarnega in kratkega filma potegujejo štirje slovenski filmi {O} EDNINA: im. srcé, rod. srcá, daj. sŕcu, tož. srcé, mest. pri sŕcu, or. s sŕcem; DVOJINA: im. sŕci, rod. sŕc, daj. sŕcema, tož. sŕci, mest. pri sŕcih, or. s sŕcema; MNOŽINA: im. sŕca, rod. sŕc, daj. sŕcem, tož. sŕca, mest.

pri sŕcih, or. s sŕci

STATUS: predlog


Srédnja Amêrika Srédnje Amêrike samostalnik

ženskega spola; zemljepisno ime |Mehika, medmorska Amerika in Karibska otočja|: Koruzo gojijo v Srednji Ameriki že več kot 5000 let; Papaja izvira iz Srednje Amerike; države Srednje Amerike; prim. Mezoamerika {B} Srednjeameričan; Srednjeameričanka; Srednjeameričanov; Sredmkeameričankin; srednjeameriški {O} EDNINA: im. Srédnja Amêrika, rod. Srédnje Amêrike, daj. Srédnji Amêriki, tož. Srédnjo Amêriko, mest. v Srédnji Amêriki, or. s Srédnjo Amêriko

STATUS: predlog


Srednjeameričán Srednjeameričána samostalnik

moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Napovedujejo zmago Srednjeameričanov (< Srednja Amerika) {O} EDNINA: im. Srednjeameričán, rod.

Srednjeameričána, daj. Srednjeameričánu, tož.

Srednjeameričána, mest. pri Srednjeameričánu, or. s Srednjeameričánom; DVOJINA: im.

Srednjeameričána, rod. Srednjeameričánov, daj.

158

Srednjeameričánoma, tož. Srednjeameričána, mest.

pri Srednjeameričánih, or. s Srednjeameričánoma; MNOŽINA: im. Srednjeameričáni, rod.

Srednjeameričánov, daj. Srednjeameričánom, tož.

Srednjeameričáne, mest. pri Srednjeameričánih, or. s Srednjeameričáni

STATUS: predlog


Srednjeameričánka Srednjeameričánke samostalnik

ženskega spola; ime bitja; prebivalsko ime Poznavalci napovedujejo zmago Srednjeameričank (< Srednja Amerika) {B} Srednjeameričankin {O} EDNINA: im. Srednjeameričánka, rod.

Srednjeameričánke, daj. Srednjeameričánki, tož.

Srednjeameričánko, mest. pri Srednjeameričánki, or.

s Srednjeameričánko; DVOJINA: im.

Srednjeameričánki, rod. Srednjeameričánk, daj.

Srednjeameričánkama, tož. Srednjeameričánki, mest.

pri Srednjeameričánkah, or. s Srednjeameričánkama; MNOŽINA: im. Srednjeameričánke, rod.

Srednjeameričánk, daj. Srednjeameričánkam, tož.

Srednjeameričánke, mest. pri Srednjeameričánkah, or. s Srednjeameričánkami

STATUS: predlog


srédnjeamêriški srédnjeamêriška srédnjeamêriško pridevnik srednjeameriški Indijanci; srednjeameriške države (< Srednja Amerika) {O} moški: EDNINA: im. srédnjeamêriški, rod.

srédnjeamêriškega, daj. srédnjeamêriškemu, tož.

srédnjeamêriški (živostno srédnjeamêriškega), mest.

pri srédnjeamêriškem, or. s srédnjeamêriškim; DVOJINA: im. srédnjeamêriška, rod. srédnjeamêriških, daj. srédnjeamêriškima, tož. srédnjeamêriška, mest.

pri srédnjeamêriških, or. s srédnjeamêriškima; MNOŽINA: im. srédnjeamêriški, rod. srédnjeamêriških, daj. srédnjeamêriškim, tož. srédnjeamêriške, mest. pri srédnjeamêriških, or. s srédnjeamêriškimi ženski: EDNINA: im. srédnjeamêriška, rod.

srédnjeamêriške, daj. srédnjeamêriški, tož.

srédnjeamêriško, mest. pri srédnjeamêriški, or. s srédnjeamêriško; DVOJINA: im. srédnjeamêriški, rod.

srédnjeamêriških, daj. srédnjeamêriškima, tož.

srédnjeamêriški, mest. pri srédnjeamêriških, or. s srédnjeamêriškima; MNOŽINA: im. srédnjeamêriške, rod. srédnjeamêriških, daj. srédnjeamêriškim, tož.

srédnjeamêriške, mest. pri srédnjeamêriških, or. s srédnjeamêriškimi srednji: EDNINA: im. srédnjeamêriško, rod.

srédnjeamêriškega, daj. srédnjeamêriškemu, tož.

srédnjeamêriško, mest. pri srédnjeamêriškem, or. s srédnjeamêriškim; DVOJINA: im. srédnjeamêriški,

rod. srédnjeamêriških, daj. srédnjeamêriškima, tož.

srédnjeamêriški, mest. pri srédnjeamêriških, or. s srédnjeamêriškima; MNOŽINA: im. srédnjeamêriška, rod. srédnjeamêriških, daj. srédnjeamêriškim, tož.

srédnjeamêriška, mest. pri srédnjeamêriških, or. s srédnjeamêriškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski staliníst stalinísta samostalnik moškega spola |pristaš stalinizma|: stalinisti in komunisti; Z informbirojem so se v Jugoslaviji pojavili novi zaporniki, tokrat stalinisti (< Stalin) {O} EDNINA: im. staliníst, rod. stalinísta, daj.

stalinístu, tož. stalinísta, mest. pri stalinístu, or. s stalinístom; DVOJINA: im. stalinísta, rod. stalinístov, daj. stalinístoma, tož. stalinísta, mest. pri stalinístih, or.

s stalinístoma; MNOŽINA: im. stalinísti, rod.

stalinístov, daj. stalinístom, tož. staliníste, mest. pri stalinístih, or. s stalinísti

STATUS: predlog


Stálinov Stálinova Stálinovo pridevnik Stalinova diktatura; Madžarskega revolucionarja Belo Kuna so ustrelili med Stalinovimi čistkami; Stalinove orglice ||orožje, večcevni raketomet||: napad iz Stalinovih orglic (< Stalin) {O} moški: EDNINA: im. Stálinov, rod. Stálinovega, daj. Stálinovemu, tož. Stálinov (živostno Stálinovega), mest. pri Stálinovem, or. s Stálinovim; DVOJINA: im.

Stálinova, rod. Stálinovih, daj. Stálinovima, tož.

Stálinova, mest. pri Stálinovih, or. s Stálinovima; MNOŽINA: im. Stálinovi, rod. Stálinovih, daj.

Stálinovim, tož. Stálinove, mest. pri Stálinovih, or. s Stálinovimi ženski: EDNINA: im. Stálinova, rod. Stálinove, daj.

Stálinovi, tož. Stálinovo, mest. pri Stálinovi, or. s Stálinovo; DVOJINA: im. Stálinovi, rod. Stálinovih, daj. Stálinovima, tož. Stálinovi, mest. pri Stálinovih, or. s Stálinovima; MNOŽINA: im. Stálinove, rod.

Stálinovih, daj. Stálinovim, tož. Stálinove, mest. pri Stálinovih, or. s Stálinovimi srednji: EDNINA: im. Stálinovo, rod. Stálinovega, daj.

Stálinovemu, tož. Stálinovo, mest. pri Stálinovem, or.

s Stálinovim; DVOJINA: im. Stálinovi, rod. Stálinovih, daj. Stálinovima, tož. Stálinovi, mest. pri Stálinovih, or. s Stálinovima; MNOŽINA: im. Stálinova, rod.

Stálinovih, daj. Stálinovim, tož. Stálinova, mest. pri Stálinovih, or. s Stálinovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz psevdonimov)

159

stárš stárša samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno

ime V enostarševskih družinah biološki starš sam skrbi za otroka oziroma otroke; Delež otrok, ki ne živijo z obema staršema, se je več kot podvojil; Otroci do 14. leta starosti se maratona lahko udeležijo le v spremstvu staršev ali odgovorne polnoletne osebev

zvezi stari starši Vzgajali so ga stari starši {B} staršev {O} EDNINA: im. stárš, rod. stárša, daj. stáršu, tož.

stárša, mest. pri stáršu, or. s stáršem; DVOJINA: im.

stárša, rod. stáršev, daj. stáršema, tož. stárša, mest. pri stárših, or. s stáršema; MNOŽINA: im. stárši, rod.

stáršev, daj. stáršem, tož. stárše, mest. pri stárših, or. s stárši

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti Stelè Steléta samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno

ime |slovenski umetnostni zgodovinar|: Prvo restavriranje Robbovega vodnjaka leta 1931 je potekalo pod nadzorom konservatorja dr. Franceta Steleta {B} Steletov {O} EDNINA: im. Stelè, rod. Steléta, daj. Stelétu, tož.

Steléta, mest. pri Stelétu, or. s Stelétom; DVOJINA: im.

Steléta, rod. Stelétov, daj. Stelétoma, tož. Steléta, mest.

pri Stelétih, or. s Stelétoma; MNOŽINA: im. Steléti, rod. Stelétov, daj. Stelétom, tož. Steléte, mest. pri Stelétih, or. s Steléti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Stelétov Stelétova Stelétovo pridevnik Steletov nagrajenec, nagrajenka; Steletova nagrada ||nagrada||: Je dobitnik Steletove nagrade za pomembne konservatorske dosežke pri ohranjanju naravne dediščine; Steletovo priznanje ||nagrada||: Društvo podeljuje tudi Steletova priznanja za pomemben prispevek pri ohranjanju in obnovi nepremične kulturne dediščine (< Stele) {O} moški: EDNINA: im. Stelétov, rod. Stelétovega, daj. Stelétovemu, tož. Stelétov (živostno Stelétovega), mest. pri Stelétovem, or. s Stelétovim; DVOJINA: im.

Stelétova, rod. Stelétovih, daj. Stelétovima, tož.

Stelétova, mest. pri Stelétovih, or. s Stelétovima; MNOŽINA: im. Stelétovi, rod. Stelétovih, daj.

Stelétovim, tož. Stelétove, mest. pri Stelétovih, or. s Stelétovimi ženski: EDNINA: im. Stelétova, rod. Stelétove, daj.

Stelétovi, tož. Stelétovo, mest. pri Stelétovi, or. s Stelétovo; DVOJINA: im. Stelétovi, rod. Stelétovih, daj.

Stelétovima, tož. Stelétovi, mest. pri Stelétovih, or. s Stelétovima; MNOŽINA: im. Stelétove, rod. Stelétovih,

daj. Stelétovim, tož. Stelétove, mest. pri Stelétovih, or.

s Stelétovimi srednji: EDNINA: im. Stelétovo, rod. Stelétovega, daj.

Stelétovemu, tož. Stelétovo, mest. pri Stelétovem, or.

s Stelétovim; DVOJINA: im. Stelétovi, rod. Stelétovih, daj. Stelétovima, tož. Stelétovi, mest. pri Stelétovih, or. s Stelétovima; MNOŽINA: im. Stelétova, rod.

Stelétovih, daj. Stelétovim, tož. Stelétova, mest. pri Stelétovih, or. s Stelétovimi

STATUS: predlog


Sterija Popović Sterije Popovića tudi Sterija Popović Sterija Popovića [stêrija pópovič] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |srbski književnik|: Novosadski festival je nastal v spomin na 150-letnico rojstva in 100-letnico smrti srbskega komediografa Jovana Sterije/Sterija Popovića {B} Sterijev {O} EDNINA: im. Sterija Popović, rod. Sterije Popovića tudi Sterija Popovića, daj. Steriji Popoviću tudi Steriju Popoviću, tož. Sterijo Popovića tudi Sterija Popovića, mest. pri Steriji Popoviću tudi pri Steriju Popoviću, or. s Sterijo Popovićem tudi s Sterijem Popovićem; DVOJINA: im. Steriji Popovića tudi Sterija Popovića, rod. Sterij Popovićev tudi Sterijev Popovićev, daj. Sterijama Popovićema tudi Sterijema Popovićema, tož. Steriji Popovića tudi Sterija Popovića, mest. pri Sterijah Popovićih tudi pri Sterijih Popovićih, or. s Sterijama Popovićema tudi s Sterijema Popovićema; MNOŽINA: im. Sterije Popovići tudi Steriji Popovići, rod. Sterij Popovićev tudi Sterijev Popovićev, daj. Sterijam Popovićem tudi Sterijem Popovićem, tož. Sterije Popoviće, mest. pri Sterijah Popovićih tudi pri Sterijih Popovićih, or. s Sterijami Popovići tudi s Steriji Popovići

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Strítar Strítarja samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski književnik|: Nagrado, ki nosi ime po Josipu Stritarju, podeljuje društvo pisateljev od leta 1998 {B} Stritarjev {O} EDNINA: im. Strítar, rod. Strítarja, daj. Strítarju, tož. Strítarja, mest. pri Strítarju, or. s Strítarjem; DVOJINA: im. Strítarja, rod. Strítarjev, daj. Strítarjema, tož. Strítarja, mest. pri Strítarjih, or. s Strítarjema; MNOŽINA: im. Strítarji, rod. Strítarjev, daj. Strítarjem, tož. Strítarje, mest. pri Strítarjih, or. s Strítarji

160

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Strítarjev Strítarjeva Strítarjevo pridevnik V knjigi je objavljen izbor Stritarjevih pesmi; Stritarjev nagrajenec, nagrajenka; Stritarjeva nagrada ||nagrada||: Stritarjevo nagrado za mladega literarnega kritika mu je Društvo slovenskih pisateljev podelilo za njegove kritike poezije (< Stritar) {O} moški: EDNINA: im. Strítarjev, rod. Strítarjevega, daj. Strítarjevemu, tož. Strítarjev (živostno Strítarjevega), mest. pri Strítarjevem, or. s Strítarjevim; DVOJINA: im. Strítarjeva, rod.

