Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Univerzitetni študijski program
Matematika in računalništvo
Diplomsko delo
MOBILNA TEHNOLOGIJA PRI UČENJU
Borut Cunjac
Koper 2016
Mentorica:
prof. dr. Andreja Istenič Starčič
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici, dr. Andreji Istenič Starčič za vso pomoč pri pisanju diplomskega
dela.
Zahvaljujem se tudi svoji družini, še posebej moji soprogi, ki mi je vedno stala ob strani in
verjela vame.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani Borut Cunjac študent študijskega programa univerzitetni študijski program
Matematika in računalništvo
izjavljam,
da je diplomsko delo z naslovom Mobilna tehnologija pri učenju
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršil pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne
IZVLEČEK
Del diplomske naloge obsega analizo obstoječih člankov o mobilnem učenju (m-učenje),
krajšo definicijo m-učenja, predstavitev mobilnih naprav (mobilni telefon, tablica, dlančnik,
pametni telefon) in aplikacij za m-učenje. Predstavili smo prednosti in slabosti m-učenja, ter
spreminjajoče trende ponudnikov mobilnega interneta.
Analizirali in povzeli smo slovenske in tuje strokovne članke na temo m-učenja. Članki so
bili naslednji: pilotni projekt testiranja tabličnih računalnikov na osnovnih in srednjih šolah v
Sloveniji. Poizkus uporabe SMS-ov za podporo učenja novih besed v angleščini, ki so ga
izvajali z dijaki srednje šole v tujini. Obsežen projekt MoULe, ki so ga izvajali v sosednji Italiji
in je obsegal delo učencev, učiteljev in strokovnjakov pri izdelavi virtualnega, vsebinsko
bogatega prostora, ki je predstavil mesto z geo-konceptualnim interaktivnim zemljevidom. Dva
članka sta bila na temo virtualnih laboratorijev, od tega se je eden osredotočil na uporabo
virtualnega laboratorija pri pouku kemije, drugi pa pri pouku digitalnega načrtovanja.
Skupna točka člankov je bila vsesplošna pozitivna izkušnja z uporabo m-učenja, ter želja
po nadaljnjem raziskovanju in eksperimentiranju s tem načinom učenja.
Empirični del diplomske naloge zajema analizo ankete, ki smo jo izvedli na OŠ Dragomirja
Benčiča-Brkina Hrpelje, pri učencih od petega do osmega razreda.
Postavili smo si tri hipoteze, in sicer: učenci z višjim uspehom si naložijo več študijskih
aplikacij; učenci z višjim uspehom z večjim veseljem opravljajo domače naloge, ki vključujejo
uporabo mobilne naprave in učenci z višjim uspehom bi od pouka več odnesli, če bi redno
uporabljali aplikacije.
Hipoteze smo z analizo ankete in računanjem korelacij ovrgli.
Ključne besede: m-učenje, mobilne naprave, mobilni telefon, tablica, dlančnik, pametni
telefon, mobilni internet, aplikacije.
ABSTRACT
Mobile technology for studying
First part of the diploma consists of an analysis of current articles about mobile learning
(m-learning), a short definition of m-learning, a description of mobile devices (mobile phone,
tablet, PDA, smartphone) and m-learning applications. We described the pros and cons of m-
learning as well as the changing trends of mobile data providers.
We analyze and summarize the Slovenian and foreign professional articles about m-
learning. The articles were the following: a pilot project about testing the use of tablets in
primary and secondary schools in Slovenia. An attempt to use SMS to support learning new
words in English, which was performed by the students of secondary school abroad. The
MoULe project, a large-scale project, which was carried out in Italy and included the work of
students, teachers and experts in the making of the virtual content-rich area, which presented
the city with a geo-conceptual interactive map. Two articles were on the topic of virtual
laboratories, of which one was focused on the use of virtual laboratory for teaching chemistry
and the other in teaching digital design.
The common point of articles has been a widespread positive experience with the use of
m-learning, and a desire for further exploration and experimentation with this mode of learning.
The second part of the diploma offers an analysis of a survey we conducted on Primary
School Dragomirja Benčiča-Brkina in Hrpelje, with students from fifth to eighth grade.
We formed the following hypotheses: students with a higher academic success, download
more learning applications; students with a higher academic success enjoy doing the
homework more, with the use of mobile devices, and students with a higher academic success
think they would learn more in class, if they used mobile devices regularly.
We disproved all the hypotheses through analysis and calculation of correlations.
Keywords: m-learning, mobile devices, mobile phone, tablet, PDA, smartphone, mobile
data, applications.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD .............................................................................................................................. 1
2 OBRAVNAVA TEME / TEORETIČNI DEL ....................................................................... 2
2.1 Mobilni telefon ............................................................................................................. 3
2.2 Dlančnik ....................................................................................................................... 4
2.3 Pametni telefon ............................................................................................................ 5
2.4 Tablica ......................................................................................................................... 6
3 PRIMERI UPORABE MOBILNE TEHNOLOGIJE PRI UČENJU ...................................... 8
3.1 Pilotni projekt – testiranje tabličnih računalnikov .......................................................... 8
3.1.1 OŠ Solkan – Utrjevanje seštevanja in odštevanja s tabličnim računalnikom, 4.
razred ................................................................................................................................ 8
3.1.2 TŠC Nova Gorica, Tehniška gimnazija, Zdravstvena šola, matematika, 4. letnik,
Določeni integral – pregled/samo preverjanje znanja ......................................................... 9
3.1.3 TŠC Nova Gorica, Strojna, prometna in lesarska šola, strojni tehnik PTI,
matematika, 4. letnik, Utrjevanje matematičnih vsebin s pomočjo tabličnega računalnika 10
3.1.4 TŠC Nova Gorica, Višja šola, informatika, 1. letnik, Osnove operacijskih sistemov –
ponavljanje ...................................................................................................................... 10
3.1.5 Rezultati projekta ................................................................................................... 10
3.2 M-Učenje: Poizkus uporabe SMS-ov za podporo učenja novih besed v angleščini .... 12
3.2.1 Cilj .......................................................................................................................... 12
3.2.2 Programska oprema ............................................................................................... 13
3.2.3 Zbiranje podatkov in analiza ................................................................................... 14
3.2.4 Rezultati eksperimenta ........................................................................................... 14
3.3 Izkušnja mobilnega učenja: Projekt MouLe ................................................................ 14
3.3.1 Uvod ...................................................................................................................... 14
3.3.2 Projekt MoULe ....................................................................................................... 15
3.3.3 Delo z okoljem MoULe ........................................................................................... 16
3.3.4 Delo učiteljev .......................................................................................................... 16
3.3.5 Delo učencev ......................................................................................................... 17
3.3.6 Delo na terenu ........................................................................................................ 18
3.3.7 Delo v šolskem laboratoriju .................................................................................... 18
3.3.8 Primer MoULe scenarija ......................................................................................... 19
3.3.9 Zaključek ................................................................................................................ 19
3.4 Virtualni laboratoriji in M-učenje: učenje z mobilnimi napravami ................................. 19
3.4.1 Virtualni laboratoriji ................................................................................................. 20
3.4.2 Učni objekti ............................................................................................................ 21
3.4.3 M-Učenje ................................................................................................................ 22
3.4.4 M-Laboratorij: predlog in metodologija ................................................................... 22
3.4.5 Zaključek ................................................................................................................ 23
3.5 Mobilni virtualni laboratorij: učenje digitalnega načrtovanja ........................................ 23
3.5.1 Motivacija ............................................................................................................... 24
3.5.2 Mobilne naprave in razpoložljiva tehnologija .......................................................... 24
3.5.3 Zahteve za model mobilnega virtualnega laboratorija ............................................. 25
3.5.4 Zaključek ................................................................................................................ 26
4 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................ 28
4.1 Namen dela ............................................................................................................... 28
4.2 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................. 28
4.3 Hipoteze .................................................................................................................... 28
4.4 Metodologija .............................................................................................................. 28
4.5 Raziskovalni vzorec ................................................................................................... 29
4.6 Zbiranje podatkov ...................................................................................................... 29
4.7 Značilnosti vprašalnika ............................................................................................... 29
5 REZULTATI IN ANALIZA ANKETE................................................................................ 30
5.1 Spol anketirancev ...................................................................................................... 30
5.2 Lastništvo naprav ....................................................................................................... 31
5.3 Število ur uporabe mobilnih naprav ............................................................................ 32
5.3.1 Povprečno število ur uporabe mobilnih naprav ....................................................... 32
5.4 Aplikacije za igro in študij ........................................................................................... 33
5.4.1 Število aplikacij za igro in študij .............................................................................. 33
5.4.1.1Povprečno število nameščenih aplikacij .............................................................. 34