Strítarjevih, daj. Strítarjevima, tož. Strítarjeva, mest.

pri Strítarjevih, or. s Strítarjevima; MNOŽINA: im.

Strítarjevi, rod. Strítarjevih, daj. Strítarjevim, tož.

Strítarjeve, mest. pri Strítarjevih, or. s Strítarjevimi ženski: EDNINA: im. Strítarjeva, rod. Strítarjeve, daj.

Strítarjevi, tož. Strítarjevo, mest. pri Strítarjevi, or. s Strítarjevo; DVOJINA: im. Strítarjevi, rod. Strítarjevih, daj. Strítarjevima, tož. Strítarjevi, mest. pri Strítarjevih, or. s Strítarjevima; MNOŽINA: im.

Strítarjeve, rod. Strítarjevih, daj. Strítarjevim, tož.

Strítarjeve, mest. pri Strítarjevih, or. s Strítarjevimi srednji: EDNINA: im. Strítarjevo, rod. Strítarjevega, daj. Strítarjevemu, tož. Strítarjevo, mest. pri Strítarjevem, or. s Strítarjevim; DVOJINA: im.

Strítarjevi, rod. Strítarjevih, daj. Strítarjevima, tož.

Strítarjevi, mest. pri Strítarjevih, or. s Strítarjevima; MNOŽINA: im. Strítarjeva, rod. Strítarjevih, daj.

Strítarjevim, tož. Strítarjeva, mest. pri Strítarjevih, or.

s Strítarjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov); izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

Súj Súja samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko

ime |pripadnik severnoameriškega indijanskega plemena|; v množini Suji |severnoameriško indijansko pleme|: Do prve velike vojne med Suji in belci je prišlo v letih 1866 in 1867; prim. Sjuks {B} Sujka; Sujev; sujski {O} EDNINA: im. Súj, rod. Súja, daj. Súju, tož. Súja, mest. pri Súju, or. s Sújem; DVOJINA: im. Súja, rod.

Sújev, daj. Sújema, tož. Súja, mest. pri Sújih, or. s Sújema; MNOŽINA: im. Súji, rod. Sújev, daj. Sújem, tož. Súje, mest. pri Sújih, or. s Súji

STATUS: predlog


Súltanov Súltanova Súltanovo pridevnik nova Sultanova ovratnica (< Sultan)

{O} moški: EDNINA: im. Súltanov, rod. Súltanovega, daj. Súltanovemu, tož. Súltanov (živostno Súltanovega), mest. pri Súltanovem, or. s Súltanovim; DVOJINA: im. Súltanova, rod. Súltanovih, daj. Súltanovima, tož. Súltanova, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovima; MNOŽINA: im. Súltanovi, rod.

Súltanovih, daj. Súltanovim, tož. Súltanove, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovimi ženski: EDNINA: im. Súltanova, rod. Súltanove, daj.

Súltanovi, tož. Súltanovo, mest. pri Súltanovi, or. s Súltanovo; DVOJINA: im. Súltanovi, rod. Súltanovih, daj. Súltanovima, tož. Súltanovi, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovima; MNOŽINA: im. Súltanove, rod.

Súltanovih, daj. Súltanovim, tož. Súltanove, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovimi srednji: EDNINA: im. Súltanovo, rod. Súltanovega, daj. Súltanovemu, tož. Súltanovo, mest. pri Súltanovem, or. s Súltanovim; DVOJINA: im.

Súltanovi, rod. Súltanovih, daj. Súltanovima, tož.

Súltanovi, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovima; MNOŽINA: im. Súltanova, rod. Súltanovih, daj.

Súltanovim, tož. Súltanova, mest. pri Súltanovih, or. s Súltanovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz živalskih imen) Svéb Svéba samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik antičnega germanskega plemena|; v

množini Svebi |antično germansko pleme|: Tacit je umestil Venete vzhodno od Svebov med Sarmatske Peucine in Fene {B} Svebinja; svebski {O} EDNINA: im. Svéb, rod. Svéba, daj. Svébu, tož.

Svéba, mest. pri Svébu, or. s Svébom; DVOJINA: im.

Svéba, rod. Svébov, daj. Svéboma, tož. Svéba, mest.

pri Svébih, or. s Svéboma; MNOŽINA: im. Svébi, rod.

Svébov, daj. Svébom, tož. Svébe, mest. pri Svébih, or.

s Svébi

STATUS: predlog


svínčnik svínčnika samostalnik moškega spola |pisalo|: kemični svinčnik; Na temeljno barvo s svinčnikom narišemo želeni motiv; zeleni, zlati,

platinasti svinčnik ||nagrada||: Med prejemniki zlatega svinčnika je Univerza na Primorskem; Zlati in platinasti svinčnik so prejeli arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci {O} EDNINA: im. svínčnik, rod. svínčnika, daj.

svínčniku, tož. svínčnik, mest. pri svínčniku, or. s svínčnikom; DVOJINA: im. svínčnika, rod. svínčnikov, daj. svínčnikoma, tož. svínčnika, mest. pri svínčnikih, or. s svínčnikoma; MNOŽINA: im. svínčniki, rod.

161

svínčnikov, daj. svínčnikom, tož. svínčnike, mest. pri svínčnikih, or. s svínčniki

STATUS: predlog


Šején Šejéna samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik severnoameriškega indijanskega plemena|; v množini Šejeni |severnoameriško indijansko pleme|: Moški pripadniki plemena Šejenov so bili razdeljeni v šest bratovščin {B} Šejenka; šejenski {O} EDNINA: im. Šején, rod. Šejéna, daj. Šejénu, tož.

Šejéna, mest. pri Šejénu, or. s Šejénom; DVOJINA: im.

Šejéna, rod. Šejénov, daj. Šejénoma, tož. Šejéna, mest.

pri Šejénih, or. s Šejénoma; MNOŽINA: im. Šejéni, rod.

Šejénov, daj. Šejénom, tož. Šejéne, mest. pri Šejénih, or. s Šejéni

STATUS: predlog


šejénski šejénska šejénsko pridevnik šejenski šotor (< Šejen) {O} moški: EDNINA: im. šejénski, rod. šejénskega, daj. šejénskemu, tož. šejénski (živostno šejénskega), mest. pri šejénskem, or. s šejénskim; DVOJINA: im.

šejénska, rod. šejénskih, daj. šejénskima, tož.

šejénska, mest. pri šejénskih, or. s šejénskima; MNOŽINA: im. šejénski, rod. šejénskih, daj. šejénskim, tož. šejénske, mest. pri šejénskih, or. s šejénskimi ženski: EDNINA: im. šejénska, rod. šejénske, daj.

šejénski, tož. šejénsko, mest. pri šejénski, or. s šejénsko; DVOJINA: im. šejénski, rod. šejénskih, daj.

šejénskima, tož. šejénski, mest. pri šejénskih, or. s šejénskima; MNOŽINA: im. šejénske, rod. šejénskih, daj. šejénskim, tož. šejénske, mest. pri šejénskih, or. s šejénskimi srednji: EDNINA: im. šejénsko, rod. šejénskega, daj.

šejénskemu, tož. šejénsko, mest. pri šejénskem, or. s šejénskim; DVOJINA: im. šejénski, rod. šejénskih, daj.

šejénskima, tož. šejénski, mest. pri šejénskih, or. s šejénskima; MNOŽINA: im. šejénska, rod. šejénskih, daj. šejénskim, tož. šejénska, mest. pri šejénskih, or. s šejénskimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski Šelígo Šelíga samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski pisatelj|: drama Rudija Šeliga; Sledil je pogovor s kresnikovim nagrajencem Rudijem Šeligom {B} Šeligov

{O} EDNINA: im. Šelígo, rod. Šelíga, daj. Šelígu, tož.

Šelíga, mest. pri Šelígu, or. s Šelígom; DVOJINA: im.

Šelíga, rod. Šelígov, daj. Šelígoma, tož. Šelíga, mest.

pri Šelígih, or. s Šelígoma; MNOŽINA: im. Šelígi, rod.

Šelígov, daj. Šelígom, tož. Šelíge, mest. pri Šelígih, or.

s Šelígi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Šelígov Šelígova Šelígovo pridevnik Svatba uprizarja dve ključni temi Šeligove dramatike; Šeligova nagrada ||nagrada||: O najboljši predstavi, ki bo prejela Šeligovo nagrado, bo presojala mednarodna žirija (< Šeligo) {O} moški: EDNINA: im. Šelígov, rod. Šelígovega, daj. Šelígovemu, tož. Šelígov (živostno Šelígovega), mest. pri Šelígovem, or. s Šelígovim; DVOJINA: im.

Šelígova, rod. Šelígovih, daj. Šelígovima, tož.

Šelígova, mest. pri Šelígovih, or. s Šelígovima; MNOŽINA: im. Šelígovi, rod. Šelígovih, daj.

Šelígovim, tož. Šelígove, mest. pri Šelígovih, or. s Šelígovimi ženski: EDNINA: im. Šelígova, rod. Séverjeve, daj.

Šelígovi, tož. Šelígovo, mest. pri Šelígovi, or. s Šelígovo; DVOJINA: im. Šelígovi, rod. Šelígoviih, daj.

Šelígovima, tož. Šelígovi, mest. pri Šelígovih, or. s Šelígovima; MNOŽINA: im. Šelígove, rod. Šelígovih, daj. Šelígovim, tož. Šelígove, mest. pri Šelígovih, or. s Šelígovimi srednji: EDNINA: im. Šelígovo, rod. Šelígovega, daj.

Šelígovemu, tož. Šelígovo, mest. pri Šelígovem, or. s Šelígovim; DVOJINA: im. Šelígovi, rod. Šelígovih, daj.

Šelígovima, tož. Šelígovi, mest. pri Šelígovih, or. s Šelígovima; MNOŽINA: im. Šelígova, rod. Šelígovih, daj. Šelígovim, tož. Šelígova, mest. pri Šelígovih, or. s Šelígovimi

STATUS: predlog


Škóda1 Škóde in Škóda Škóda samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |česki inženir, industrialec|: tehnični proizvodi Emila Škode/Škoda; Emil Škoda je majhno strojno delavnico v Plznu razvil v ogromen industrijski koncern Škodove zavode, ki je postal znan predvsem po orožju {B} Škodov {O} EDNINA: im. Škóda, rod. Škóde in Škóda, daj.

Škódi in Škódu, tož. Škódo in Škóda, mest. pri Škódi in pri Škódu, or. s Škódo in s Škódom; DVOJINA: im.

Škódi in Škóda, rod. Škód in Škódov, daj. Škódama in Škódoma, tož. Škódi in Škóda, mest. pri Škódah in pri

162

Škódih, or. s Škódama in s Škódoma; MNOŽINA: im.

Škóde in Škódi, rod. Škód in Škódov, daj. Škódam in Škódom, tož. Škóde in Škóde, mest. pri Škódah in pri Škódih, or. s Škódami in s Škódi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Škóda2 Škóde samostalnik ženskega spola; stvarno ime |podjetje|: Pri Škodi priznavajo, da se na nekaterih trgih Roomster ne prodaja tako dobro, kot bi si želeli; |znamka|: uvoznik avtomobilov Škoda {B} Škodin {O} EDNINA: im. Škóda, rod. Škóde, daj. Škódi, tož.

Škódo, mest. pri Škódi, or. s Škódo; DVOJINA: im.

Škódi, rod. Škód, daj. Škódama, tož. Škódi, mest. pri Škódah, or. s Škódama; MNOŽINA: im. Škóde, rod.

Škód, daj. Škódam, tož. Škóde, mest. pri Škódah, or. s Škódami

STATUS: predlog


Škódov Škódova Škódovo pridevnik Škodov industrijski koncern (< Škoda) {O} moški: EDNINA: im. Škódov, rod. Škódovega, daj. Škódovemu, tož. Škódov (živostno Škódovega), mest. pri Škódovem, or. s Škódovim; DVOJINA: im.

Škódova, rod. Škódovih, daj. Škódovima, tož.

Škódova, mest. pri Škódovih, or. s Škódovima; MNOŽINA: im. Škódovi, rod. Škódovih, daj.

Škódovim, tož. Škódove, mest. pri Škódovih, or. s Škódovimi ženski: EDNINA: im. Škódova, rod. Škódove, daj.

Škódovi, tož. Škódovo, mest. pri Škódovi, or. s Škódovo; DVOJINA: im. Škódovi, rod. Škódovih, daj.

Škódovima, tož. Škódovi, mest. pri Škódovih, or. s Škódovima; MNOŽINA: im. Škódove, rod. Škódovih, daj. Škódovim, tož. Škódove, mest. pri Škódovih, or. s Škódovimi srednji: EDNINA: im. Škódovo, rod. Škódovega, daj.

Škódovemu, tož. Škódovo, mest. pri Škódovvem, or. s Škódovim; DVOJINA: im. Škódovi, rod. Škódovih, daj.

Škódovima, tož. Škódovi, mest. pri Škódovih, or. s Škódovima; MNOŽINA: im. Škódova, rod. Škódovih, daj. Škódovim, tož. Škódova, mest. pri Škódovih, or. s Škódovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov) Tálijin Tálijina Tálijino pridevnik Talijina podoba; Talijin hram ||gledališče||: ljubitelji Talijinega hrama (< Talija)

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz mitoloških imen) Téksas Téksasa samostalnik moškega spola; zemljepisno

ime |ameriška zvezna država|: ameriška policija v Teksasu; Še vedno se vozimo kot v Teksasu: malo po cesti, malo po pločnikih; Teksas/teksas ||kraj, kjer je zaradi slabe organizacije velik nered||: borzni Teksas/teksas {B} Teksašan; Teksašanka; Teksašanov; Teksašankin; teksaški {O} EDNINA: im. Téksas, rod. Téksasa, daj. Téksasu, tož. Téksas, mest. v Téksasu, or. s Téksasom

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; lastna imena v frazemih

têsla têsle in têsla têsla samostalnik moškega spola |merska enota|: Merska enota za gostoto magnetnega polja se imenuje tesla; slikanje z magnetno resonanco do 7 teslov <7 T>; prim. T, Tesla {O} EDNINA: im. têsla, rod. têsle in têsla, daj. têsli in têslu, tož. têslo in têsla, mest. pri têsli in pri têslu, or. s têslo in s têslom; DVOJINA: im. têsli in têsla, rod. têsel in têslov, daj. têslama in têsloma, tož. têsli in têsla, mest. pri têslih in pri têslih, or. s têslama in s têsloma; MNOŽINA: im. têsle in têsla, rod. têsel in têslov, daj.

têslam in têslom, tož. têsle in têsla, mest. pri têslah in pri têslih, or. s têslami in s têsli

STATUS: predlog


Têsla1 Têsle in Têsla Têsla in Tésla Tésle in Tésla Tésla samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |srbsko-ameriški izumitelj, inženir, fizik|: odkritja Nikole/Nikola Tesle/Tesla; Leta 1891 je Nikola Tesla izumil stroje za večfazni tok {B} Teslov {O} EDNINA: im. Têsla/Tésla, rod. Têsle/Tésle in Têsla/Tésla, daj. Têsli/Tésli in Têslu/Téslu, tož.

Têslo/Téslo in Têsla/Tésla, mest. pri Têsli/Tésli in pri Têslu/Téslu, or. s Têslo/Téslo in s Têslom/Téslom; DVOJINA: im. Têsli/Tésli in Têsla/Tésla, rod.

Têsel/Tésel in Têslov/Téslov, daj. Têslama/Téslama in Têsloma/Tésloma, tož. Têsli/Tésli in Têsla/Tésla, mest. pri Têslah/Téslah in pri Têslih/Téslih, or. s Têslama/Téslama in s Têsloma/Tésloma; MNOŽINA: im. Têsle/Tésle in Têsli/Tésli, rod. Têsel/Tésel in Têslov/Téslov, daj. Têslam/Téslam in Têslom/Téslom, tož. Têsle/Tésle in Têsle/Tésle, mest.

163

pri Têslah/Téslah in pri Têslih/Téslih, or. s Têslami/Téslami in s Têsli/Tésli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Têsla2 Têsle samostalnik ženskega spola; stvarno ime |podjetje|: Pri Tesli uporabljajo litijske baterije, ki so podobne tistim v prenosnih računalnikih; |znamka|: Vizija podjetja je, da Tesla postane znamka za številne okoljsko čiste usluge in proizvode {B} Teslin {O} EDNINA: im. Têsla, rod. Têsle, daj. Têsli, tož.

Têslo, mest. pri Têsli, or. s Têslo; DVOJINA: im. Têsli, rod. Têsel, daj. Têslama, tož. Têsli, mest. pri Têslah, or.

s Têslama; MNOŽINA: im. Têsle, rod. Têsel, daj.

Têslam, tož. Têsle, mest. pri Têslah, or. s Têslami

STATUS: predlog


Têslov Têslova Têslovo in Téslov Téslova Téslovo pridevnik Osnova kasnejšim odkritjem v brezžični telegrafiji, radiofoniji, televiziji in radarju so bili Teslovi poskusi; Teslov tok ||visokofrekvenčni tok||: V medicini se za terapije uporabljajo Teslovi tokovi; Teslov transformator ||naprava||: Če v bližino Teslovega transformatorja postavimo kovinsko telo, se to segreje (< Tesla) {O} moški: EDNINA: im. Talíjin in Tálijin, rod.

Talíjinega in Tálijinega, daj. Talíjinemu in Tálijinemu, tož. Talíjin (živostno Talíjinega) in Tálijin (živostno Tálijinega), mest. pri Talíjinem in Tálijinem, or. s Talíjinim in Tálijinim; DVOJINA: im. Talíjina in Tálijina, rod. Talíjinih in Tálijinih, daj. Talíjinima in Tálijinima, tož. Talíjina in Tálijina, mest. pri Talíjinih in Tálijinih, or. s Talíjinima in Tálijinima; MNOŽINA: im. Talíjini in Tálijini, rod. Talíjinih in Tálijinih, daj.

Talíjinim in Tálijinim, tož. Talíjine in Tálijine, mest.

pri Talíjinih in Tálijinih, or. s Talíjinimi in Tálijinimi ženski: EDNINA: im. Talíjina in Tálijina, rod. Talíjine in Tálijine, daj. Talíjini in Tálijini, tož. Talíjino in Tálijino, mest. pri Talíjini in Tálijini, or. s Talíjino in Tálijino; DVOJINA: im. Talíjini in Tálijini, rod.

Talíjinih in Tálijinih, daj. Talíjinima in Tálijinima, tož. Talíjini in Tálijini, mest. pri Talíjinih in Tálijinih, or. s Talíjinima in Tálijinima; MNOŽINA: im. Talíjine in Tálijine, rod. Talíjinih in Tálijinih, daj. Talíjinim in Tálijinim, tož. Talíjine in Tálijine, mest. pri Talíjinih in Tálijinih, or. s Talíjinimi in Tálijinimi srednji: EDNINA: im. Talíjino in Tálijino, rod.

Talíjinega in Tálijinega, daj. Talíjinemu in Tálijinemu, tož. Talíjino in Tálijino, mest. pri Talíjinem in Tálijinem, or. s Talíjinim in Tálijinim; DVOJINA: im. Talíjini in Tálijini, rod. Talíjinih in

Tálijinih, daj. Talíjinima in Tálijinima, tož. Talíjini in Tálijini, mest. pri Talíjinih in Tálijinih, or. s Talíjinima in Tálijinima; MNOŽINA: im. Talíjina in Tálijina, rod. Talíjinih in Tálijinih, daj. Talíjinim in Tálijinim, tož. Talíjina in Tálijina, mest. pri Talíjinih in Tálijinih, or. s Talíjinimi in Tálijinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Téspis Téspisa samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |grški pesnik in dramatik|: V 6. stoletju pr. n. š. je Tespis uvedel prvega igralca {B} Tespisov {O} EDNINA: im. Téspis, rod. Téspisa, daj. Téspisu, tož. Téspisa, mest. pri Téspisu, or. s Téspisom; DVOJINA: im. Téspisa, rod. Téspisev, daj. Téspisoma, tož. Téspisa, mest. pri Téspisih, or. s Téspisoma; MNOŽINA: im. Téspisi, rod. Téspisov, daj. Téspisom, tož. Téspise, mest. pri Téspisih, or. s Téspisi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Téspisov Téspisova Téspisovo pridevnik Nekateri Atenci so Tespisova prizadevanja odklanjali; Tespisov/tespisov voz ||potujoče gledališče||: Koordinatorka projekta se je zahvalila za podporo, ki jo Tespisov/tespisov voz uživa pri lokalnih oblasteh (< Tespis) {O} moški: EDNINA: im. Téspisov, rod. Téspisovega, daj. Téspisovemu, tož. Téspisov (živostno Téspisovega), mest. pri Téspisovem, or. s Téspisovim; DVOJINA: im. Téspisova, rod.

Téspisovih, daj. Téspisovima, tož. Téspisova, mest.

pri Téspisovih, or. s Téspisovima; MNOŽINA: im.

Téspisovi, rod. Téspisovih, daj. Téspisovim, tož.

Téspisove, mest. pri Téspisovih, or. s Téspisovimi ženski: EDNINA: im. Téspisova, rod. Téspisove, daj.

Téspisovi, tož. Téspisovo, mest. pri Tántalovi, or. s Téspisovo; DVOJINA: im. Téspisovi, rod. Téspisovih, daj. Téspisovima, tož. Téspisovi, mest. pri Téspisovih, or. s Téspisovima; MNOŽINA: im. Téspisove, rod.

Téspisovih, daj. Téspisovim, tož. Téspisove, mest. pri Téspisovih, or. s Téspisovimi srednji: EDNINA: im. Téspisovo, rod. Téspisovega, daj. Téspisovemu, tož. Téspisovo, mest. pri Téspisovem, or. s Téspisovim; DVOJINA: im.

Téspisovi, rod. Téspisovih, daj. Téspisovima, tož.

Téspisovi, mest. pri Téspisovih, or. s Téspisovima; MNOŽINA: im. Téspisovi, rod. Téspisovih, daj.

Téspisovim, tož. Téspisove, mest. pri Téspisovih, or. s Téspisovimi

STATUS: predlog

164

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz mitoloških imen) Thomas Thomasa [tómas] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |angleški metalurg|: portret Sidneyja Gilchrista Thomasa {B} Thomasov {O} EDNINA: im. Thomas, rod. Thomasa, daj.

Thomasu, tož. Thomasa, mest. pri Thomasu, or. s Thomasom; DVOJINA: im. Thomasa, rod. Thomasov, daj. Thomasoma, tož. Thomasa, mest. pri Thomasih, or. s Thomasoma; MNOŽINA: im. Thomasi, rod.

Thomasov, daj. Thomasom, tož. Thomase, mest. pri Thomasih, or. s Thomasi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Thomasov Thomasova Thomasovo [tómas] pridevnik Starejšega Thomasovega sina so klicali Bibi; Thomasov fosfat ||umetno gnojilo||: Kje bi lahko kupila fosforjevo gnojilo Thomasov fosfat, ki ga mnogi poznajo pod imenom Tomaževa žlindra?; prim. Tomažev (< Thomas) {O} moški: EDNINA: im. Thomasov, rod.

Thomasovega, daj. Thomasovemu, tož. Thomasov (živostno Thomasovega), mest. pri Thomasovem, or. s Thomasovim; DVOJINA: im. Thomasova, rod.

Thomasovih, daj. Thomasovima, tož. Thomasova, mest. pri Thomasovih, or. s Thomasovima; MNOŽINA: im. Thomasovi, rod. Thomasovih, daj. Thomasovim, tož. Thomasove, mest. pri Thomasovih, or. s Thomasovimi ženski: EDNINA: im. Thomasova, rod. Thomasove, daj. Thomasovi, tož. Thomasovo, mest. pri Thomasovi, or. s Thomasovo; DVOJINA: im.

Thomasovi, rod. Thomasovih, daj. Thomasovima, tož.

Thomasovi, mest. pri Thomasovih, or. s Thomasovima; MNOŽINA: im. Thomasove, rod.

Thomasovih, daj. Thomasovim, tož. Thomasove, mest. pri Thomasovih, or. s Thomasovimi srednji: EDNINA: im. Thomasovo, rod.

Thomasovega, daj. Thomasovemu, tož. Thomasovo, mest. pri Thomasovem, or. s Thomasovim; DVOJINA: im. Thomasovi, rod. Thomasovih, daj. Thomasovima, tož. Thomasovi, mest. pri Thomasovih, or. s Thomasovima; MNOŽINA: im. Thomasova, rod.

Thomasovih, daj. Thomasovim, tož. Thomasova, mest. pri Thomasovih, or. s Thomasovimi

STATUS: predlog


Tigurín Tigurína samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik plemena keltskih Helvetov|; v množini

Tigurini |pleme keltskih Helvetov|: Cezarjeva rimska armada je v bitkah pri Ararju in Bibrakti porazila in pobila 228.000 Tigurinov {B} Tingurinka; tigurinski {O} EDNINA: im. Tigurín, rod. Tigurína, daj. Tigurínu, tož. Tigurína, mest. pri Tigurínu, or. s Tigurínom; DVOJINA: im. Tigurína, rod. Tigurínov, daj.

Tigurínoma, tož. Tigurína, mest. pri Tigurínih, or. s Tigurínoma; MNOŽINA: im. Tiguríni, rod. Tigurínov, daj. Tigurínom, tož. Tigurín, mest. pri Tigurínih, or. s Tiguríni

STATUS: predlog


Tollens Tollensa [tólens] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški kemik|: odkritje Bernharda Tollensa {B} Tollensov {O} EDNINA: im. Tollens, rod. Tollensa, daj. Tollensu, tož. Tollensa, mest. pri Tollensu, or. s Tollensom; DVOJINA: im. Tollensa, rod. Tollensov, daj.

Tollensoma, tož. Tollensa, mest. pri Tollensih, or. s Tollensoma; MNOŽINA: im. Tollensi, rod. Tollensov, daj. Tollensom, tož. Tollense, mest. pri Tollensih, or. s Tollensi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Tollensov Tollensova Tollensovo [tólensov-] pridevnik Tollensovo zadnje obdobje raziskovanja; Tollensov

reagent ||kemijska snov, reagent||: V zelo čisto epruveto daj približno pol mililitra Tollensovega reagenta; Tollensov reagent je eksploziven, če se zasuši (< Tollens) {O} moški: EDNINA: im. Tollensov, rod.

Tollensovega, daj. Tollensovemu, tož. Tollensov (živostno Tollensovega), mest. pri Tollensovem, or. s Tollensovim; DVOJINA: im. Tollensova, rod.

Tollensovih, daj. Tollensovima, tož. Tollensova, mest.

pri Tollensovih, or. s Tollensovima; MNOŽINA: im.

Tollensovi, rod. Tollensovih, daj. Tollensovim, tož.

Tollensove, mest. pri Tollensovih, or. s Tollensovimi ženski: EDNINA: im. Tollensova, rod. Tollensove, daj.