5.5 Uporaba mobilnih aplikacij pri pouku ali samostojno, po navodilih učitelja ................. 36
5.6 Uporaba mobilnih naprav pri predmetih ..................................................................... 37
6 UGOTAVLJANJE POVEZAV MED SPREMENLJIVKAMI (RAČUNANJE KORELACIJ) 39
6.1 Hipoteza 1: Učenci z višjim učnim uspehom si namestijo več študijskih aplikacij ....... 40
6.1.1 Korelacija med učnim uspehom in številom prenesenih študijskih aplikacij po
starostnih skupinah .......................................................................................................... 40
6.2 Hipoteza 2: Učenci z višjim uspehom z večjim veseljem opravljajo domače naloge, ki
vključujejo uporabo mobilne naprave ................................................................................. 41
6.2.1 Korelacija med učnim uspehom in veseljem do opravljanja domačih nalog, ki
vključujejo uporabo mobilne naprave po starostnih skupinah ........................................... 42
6.3 Hipoteza 3: Učenci z višjim učnim uspehom bi od pouka več odnesli, če bi vključeval
uporabo mobilne naprave................................................................................................... 42
6.3.1 Korelacija med učnim uspehom in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne
naprave po starostnih skupinah ....................................................................................... 43
7 SKLEPNE UGOTOVITVE .............................................................................................. 44
8 LITERATURA IN VIRI .................................................................................................... 45
KAZALO SLIK
Slika 1: Modernejši prenosni telefon (povzeto po Amazon, Nokia 230). .................................. 3
Slika 2: Primer HP dlančnika (povzeto po Amazon, HP-iPAQ). .............................................. 4
Slika 3:Zbirka pametnih telefonov (povzeto po Choose your smartphone, Smartphones). ...... 5
Slika 4: Tablični računalnik (povzeto po Amazon, NPOLE) ..................................................... 7
Slika 5: Pearsonov korelacijski koeficient ............................................................................. 39
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Tržni delež mobilnih operacijskih sistemov ..................................................... 6
Preglednica 2: Spol anketirancev ......................................................................................... 30
Preglednica 3: Lastništvo mobilnih naprav............................................................................ 31
Preglednica 4: Število ur uporabe aplikacij na mobilnih napravah ........................................ 32
Preglednica 5: Število ur uporabe mobilnih naprav ............................................................... 33
Preglednica 6: Število aplikacij za študij in igro ..................................................................... 34
Preglednica 7: Povprečno število aplikacij za študij in igro ................................................... 35
Preglednica 8: Iskanje študijskih aplikacij ............................................................................. 35
Preglednica 9: Uporaba mobilnih aplikacij pri pouku in samostojno ...................................... 36
Preglednica 10: Predmeti, pri katerih so anketiranci uporabljali mobilne aplikacije ............... 37
Preglednica 11: Uporaba mobilnih naprav pri predmetih ...................................................... 37
Preglednica 12:Korelacija učnega uspeha in števila prenesenih študijskih aplikacij .............. 40
Preglednica 13: Korelacija učnega uspeha in števila prenesenih študijskih aplikacij po
starostnih skupinah ..................................................................................... 40
Preglednica 14: Korelacija učnega uspeha in veselja do opravljanja domačih nalog s pomočjo
mobilnih naprav ........................................................................................... 41
Preglednica 15:Korelacija učnega uspeha in veselja do opravljanja domačih nalog s pomočjo
mobilnih naprav po starostnih skupinah ....................................................... 42
Preglednica 16: Korelacija učnega uspeha in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne
naprave ....................................................................................................... 42
Preglednica 17: Korelacija učnega uspeha in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne
naprave po starostnih skupinah ................................................................... 43
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Grafični prikaz tržnega deleža mobilnih operacijskih sistemov .................................... 6
Graf 2: Grafični prikaz spola anketirancev ............................................................................ 30
Graf 3: Grafični prikaz lastništva naprav ............................................................................... 31
Graf 4: Grafični prikaz števila ur uporabe aplikacij ................................................................ 32
Graf 5: Grafični prikaz povprečne uporabe mobilnih naprav ................................................. 33
Graf 6: Grafični prikaz aplikacij za študij in igro .................................................................... 34
Graf 7: Prikaz povprečnega števila aplikacij za študij in igro ................................................. 35
Graf 8: Grafični prikaz odstotka iskanja študijskih aplikacij ................................................... 36
Graf 9: Grafični prikaz uporabe mobilnih naprav pri predmetih ............................................. 38
Graf 10: Graf korelacije učnega uspeha in veselja do opravljanja domačih nalog s pomočjo
mobilnih naprav ...................................................................................................... 41
Graf 11: Korelacija učnega uspeha in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne naprave
po starostnih skupinah ............................................................................................ 43
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Z razvojem mobilne tehnologije in hitrim napredkom v telekomunikaciji, se je pojavila
potreba po drugačnem, modernejšem pristopu k učenju. Dostopnost mobilnih naprav in
ugodne cene uporabe internetnih storitev v današnjem času so pripomogle k razvijanju
m-učenja (mobilnega učenja). Pri nas je le-ta zaenkrat še v povojih, vendar nastaja
vedno več študij in raziskav, ki takšno obliko učenja podpirajo.
M-učenje definiramo kot »učenje preko več kontekstov, skozi socialne in vsebinske
interakcije, z uporabo osebnih elektronskih naprav« (Crompton, 2013, str. 4). Kontekst v
tem primeru zajema učenje, ki ga narekujejo drugi ali sami, lahko je nenačrtovana,
spontana učna aktivnost; lahko se dogaja v akademskem okolju ali kjerkoli drugje; fizično
okolje je lahko ali pa ni vključeno v učno aktivnost (Crompton, 2013).
Prednosti m-učenja vidimo predvsem pri uporabi metode vseživljenjskega učenja,
saj je mobilno učenje dostopno kadarkoli in kjerkoli, aplikacij, ki podpirajo m-učenje pa
je iz dneva v dan več in pokrivajo vedno širša področja izobraževanja. Različni načini
podajanja znanja, interaktivnost vsebin in možnost sodelovanja več uporabnikov hkrati
so še dodatne prednosti m-učenja. Poudariti moramo tudi razširjenost uporabe mobilnih
naprav, saj si skoraj vsak posameznik lasti vsaj eno mobilno napravo (mobilni telefon,
dlančnik, tablico ali pametni telefon). Vsak od udeležencev v naši anketi je imel vsaj eno
napravo v svoji lasti.
Slabosti so trenutno vezane na lastnosti mobilnih naprav, saj imajo večinoma
majhne zaslone in omejene možnosti vnosa, pa tudi cenovno neugodne dostope do
internetne povezave (vendar se to hitro spreminja, saj vedno več ponudnikov omogoča
neomejen dostop do interneta, oz. zakup večjih količin mobilnih podatkov po ugodnih
cenah).
V diplomskem delu smo analizirali članke na temo mobilnega učenja ter raziskali
uporabo mobilnih naprav na Osnovni šoli Dragomirja Benčiča Brkina v Hrpeljah. V anketi
je sodelovalo 122 učencev od petega do osmega razreda.
Preverjali smo korelacije med učnim uspehom in številom prenesenih aplikacij,
učnim uspehom in veseljem do opravljanja domačih nalog, ki vključujejo uporabo
mobilne naprave ter učnim uspehom in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne
naprave.
Menimo, da ima m-učenje zanimivo prihodnost, vendar je potrebno še veliko dela in
truda, da bi bilo prepoznano kot enakovredno klasičnemu načinu učenja.
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
2
2 OBRAVNAVA TEME / TEORETIČNI DEL
Preden začnemo s predstavitvijo mobilnih naprav in analizo člankov, bomo razjasnili
nekaj strokovnih pojmov, ki smo jih uporabili v diplomskem delu.
V uvodu smo že opisali kaj je m-učenje po Cromptonovi definiciji, obstaja pa več
različnih, med njimi tudi ta, da je mobilno učenje definirano kot »učenje preko brezžičnih
tehnoloških naprav, ki jih lahko spravimo v žep in uporabimo kadarkoli naprava sprejema
neprekinjen prenos signala. Mobilno učenje omogoča uporabnikom izhod iz učilnice,
učenje lahko poteka kjerkoli in je tako postalo vsesplošno. Lahko se zgodi kjerkoli imajo
posamezniki ali skupine problem za rešiti ali znanje za širiti« (Oller, 2012, str. 1).
Deli življenja, ki so nam bili včasih nedosegljivi zaradi pomanjkanja mrežne
povezave, so postali potencialne učne priložnosti mobilnega učenca. Naprave, ki se
uporabljajo pri mobilnem učenju so: mobilni telefoni, pametni telefoni, dlančniki in tablice.
Prenosni računalniki niso vključeni, saj jih ne smatramo kot ročne naprave (Oller, 2012).
E-učenje (e-izobraževanje) definiramo kot navodila dostavljena preko digitalnih
naprav, ki so namenjene podpori učenja. Strojna oprema tako vključuje namizne in
prenosne računalnike, tablice ali pametne telefone. E-izobraževanje je oblikovano za
samostojno učenje po povpraševanju ali učenje po navodilih učitelja ob določenem času
(sinhrono e-izobraževanje). E-izobraževanje lahko ponuja samo informacijske tečaje ali
pa je oblikovano za usvajanje točno določenih sposobnosti (Clark in Mayer, 2011).
Mobilna aplikacija je programska oprema razvita z namenom uporabe na malih,
brezžičnih računalniških napravah, kot so pametni telefoni in tablice. Mobilne aplikacije
so oblikovane z mislijo na zahteve in omejitve teh naprav, ter tako da lahko izkoristijo
njihove prednosti. Na primer: uporaba vgrajenega merilnika pospeška pri aplikaciji za
igro (Rouse, 2013).
Za mobilne naprave velja, da so to manjše elektronske naprave, ki jih lahko držimo
v roki (poznane tudi kot ročne naprave), imajo ekran na dotik in/ali manjšo tipkovnico.
Mobilne naprave imajo operacijski sistem in poganjajo mobilne aplikacije. Večina jih je
opremljenih z brezžičnim sprejemnikom, Bluetoothom in GPS-om. Z njimi lahko tudi
fotografiramo, snemamo ali predvajamo različne vsebine. Vedno več mobilnih naprav
ima tudi razne senzorje, kot so merilnik pospeška, kompas, magnetometer, giroskop itd.,
ki omogočajo zaznavanje orientacije in gibanja (Wikipedia, Mobile device).
K mobilnim napravam štejemo mobilni telefon, pametni telefon, dlančnik in tablico.
V nadaljevanju bomo vsako od naprav še podrobneje opisali.
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
3
2.1 Mobilni telefon
Prenosni telefon (tudi mobilni telefon, mobitel ali mobilnik) je elektronska
telekomunikacijska naprava z osnovnimi zmožnostmi, enakimi običajnemu
stacionarnemu telefonu. Poleg tega je popolnoma prenosna in ne potrebuje žične
povezave s telefonskim omrežjem. Večina sodobnih prenosnih telefonov se v omrežje
povezuje z oddajanjem (in sprejemanjem) radijskih valov. Prenosni telefon komunicira
prek omrežja baznih postaj, ki so povezane z običajnim telefonskim sistemom.
Poleg zvočnega pogovora, podpirajo prenosni telefoni tudi številne dodatne storitve,
kot so video klic, SMS za pošiljanje kratkih besedilnih sporočil, paketni prenos podatkov
za dostop do interneta in MMS za sprejemanje in pošiljanje fotografij in videa. Sodobnejši
telefoni (t. i. pametni telefoni) so zmožni opravljati naloge, za katere so bile do
nedavnega potrebne posebne naprave. Z njimi lahko, na primer, predvajamo glasbene
posnetke, poslušamo radio, fotografiramo, uporabljamo razne aplikacije, se orientiramo
v prostoru, ...
Nekateri izmed največjih svetovnih proizvajalcev prenosnih telefonov so: Apple,
Alcatel, Huawei, LG, Nokia, Samsung, Sony Ericcson.
Prenosni telefoni samodejno preklapljajo med dosegljivimi baznimi postajami s
čimer zagotavljajo najvišjo možno moč signala in s tem ustrezno kakovost komunikacije.
Prenosni telefoni so postali neločljiv del sodobne družbe. Posebno med mladimi se
je razširil skrajšan način pisanja SMS sporočil, oblika in barva ter melodija zvonjenja pa
pogosto povedo marsikaj o lastniku nekega telefona (Wikipedia, Prenosni telefon).
Slika 1: Modernejši prenosni telefon (povzeto po Amazon, Nokia 230).
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
4
2.2 Dlančnik
Dlančnik je mali računalnik, ki ga lahko držimo v dlani (od tod tudi izraz »dlančnik«).
Z njim lahko počnemo večino stvari kot z velikim računalnikom in je pogosto integriran z
mobilnim telefonom, sprejemnikom GPS, radijskim sprejemnikom, MP3-predvajalnikom
in različnimi vmesniki. Mnogi dlančniki imajo zaslon, občutljiv na dotik, kar pomeni, da
po zaslonu tipkamo in rišemo s prstom ali s priloženo palčko. Ponekod je vgrajena tudi
reža za pomnilniško kartico. Z dlančnikom lahko brskamo po spletu, prebiramo
elektronsko pošto, urejamo in odpiramo dokumente MS Word ali MS Excel, poslušamo
glasbo, gledamo filme, se orientiramo z GPS in še mnogo ostalih stvari s pomočjo
dodatkov in vmesnikov.
Možnosti, ki jih omogoča dlančnik, je ogromno, vendar pa je meja med mobilnimi
telefoni in dlančniki vsak dan manjša. Mnogi boljši mobilni telefoni imajo funkcije
dlančnika in obratno. Z mnogimi dlančniki lahko normalno telefoniramo, pošiljamo SMS-
e in vse ostalo.
Dlančniki so lahko zelo uporabno poslovno orodje. Ravno njegova majhnost, dolga
avtonomija dela brez polnjenja, hitrost dela in dodatki ga mnogokrat naredijo mnogo bolj
učinkovitega od prenosnega računalnika.
Aplikacije za dlančnike temeljijo na dinamičnih strežniških jezikih, kar predstavlja
mnoge prednosti (stalna ažurnost podatkov, večja varnost podatkov, platformna
neodvisnost) (Wikipedia, Dlančnik).
Slika 2: Primer HP dlančnika (povzeto po Amazon, HP-iPAQ).
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
5
2.3 Pametni telefon
Pametni telefon je mobilni telefon z naprednim operacijskim sistemom, ki povezuje
značilnosti računalnika s funkcijami, ki so značilne za mobilni telefon. Običajno je žepne
velikosti in združuje storitve mobilnega telefona, kot je sposobnost sprejemanja ter
oddajanja klicev, z značilnostmi ostalih priljubljenih mobilnih naprav. Razširjene funkcije
vključujejo koledar za sestanke, večpredstavnostni predvajalnik, GPS navigacijo,
digitalni fotoaparat ter digitalno videokamero. Večina pametnih telefonov lahko dostopa
do interneta ter uporabniku dopušča, da sam naloži ter zaganja raznorazne aplikacije.
Zaslon na dotik z grafičnim uporabniškim vmesnikom pokrije večino sprednje površine
pametnega telefona, tip zaslona pa je načeloma LCD, včasih pa tudi LED, OLED,
AMOLED ter ostali (Wikipedia, Pametni telefon).
Slika 3:Zbirka pametnih telefonov (povzeto po Choose your smartphone,
Smartphones).
V letu 2012 je število uporabnikov pametnih telefonov po vsem svetu prvič preseglo
eno milijardo, leta 2015 pa je že naraslo na 2,6 milijarde. Pričakuje se, da bo to število
do leta 2020 naraslo na 6,1 milijarde. (Lunden, I. (2015). 6.1B Smartphone Users
Globally By 2020, Overtaking Basic Fixed Phone Subscriptions. TechCrunch)
V prvem četrtletju 2016 je bilo prenesenih 11,1 milijarde aplikacij z Googlove Google
Play trgovine ter 6,1 milijarde aplikacij z Applove iTunes App Store trgovine. (Shaul, B.
(2016). Users Downloaded 17.2 Billion Apps on iOS, Android Worldwide in Q1 2016.
SocialTimes)
Na trgu operacijskih sistemov za mobilne naprave dominira Googlov Android s 63
% tržnega deleža. Sledita mu Applov iOS z 29% tržnim deležem ter Microsoftov
Windows Phone s 3% deležem. To lahko vidimo v preglednici 1 oziroma grafu 1.
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
6
Preglednica 1: Tržni delež mobilnih operacijskih sistemov (povzeto po
Netmarketshare).
Operacijski sistem Tržni delež
Android 63,27
iOS 29,01
Windows Phone 2,97
Java ME 1,97
Ostalo 2,77
63,27
29,01
2,97
1,972,77
Tržni delež
Android iOS Windows Phone Java ME Ostalo
Graf 1: Grafični prikaz tržnega deleža mobilnih operacijskih sistemov (povzeto po
Netmarketshare).
2.4 Tablica
Tablični računalnik oziroma krajše tablica je mobilni računalnik z zaslonom na dotik,
ki s prstnimi oziroma pisalnimi gestami nadomesti miško ter tipkovnico. Tablice so
običajno opremljene z digitalno videokamero, mikrofonom ter napravo za zaznavanje
orientacije tablice.
Od dlančnikov se tablični računalniki razlikujejo po tem, da so po preostalih
specifikacijah navadni osebni računalniki, na katere je možno namestiti vso programsko
opremo, združljivo s standardom IBM PC.
Glede na namen uporabe lahko izberemo različne operacijske sisteme, na primer
Android, iOS ali Windows Phone. Za osnovno uporabo je najbolj praktičen Android oz.
iOS, za poslovno uporabo pa je tablični računalnik s sistemom Windows najboljša izbira,
saj je bolje združljiv z osebnimi računalniki (PC) (Wikipedia, Tablični računalnik).
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
7
Slika 4: Tablični računalnik (povzeto po Amazon, NPOLE)
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
8
3 PRIMERI UPORABE MOBILNE TEHNOLOGIJE PRI UČENJU
V naslednjih podpoglavjih bomo predstavili povzetke člankov o M-učenju, ki smo jih
prebrali in analizirali v okviru diplomske naloge.
3.1 Pilotni projekt – testiranje tabličnih računalnikov
V okviru projekta E-šolstvo je skupina strokovnjakov testirala rabo tabličnih
računalnikov pri pouku. Testiranje so prostovoljno izvedli učitelji na naslednjih šolah:
· OŠ Solkan, matematika - medpredmetna povezava, 4. razred
· TŠC Nova Gorica, Višja šola, informatika, 1. letnik
· OŠ Ledina, Bolnišnična šola Ljubljana, geografija, 9. razred
· TŠC Nova Gorica, Tehniška gimnazija, Zdravstvena šola, matematika, 4. letnik
· Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, 4. letnik
· TŠC Nova Gorica, Strojna, prometna in lesarska šola, matematika, 4. letnik
· OŠ Dornberk, Vrtec, skupina 3- in 4-letnih otrok
· OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, glasbena vzgoja, 5. razred
· OŠ Srečka Kosovela Sežana, slovenščina, 1. razred
· OŠ Srečka Kosovela Sežana, slovenščina, 8. razred
· OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani, individualna pomoč
· OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, slovenščina, 4. razred
· Poslovno Komercialna šola Celje, PTI, program 3+2, nemščina, 2. letnik
· OŠ Hruševec Šentjur, izbirni predmet astronomija
· OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, razredna ura, 6. razred
· Gimnazija Novo mesto, nemščina, 2. letnik
· Poslovno komercialna šola Celje, ekonomski tehnik, slovenščina, 4. letnik
Izmed naštetih smo izbrali sodelujoče, ki so tablice uporabljali pri pouku matematike
in računalništva ter na kratko povzeli njihovo delo in ugotovitve.
3.1.1 OŠ Solkan – Utrjevanje seštevanja in odštevanja s tabličnim računalnikom, 4. razred
Na OŠ Solkan so z učenci izpeljali ponavljanje predelane snovi (seštevanje in
odštevanje) z uporabo tabličnega računalnika in različnih prosto dostopnih aplikacij. Na
voljo imajo en tablični računalnik, zato je ura načrtovana in izpeljana v obliki
sodelovalnega učenja in skupinskega dela. Učenci najprej spoznajo aktivnost v frontalni
predstavitvi, nato po skupinah rešujejo naloge na delovnih listih. Najhitrejši v skupini dobi
možnost reševanja nalog na tablici, zato je motiviranost učencev velika.
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
9
Pred uporabo v razredu, učitelj na tablico naloži primerne aplikacije za obravnavo in
utrjevanje snovi. Pripravi tudi delovne liste, ki jih učenci izpolnjujejo vzporedno z delom
na tablici. Da je delo s tablico olajšano in dosegljivo vsem članom skupine, učenci sedijo
v krogu.