Tollensovi, tož. Tollensovo, mest. pri Tollensovi, or. s Tollensovo; DVOJINA: im. Tollensovi, rod.

Tollensovih, daj. Tollensovima, tož. Tollensovi, mest.

pri Tollensovih, or. s Tollensovima; MNOŽINA: im.

Tollensove, rod. Tollensovih, daj. Tollensovim, tož.

Tollensove, mest. pri Tollensovih, or. s Tollensovimi srednji: EDNINA: im. Tollensovo, rod. Tollensovega, daj. Tollensovemu, tož. Tollensovo, mest. pri Tollensovem, or. s Tollensovim; DVOJINA: im.

165

Tollensovi, rod. Tollensovih, daj. Tollensovima, tož.

Tollensovi, mest. pri Tollensovih, or. s Tollensovima; MNOŽINA: im. Tollensova, rod. Tollensovih, daj.

Tollensovim, tož. Tollensova, mest. pri Tollensovih, or. s Tollensovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) tony tonyja [tóni] samostalnik moškega spola |nagrada|: Nagrado tony so začeli podeljevati leta 1947; živostno Igralka je prejela tonyja za svoj broadwayski debi; Letošnji tonyji pričajo o raznolikosti del, ki jih predvajajo na Broadwayu; prim. Tony {O} EDNINA: im. tony, rod. tonyja, daj. tonyju, tož.

tonyja, mest. o tonyju, or. s tonyjem; DVOJINA: im.

tonyja, rod. tonyjev, daj. tonyjema, tož. tonyja, mest. o tonyjih, or. s tonyjema; MNOŽINA: im. tonyji, rod.

tonyjev, daj. tonyjem, tož. tonyje, mest. o tonyjih, or. s tonyji

STATUS: predlog


Tony Tonyja [tóni] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |moško ime|: film Tonyja Curtisa; Kot deček je preživel tako čudovite dneve z Joeyjem in Tonyjem; prim. tony {B} Tonyjev {O} EDNINA: im. Tony, rod. Tonyja, daj. Tonyju, tož.

Tonyja, mest. pri Tonyju, or. s Tonyjem; DVOJINA: im.

Tonyja, rod. Tonyjev, daj. Tonyjema, tož. Tonyja, mest. pri Tonyjih, or. s Tonyjema; MNOŽINA: im.

Tonyji, rod. Tonyjev, daj. Tonyjem, tož. Tonyje, mest.

pri Tonyjih, or. s Tonyji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) Tonyjev Tonyjeva Tonyjevo [tónijev-] pridevnik Po besedah Tonyjevih oboževalcev je vsak njegov koncert posebno doživetje (< Tony) {O} moški: EDNINA: im. Tonyjev, rod. Tonyjevega, daj. Tonyjevemu, tož. Tonyjev (živostno Tonyjevega), mest. pri Tonyjevem, or. s Tonyjevim; DVOJINA: im.

Tonyjeva, rod. Tonyjevih, daj. Tonyjevima, tož.

Tonyjeva, mest. pri Tonyjevih, or. s Tonyjevima; MNOŽINA: im. Tonyjevi, rod. Tonyjevih, daj.

Tonyjevim, tož. Tonyjeve, mest. pri Tonyjevih, or. s Tonyjevimi ženski: EDNINA: im. Tonyjeva, rod. Tonyjeve, daj.

Tonyjevi, tož. Tonyjevo, mest. pri Tonyjevi, or. s Tonyjevo; DVOJINA: im. Tonyjevi, rod. Tonyjevih,

daj. Tonyjevima, tož. Tonyjevi, mest. pri Tonyjevih, or. s Tonyjevima; MNOŽINA: im. Tonyjeve, rod.

Tonyjevih, daj. Tonyjevim, tož. Tonyjeve, mest. pri Tonyjevih, or. s Tonyjevimi srednji: EDNINA: im. Tonyjevo, rod. Tonyjevega, daj.

Tonyjevemu, tož. Tonyjevo, mest. pri Tonyjevem, or.

s Tonyjevim; DVOJINA: im. Tonyjevi, rod. Tonyjevih, daj. Tonyjevima, tož. Tonyjevi, mest. pri Tonyjevih, or. s Tonyjevima; MNOŽINA: im. Tonyjeva, rod.

Tonyjevih, daj. Tonyjevim, tož. Tonyjeva, mest. pri Tonyjevih, or. s Tonyjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz moških imen) túrek túrka samostalnik moškega spola |goba|: brezov turek; živostno Pred kuhanjem turka poparimo z vrelo vodo; prim. Turek {O} EDNINA: im. túrek, rod. túrka, daj. túrku, tož.

túrka, mest. pri túrku, or. s túrkom; DVOJINA: im.

túrka, rod. túrkov, daj. túrkoma, tož. túrka, mest. pri túrkih, or. s túrkoma; MNOŽINA: im. túrki, rod. túrkov, daj. túrkom, tož. túrke, mest. pri túrkih, or. s túrki

STATUS: predlog


Túrek Túrka samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime Grki, Turki in Romuni; kaditi kot Turek ||zelo||: Roke so se mu tresle in kadil je kot Turek (< Turčija) {B} Turkov {O} EDNINA: im. Túrek, rod. Túrka, daj. Túrku, tož.

Túrka, mest. pri Túrku, or. s Túrkom; DVOJINA: im.

Túrka, rod. Túrkov, daj. Túrkoma, tož. Túrka, mest. pri Túrkih, or. s Túrkoma; MNOŽINA: im. Túrki, rod.

Túrkov, daj. Túrkom, tož. Túrke, mest. pri Túrkih, or.

s Túrki

STATUS: predlog


Turner Turnerja [t rner] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |angleški slikar|: Na razstavi so obiskovalci lahko videli 35 izbranih slik J. M. W. Turnerja; |ameriški endokrinolog|: Motnjo je leta 1938 prvi opisal endokrinolog Henry Turner {B} Turnerjev {O} EDNINA: im. Turner, rod. Turnerja, daj. Turnerju, tož. Turnerja, mest. pri Turnerju, or. s Turnerjem; DVOJINA: im. Turnerja, rod. Turnerjev, daj.

Turnerjema, tož. Turnerja, mest. pri Turnerjih, or. s Turnerjema; MNOŽINA: im. Turnerji, rod. Turnerjev, daj. Turnerjem, tož. Turnerje, mest. pri Turnerjih, or. s Turnerji

166

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Turnerjev Turnerjeva Turnerjevo [t rnerjev-] pridevnik Muzej ima v svoji zbirki že tri Turnerjeve slike; Turnerjev nagrajenec, nagrajenka; Turnerjev/turnerjev sindrom ||bolezen||: Pri Turnerjevem/turnerjevem sindromu ženski manjka en ali več ženskih spolnih hormonov; Turnerjeva

nagrada ||nagrada||: Galerija Tate in televizijska postaja Channel 4 podeljujeta Turnerjevo nagrado v Britaniji delujočemu umetniku (< Turner) {O} moški: EDNINA: im. Turnerjev, rod.

Turnerjevega, daj. Turnerjevemu, tož. Turnerjev (živostno Turnerjevega), mest. pri Turnerjevem, or. s Turnerjevim; DVOJINA: im. Turnerjeva, rod.

Turnerjevih, daj. Turnerjevima, tož. Turnerjeva, mest.

pri Turnerjevih, or. s Turnerjevima; MNOŽINA: im.

Turnerjevi, rod. Turnerjevih, daj. Turnerjevim, tož.

Turnerjeve, mest. pri Turnerjevih, or. s Turnerjevimi ženski: EDNINA: im. Turnerjeva, rod. Turnerjeve, daj.

Turnerjevi, tož. Turnerjevo, mest. pri Turnerjevi, or. s Turnerjevo; DVOJINA: im. Turnerjevi, rod.

Turnerjevih, daj. Turnerjevima, tož. Turnerjevi, mest.

pri Turnerjevih, or. s Turnerjevima; MNOŽINA: im.

Turnerjeve, rod. Turnerjevih, daj. Turnerjevim, tož.

Turnerjeve, mest. pri Turnerjevih, or. s Turnerjevimi srednji: EDNINA: im. Turnerjevo, rod. Turnerjevega, daj. Turnerjevemu, tož. Turnerjevo, mest. pri Turnerjevem, or. s Turnerjevim; DVOJINA: im.

Turnerjevi, rod. Turnerjevih, daj. Turnerjevima, tož.

Turnerjevi, mest. pri Turnerjevih, or. s Turnerjevima; MNOŽINA: im. Turnerjeva, rod. Turnerjevih, daj.

Turnerjevim, tož. Turnerjeva, mest. pri Turnerjevih, or. s Turnerjevimi

STATUS: predlog


Tyndall Tyndall [tíndal] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |irski fizik|: Kapany se je oprl na poskuse fizika Johna Tyndalla s svetlobo in vodo ter jih prenesel na upognjene steklene palice {B} Tyndallov {O} EDNINA: im. Tyndall, rod. Tyndalla, daj.

Tyndallu, tož. Tyndalla, mest. pri Tyndallu, or. s Tyndallom; DVOJINA: im. Tyndalla, rod. Tyndallov, daj. Tyndalloma, tož. Tyndalla, mest. pri Tyndallih, or.

s Tyndalloma; MNOŽINA: im. Tyndalli, rod.

Tyndallov, daj. Tyndallom, tož. Tyndalle, mest. pri Tyndallih, or. s Tyndalli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Tyndallov Tyndallova Tyndallovo [tíndalov-] pridevnik Tyndalove znanstvene objave; Tyndallov pojav ||optični pojav||: Vsakodnevni primer Tyndallovega pojava je cigaretni dim (< Tyndall) {O} moški: EDNINA: im. Tyndallov, rod.

Tyndallovega, daj. Tyndallovemu, tož. Tyndallov (živostno Tyndallovega), mest. pri Tyndallovem, or. s Tyndallovim; DVOJINA: im. Tyndallova, rod.

Tyndallovih, daj. Tyndallovima, tož. Tyndallova, mest. pri Tyndallovih, or. s Tyndallovima; MNOŽINA: im. Tyndallovi, rod. Tyndallovih, daj. Tyndallovim, tož. Tyndallove, mest. pri Tyndallovih, or. s Tyndallovimi ženski: EDNINA: im. Tyndallova, rod. Tyndallove, daj.

Tyndallovi, tož. Tyndallovo, mest. pri Tyndallovi, or.

s Tyndallovo; DVOJINA: im. Tyndallovi, rod.

Tyndallovih, daj. Tyndallovima, tož. Tyndallovi, mest. pri Tyndallovih, or. s Tyndallovima; MNOŽINA: im. Tyndallove, rod. Tyndallovih, daj. Tyndallovim, tož. Tyndallove, mest. pri Tyndallovih, or. s Tyndallovimi srednji: EDNINA: im. Tyndallovo, rod. Tyndallovega, daj. Tyndallovemu, tož. Tyndallovo, mest. pri Tyndallovem, or. s Tyndallovim; DVOJINA: im.

Tyndallovi, rod. Tyndallovih, daj. Tyndallovima, tož.

Tyndallovi, mest. pri Tyndallovih, or. s Tyndallovima; MNOŽINA: im. Tyndallova, rod.

Tyndallovih, daj. Tyndallovim, tož. Tyndallova, mest.

pri Tyndallovih, or. s Tyndallovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Valvasor Valvasorja [válvazor] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |slovenski zgodovinar|: opus Janeza Vajkarda Valvasorja; Razprava o Cerkniškem jezeru je Valvasorju prinesla članstvo v Kraljevi družbi; v

prenesenem pomenu To si lahko preberete v Valvasorju v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske {B} Valvasorjev {O} EDNINA: im. Valvasor, rod. Valvasorja, daj.

Valvasorju, tož. Valvasorja, mest. pri Valvasorju, or. z Valvasorjem; DVOJINA: im. Valvasorja, rod.

Valvasorjev, daj. Valvasorjema, tož. Valvasorja, mest.

pri Valvasorjih, or. z Valvasorjema; MNOŽINA: im.

Valvasorji, rod. Valvasorjev, daj. Valvasorjem, tož.

Valvasorje, mest. pri Valvasorjih, or. z Valvasorji

STATUS: predlog


167

Valvasorjev Valvasorjeva Valvasorjevo [válvazorjev] pridevnik Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske; Valvasorjev nagrajenec, nagrajenka; Valvasorjeva

nagrada ||nagrada||: Loški muzej je prejel Valvasorjevo nagrado, najvišje odlikovanje v muzealstvu (< Valvasor) {O} moški: EDNINA: im. Valvasorjev, rod.

Valvasorjevega, daj. Valvasorjevemu, tož.

Valvasorjev (živostno Valvasorjevega), mest. pri Valvasorjevem, or. z Valvasorjevim; DVOJINA: im.

Valvasorjeva, rod. Valvasorjevih, daj.

Valvasorjevima, tož. Valvasorjeva, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevima; MNOŽINA: im.

Valvasorjevi, rod. Valvasorjevih, daj. Valvasorjevim, tož. Valvasorjeve, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevimi ženski: EDNINA: im. Valvasorjeva, rod. Valvasorjeve, daj. Valvasorjevi, tož. Valvasorjevo, mest. pri Valvasorjevi, or. z Valvasorjevo; DVOJINA: im.

Valvasorjevi, rod. Valvasorjevih, daj.

Valvasorjevima, tož. Valvasorjevi, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevima; MNOŽINA: im.

Valvasorjeve, rod. Valvasorjevih, daj.

Valvasorjevim, tož. Valvasorjeve, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevimi srednji: EDNINA: im. Valvasorjevo, rod.

Valvasorjevega, daj. Valvasorjevemu, tož.

Valvasorjevo, mest. pri Valvasorjevem, or. z Valvasorjevim; DVOJINA: im. Valvasorjevi, rod.