Za uvodno motivacijo je učitelj uporabil program Google Body – ogled dinamičnega
okostja telesa, štetje in seštevanje kosti na prstih roke in zapis računa na tablo. V
osrednjem delu so učenci ponavljali in utrjevali seštevanje in odštevanje s pomočjo
programa Maths (demonstracija preko projektorja, reševanje na tablici in opazovanje
preko projektorja). Z igrico LITE ABC ponovijo števila v angleškem jeziku
(medpredmetna povezava), uporabijo tudi snemalno kamero na tablici, sestavijo in
rešujejo matematični problem ter ga posnamejo s kamero na tablici. V zaključnem delu
sledi igranje z govorečim muckom Talking Tom, ki ga učenci učijo računanja do 20, ter
uporaba aplikacije My Piano, kjer učitelj zapiše pesmico z notami in številom udarcev na
tablo, otroci pa pesmico odigrajo in zapišejo račun na tablo (izračun in seštevanje
udarcev na tipke na tablici).
3.1.2 TŠC Nova Gorica, Tehniška gimnazija, Zdravstvena šola, matematika, 4. letnik, Določeni integral – pregled/samo preverjanje
znanja
Dijaki rešujejo vaje za računanje določenega integrala. Ob nalogah spoznajo
povezavo med geometrijsko predstavitvijo določenega integrala in ploščinami izbranih
likov. Naloge so reševali sami in rezultate preverjali z uporabo spletnega brskalnika
WolframAlpha.
Program izračuna določeni integral in izriše ustrezno sliko, s čimer so lahko dijaki
ob preverjanju rešitev ugotavljali ali določeni integral resnično predstavlja ploščino
iskanega lika.
Učitelj je tablične računalnike izbral zato, ker so hitro odzivni, WolframAlpha pa je
najenostavnejši pripomoček, ki poda zelo nazorne rezultate.
Učitelj zaključi, da je bil nekaterim dijakom tak način dela všeč in so bili nad tablicami
navdušeni, nekateri so raje uporabili aplikacije na svojih telefonih, tretji pa še vedno
prisegajo na papir in svinčnik.
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
10
3.1.3 TŠC Nova Gorica, Strojna, prometna in lesarska šola, strojni tehnik PTI, matematika, 4. letnik, Utrjevanje matematičnih vsebin s pomočjo tabličnega računalnika
Dijaki utrjujejo različne matematične vsebine z interaktivnimi kvizi. S pomočjo
aplikacije za risanje grafov, dijaki narišejo grafe različnih funkcij, hkrati nadgrajujejo svoje
znanje s pomočjo moderne tehnologije in si s pomočjo aplikacij naredijo učenje zabavno.
Dijaki so razdeljeni v štiri skupine, vsaka skupina dobi tablične računalnike in list z
navodili.
Z uporabo aplikacije TrigQuizzer utrdijo računanje kotnih funkcij pri poljubnih kotih,
dobijo tudi povratno informacijo (pravilen/napačen rezultat, čas reševanje, zbiranje točk).
Na določeni spletni strani preverjajo svoje znanje s pomočjo interaktivnih kvizov,
vsaka skupina si izbere različne matematične vsebine (določitev stopnje polinomov,
poenostavljanje algebrskih ulomkov, vstavljanje vrednosti v izraze, razstavljanje po
Vietovem pravilu, reševanje enačb, …).
Z aplikacijo Math Skills Quiz preverjajo reševanje enačb, verjetnosti račun,
problemske naloge, geometrijo, … Reševanje je bolj zanimivo, saj imajo učenci omejen
čas.
S programom Function Inspector narišejo različne funkcije, preberejo presečišče
linearne in kvadratne funkcije ter preberejo točke nezveznosti pri racionalni funkciji. Pri
polinomu preberejo, kje sta maksimum in minimum.
3.1.4 TŠC Nova Gorica, Višja šola, informatika, 1. letnik, Osnove operacijskih sistemov – ponavljanje
Dijaki ponavljajo predelano snov. Razdeljeni so v skupine, vsaka skupina ima en
tablični računalnik. Predavatelj v spletni učilnici objavi vprašanja za ponavljanje, vsak
dijak lahko vpiše svoje odgovore. Vsaka skupina obravnava svoj operacijski sistem
(Windows, Linux, Android,…).
Ko skupina najde odgovor, objavi vir na družbenem omrežju Twitter. Objave lahko
spremljajo vsi sodelujoči, prek predavateljskega projektorja.
3.1.5 Rezultati projekta
Rezultati testiranja lahko služijo kot vsebinski okvir za delovanje svetovalcev
vodstvu, svetovanje za predmetna področja ter kot tehnični okvir za morebitne nakupe
strojne in programske opreme.
Pri testiranju so si strokovnjaki pomagali z obstoječimi viri in raziskavami o uporabi
tablic v šolstvu in širše. Zaradi vse večje priljubljenosti in razširjenosti mobilnih naprav,
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
11
je potrebno opraviti eksperimente, s katerimi pridobimo primere dobre rabe ter okvire za
specifikacijo morebitnega množičnega nakupa naprav.
Strokovnjaki so v testiranje vključili 10 modelov tablic, skupno 30 naprav. Učitelji so
imeli pri uporabi tablic proste roke, tako da rezultati zajemajo uporabo tablic na različnih
predmetnih področjih v osnovni in srednji šoli. Med testiranjem so sodelujoči izpolnili
tudianketni vprašalnik.
Tako so ugotovili, da so bile v praksi tablice najbolj uporabljane za brskanje po
spletu (za hitro iskanje virov), ogledovanje ter izdelovanje slik in posnetkov (za poskuse
in nastope v razredu). Tablice so v večini primerov pri pouku nadomestile digitalni
fotoaparat ali kamero, saj poleg zajema slik in videa ponujajo še dodatne možnosti
uporabe (npr. urejanje in pregledovanje vsebin).
Z ustrezno programsko opremo se lahko tablico priključi na projektor ali uporabi kot
nadomestilo za interaktivno tablo (i-tablo), vendar te možnosti niso bile dokončno
raziskane.
Ugotovili so še, da zaradi nekaterih omejitev in zasnove mobilnih operacijskih
sistemov (poudarek na aplikacijah, ne datotekah) tablice ne morejo v celoti nadomestiti
prenosnih ali namiznih računalnikov, a so kljub temu zaradi njihove prenosljivosti in
enostavne uporabe univerzalna večpredstavnostna naprava, ki jo lahko z različnimi
aplikacijami prilagodimo različnim učnim potrebam.
Ker so tablice prenosne in enostavne za rokovanje, lahko z njimi dela tudi več
učencev hkrati. Raziskava je pokazala tudi, da bi se učitelji raje odločili za večje, 10-
palčne tablice, saj so zaradi svoje večje delovne površine bolj uporabne.
Podrobneje pa bi bilo potrebno raziskati možnost uporabe tablice z več uporabniki,
predvsem glede administracije več uporabniških računov ter zagotavljanja s tem
povezane varnosti.
Ena od omejitev je tudi ta, da je trenutno večina izobraževalnih aplikacij na voljo v
tujem jeziku, zato bi bilo nujno spodbujati razvoj lokalnih vsebin, bodisi v obliki aplikacij,
bodisi v obliki spletnih vsebin, ki bi bile dostopne napravam z različnimi operacijskimi
sistemi. Kljub temu so učitelji, ki so bili vključeni v ta projekt, brez večjih težav našli
primerne brezplačne aplikacije, ki so jih lahko učinkovito uporabili pri pouku.
Nabor in kakovost aplikacij se razlikujeta glede na operacijski sistem, veliko število
aplikacij pa predstavlja oviro zaradi zaprtih standardov in vsebin, ki niso prenosljivi med
različnimi aplikacijami in različnimi platformami, poleg tega pa je slabša tudi povezljivost
med platformami, razen v primeru uporabe storitev v oblaku. Na drugi strani pa zaradi
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
12
vse večjega števila aplikacij v oblaku to predstavlja dodatno obremenitev za brezžična
(Wi-Fi) omrežja. Tako bi bilo potrebno podrobneje testirati infrastrukturo, saj je nemoten
dostop do spleta ključnega pomena za uporabo tablic (zaradi pogoste uporabe spletnih
brskalnikov, ne le aplikacij).
Rezultati ankete so pokazali, da bi učitelji na splošno precej uporabljali tablice, v
kolikor bi na šoli imeli možnost izposoje le-teh. Tako bi več kot tri četrtine vprašanih
uporabljalo tablice pri več kot 10 % ur, slaba tretjina pa pri več kot 60 % ur (Harej, Cof,
Isakovič in Šavli, 2012).
3.2 M-Učenje: Poizkus uporabe SMS-ov za podporo učenja novih besed v angleščini
Po vsem svetu narašča uporaba brezžične tehnologije za učenje. Še več, brezžična
tehnologija, kot so prenosni računalniki, tablice in pametni telefoni, revolucionira učenje
in spreminja tradicionalne načine učenja v učenje kadarkoli in kjerkoli.
Raziskovalca sta preverjala uporabo brezžične tehnologije pri učenju s poudarkom
na učenju novih angleških besed z uporabo SMS-ov. Avtorja sta razvila mobilno orodje
MOLT (mobile learning tool) in ga testirala na 45 učencih 1. letnika srednje šole. Izmerila
sta znanje študentov pred in po testiranju in ugotovila, da so učenci z veseljem uporabljali
tak način učenja ter da so se z uporabo mobilnih telefonov naučili novih besed.
Vedno več institucij kaže zanimanje za uporabo mobilnih naprav pri učenju. M-
učenje je novejši koncept, ki je zelo blizu e-učenju. Kot pravi Stone (2004), je m-učenje
»poseben tip e-učenja, povezan s številnimi posebnimi lastnostmi in zmožnostmi naprav,
pasovno širino in ostalimi karakteristikami omrežnih tehnologij v uporabi«. Milrad (2003)
definira e-učenje kot »učenje, podprto z digitalnimi elektronskimi orodji in mediji«, m-
učenje pa kot »e-učenje z uporabo mobilnih naprav in brezžičnih povezav«.
Avtorja sta pregledala možnosti učenja jezika na mobilnih napravah ter razmislila o
prilagajanju brezžičnih tehnologij potrebam učencev. Vprašala sta se, kako ustvariti
mobilni sistem za učenje novih besed, pri katerem bi imele njegove funkcije tudi dodano
vrednost. V okviru eksperimenta je aplikacija učencem pošiljala nove besede in njihove
pomene vsake pol ure preko dneva.
3.2.1 Cilj
Namen projekta je bil ugotoviti potencial uporabe mobilnih telefonov pri učenju
novih tehničnih izrazov v angleščini. Da bi to odkrila, sta si avtorja zastavila naslednja
vprašanja:
· Kakšna so mnenja učencev o učnem sistemu, ki sloni na mobilnih telefonih?
· Ali se rezultati testov pred in po eksperimentu močno razlikujejo?
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
13
· Kakšne predloge za razvoj sistema imajo učenci?
· Kako pogosto naj bi pošiljali besede?
· Kdaj (ob katerih urah) naj bi pošiljali besede?
Avtorja sta za potrebe eksperimenta razvila program, ki deluje v okolju Windows in
sta ga poimenovala MOLT (Mobile Learning Tool).
Eksperiment sta izvedla na 45 naključno izbranih učencih prostovoljcih. Pred
začetkom eksperimenta sta preverila, ali imajo vsi učenci mobilne telefone in ali jih vedno
nosijo s seboj. Model in ostale značilnosti naprave niso bile pomembne, saj lahko SMS
sporočila sprejemajo in prikazujejo vsi telefoni.
3.2.2 Programska oprema
Programska oprema je slonela na programskem jeziku visual basic. ActiveX krmilnik
Logiccode GSM SMS Active X DLL je bil uporabljen za oblikovanje in pošiljanje SMS
sporočil na mobilni telefon, ki je bil z računalnikom povezan preko Bluetooth-a. Mobilni
telefon je prejel sporočilo in telefonsko številko učenca preko računalnika in nato ob
določenih urah učencem poslal SMS sporočila .
Računalniški program je imel grafični uporabniški vmesnik, v katerega se je vpisalo
začetni in končni datum eksperimenta. Ko se program zažene, le-ta deluje skozi celoten
potek eksperimenta in se nato sam ustavi. Pred zagonom programa se ustvari dve
datoteki ̶ eno z vsebino sporočil (besede in pomeni izrazov), drugo pa s telefonskimi
številkami učencev.
Program deluje tako:
· Deluje med 9. uro zjutraj in 17. uro popoldne (standardni delovni čas).
· Vsake pol ure program prebere sporočilo iz prve datoteke in ga pošlje preko
SMS-a vsem sodelujočim učencem.
· Učenci prejmejo SMS, pri čemer se od njih pričakuje, da ga preberejo in se
prejeto besedo naučijo kjerkoli so.
· V 8 urah je bilo dnevno poslanih 16 sporočil, skupno 48 sporočil. Teh 48
sporočil je bilo naključno zbranih v treh skupinah – A, B in C (vsaka skupina po
16 sporočil, tako da je vsak dobil 16 enakih sporočil, trikrat v toku
eksperimenta). Eksperiment je trajal 9 dni.
· Sporočila so bila poslana v naslednjem zaporedju:
· Skupina A: 1., 2. in 7. dan;
· Skupina B: 3., 4. in 8. dan;
· Skupina C: 5., 6. in 9. dan
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
14
Pomembnosti ponavljanja pri učenju ne smemo podcenjevati, zato so se sporočila
ponavljala in bila poslana v treh različnih dneh.
3.2.3 Zbiranje podatkov in analiza
Da bi lahko izmerili učne sposobnosti učencev, sta avtorja izvedla preizkus znanja
pred in po eksperimentu. V obeh preizkusih je bilo potrebno zapisati pomen besed in
pričakovati je bilo, da bodo učenci po eksperimentu znali več besed in tako dosegli več
točk na preizkusu znanja. Oba preizkusa sta bila izvedena v enakih pogojih.
3.2.4 Rezultati eksperimenta
Pred uporabo MOLT sistema so imeli učenci nižje rezultate kot po njegovi uporabi.
Rezultati so prikazali precejšnje razlike med testoma, in sicer v korist testa po preizkusu.
Učenci so sistem z veseljem uporabljali, saj je pripomogel k večji fleksibilnosti pri
učenju (kadarkoli, kjerkoli), interes učencev do uporabe mobilnih telefonov pa je prav
tako pomagal pri učenju novih besed (Cavus in Ibrahim, 2009).
3.3 Izkušnja mobilnega učenja: Projekt MouLe
Članek predstavlja izkušnjo mobilnega učenja, osnovanega na procesih
skupinskega grajenja znanja. Sloni na uporabi učne platforme, imenovane MoULe, tj.
okolja, ki so ga oblikovali in razvili v Italijanskem narodnem raziskovalnem svetu. Med
funkcijami, ki jih ponuja MoULe, so poudarjene tiste, ki uporabnikom dovolijo ustvarjanje
in deljenje večpredstavnostnih zapiskov, strani v stilu Wikipedie in konceptualnih
zemljevidov z uporabo računalnikov in pametnih telefonov, ki imajo GPS. Vsi viri, ki so
jih ustvarili učenci, so geografsko povezani v točke interesa – kraje, ki so jih učenci
obiskali med učnim procesom; prav tako so učencem sledili med obiskom mesta. Na ta
način so učenci izdelali vsebinsko bogat prostor, ki povezuje dejanske objekte z učnimi
objekti. Ta vsebinsko bogat prostor, ki je predstavljen z geo-konceptualnim zemljevidom,
spremeni sprehod po mestu v pravo učno izkušnjo.
3.3.1 Uvod
Dostopnost cenovno ugodnih in prenosnih GPS naprav je spodbudila nove učne
izkušnje, kjer lahko določanje lokacije izboljša učne aktivnosti, dovoli učencem dostop
do drugačnih vsebin, lokacije svojih prijateljev ali objektov, ki nudijo učno izkušnjo.
Pri tem projektu so raziskovalci uporabljali prenosne naprave. Projekt je trajal 4
mesece, v njem pa je sodelovalo 80 učencev in 12 učiteljev iz štirih razredov na dveh
srednjih šolah v Palermu, Italiji.
Cilj projekta je bila analiza povezav med družbenimi razmerji, grajenjem znanja in
uporabo mobilnih naprav v kontekstu učnih aktivnosti na prizorišču. Za izvajanje teh
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
15
aktivnosti je bila oblikovana specifična mobilna učna platforma, po imenu Mobilno
vseprisotno učno okolje (Mobile Ubiquitous Learning Environment – MoULe), ki podpira
vse sodelovalne aktivnosti, sinhrone in asinhrone interakcije, iskanje in zbiranje
informacij, pri čemer so vse te aktivnosti povezane z geografsko lokacijo učencev.
Projekt je potekal v več fazah:
· v prvi fazi so učitelji izdelovali in oblikovali učne aktivnosti.
· V drugi fazi so učenci izvajali učne aktivnosti na prizoriščih in v šolskem
laboratoriju.
· V končni fazi pa so raziskovalci razpravljali o kvalitativnih rezultatih, pozitivnih
izkušnjah in težavah, na katere so naleteli med projektom.
3.3.2 Projekt MoULe
Projekt je močno vezan na mobilnost učencev in kontekstualizacijo informacij;
mobilnost pomeni biti zraven in se premikati okoli učnega objekta; kontekstualizacija pa
je pri tem zelo pomembna, saj učenčeva lokacija spreminja učni kontekst in posledično
učno izkušnjo.
Sodelujoči v projektu so uporabljali pametne telefone s tehnologijo GPS za
povezovanje vseh aktivnosti, ki so jih učenci izvajali na lokacijah znotraj točke interesa
(point of interest ̶ POI). Vsaka točka interesa ne deluje kot samostojna geografska
lokacija, temveč kot del koordinat, ki prikazujejo neko geografsko območje, na primer
območje kulturne dediščine ali arheološko najdišče, povezano z učno aktivnostjo. Tako
so učenci sodelovali pri ustvarjanju baze znanja in tudi dejansko raziskovali učni prostor.
S pomočjo učnih aktivnosti so ustvarili obogaten prostor, ki vsebuje tako fizične objekte
kot tudi didaktične objekte oz. stvari.
Obogateni prostor, predstavljen na geo-konceptualnem zemljevidu, omogoča
nadgradnjo običajnega izleta po mestu v pravo učno izkušnjo. Da bi učitelji to dosegli,
so združili funkcije Moodla s funkcijami mobilnih učnih aktivnosti. Cilj je bil ustvariti
enoten sistem, v katerem se združijo aktivnosti s prizorišča in aktivnosti v učilnici, tako
da je učni proces podprt v obeh učnih okoljih. MoULe okolje je dostopno preko
računalnikov, tako da ga lahko učenci uporabljajo v učilnici, doma in na samem prizorišču
(preko mobilnih naprav za učenje). Vsi viri, ki nastanejo pri obeh aktivnostih, so povezani
s točkami interesa.
Dostop do MoULe okolja preko računalnika je mogoč s posebnim Moodle modulom,
ki so ga razvili na omenjenem italijanskem inštitutu. Z uporabo modula lahko učitelji
oblikujejo aktivnosti, določajo točke interesa, učne cilje in funkcije, ki jih lahko učenci
uporabljajo pri učnih aktivnostih. Učenci lahko uporabljajo orodja za ustvarjanje in
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
16
urejanje Wiki strani, gradijo in delijo konceptualne zemljevide, ustvarjajo osebne zapiske,
se sporazumevajo s sošolci in iščejo informacije.
3.3.3 Delo z okoljem MoULe
Testiranje okolja je potekalo v dveh enakih obdobjih in je vključevalo različne srednje
šole v Palermu, trajalo pa je 4 mesece. Prvo obdobje je trajalo od februarja do maja
2007, drugo pa od oktobra 2007 do februarja 2008. Vsako obdobje je bilo zasnovano v
dveh fazah: v prvi fazi so prototip testirali učitelji, v drugi fazi pa učitelji in učenci.