Valvasorjevih, daj. Valvasorjevima, tož.

Valvasorjevi, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevima; MNOŽINA: im. Valvasorjeva, rod.

Valvasorjevih, daj. Valvasorjevim, tož. Valvasorjeva, mest. pri Valvasorjevih, or. z Valvasorjevimi

STATUS: predlog


vát váta samostalnik moškega spola |podomačeno za watt|; |merska enota|: Evropska unija je lani prepovedala prodajo navadnih žarnic z močjo 100 vatov ali več <100 W>; prim. W (< Watt) {O} EDNINA: im. vát, rod. váta, daj. vátu, tož. váta, mest. pri vátu, or. z vátom; DVOJINA: im. váta, rod.

vátov, daj. vátoma, tož. váta, mest. pri vátih, or. z vátoma; MNOŽINA: im. váti, rod. vátov, daj. vátom, tož.

váte, mest. pri vátih, or. z váti

STATUS: predlog


večérnica večérnice samostalnik ženskega spola |zvezda|: Večernica najmočneje sije v pozni zimi; |povest|: navadno v množini Babica jih je navajala na

branje slovenskih večernic; |popoldanska oz. večerna molitev|: navadno v množini V farni cerkvi je zvonilo k večernicam; |nagrada|: Žirija je včeraj razglasila pet finalistov za večernico {O} EDNINA: im. večérnica, rod. večérnice, daj.

večérnici, tož. večérnico, mest. o večérnici, or. z večérnico; DVOJINA: im. večérnici, rod. večérnic, daj.

večérnicama, tož. večérnici, mest. o večérnicah, or. z večérnicama; MNOŽINA: im. večérnice, rod. večérnic, daj. večérnicam, tož. večérnice, mest. o večérnicah, or.

z večérnicami

STATUS: predlog


Véga Vége in Véga Véga samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime prireditev ob obletnici rojstva barona Jurija Vege/Vega na njegovi rojstni domačiji v Zagorici {B} Vegov {O} EDNINA: im. Véga, rod. Vége in Véga, daj. Végi in Végu, tož. Végo in Véga, mest. pri Végi in pri Végu, or. z Végo in z Végom; DVOJINA: im. Végi in Véga, rod. Vég in Végov, daj. Végama in Végoma, tož. Végi in Véga, mest. pri Végh in pri Végih, or. z Végama in z Végoma; MNOŽINA: im. Vége in Végi, rod. Vég in Végov, daj. Végam in Végom, tož. Vége in Vége, mest. pri Végah in pri Végih, or. z Végami in z Végi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Végov Végova Végovo pridevnik ilustracija v Vegovem matematičnem učbeniku; Vegova nagrada ||nagrada||: Učiteljica je izročila Vegove nagrade tistim, ki so se izkazali na matematičnem kenguruju (< Vega) {O} moški: EDNINA: im. Végov, rod. Végovega, daj.

Végovemu, tož. Végov (živostno Végovega), mest. pri Végovem, or. z Végovim; DVOJINA: im. Végova, rod.

Végovih, daj. Végovima, tož. Végova, mest. pri Végovih, or. z Végovima; MNOŽINA: im. Végovi, rod.

Végovih, daj. Végovim, tož. Végove, mest. pri Végovih, or. z Végovimi ženski: EDNINA: im. Végova, rod. Végove, daj.

Végovi, tož. Végovo, mest. pri Végovi, or. z Végovo; DVOJINA: im. Végovi, rod. Végovih, daj. Végovima, tož. Végovi, mest. pri Végovih, or. z Végovima; MNOŽINA: im. Végove, rod. Végovih, daj. Végovim, tož. Végove, mest. pri Végovih, or. z Végovimi srednji: EDNINA: im. Végovo, rod. Végovega, daj.

Végovemu, tož. Végovo, mest. pri Végovem, or. z Végovim; DVOJINA: im. Végovi, rod. Végovih, daj.

Végovima, tož. Végovi, mest. pri Végovih, or. z Végovima; MNOŽINA: im. Végova, rod. Végovih, daj.

168

Végovim, tož. Végova, mest. pri Végovih, or. z Végovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov) vénerin vénerina vénerino pridevnik venerin griček ||del telesa||: Pasovi hlač so zlezli pod popek in komajda še pokrijejo venerin griček; prim.

Venerin (< Venera) {O} moški: EDNINA: im. venerin, rod. venerinega, daj.

venerinemu, tož. venerin (živostno venerinega), mest.

pri venerinem, or. z venerinim; DVOJINA: im.

venerina, rod. venerinih, daj. venerinima, tož.

venerina, mest. pri venerinih, or. z venerinima; MNOŽINA: im. venerini, rod. venerinih, daj. venerinim, tož. venerine, mest. pri venerinih, or. z venerinimi ženski: EDNINA: im. venerina, rod. venerine, daj.

venerini, tož. venerino, mest. pri venerini, or. z venerino; DVOJINA: im. venerini, rod. venerinih, daj.

venerinima, tož. venerini, mest. pri venerinih, or. z venerinima; MNOŽINA: im. venerine, rod. venerinih, daj. venerinim, tož. venerine, mest. pri venerinih, or. z venerinimi srednji: EDNINA: im. venerino, rod. venerinega, daj.

venerinemu, tož. venerino, mest. pri venerinem, or. z venerinim; DVOJINA: im. venerini, rod. venerinih, daj.

venerinima, tož. venerini, mest. pri venerinih, or. z venerinima; MNOŽINA: im. venerina, rod. venerinih, daj. venerinim, tož. venerina, mest. pri venerinih, or. z venerinimi

STATUS: predlog


Verónika Verónike samostalnik ženskega spola; ime

bitja; osebno ime |žensko ime|: Slavljenec je najraje v družbi žene Veronike, štirih sester ter treh hčera {B} Veronikin {O} EDNINA: im. Verónika, rod. Verónike, daj.

Veróniki, tož. Veróniko, mest. pri Veróniki, or. z Veróniko; DVOJINA: im. Veróniki, rod. Verónik, daj.

Verónikama, tož. Veróniki, mest. pri Verónikah, or. z Verónikama; MNOŽINA: im. Verónike, rod. Verónik, daj. Verónikam, tož. Verónike, mest. pri Veróniksh, or. z Veróniksmi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska) Verónikin Verónikina Verónikino pridevnik Veronikin mož; Veronikina nagrada ||nagrada||: Podelitev Veronikine nagrade se odvija navadno v Celju (< Veronika Deseniška)

{O} moški: EDNINA: im. Verónikin, rod.

Verónikinega, daj. Verónikinemu, tož. Verónikin (živostno Verónikinega), mest. pri Verónikinem, or. z Verónikinim; DVOJINA: im. Verónikina, rod.

Verónikinih, daj. Verónikinima, tož. Verónikina, mest. pri Verónikinih, or. z Verónikinima; MNOŽINA: im. Verónikini, rod. Verónikinih, daj. Verónikinim, tož. Verónikine, mest. pri Verónikinih, or. z Verónikinimi ženski: EDNINA: im. Verónikina, rod. Verónikine, daj.

Verónikini, tož. Verónikino, mest. pri Verónikini, or.

z Verónikino; DVOJINA: im. Verónikini, rod.

Verónikinih, daj. Verónikinima, tož. Verónikini, mest.

pri Verónikinih, or. z Verónikinima; MNOŽINA: im.

Verónikine, rod. Verónikinih, daj. Verónikinim, tož.

Verónikine, mest. pri Verónikinih, or. z Verónikinimi srednji: EDNINA: im. Verónikino, rod. Verónikinega, daj. Verónikinemu, tož. Verónikino, mest. pri Verónikinem, or. z Verónikinim; DVOJINA: im.

Verónikini, rod. Verónikinih, daj. Verónikinima, tož.

Verónikini, mest. pri Verónikinih, or. z Verónikinima; MNOŽINA: im. Verónikina, rod.

Verónikinih, daj. Verónikinim, tož. Verónikinina, mest. pri Verónikinih, or. z Verónikinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki (iz ženskih imen); izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

vésna vésne samostalnik ženskega spola |nagrada|: Gostovanja se je udeležila tudi letošnja dobitnica vesne za najboljšo igralko na festivalu v Portorožu; prim. Vesna {O} EDNINA: im. vésna, rod. vésne, daj. vésni, tož.

vésno, mest. o vésni, or. z vésno; DVOJINA: im. vésni, rod. vésn, daj. vésnama, tož. vésni, mest. o vésnah, or. z vésnama; MNOŽINA: im. vésne, rod. vésn, daj. vésnam, tož. vésne, mest. o vésnah, or. z vésnami

STATUS: predlog


Vésna1 Vésne samostalnik ženskega spola; ime bitja; osebno ime |žensko ime|: razstava grafik akademske slikarke Vesne Drnovšek; |slovanska boginja pomladi|: Vesna je boginja, ki preganja zimo; prim. vesna {B} Vesnin {O} EDNINA: im. Vésna, rod. Vésne, daj. Vésni, tož.

Vésno, mest. pri Vésni, or. z Vésno; DVOJINA: im.

Vésni, rod. Vésen, daj. Vésnama, tož. Vésni, mest. pri Vésnah, or. z Vésnama; MNOŽINA: im. Vésne, rod.

169

Vésen, daj. Vésnam, tož. Vésne, mest. pri Vésnah, or.

z Vésnami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska); religijska imena

Vésna2 Vésne samostalnik ženskega spola; stvarno ime |umetniško društvo slovenskih slikarjev|: Člani Vesne, med katerimi so bili med drugimi tudi Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Ivan Vavpotič, so se imenovali vesnijani {B} Vesnin {O} EDNINA: im. Vésna, rod. Vésne, daj. Vésni, tož.

Vésno, mest. pri Vésni, or. z Vésno; DVOJINA: im.

Vésni, rod. Vésn, daj. Vésnama, tož. Vésni, mest. pri Vésnah, or. z Vésnama; MNOŽINA: im. Vésne, rod.

Vésn, daj. Vésnam, tož. Vésne, mest. pri Vésnah, or. z Vésnami

STATUS: predlog


Víd Vída samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno

ime |moško ime|: kapela svetega Vida; Na dopust smo odšli s prijateljem Vidom {B} Vidov {O} EDNINA: im. Víd, rod. Vída, daj. Vídu, tož. Vída, mest. pri Vídu, or. z Vídom; DVOJINA: im. Vída, rod.

Vídov, daj. Vídoma, tož. Vída, mest. pri Vídih, or. z Vídoma; MNOŽINA: im. Vídi, rod. Vídov, daj. Vídom, tož. Víde, mest. pri Vídih, or. z Vídi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška) vídov vídova vídovo pridevnik vidov ples ||bolezen||: Bolezen vidov ples se kaže z nehotenimi in nepravilnimi gibi udov in trupa; prim.

Vidov (< Vid) {O} moški: EDNINA: im. vídov, rod. vídovega, daj.

vídovemu, tož. vídov (živostno vídovega), mest. pri vídovem, or. z vídovim; DVOJINA: im. vídova, rod.

vídovih, daj. vídovima, tož. vídova, mest. pri vídovih, or. z vídovima; MNOŽINA: im. vídovi, rod. vídovih, daj. vídovim, tož. vídove, mest. pri vídovih, or. z vídovimi ženski: EDNINA: im. vídova, rod. vídove, daj. vídovi, tož. vídovo, mest. pri vídovi, or. z vídovo; DVOJINA: im. vídovi, rod. vídovih, daj. vídovima, tož. vídovi, mest. pri vídovih, or. z vídovima; MNOŽINA: im.

vídove, rod. vídovih, daj. vídovim, tož. vídove, mest.

pri vídovih, or. z vídovimi srednji: EDNINA: im. vídovo, rod. vídovega, daj.

vídovemu, tož. vídovo, mest. pri vídovem, or. z vídovim; DVOJINA: im. vídovi, rod. vídovih, daj.

vídovima, tož. vídovi, mest. pri vídovih, or. z vídovima; MNOŽINA: im. vídova, rod. vídovih, daj.

vídovim, tož. vídova, mest. pri vídovih, or. z vídovimi

STATUS: predlog


Vídov Vídova Vídovo pridevnik Kupil je stanovanje Vidove sestre Mojce; prim.

vidov (< Vid) {O} moški: EDNINA: im. Vídov, rod. Vídovega, daj.

Vídovemu, tož. Vídov (živostno Vídovega), mest. pri Vídovem, or. z Vídovim; DVOJINA: im. Vídova, rod.

Vídovih, daj. Vídovima, tož. Vídova, mest. pri Vídovih, or. z Vídovima; MNOŽINA: im. Vídovi, rod.

Vídovih, daj. Vídovim, tož. Vídove, mest. pri Vídovih, or. z Vídovimi ženski: EDNINA: im. Vídova, rod. Vídove, daj. Vídovi, tož. Vídovo, mest. pri Vídovi, or. z Vídovo; DVOJINA: im. Vídovi, rod. Vídovih, daj. Vídovima, tož. Vídovi, mest. pri Vídovih, or. z Vídovima; MNOŽINA: im.

Vídove, rod. Vídovih, daj. Vídovim, tož. Vídove, mest.

pri Vídovih, or. z Vídovimi srednji: EDNINA: im. Vídovo, rod. Vídovega, daj.

Vídovemu, tož. Vídovo, mest. pri Vídovem, or. z Vídovim; DVOJINA: im. Vídovi, rod. Vídovih, daj.

Vídovima, tož. Vídovi, mest. pri Vídovih, or. z Vídovima; MNOŽINA: im. Vídova, rod. Vídovih, daj.