V prvem obdobju je v prvi fazi sodelovalo 15 učiteljev različnih predmetov iz petih
srednjih šol v Palermu. Skupini učiteljev so predstavili metodologijo in tehnologijo
mobilnega učenja, ter jih poučili, kako oblikovati učne aktivnosti v okolju MoULe. Prav
tako so učitelji oblikovali učne aktivnosti za drugo fazo projekta, ki je vključeval tudi
učence.
V drugi fazi je sodelovalo 80 učencev in 12 učiteljev iz dveh srednjih šol (ena od šol
je specializirana za pedagoške predmete, druga pa za turizem). Iz vsake šole so izbrali
po dva razreda 4. letnikov.
Učenci so začeli spoznavati glavne funkcije okolja MoULe ter uporabo mobilnih
naprav, nakar so jim učitelji razložili učne aktivnosti, ki so jih oblikovali v prvi fazi. Učenci
s pedagoške smeri so sledili temi »Zgodovinske ulične prodajalne«, učenci turistične
smeri pa temi »Baročno obdobje«. Učenci so naloge opravljali na terenu in v razredu.
Na koncu druge faze so učenci medsebojno sodelovali pri pripravi turističnih vodnikov v
različnih jezikih o krajih, ki so jih obiskali.
3.3.4 Delo učiteljev
Februarja in marca 2007 so raziskovalci organizirali šest srečanj z učitelji, ki so
sodelovali v projektu. Učiteljem so predstavili metodologijo in tehnologijo mobilnega
učenja ter jih spodbujali k oblikovanju učnih aktivnosti in načrtov za drugo fazo projekta,
ki vključuje učence. Učiteljem na vsaki šoli so naročili izdelavo konceptnega zemljevida,
na podlagi katerega lahko opišejo učni proces, ki so mu učenci sledili.
Učitelji so se na pobudo pozitivno odzvali, še posebej učitelji z več strokovnega
znanja: poudarili so prednosti uporabe konceptnih zemljevidov za boljše določanje in
pojasnjevanje učnih ciljev učencem. Prav tako jim je bila všeč možnost praktičnih in
otipljivih rezultatov na koncu oblikovalne faze ter da so lahko rezultate delili z učenci in
sodelavci na začetku druge faze.
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
17
Po začetnih treningih učiteljev na inštitutu so bili konceptni zemljevidi shranjeni na
strežnik; tako so lahko učitelji nadaljevali oblikovanje svojih konceptnih zemljevidov
preko interneta tudi kasneje, kakor in kadar jim je ustrezalo.
Učitelji so pripravili dve različni učni poti, ki sta odsevali kurikulum njihovih ustanov.
Vsaka pot je bila povezana z določenim delom mesta, ki so ga učenci obiskali in pri tem
uporabljali svoje pametne telefone. Učitelji s turistične šole so izdelali turistični vodnik
baročne arhitekturne dediščine Palerma – konceptni zemljevid je vseboval točke, ki so
jih učenci obiskali, poleg teh pa so učitelji nanj dodali tudi fotografije in povezave do
internetnih strani, ki vsebujejo podatke o zanimivostih.
Učitelji s pedagoške šole so izvedli raziskavo o uličnih prodajalnah v mestu, pri
čemer so jih zanimale družbene, kulturne in zgodovinske značilnosti le-teh. Njihov
konceptni zemljevid je vseboval povezave med ljudmi in okoljem, okoljem in zvokom itd.
Kljub temu, da so se aktivnosti odvijale na istem območju (veliko arhitekturnih
znamenitosti je namreč na obiskanih tržnicah), se konceptna zemljevida med seboj zelo
razlikujeta..
3.3.5 Delo učencev
Testiranje okolja je potekalo v naslednjem zaporedju: najprej so se vsi učenci zbrali
na uvodnem sestanku, nato je vsak razred sodeloval pri štirih testih. Po testih so imeli
še zaključni sestanek.
Na uvodnem sestanku so učencem predstavili navodila in funkcije okolja MoULe.
Učenci so morali rešiti dva vprašalnika; eden je vseboval vprašanja o tehničnem znanju
učencev, drugi pa je raziskal odnose med učenci v razredu, za lažjo pripravo skupin za
testno fazo.
Nato so učenci izvedli teste, in sicer dva v razredu in d na terenu. Učenci v razredu
so uporabljali računalnike z internetno povezavo, učenci na terenu pa mobilne naprave
z brezžično povezavo. Skupine so se izmenjevale, tako da so bili vsi učenci tako v
razredu kot tudi na terenu.
Šola s pedagoškimi predmeti je izmenično izvajala raziskovanje soseščine in
podrobnejšo analizo odnosa med ljudmi in okoljem. Turistična šola pa je imela za vsako
vajo različne naloge. Najprej so učenci spoznali primere baročne arhitekture in njihove
zunanje značilnosti, nato pa še notranje značilnosti istih stavb. V tretji nalogi so se
osredotočili na turistične storitve na tem območju (hoteli, bari, restavracije), pri zadnji
nalogi pa so zbrali informacije o vseh zanimivih točkah v bližini obiskanega območja.
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
18
3.3.6 Delo na terenu
Za delo na terenu so raziskovalci učence oskrbeli z 12 mobilnimi napravi z GPS-
om, ki je določal lokacije aktivnosti za učence. Uporabljali so dva različna modela
strojne opreme, da bi neodvisno ocenili funkcionalnost sistemov. Internetno povezavo
jim je nudil državni ponudnik z uporabo GPRS tehnologije.
Učenci so bili razdeljeni v pare in so dlančnike PDA-je uporabljali izmenično za
sodelovanje pri učnih aktivnostih. Vsak par učencev je spremljal en učitelj ali en
raziskovalec. Delo na terenu je potekalo v naslednjem zaporedju:
1. Učenci, učitelji in raziskovalci so se zbrali na določeni točki v zgodovinskem delu
mesta.
2. Učenci so bili razdeljeni v pare ali manjše skupine, učitelji pa so jim razdelili
naloge.
3. Učenci so obiskali točke interesa, glede na navodila na učni poti. Točke interesa
so našli s pomočjo sistema MoULe, sporazumevali so z učenci, ki so prototip testirali v
šolskem laboratoriju, ustvarjali večpredstavnostne zapiske in urejali učne vsebine.
4. Učenci so se vrnili na zbirno mesto.
3.3.7 Delo v šolskem laboratoriju
Medtem ko je bila ena skupina učencev na terenu, so bili ostali učenci v šoli, kjer
so do MoULe sistema dostopali preko namiznih računalnikov v šolskem laboratoriju;
tako je bil celoten razred skupaj v istem virtualnem okolju. Učenci na terenu so
sodelovali z učenci v laboratoriju, si delili informacije, drug drugega spraševali in skupaj
ustvarjali učne vsebine po navodilih učiteljev. Učenci so do MoULe sistema dostopali z
Moodle modulom in uporabljali naslednja orodja:
· komunikacijsko orodje za dostop do informacij (fotografij ali večpredstavnostnih
zapiskov) od učencev na terenu ali za oskrbo le-teh z dodatnimi informacijami;
· specializiran iskalnik za iskanje učnega materiala, filtriran glede na točke
interesa;
· orodje za izdelovanje skupnega dokumenta v stilu Wikipedije
· vizualizacijsko orodje, ki je prikazovalo lokacije učencev, z namenom
koordinacije aktivnosti na terenu.
Vse aktivnosti v laboratoriju in na terenu so nadzorovali učitelji in raziskovalci.
Ob koncu projekta sta tako nastala dva izdelka – turistični vodnik po baročni
arhitekturi Palerma v italijanščini, angleščini in francoščini ter analiza uličnih prodajaln v
Palermu.
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
19
3.3.8 Primer MoULe scenarija
Za opis scenarija uporabimo interakcijo med učiteljem in dvema učencema. Medtem
ko učitelj uporabi CMapTools na svojem računalniku za izdelavo učne aktivnosti na
konceptnem zemljevidu, dostopata učenca do MoULe sistema preko svojega PDA-ja in
tako sodelujeta pri bogatenju zemljevida. Temo določi učitelj.
Če so učenci na različnih krajih, lahko uporabljajo MoULe sistem za komunikacijo
med seboj ali z učiteljem.
3.3.9 Zaključek
Med testiranjem so bile vse aktivnosti uporabnikov zapisane v MoULe sistem in
izvedene preko namiznih računalnikov in pametnih telefonov. Za vsako aktivnost je bila
zapisana tudi geografska lokacija (npr. učenčeva lokacija, ko je poslal sporočilo ali
posnel intervju). Analiza teh podatkov še ni dokončana, lahko pa postrežejo z začetnimi
rezultati.
Orodja, ki so jih učenci največ uporabljali, so bili strani v stilu Wikipedie, pogovor in
konceptni zemljevidi. Vsako od teh orodij se je izkazalo kot uporabno za določeno
aktivnost: konceptni zemljevidi so bili bistveni za določanje učnih ciljev in opisovanje
celotnega učnega procesa; pogovor je bil uporabljen med učenjem na terenu kot
priljubljeno komunikacijsko orodje učencev; strani v stilu Wikipedie pa je sodelovalno
orodje, učinkovito uporabljeno za zaključek končne skupinske naloge.
Pozitiven rezultat projekta je v veliki meri prisoten zaradi velikega človeškega vložka
v sodelovanju s pravo tehnologijo in metodologijo. Tako učitelji kot učenci so premagali
nekaj začetnih logističnih in tehničnih težav in se trudili doseči želeni cilj.
Učitelji so uspeli pripraviti učne aktivnosti, ki so izkoristile potencial dostopne
tehnologije in vključili inovativne načine učenja v uradni kurikulum. Učenci so z
navdušenjem in motivacijo sodelovali ter nudili uporabno povratno informacijo in nasvete
med celotnim projektom, tudi ko so tehnične težave (predvsem zakasnitev mobilne
povezave) ogrozile celotno izkušnjo mobilnega učenja (Arrigo, Gentile, Taibi, Fulantelli,
Di Giuseppe, Seta in Novara, 2007).