Vídovim, tož. Vídova, mest. pri Vídovih, or. z Vídovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz religijskih imen); svojilni pridevniki (iz moških imen) Víking Víkinga samostalnik moškega spola; ime bitja; prebivalsko ime |pripadnik severnogermanskega plemena|: Saga pripoveduje, da je Viking Erik Rdeči pred več kot tisoč leti svojim rojakom zatrjeval, da je Greenlandija vsa zelena; v množini Vikingi |severnogermansko pleme|: islandski, danski, švedski, norveški Vikingi; potomci Vikingov; Pred 13. stol. so se Estonci upirali napadom Vikingov, Švedov in Rusov; |nadomestno ime: Norvežani, predvsem v zvezi s športom|: Do zadnje tekme proti Vikingom so bili naši igralci v boju za uvrstitev v četrtfinale; |igralci kluba ameriškega nogometa Minnesota Vikings|: V Minnesoti je dosegel prve točke v dresu Vikingov; dežela Vikingov ||nadomestno ime za skandinavske države, predvsem Norveško in Dansko||: Pika Nogavička prihaja iz dežele Vikingov; Smučanje je v deželi Vikingov narodni šport {B} Vikinginja; vikinški

170

{O} EDNINA: im. Víking, rod. Víkinga, daj. Víkingu, tož. Víkinga, mest. pri Víkingu, or. z Víkingom; DVOJINA: im. Víkinga, rod. Víkingov, daj. Víkingoma, tož. Víkinga, mest. pri Víkingih, or. z Víkingoma; MNOŽINA: im. Víkingi, rod. Víkingov, daj. Víkingom, tož. Víkinge, mest. pri Víkingih, or. z Víkingi

STATUS: predlog


Víkinginja Víkinginje samostalnik ženskega spola; ime

bitja; prebivalsko ime |pripadnica severnogermanskega plemena|: V legendi se deklica spremeni v hrabro Vikinginjo; |nadomestno ime: Norvežanka, Norvežanke, predvsem v zvezi s športom|: S tekmicami so se Vikinginje dobesedno poigravale {O} EDNINA: im. Víkinginja, rod. Víkinginje, daj.

Víkinginji, tož. Víkinginjo, mest. pri Víkinginji, or. z Víkinginjo; DVOJINA: im. Víkinginji, rod. Víkinginj, daj. Víkinginjama, tož. Víkinginji, mest. pri Víkinginjah, or. z Víkinginjama; MNOŽINA: im.

Víkinginje, rod. Víkinginj, daj. Víkinginjam, tož.

Víkinginje, mest. pri Víkinginjah, or. z Víkinginjami

STATUS: predlog


víkinški víkinška víkinško pridevnik vikinška saga; V Oslu smo si ogledali muzej vikinških ladij (< Viking) {O} moški: EDNINA: im. víkinški, rod. víkinškega, daj. víkinškemu, tož. víkinški (živostno víkinškega), mest. pri víkinškem, or. z víkinškim; DVOJINA: im.

víkinška, rod. víkinških, daj. víkinškima, tož.

víkinška, mest. pri víkinških, or. z víkinškima; MNOŽINA: im. víkinški, rod. víkinških, daj. víkinškim, tož. víkinške, mest. pri víkinških, or. z víkinškimi ženski: EDNINA: im. víkinška, rod. víkinške, daj.

víkinški, tož. víkinško, mest. pri víkinški, or. z víkinško; DVOJINA: im. víkinški, rod. víkinških, daj.

víkinškima, tož. víkinški, mest. pri víkinških, or. z víkinškima; MNOŽINA: im. víkinške, rod. víkinških, daj. víkinškim, tož. víkinške, mest. pri víkinških, or. z víkinškimi srednji: EDNINA: im. víkinško, rod. víkinškega, daj.

víkinškemu, tož. víkinško, mest. pri víkinškem, or. z víkinškim; DVOJINA: im. víkinški, rod. víkinških, daj.

víkinškima, tož. víkinški, mest. pri víkinških, or. z víkinškima; MNOŽINA: im. víkinška, rod. víkinških, daj. víkinškim, tož. víkinška, mest. pri víkinških, or. z víkinškimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevnik na -ski víktor víktorja samostalnik moškega spola

|nagrada|: živostno Za posebne zasluge na področju televizijskega in radijskega dela je prejel viktorja za življenjsko delo; Minulo soboto je bila tradicionalna podelitev viktorjev na področju medijev in popkulture; prim. Viktor {O} EDNINA: im. víktor, rod. víktorja, daj. víktorju, tož. víktorja, mest. o víktorju, or. z víktorjem; DVOJINA: im. víktorja, rod. víktorjev, daj. víktorjema, tož. víktorja, mest. o víktorjih, or. z víktorjema; MNOŽINA: im. víktorji, rod. víktorjev, daj. víktorjem, tož. víktorje, mest. o víktorjih, or. z víktorji

STATUS: predlog


Viktórija Viktórije samostalnik ženskega spola; ime

bitja; osebno ime; religijsko ime |žensko ime|: Ime Viktorija ima več krajših različic: Vika, Viki, Vikica; |rimska boginja zmage|: Svetišče boginje Viktorije je stalo pod Palatinom v Rimu {B} Viktorijin {O} EDNINA: im. Viktórija, rod. Viktórije, daj.

Viktóriji, tož. Viktórijo, mest. pri Viktóriji, or. z Viktórijo; DVOJINA: im. Viktóriji, rod. Viktórij, daj.

Viktórijama, tož. Viktóriji, mest. pri Viktórijah, or. z Viktórijama; MNOŽINA: im. Viktórije, rod. Viktórij, daj. Viktórijam, tož. Viktórije, mest. pri Viktórijah, or.

z Viktórijami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska); religijska imena

Viktórijin Viktórijina Viktórijino pridevnik Ogledali so si Viktorijino razstavo; Viktorijin

križ|podomačeno za Victoria Cross| ||nagrada||: Prejemniki Viktorijinega križa so heroji ne glede na čin in civilisti pod vojaškim poveljem (< Viktorija) {O} moški: EDNINA: im. Viktórijin, rod.

Viktórijinega, daj. Viktórijinemu, tož. Viktórijin (živostno Viktórijinega), mest. pri Viktórijinem, or. z Viktórijinim; DVOJINA: im. Viktórijina, rod.

Viktórijinih, daj. Viktórijinima, tož. Viktórijina, mest.

pri Viktórijinih, or. z Viktórijinima; MNOŽINA: im.

Viktórijini, rod. Viktórijinih, daj. Viktórijinim, tož.

Viktórijine, mest. pri Viktórijinih, or. z Viktórijinimi ženski: EDNINA: im. Viktórijina, rod. Viktórijine, daj.

Viktórijini, tož. Viktórijino, mest. pri Viktórijini, or. z Viktórijino; DVOJINA: im. Viktórijini, rod.

Viktórijinih, daj. Viktórijinima, tož. Viktórijini, mest.

pri Viktórijinih, or. z Viktórijinima; MNOŽINA: im.

Viktórijine, rod. Viktórijinih, daj. Viktórijinim, tož.

Viktórijine, mest. pri Viktórijinih, or. z Viktórijinimi

171

srednji: EDNINA: im. Viktórijino, rod. Viktórijinega, daj. Viktórijinemu, tož. Viktórijino, mest. pri Viktórijinem, or. z Viktórijinim; DVOJINA: im.

Viktórijini, rod. Viktórijinih, daj. Viktórijinima, tož.

Viktórijini, mest. pri Viktórijinih, or. z Viktórijinima; MNOŽINA: im. Viktórijina, rod. Viktórijinih, daj.

Viktórijinim, tož. Viktórijina, mest. pri Viktórijinih, or. z Viktórijinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov; svojilni pridevniki (iz ženskih imen) vódja1 vódje in vódja vódja samostalnik moškega spola |moški, ki vodi|: Izvolili so ga za novega vodjo/vodja poslanske skupine; Izobraževanje namenjajo mentorjem oziroma strokovnim vodjem/vodjam kulturnih društev; Obema vodjema/vodjama je zastal dih, ko sta odprla pošiljki {B} vodjev {O} EDNINA: im. vódja, rod. vódje in vódja, daj. vódji in vódju, tož. vódjo in vódja, mest. pri vódji in pri vódju, or. z vódjo in z vódjem; DVOJINA: im. vódji in vódja, rod. vódij in vódjev, daj. vódjama in vódjema, tož. vódji in vódja, mest. pri vódjah in pri vódjih, or. z vódjama in z vódjema; MNOŽINA: im. vódje in vódji, rod. vódij in vódjev, daj. vódjam in vódjem, tož. vódje in vódje, mest. pri vódjah in pri vódjih, or. z vódjami in z vódji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti vódja2 vódje samostalnik ženskega spola |ženska, ki vodi|: Pojejo pod vodstvom umetniške vodje in glasbene pedagoginje Mojce Kralj; Obe vodji sta bili učinkoviti {B} vodjin {O} EDNINA: im. vódja, rod. vódje, daj. vódji, tož.

vódjo, mest. pri vódji, or. z vódjo; DVOJINA: im. vódji, rod. vódij, daj. vódjama, tož. vódji, mest. pri vódjah, or.

z vódjama; MNOŽINA: im. vódje, rod. vódij, daj.

vódjam, tož. vódje, mest. pri vódjah, or. z vódjami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti vódjev vódjeva vódjevo pridevnik Čakal je na vodjev namig; prim. vodjin (< vodja) {O} moški: EDNINA: im. vódjev, rod. vódjevega, daj.

vódjevemu, tož. vódjev (živostno vódjevega), mest. pri vódjevem, or. z vódjevim; DVOJINA: im. vódjeva, rod.

vódjevih, daj. vódjevima, tož. vódjeva, mest. pri vódjevih, or. z vódjevima; MNOŽINA: im. vódjevi, rod.

vódjevih, daj. vódjevim, tož. vódjeve, mest. pri vódjevih, or. z vódjevimi ženski: EDNINA: im. vódjeva, rod. vódjeve, daj.

vódjevi, tož. vódjevo, mest. pri vódjevi, or. z vódjevo; DVOJINA: im. vódjevi, rod. vódjevih, daj. vódjevima, tož. vódjevi, mest. pri vódjevih, or. z vódjevima; MNOŽINA: im. vódjeve, rod. vódjevih, daj. vódjevim, tož. vódjeve, mest. pri vódjevih, or. z vódjevimi srednji: EDNINA: im. vódjevo, rod. vódjevega, daj.

vódjevemu, tož. vódjevo, mest. pri vódjevem, or. z vódjevim; DVOJINA: im. vódjevi, rod. vódjevih, daj.

vódjevima, tož. vódjevi, mest. pri vódjevih, or. z vódjevima; MNOŽINA: im. vódjeva, rod. vódjevih, daj.

vódjevim, tož. vódjeva, mest. pri vódjevih, or. z vódjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti vódjin vódjina vódjino pridevnik vodjina ruta; Na vodjin znak se otroci obrnejo k najbližjemu; prim. vodjev (< vodja) {O} moški: EDNINA: im. vódjin, rod. vódjinega, daj.

vódjinemu, tož. vódjin (živostno vódjinega), mest. pri vódjinem, or. z vódjinim; DVOJINA: im. vódjina, rod.

vódjinih, daj. vódjinima, tož. vódjina, mest. pri vódjinih, or. z vódjinima; MNOŽINA: im. vódjini, rod.

vódjinih, daj. vódjinim, tož. vódjine, mest. pri vódjinih, or. z vódjinimi ženski: EDNINA: im. vódjina, rod. vódjine, daj.

vódjini, tož. vódjino, mest. pri vódjini, or. z vódjino; DVOJINA: im. vódjini, rod. vódjinih, daj. vódjinima, tož. vódjini, mest. pri vódjinih, or. z vódjinima; MNOŽINA: im. vódjine, rod. vódjinih, daj. vódjinim, tož. vódjine, mest. pri vódjinih, or. z vódjinimi srednji: EDNINA: im. vódjino, rod. vódjinega, daj.

vódjinemu, tož. vódjino, mest. pri vódjinem, or. z vódjinim; DVOJINA: im. vódjini, rod. vódjinih, daj.

vódjinima, tož. vódjini, mest. pri vódjinih, or. z vódjinima; MNOŽINA: im. vódjina, rod. vódjinih, daj.

vódjinim, tož. vódjina, mest. pri vódjinih, or. z vódjinimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti vodómec vodómca samostalnik moškega spola |ptič|: živostno Ob Savinji lahko opazimo zelo lepega vodomca; |nagrada|: živostno Za vodomca se je na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu letos potegovalo 12 filmov; Najboljši film sekcije Perspektiv bo okronan z vodomcem {O} EDNINA: im. vodómec, rod. vodómca, daj.

vodómcu, tož. vodómca, mest. o vodómcu, or. z vodómcem; DVOJINA: im. vodómca, rod. vodómcev, daj. vodómcema, tož. vodómca, mest. o vodómcih, or.

z vodómcema; MNOŽINA: im. vodómci, rod.

172

vodómcev, daj. vodómcem, tož. vodómce, mest. o vodómcih, or. z vodómci

STATUS: predlog


vólt vólta samostalnik moškega spola |merska enota|: V avto naj bi vgradili gorivno celico, ki bi dajala napetost 42 voltov in delovala neodvisno od motorja z notranjim izgorevanjem <42 V>; prim. V (< Volta) {O} EDNINA: im. vólt, rod. vólta, daj. vóltu, tož.

vóltom, mest. pri vóltu, or. z vóltom; DVOJINA: im.

vólta, rod. vóltov, daj. vóltoma, tož. vólta, mest. pri vóltih, or. z vóltoma; MNOŽINA: im. vólti, rod. vóltov, daj. vóltom, tož. vólte, mest. pri vóltih, or. z vólti

STATUS: predlog


Vólta Vólte tudi Vólta Vólta samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |italijanski fizik|: Alessandro Volta je raziskoval električne in magnetne pojave {B} Voltov {O} EDNINA: im. Vólta, rod. Vólte tudi Vólta, daj.