3.4 Virtualni laboratoriji in M-učenje: učenje z mobilnimi napravami
Za lažje razumevanje članka bomo najprej definirali, kaj je virtualni laboratorij.
Virtualni laboratorij je aktivnost bazirana na računalniku, pri kateri učenci komunicirajo z
raziskovalno opremo ali aktivnostjo prek računalniškega vmesnika. Tipični primeri
vključujejo računalniško simulacijo poizkusa, pri kateri študent komunicira s
sprogramiranimi odzivi in primer poizkusa z oddaljenim nadzorom, kjer študent
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
20
komunicira s pravo opremo prek računalniške povezave, vendar je od dejanske naprave
oddaljen (Hatherly, Jordan, Cayless, 2009).
Zaradi razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije prihajajo učenci v šole z
vedno več znanja, kar pomeni, da raziskujejo vsebine in pridobivajo informacije preko
računalnikov in interneta: pri tem širijo svoja poznanstva, bogatijo svoje znanje in celo
obiskujejo virtualna mesta, ki jih sicer ne bi mogli obiskati – vse to le z nekaj kliki. Učitelji
tako niso več edini vir informacij in znanja, temveč so postali upravitelji vseh načinov, s
katerimi lahko učenci iščejo znanje.
Rast prodaje in uporabe mobilnih telefonov, pametnih telefonov in dlančnikov z
internetno povezavo vodi v diskusijo o uporabnosti teh naprav za izobraževalne namene.
Živimo v družbi, kjer ima znanje veliko vrednost, vendar zaradi velikega števila aktivnosti
ne moremo opravljati vseh dolžnosti naenkrat. Možnost učenja kjerkoli in kadarkoli
privlači veliko ljudi, kar pomeni da vsakodnevno učenje in učenje na daljavo v današnjem
času pridobivata mesto v dnevni rutini posameznikov.
Raziskovalci verjamejo, da je prihodnost interneta mobilna ter da bo učenje na
daljavo pritegnilo vedno več uporabnikov. Zaradi tega so raziskovalci razvili prototip
virtualnega laboratorija, dosegljivega preko mobilnih naprav. Glavni cilj njihovega
predloga je uporaba pedagoških in tehnoloških prednosti virtualnega laboratorija za
mobilno poučevanje in učenje.
V članku raziskovalci definirajo koncept virtualnega laboratorija in njihove glavne
prednosti, opišejo učne cilje in m-učenje ter predstavijo svoj predlog, metodologijo in
rezultate.
3.4.1 Virtualni laboratoriji
Virtualni laboratoriji so nastali zaradi uporabe v realnem času, kar pomeni, da jih
lahko kadarkoli uporablja ogromno ljudi naenkrat, pri čemer si vsi delijo enako izkušnjo,
ne glede na to, ali se nahajajo v istem mestu ali geografsko daleč. Tudi stroški uporabe
pravega laboratorija so lahko za marsikatero institucijo ali podjetje veliko breme, medtem
ko je dostopnost virtualnih laboratorijev možna preko interneta, vsebujejo pa veliko
večpredstavnostnih vsebin (zvok, slike, grafike, animacije), ki simulirajo razne izkušnje.
Virtualni laboratoriji predstavljajo rešitev za učenje na daljavo preko računalnika, saj
učencem nudijo možnost interakcije in vsebine prikažejo na živahnejši in bogatejši način
v primerjavi s fizičnimi vsebinami (knjige, videoposnetki, zapiski).
Če povzamemo, imajo virtualni laboratoriji virtualne elemente, dostop je virtualen
in vse izkušnje so izključno virtualne. Prednosti tovrstnih laboratorijev so:
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
21
· dobro razlaganje konceptov;
· dostop ni pogojen s časom ali krajem;
· omogočajo interaktivnost;
· nizki stroški razvoja, uporabe in vzdrževanja;
· nudijo varnost (v njih ne pride do nesreč ali poškodb udeležencev);
· omogočajo ugotavljanje vzorcev, ki razkrivajo znanstveno delo, predvsem
eksperimentalno, saj lahko raziskovalci predstavijo svoje metode s simulacijo;
· dvig produktivnosti zaradi zmanjšanja potovalnega časa in možnosti, da učenci
sodelujejo v aktivnostih, ki so geografsko ločene;
· omogočajo širjenje virov;
· omogočajo sodelovanje med učenci;
· omogočajo razvijanje novih funkcij.
3.4.2 Učni objekti
Raziskovalci s področja informatike in izobraževanja vedno bolj uporabljajo pojem
učni objekti, ko govorimo o učenju na daljavo in virtualnem učnem okolju pa jih moramo
še posebej omeniti. Učni objekt je digitalna datoteka (slika, film, zvok, večpredstavnostna
datoteka), ki se jo uporablja v pedagoške namene in ima znake o kontekstu, v katerem
jo lahko uporabljamo. Ti objekti imajo naslednje značilnosti: lahko jih uporabimo večkrat,
so prenosni (lahko jih uporabimo na različnih krajih), so modularni (uporabljajo module),
vsebujejo metapodatke, so prilagodljivi, trajni, zanesljivi in interoperabilni.
Razlika med digitalno datoteko in učnim objektom je ta, da lahko učni objekt
zgradimo tako, da se ga lahko združi in kombinira z drugimi digitalnimi datotekami z
namenom ustvarjanja novih učnih vsebin (e-vsebin).
Ko ustvarjamo učne objekte za uporabo z mobilnimi tehnologijami, moramo
upoštevati več točk, od katerih se najpomembnejša nanaša na velikost ekrana in
uporabo. Vsebine morajo biti zelo dobro zasnovane, da ne vodijo v kognitivno
preobremenitev uporabnikov. Predpostavimo, da se kognitivno breme nanaša na
zahteve delovnega spomina učenca med učenjem. Pri učenju, ki sloni na računalnikih
ali internetu, se ta izraz ne nanaša samo na miselni proces, s katerim dostopamo in
vidimo zaslon, ikone in objekte, ampak tudi na kognitivni proces, s katerim razumemo
izobraževalno vsebino. Glavni cilj kakovostnih izobraževalnih vsebin je zmanjšanje
količine obdelave podatkov pri interakciji s sistemom in povečanje obdelave učnih
vsebin.
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
22
3.4.3 M-Učenje
Za M-Učenje ali mobilno učenje je značilna uporaba mobilnih naprav za poučevanje
in izobraževanje.
Prednosti uporabe teh naprav v izobraževanju je precej, če pomislimo na
prenosnost, ki jo imajo učenci, saj lahko do posodobljenih informacij dostopajo kadarkoli
in kjerkoli.
Nekatere od prednosti poučevanja z uporabo mobilnega učenja so:
· povečano število uporabnikov, saj ima skoraj vsak učenec svojo mobilni telefon;
· naprave, ki jih imajo učenci imajo možnost povezave z internetom;
· dostop do vsebin je možen kjerkoli, kadarkoli;
· lažje se naučimo uporabljati mobilni telefon, kot računalnik;
· cena mobilnih naprav je nižja kot cena računalnikov.
Poleg prednosti predstavimo tudi glavne pomankljivosti:
· majhni zasloni;
· omejene tipkovnice;
· manj obdelave podatkov;
· dostop do interneta preko mobilnih naprav je še vedno cenovno neugoden.
3.4.4 M-Laboratorij: predlog in metodologija
M-Lab ali mobilni laboratorij je prototip virtualnega kemijskega laboratorija, do
katerega dostopamo preko mobilnih naprav. Virtualne izkušnje, predstavljene v tem delu,
so del Organskega kemijskega laboratorija, ki ga je razvil dr. Andre Arigony iz Brazilije.
Za namen te raziskave so raziskovalci ustvarili aktivnost za 7. razred. Predmet, ki so ga
izbrali, je organska kemija, saj je ta veda natančna, ji pa primanjkuje e-vsebin, kar je
dobra motivacija za učence.
Do virtualne izkušnje se lahko dostopa preko dveh postopkov:
ogled simulacij je omogočen preko mobilnega telefona;
za uporabnike z bolj naprednimi napravami (tablica, dlančnik) pa je poleg ogleda
možna tudi interakcija (premikanje stvari s pisalom ali prsti).
Idealno bi bilo, če bi lahko oba uporabnika izvajala enake naloge, vendar imajo
mobilni telefoni manj virov kot dlančniki ali tablice.
Pri poučevanju kemije, tako osebno kot na daljavo, moramo imeti v mislih dva vidika:
teoretični del, sestavljen iz vsebine, in praktični del, kjer je vse znanje uporabljeno za
izkušnje v laboratoriju. Za prikaz nekaterih izkušenj pa je potrebno imeti dovolj časa in
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
23
denarja, vendar teh možnosti nimajo vsi. Za premagovanje finančnih težav in zvišanje
dostopa do praktičnih izkušenj se izvaja študije, ki razvijajo virtualne laboratorije.
Učencem lahko ponujajo izvajanje, ustvarjanje in aktivno interakcijo z učnimi
vsebinami. Razna orodja omogočajo simulacijo ali izboljšanje sistema s podatki, zvoki in
slikami, obdelanimi preko interneta, kar promovira integracijo računalniških in
laboratorijskih virov skozi interoperabilnost podatkov in aplikacij.
Prav tako se lahko virtualne laboratorije uporabi kot pedagoške vire in pomoč
učiteljem, ne morejo pa nadomestiti pravih procesov, kakor tudi ne bodo nikoli
nadomestili učiteljev v razredu, saj so le orodja za grajenje znanja.
3.4.5 Zaključek
Mobilna tehnologija bo kmalu najbolj množično uporabljana, saj je vedno več
povpraševanja o izobraževanju, ki je prilagojeno velikemu številu dodatnih aktivnosti, ki
jih vsaka oseba izvaja. Poleg tega, bodo metodologije poučevanja, ki spoštujejo ritem in
razpoložljivost učencev, zelo uspešne v današnji informacijski družbi.