Vólti tudi Vóltu, tož. Vólto tudi Vólta, mest. pri Vólti tudi pri Vóltu, or. z Vólto tudi z Vóltom; DVOJINA: im.

Vólti tudi Vólta, rod. Vólt tudi Vóltov, daj. Vóltama tudi Vóltoma, tož. Vólti tudi Vólta, mest. pri Vóltah tudi pri Vóltih, or. z Vóltama tudi z Vóltoma; MNOŽINA: im. Vólte tudi Vólti, rod. Vólt tudi Vóltov, daj. Vóltam tudi Vóltom, tož. Vólte tudi Vólte, mest.

pri Vóltah tudi pri Vóltih, or. z Vóltami tudi z Vólti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Vóltov Vóltova Vóltovo pridevnik Voltovo laboratorijsko delo; Voltov člen ||izum, prva baterija||: Z Voltovimi členi so dosegali zelo velike tokove; Voltov steber, stolp ||izum, prva baterija||: delovanje Voltovega stolpa (< Volta) {O} moški: EDNINA: im. Vóltov, rod. Vóltovega, daj.

Vóltovemu, tož. Vóltov (živostno Vóltovega), mest.

pri Vóltovem, or. z Vóltovim; DVOJINA: im. Vóltova, rod. Vóltovih, daj. Vóltovima, tož. Vóltova, mest. pri Vóltovih, or. z Vóltovima; MNOŽINA: im. Vóltovi, rod. Vóltovih, daj. Vóltovim, tož. Vóltove, mest. pri Vóltovih, or. z Vóltovimi ženski: EDNINA: im. Vóltova, rod. Vóltove, daj.

Vóltovi, tož. Vóltovo, mest. pri Vóltovi, or. z Vóltovo; DVOJINA: im. Vóltovi, rod. Vóltovih, daj.

Vóltovima, tož. Vóltovi, mest. pri Vóltovih, or. z Vóltovima; MNOŽINA: im. Vóltove, rod. Vóltovih, daj.

Vóltovim, tož. Vóltove, mest. pri Vóltovih, or. z Vóltovimi

srednji: EDNINA: im. Vóltovo, rod. Vóltovega, daj.

Vóltovemu, tož. Vóltovo, mest. pri Vóltovem, or. z Vóltovim; DVOJINA: im. Vóltovi, rod. Vóltovih, daj.

Vóltovima, tož. Vóltovi, mest. pri Vóltovih, or. z Vóltovima; MNOŽINA: im. Vóltova, rod. Vóltovih, daj.

Vóltovim, tož. Vóltova, mest. pri Vóltovih, or. z Vóltovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Wankel Wankla [vánkəl] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški inženir|: Felix Heinrich Wankel si je zamislil motor z vrtljivimi ali krožečimi bati {B} Wanklov {O} EDNINA: im. Wankel, rod. Wankla, daj. Wanklu, tož. Wankla, mest. pri Wanklu, or. z Wanklom; DVOJINA: im. Wankla, rod. Wanklov, daj. Wankloma, tož. Wankla, mest. pri Wanklih, or. z Wankloma; MNOŽINA: im. Wankli, rod. Wanklov, daj. Wanklom, tož. Wankle, mest. pri Wanklih, or. z Wankli

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Wanklov Wanklova Wanklovo [vánklov-] pridevnik Wanklovo življenje; Wanklov motor ||motor||: Bat Wanklovega motorja je trikotne oblike in ima v sredini izvrtino (< Wankel) {O} moški: EDNINA: im. Wanklov, rod. Wanklovega, daj. Wanklovemu, tož. Wanklovov (živostno Wanklovega), mest. pri Wanklovem, or. z Wanklovim; DVOJINA: im. Wanklova, rod.

Wanklovih, daj. Wanklovima, tož. Wanklovova, mest.

pri Wanklovih, or. z Wanklovima; MNOŽINA: im.

Wanklovi, rod. Wanklovih, daj. Wanklovim, tož.

Wanklove, mest. pri Wanklovih, or. z Wanklovimi ženski: EDNINA: im. Wanklova, rod. Wanklove, daj.

Wanklovi, tož. Wanklovo, mest. pri Wanklovi, or. z Wanklovo; DVOJINA: im. Wanklovi, rod. Wanklovih, daj. Wanklovima, tož. Wanklovi, mest. pri Wanklovih, or. z Wanklovima; MNOŽINA: im.

Wanklove, rod. Wanklovih, daj. Wanklovim, tož.

Wanklove, mest. pri Wanklovih, or. z Wanklovimi srednji: EDNINA: im. Wanklovo, rod. Wanklovega, daj. Wanklovemu, tož. Wanklovo, mest. pri Wanklovem, or. z Wanklovim; DVOJINA: im.

Wanklovi, rod. Wanklovih, daj. Wanklovima, tož.

Wanklovi, mest. pri Wanklovih, or. z Wanklovima; MNOŽINA: im. Wanklova, rod. Wanklovih, daj.

Wanklovim, tož. Wanklova, mest. pri Wanklovih, or.

z Wanklovimi

STATUS: predlog


173

Wassermann Wassermanna [váserman] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški bakteriolog|: Wasserman je leta 1890 začel delati pri Inštitutu za infekcijske bolezni v Berlinu; za imenom s predimkom August Paul von Wassermann je znan po svojem preizkusu za ugotavljanje sifilisa {B} Wassermannov {O} EDNINA: im. Wassermann, rod. Wassermanna, daj. Wassermannu, tož. Wassermanna, mest. pri Wassermannu, or. z Wassermannom; DVOJINA: im.

Wassermanna, rod. Wassermannov, daj.

Wassermannoma, tož. Wassermanna, mest. pri Wassermannih, or. z Wassermannoma; MNOŽINA: im.

Wassermanni, rod. Wassermannov, daj.

Wassermannom, tož. Wassermanne, mest. pri Wassermannih, or. z Wassermanni

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Wassermannov Wassermannova Wassermannovo [vásermanov-] pridevnik Wassermanov pomen za medicino; Wassermannova

reakcija ||serološki test za ugotavljanje sifilisa||: Za ugotavljanje sifilisa se največkrat uporablja Wassermannova reakcija (< Wassermann) {O} moški: EDNINA: im. Wassermannov, rod.

Wassermannovega, daj. Wassermannovemu, tož.

Wassermannov (živostno Wassermannovega), mest.

pri Wassermannovem, or. z Wassermannovim; DVOJINA: im. Wassermannova, rod.

Wassermannovih, daj. Wassermannovima, tož.

Wassermannova, mest. pri Wassermannovih, or. z Wassermannovima; MNOŽINA: im. Wassermannovi, rod. Wassermannovih, daj. Wassermannovim, tož.

Wassermannove, mest. pri Wassermannovih, or. z Wassermannovimi ženski: EDNINA: im. Wassermannova, rod.

Wassermannove, daj. Wassermannovi, tož.

Wassermannovo, mest. pri Wassermannovi, or. z Wassermannovo; DVOJINA: im. Wassermannovi, rod.

Wassermannovih, daj. Wassermannovima, tož.

Wassermannovi, mest. pri Wassermannovih, or. z Wassermannovima; MNOŽINA: im. Wassermannove, rod. Wassermannovih, daj. Wassermannovim, tož.

Wassermannove, mest. pri Wassermannovih, or. z Wassermannovimi srednji: EDNINA: im. Wassermannovo, rod.

Wassermannovega, daj. Wassermannovemu, tož.

Wassermannovo, mest. pri Wassermannovem, or. z Wassermannovim; DVOJINA: im. Wassermannovi, rod. Wassermannovih, daj. Wassermannovima, tož.

Wassermannovi, mest. pri Wassermannovih, or. z Wassermannovima; MNOŽINA: im. Wassermannova, rod. Wassermannovih, daj. Wassermannovim, tož.

Wassermannova, mest. pri Wassermannovih, or. z Wassermannovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) watt watta [vát] samostalnik moškega spola |merska enota|: v strokovnih besedilih Na kolesnem ergometru je zmogel 250 wattov <250 W>; prim.

vat {O} EDNINA: im. watt, rod. watta, daj. wattu, tož.

watta, mest. pri wattu, or. z wattom; DVOJINA: im.

watta, rod. wattov, daj. wattoma, tož. watta, mest. pri wattih, or. z wattoma; MNOŽINA: im. watti, rod.

wattov, daj. wattom, tož. watte, mest. pri wattih, or. z watti

STATUS: predlog


Watt Watta [vát] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |angleški izumitelj|: James Watt je izboljšal parni stroj Thomasa Newcomna {B} Wattov {O} EDNINA: im. Watt, rod. Watta, daj. Wattu, tož.

Watta, mest. pri Wattu, or. z Wattom; DVOJINA: im.

Watta, rod. Wattov, daj. Wattoma, tož. Watta, mest. pri Wattih, or. z Wattoma; MNOŽINA: im. Watti, rod.

Wattov, daj. Wattom, tož. Watte, mest. pri Wattih, or.

z Watti

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Wattov Wattova Wattovo [vátov-] pridevnik Wattovo partnerstvo z industrijalcem Matthewom Boultonom; Wattov parni stroj ||parni stroj z zunanjim kondenzatorjem||: Za industrijsko revolucijo je bil ključnega pomena Wattov parni stroj (< Watt) {O} moški: EDNINA: im. Wattov, rod. Wattovega, daj.

Wattovemu, tož. Wattov (živostno Wattovega), mest.

pri Wattovem, or. z Wattovim; DVOJINA: im.

Wattova, rod. Wattovih, daj. Wattovima, tož.

Wattova, mest. pri Wattovih, or. z Wattovima; MNOŽINA: im. Wattovi, rod. Wattovih, daj. Wattovim, tož. Wattove, mest. pri Wattovih, or. z Wattovimi ženski: EDNINA: im. Wattova, rod. Wattove, daj.

Wattovi, tož. Wattovo, mest. pri Wattovi, or. z Wattovo; DVOJINA: im. Wattovi, rod. Wattovih, daj.

Wattovima, tož. Wattovi, mest. pri Wattovih, or. z Wattovima; MNOŽINA: im. Wattove, rod. Wattovih, daj. Wattovim, tož. Wattove, mest. pri Wattovih, or. z Wattovimi

174

srednji: EDNINA: im. Wattovo, rod. Wattovega, daj.

Wattovemu, tož. Wattovo, mest. pri Wattovem, or. z Wattovim; DVOJINA: im. Wattovi, rod. Wattovih, daj.

Wattovima, tož. Wattovi, mest. pri Wattovih, or. z Wattovima; MNOŽINA: im. Wattova, rod. Wattovih, daj. Wattovim, tož. Wattova, mest. pri Wattovih, or. z Wattovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Weizsäcker Weizsäckerja [vájdzéker] samostalnik

moškega spola; ime bitja; osebno ime |nemški fizik in filozof|: Weizsäcker je leta 1979 zavrnil kandidaturo za zveznega predsednika; za

imenom s predimkom Baronu Carlu Friedrichu von Weizsäckerju so leta 1957 podelili medaljo Maxa Plancka; prim. Bethe-Weizsäckerjev {B} Weizsäckerjev {O} EDNINA: im. Weizsäcker, rod. Weizsäckerja, daj.

Weizsäckerju, tož. Weizsäckerja, mest. pri Weizsäckerju, or. z Weizsäckerjem; DVOJINA: im.

Weizsäckerja, rod. Weizsäckerjev, daj.

Weizsäckerjema, tož. Weizsäckerja, mest. pri Weizsäckerjih, or. z Weizsäckerjema; MNOŽINA: im.

Weizsäckerji, rod. Weizsäckerjev, daj.

Weizsäckerjem, tož. Weizsäckerje, mest. pri Weizsäckerjih, or. z Weizsäckerji

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Weizsäckerjev Weizsäckerjeva Weizsäckerjevo [vájdzékerjev-] pridevnik Po drugi svetovni vojni se je Weizsäckerjevo delovanje usmerilo k vprašanjem odgovornosti in etike v naravoslovju; prim. Bethe-Weizsäckerjev (< Weizsäcker) {O} moški: EDNINA: im. Weizsäckerjev, rod.

Weizsäckerjevega, daj. Weizsäckerjevemu, tož.

Weizsäckerjev (živostno Weizsäckerjevega), mest. pri Weizsäckerjevem, or. z Weizsäckerjevim; DVOJINA: im. Weizsäckerjeva, rod. Weizsäckerjevih, daj.

Weizsäckerjevima, tož. Weizsäckerjeva, mest. pri Weizsäckerjevih, or. z Weizsäckerjevima; MNOŽINA: im. Weizsäckerjevi, rod. Weizsäckerjevih, daj.

Weizsäckerjevim, tož. Weizsäckerjeve, mest. pri Weizsäckerjevih, or. z Weizsäckerjevimi ženski: EDNINA: im. Weizsäckerjeva, rod.

Weizsäckerjeve, daj. Weizsäckerjevi, tož.

Weizsäckerjevo, mest. pri Weizsäckerjevi, or. z Weizsäckerjevo; DVOJINA: im. Weizsäckerjevi, rod.

Weizsäckerjevih, daj. Weizsäckerjevima, tož.

Weizsäckerjevi, mest. pri Weizsäckerjevih, or. z Weizsäckerjevima; MNOŽINA: im. Weizsäckerjeve, rod. Weizsäckerjevih, daj. Weizsäckerjevim, tož.

Weizsäckerjeve, mest. pri Weizsäckerjevih, or. z Weizsäckerjevimi srednji: EDNINA: im. Weizsäckerjevo, rod.

Weizsäckerjevega, daj. Weizsäckerjevemu, tož.

Weizsäckerjevo, mest. pri Weizsäckerjevem, or. z Weizsäckerjevim; DVOJINA: im. Weizsäckerjevi, rod.

Weizsäckerjevih, daj. Weizsäckerjevima, tož.

Weizsäckerjevi, mest. pri Weizsäckerjevih, or. z Weizsäckerjevima; MNOŽINA: im. Weizsäckerjeva, rod. Weizsäckerjevih, daj. Weizsäckerjevim, tož.

Weizsäckerjeva, mest. pri Weizsäckerjevih, or. z Weizsäckerjevimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov) Wertheim Wertheima [vêrthajm] samostalnik moškega

spola; ime bitja; osebno ime |avstrijski ginekolog|: Sodelovanje med predstojnikom ljubljanske bolnišnice in dr. Wertheimom je preraslo v prijateljstvo {B} Wertheimov {O} EDNINA: im. Wertheim, rod. Wertheima, daj.

Wertheimu, tož. Wertheima, mest. pri Wertheimu, or.

z Wertheimom; DVOJINA: im. Wertheima, rod.

Wertheimov, daj. Wertheimoma, tož. Wertheima, mest. pri Wertheimih, or. z Wertheimoma; MNOŽINA: im. Wertheimi, rod. Wertheimov, daj. Wertheimom, tož. Wertheime, mest. pri Wertheimih, or. z Wertheimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Wertheimov Wertheimova Wertheimovo [vêrthajmov-] pridevnik Wertheimovo življenje; Wertheimova operacija ||operacija za zdravljenje materničnega vratu||: ukrepi za preprečevanje zapletov pri Wertheimovi operaciji (< Wertheim) {O} moški: EDNINA: im. Wertheimov, rod.

Wertheimovega, daj. Wertheimovemu, tož.

Wertheimov (živostno Wertheimovega), mest. pri Wertheimovem, or. z Wertheimovim; DVOJINA: im.

Wertheimova, rod. Wertheimovih, daj.

Wertheimovima, tož. Wertheimova, mest. pri Wertheimovih, or. z Wertheimovima; MNOŽINA: im.

Wertheimovi, rod. Wertheimovih, daj.

Wertheimovim, tož. Wertheimove, mest. pri Wertheimovih, or. z Wertheimovimi ženski: EDNINA: im. Wertheimova, rod.

Wertheimove, daj. Wertheimovi, tož. Wertheimovo, mest. pri Wertheimovi, or. z Wertheimovo; DVOJINA: im. Wertheimovi, rod. Wertheimovih, daj.

Wertheimovima, tož. Wertheimovi, mest. pri Wertheimovih, or. z Wertheimovima; MNOŽINA: im.

175

Wertheimove, rod. Wertheimovih, daj.

Wertheimovim, tož. Wertheimove, mest. pri Wertheimovih, or. z Wertheimovimi srednji: EDNINA: im. Wertheimovo, rod.

Wertheimovega, daj. Wertheimovemu, tož.

Wertheimovo, mest. pri Wertheimovem, or. z Wertheimovim; DVOJINA: im. Wertheimovi, rod.

Wertheimovih, daj. Wertheimovima, tož.

Wertheimovi, mest. pri Wertheimovih, or. z Wertheimovima; MNOŽINA: im. Wertheimova, rod.

Wertheimovih, daj. Wertheimovim, tož.

Wertheimova, mest. pri Wertheimovih, or. z Wertheimovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki (iz priimkov) Zêmlja Zêmlje samostalnik ženskega spola; zemljepisno

ime |nebesno telo|: seznam Zemlji podobnih planetov; Postaja je utirjena v orbiti približno 400 kilometrov nad površjem Zemlje; okrogel kot Zemlja ||zelo okrogel||: Njeno telo je okroglo kot Zemlja; star kot

Zemlja/zemlja ||zelo star||: Nasvet je star kot Zemlja/zemlja, vendar drži; raj na Zemlji/zemlji ||dobro, srečno življenje||: Vili je našel svoj raj na Zemlji/zemlji {O} EDNINA: im. Zêmlja, rod. Zêmlje, daj. Zêmlji, tož.

Zêmljo, mest. pri Zêmlji, or. z Zêmljo; DVOJINA: im.

Zêmlji, rod. Zêmelj, daj. Zêmljama, tož. Zêmlji, mest.

pri Zêmljah, or. z Zêmljama; MNOŽINA: im. Zêmlje, rod. Zêmelj, daj. Zêmljam, tož. Zêmlje, mest. pri Zêmljah, or. z Zêmljami

STATUS: predlog


zíka zíke samostalnik ženskega spola |virus, imenovan po gozdu Zika v Ugandi|: okužba z ziko; epidemija virusa zika/zike; |mrzlica zaradi okužbe z ziko|: V Sloveniji je bil prvi primer zike potrjen maja 2016 {B} zikin {O} EDNINA: im. zíka, rod. zíke, daj. zíki, tož. zíko, mest. pri zíki, or. z zíko; DVOJINA: im. zíki, rod. zík, daj. zíkama, tož. zíki, mest. pri zíkah, or. z zíkama; MNOŽINA: im. zíke, rod. zík, daj. zíkam, tož. zíke, mest.

pri zíkah, or. z zíkami

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: pravopisne zanimivosti zlatník zlatníka samostalnik moškega spola spominski zlatnik; Banka Slovenija je izdala zbirateljski zlatnik ob slikarjevi 100. obletnici rojstva; zlatnik poezije ||nagrada||: V Celju so podelili

zlatnik poezije, priznanje pesniku za njegov življenjski opus {O} EDNINA: im. zlatník, rod. zlatníka, daj. zlatníku, tož. zlatníka, mest. pri zlatníku, or. z zlatníkom; DVOJINA: im. zlatníka, rod. zlatníkov, daj. zlatníkoma, tož. zlatníka, mest. pri zlatníkih, or. z zlatníkoma; MNOŽINA: im. zlatníkje, rod. zlatníkov, daj. zlatníkom, tož. zlatníke, mest. pri zlatníkih, or. z zlatníki

STATUS: predlog


znák znáka samostalnik moškega spola kazati bolezenske znake; Njen glas je postal zaščitni znak osrednjega slovenskega radia; zlati, srebrni

(častni) znak ||nagrada||: Za beli pinot suhi jagodni izbor je prejel zlati znak kakovosti; zlati, srebrni

častni znak svobode Republike Slovenije ||nagrada||: Ob 140. obletnici delovanja je Slovenska matica prejela zlati znak svobode Republike Slovenije {O} EDNINA: im. znák, rod. znáka, daj. znáku, tož.

znáka, mest. pri znáku, or. z znákom; DVOJINA: im.

znáka, rod. znákov, daj. znákoma, tož. znáka, mest. pri znákih, or. z znákoma; MNOŽINA: im. znáki, rod.

znákov, daj. znákom, tož. znáke, mest. pri znákih, or. z znáki

STATUS: predlog


Zois Zoisa [cójz-] samostalnik moškega spola; ime bitja; osebno ime |slovenski razsvetljenec in mecen|: Zanimanje za slovensko stvarnost je v Zoisu raslo polagoma, dokler ni postal osrednja osebnost slovenskega razsvetljenstva {B} Zoisov {O} EDNINA: im. Zois, rod. Zoisa, daj. Zoisu, tož.

Zoisa, mest. pri Zoisu, or. s Zoisom; DVOJINA: im.

Zoisa, rod. Zoisov, daj. Zoisoma, tož. Zoisa, mest. pri Zoisih, or. s Zoisema; MNOŽINA: im. Zoisi, rod.

Zoisev, daj. Zoisem, tož. Zoise, mest. pri Zoisih, or. s Zoisi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Zoisov Zoisova Zoisovo [cójzov-] pridevnik Zoisovo lastno književno delo ni v celoti ohranjeno; Zoisova nagrada ||nagrada||: Je dobitnica Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene in razvojne dosežke na področju fizike osnovnih delcev; Zoisova/zoisova zvončica ||rastlina||: Če vas zanima, kakšna je Zoisova/zoisova zvončica v naravi, se jutri pridružite pohodu na Črno prst (< Zois)

176

{O} moški: EDNINA: im. Zoisov, rod. Zoisovega, daj.

Zoisovemu, tož. Zoisov (živostno Zoisovega), mest.

pri Zoisovem, or. s Zoisovim; DVOJINA: im. Zoisova, rod. Zoisovih, daj. Zoisovima, tož. Zoisova, mest. pri Zoisovih, or. s Zoisovima; MNOŽINA: im. Zoisovi, rod. Zoisovih, daj. Zoisovim, tož. Zoisove, mest. pri Zoisovih, or. s Zoisovimi ženski: EDNINA: im. Zoisova, rod. Zoisove, daj.

Zoisovi, tož. Zoisovo, mest. pri Zoisovi, or. s Zoisovo; DVOJINA: im. Zoisovi, rod. Zoisovih, daj.

Zoisovima, tož. Zoisovi, mest. pri Zoisovih, or. s Zoisovima; MNOŽINA: im. Zoisove, rod. Zoisovih, daj.

Zoisovim, tož. Zoisove, mest. pri Zoisovih, or. s Zoisovimi srednji: EDNINA: im. Zoisovo, rod. Zoisovega, daj.

Zoisovemu, tož. Zoisovo, mest. pri Zoisovem, or. s Zoisovim; DVOJINA: im. Zoisovi, rod. Zoisovih, daj.

Zoisovima, tož. Zoisovi, mest. pri Zoisovih, or. s Zoisovima; MNOŽINA: im. Zoisova, rod. Zoisovih, daj.

Zoisovim, tož. Zoisova, mest. pri Zoisovih, or. s Zoisovimi

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki (iz priimkov); izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ; izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ

žénska žénske samostalnik ženskega spola V prihodnosti se vidi kot uspešna poslovna ženska; ženska leta ||nagrada||: Bila je razglašena za letošnjo žensko leta; Osvojila je naziv ženske leta {O} EDNINA: im. žénska, rod. žénske, daj. žénski, tož.

žénsko, mest. o žénski, or. z žénsko; DVOJINA: im.

žénski, rod. žénsk, daj. žénskama, tož. žénski, mest. o žénskah, or. z žénskama; MNOŽINA: im. žénske, rod.

žénsk, daj. žénskam, tož. žénske, mest. o žénskah, or. z žénskami

STATUS: predlog


Žníderšič Žníderšiča samostalnik moškega spola; ime

bitja; osebno ime |slovenski čebelar|: Anton Žnideršič je ugotovil, da je najbolj razširjeni slovenski panj, stari kranjič, za prevažanje čebel na pašo neustrezen {B} Žnideršičev {O} EDNINA: im. Žníderšič, rod. Žníderšiča, daj.

Žníderšiču, tož. Žníderšiča, mest. pri Žníderšiču, or. z Žníderšičem; DVOJINA: im. Žníderšiča, rod.

Žníderšičev, daj. Žníderšičema, tož. Žníderšiča, mest.

pri Žníderšičih, or. z Žníderšičema; MNOŽINA: im.

Žníderšiči, rod. Žníderšičev, daj. Žníderšičem, tož.

Žníderšiče, mest. pri Žníderšičih, or. z Žníderšiči

STATUS: predlog

PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Žníderšičev Žníderšičeva Žníderšičevo pridevnik Žnideršičevo prizadevanje za strokovno ozaveščanje slovenskih čebelarjev je neprecenljivo; Žnideršičev panj ||čebelji panj||: Z Žnideršičevim panjem se je pričelo obdobje razcveta čebelarstva v Sloveniji; prim. Alberti-Žnideršičev (< Žnideršič) {O} moški: EDNINA: im. Žníderšičev, rod.

Žníderšičevega, daj. Žníderšičevemu, tož.

Žníderšičev (živostno Žníderšičevega), mest. pri Žníderšičevem, or. z Žníderšičevim; DVOJINA: im.

Žníderšičeva, rod. Žníderšičevih, daj.

Žníderšičevima, tož. Žníderšičeva, mest. pri Žníderšičevih, or. z Žníderšičevima; MNOŽINA: im.

Žníderšičevi, rod. Žníderšičevih, daj. Žníderšičevim, tož. Žníderšičeve, mest. pri Žníderšičevih, or. z Žníderšičevimi ženski: EDNINA: im. Žníderšičeva, rod. Žníderšičeve, daj. Žníderšičevi, tož. Žníderšičevo, mest. pri Žníderšičevi, or. z Žníderšičevo; DVOJINA: im.

Žníderšičevi, rod. Žníderšičevih, daj. Žníderšičevima, tož. Žníderšičevi, mest. pri Žníderšičevih, or. z Žníderšičevima; MNOŽINA: im. Žníderšičeve, rod.

Žníderšičevih, daj. Žníderšičevim, tož. Žníderšičeve, mest. pri Žníderšičevih, or. z Žníderšičevimi srednji: EDNINA: im. Žníderšičevo, rod.

Žníderšičevega, daj. Žníderšičevemu, tož.

Žníderšičevo, mest. pri Žníderšičevem, or. z Žníderšičevim; DVOJINA: im. Žníderšičevi, rod.

Žníderšičevih, daj. Žníderšičevima, tož. Žníderšičevi, mest. pri Žníderšičevih, or. z Žníderšičevima; MNOŽINA: im. Žníderšičeva, rod. Žníderšičevih, daj.

Žníderšičevim, tož. Žníderšičeva, mest. pri Žníderšičevih, or. z Žníderšičevimi

STATUS: predlog


Documents

ePRAVOPIS...O slovarju Spremna besedila V. Koncept ePravopisa (do l. 2017 z imenom Slovar pravopisnih težav) se je začel oblikovati, ko je bilo v okviru aplikativnega raziskovalnega