Raziskovalci zaključijo z mislijo: »Pripeljimo izobraževanje k ljudem, ne ljudi k
izobraževanju.«(Bottentuit,Jr. Batista, in Coutinho, 2007).
3.5 Mobilni virtualni laboratorij: učenje digitalnega načrtovanja
Hiter razvoj mobilne tehnologije, komunikacijsko-informacijske infrastrukture in
širše sprejeti sistemi e-učenja so ustvarili možnost nove paradigme na področju učenja
na daljavo - mobilno učenje ali m-učenje. Na splošno je m-učenje presečišče spletnega
učenja in mobilnega računalništva, kar obljublja dostop do aplikacij, ki podpirajo učenje
kjerkoli in kadarkoli, ter izvajanje koncepta univerzalnega dostopa. Definicija m-učenja
pomeni vseobsegajoče in premično pridobivanje znanja.
Kakor vsaka nova paradigma ima tudi m-učenje prednosti in slabosti. Nove in hitro
razvijajoče se mobilne naprave in mobilna tehnologija nudijo ljudem različne možnosti
priročnega sodelovanja v okoljih učenja na daljavo. Med prednosti m-učenja spada
predvsem mobilnost sama, učinkovitejša poraba časa in več priložnosti za sodelovanje
z vrstniki. Poleg tega lahko preko m-učenja sodelujejo učenci z različnimi stopnjami
znanja, zmožnostmi in stili učenja kakor tudi kdorkoli, ki potrebuje prenosne rezultate, ki
jih druge naprave ne morejo nuditi v določenem času ali na določenem prostoru.
Na drugi strani so slabosti m-učenja odvisne od mobilnih naprav, poudariti pa
moramo predvsem majhnost zaslonov in nizko ločljivost, omejen vnos, omejenost pri
dostopu do spletater pomanjkanje standardizacije in kompatibilnosti.
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
24
Za učinkovito uporabo sistema m-učenja se moramo zavedati tako prednosti kot
slabosti, vključno s tipi in funkcijami aplikacij, ki so uporabnikom pri m-učenju na voljo.
Raziskava obsega opis določenega modela uporabe e-učenja – podpore mobilnega
virtualnega laboratorija za učenje digitalnega načrtovanja.
3.5.1 Motivacija
Ideja o izdelavi mobilnega virtualnega laboratorija je nastala kot rezultat opazovanja
učencev pri različnih oblikah laboratorijskega dela pri predmetu digitalnega načrtovanja.
Običajne vaje se izvajajo v posebej opremljenih laboratorijih, kjer učenci modelirajo in
uporabljajo digitalna in integrirana vezja, pravilnost njihovega načrtovanja pa preverjajo
standardni merilni instrumenti. Zaradi omejenega števila naprav (naprave so precej
drage) in velikega števila učencev postane tovrstno laboratorijsko delo hitro neučinkovito
in zamudno.
Po drugi strani lahko modeliranje digitalnih vezij in načrtovanje izvajamo na
namiznem računalniku z uporabo primernih razvojnih in simulacijskih paketov. Poleg
tega, da pri tem učenci odkrivajo nove dimenzije načrtovanja, se število učencev na vajo
oz. projekt izjemno poveča. Prav tako se znebimo težav, povezanih z nedelovanjem
merilnih naprav. Vseeno pa ne smemo pozabiti na administrativne in koordinacijske
težave, ki jih lahko povzroči večja skupina učencev.
Te težave so vplivale na razvoj sistema, ki omogoča opravljanje vaj v laboratoriju na
daljavo z uporabo žično povezanih računalnikov (e-Lab) ali brezžično povezanih
mobilnih naprav (m-Lab). Idejo, da se mobilne laboratorije uporablja za učenje in vaje iz
digitalnega načrtovanja, podpira več dejavnikov, med katerimi je najbolj pomembna hitra
rast informacijske in komunikacijske tehnologije. Mobilne in prenosne naprave postajajo
vse naprednejše in vsestranske, z možnostjo povezave z internetom in s hitrim
prenosom večjih količin podatkov. Če te značilnosti združimo z ugodnimi cenami,
postanejo mobilne naprave zelo privlačne in tudi običajne med učenci. Vendar pa je
programska oprema na teh napravah večinoma oblikovana za poslovni svet, s tipičnimi
aplikacijami za upravljanje časa, sporazumevanje in orodji za produktivnost. Pravzaprav
poznamo zelo malo programske opreme, ki bi podpirala kakršnokoli učenje, čeprav
nekatere naprave poganjajo aplikacije za branje e-knjig. Vendar pa o m-učenju že
obstajajo študije, kakor tudi nastajajo delujoče aplikacije za m-učenje.
3.5.2 Mobilne naprave in razpoložljiva tehnologija
Delo se osredotoča na mobilne naprave, kot so dlančniki in mobilni telefoni, ter
njihovo kombinacijo – pametne telefone. Vse tri kategorije predstavljajo majhne, lahke in
prenosne naprave, ki so vseprisotne in vedno z lastnikom, kar je še posebej značilno za
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
25
mobilne telefone. Zaradi tega predstavljajo idealne platforme za podporo aplikacij m-
učenja, saj jih lahko uporabniki zaženejo in uporabijo kadarkoli v prostem času.
Z vidika razvoja aplikacij lahko mobilne telefone razdelimo v dve skupini, ki se
razlikujeta predvsem po možnostih podpore za razvoj aplikacij. V prvo skupino spadajo
naprave, ki jih nadzorujejo lastniški operacijski sistemi, po navadi določeni za posamezni
model (npr. Nokia mobilni telefoni delujejo na platformi »Serije 40«), medtem ko so drugi
pametni oz. mobilni telefoni nadzorovani kompleksnejšimi operacijskimi sistemi
(Symbian, Windows Mobile, Palm OS, Blackberry OS).
Prva skupina naprav ne sprejema ne-lastniških aplikacij, saj predstavljajo tehnično
zaprt sistem, tako tudi informacije o operacijskem sistemu in vmesnikih za programiranje
aplikacij niso dostopne javnosti. Aplikacije za specifične operacijske sisteme so po
navadi že nastavljene in obsegajo preproste programe, kot so koledar, ura, seznam
sestankov itd. Druga skupina naprav sloni na odprtih vmesnikih za programiranje
aplikacij in omogoča uporabnikom nalaganje ne-lastniških aplikacij na mobilne naprave.
Proizvajalci druge skupine naprav še spodbujajo razvoj aplikacij za svoje operacijske
sisteme, saj podpirajo široko uporabne programske jezike, kot so C++, Java in drugi.
Zaradi teh razlik v operacijskih sistemih in z njimi povezanimi programskimi orodji
za razvoj aplikacij zelo težko ustvarimo splošno aplikacijo, ki bi podpirala vse platforme
in bi delovala na vseh mobilnih telefonih. Zaenkrat je najboljša rešitev uporaba okolja,
kot je platforma Java 2 Micro Edition (J2ME), saj je bila oblikovana za razvoj aplikacij za
majhne naprave z omejenimi zmožnostmi (majhne in omejene v primerjavi z običajnimi
viri standardnega računalnika), kot so mobilni telefoni, pametni telefoni in dlančniki. Tako
ima skoraj vsaj mobilni telefon možnost uporabe Jave in posledično izvajanja J2ME
aplikacij. J2ME deluje neodvisno na platformo in omogoča ustvarjanje mobilnih spletnih
aplikacij.
Na splošno imajo dlančniki močnejši procesor in večji spomin, tako da ne pride do
težav pri širjenju aplikacij z mobilnimi telefoni. Podpora za J2ME se izvaja tudi v najbolj
običajnih operacijskih sistemih za dlančnike: PalmOS in Windows Mobile.
3.5.3 Zahteve za model mobilnega virtualnega laboratorija
V preostanku raziskave raziskujejo model mobilnega virtualnega laboratorija in
možne rešitve za izdelavo večplatformnega sistema z aplikacijami, ki bi delovale tako na
namiznih računalnikih kot tudi na mobilnih napravah. Naloge sistema bi bile naslednje:
prenos interaktivnih vsebin za učenje in vadbo;
vodenje skozi celoten učni proces (vključno z mehanizmi ocenjevanja) in
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
26
upravljanje vseh uporabnikov.
Interaktivne vsebine po navadi vključujejo večpredstavnostni material, ki združuje
besedila, slike in zvočne datoteke. Bolj zahtevne interaktivne aplikacije omogočajo bolj
sofisticirane naloge, kot so na primer laboratorijske vaje ali testiranje. Vsebine so lahko
v obliki Mobilnih interaktivnih učnih objektov (Mobile Interactive Learning Object – MILO)
in imajo širšo uporabno vrednost. Predvsem za delo na specifičnem področju je potrebno
in možno razviti interaktivne objekte, ki podpirajo študijski material. MILO kit, ki se ga
uporablja za poučevanje in učenje digitalnega načrtovanja, je lahko skupaj z
laboratorijskimi vajami nadgrajen v orodje za modeliranje in simulacijo digitalnega vezja.
Takšno orodje pa ne bi uporabnikom omogočalo le modeliranja in simulacije, pač pa tudi
povezavo enostavnih logičnih modelov v kompleksnejše, z dodatno možnostjo uporabe
v prihodnosti. Nadalje mora sistem avtorju dovoliti ustvarjanje skupin nalog in vaj, ki se
jih lahko kasneje uporablja za avtomatsko tvorjenje aktivnosti v laboratoriju. Prav tako
mora omogočati uporabo avtomatskega sistema za ocenjevanje rezultatov. Glede na le-
to, se določi naslednje dejanje: če je rezultat nepravilen, sistem uporabnika na to opozori
in ga s pomočjo in dodatnimi informacijami postopno vodi do pravilnega rezultata. Če pa
je rezultat pravilen, se uporabnika usmeri k naslednjim nalogam.
V nadaljevanju dela raziskovalci predstavijo različne modele virtualnih laboratorijev
ter njihove prednosti in pomanjkljivosti.
3.5.4 Zaključek
M-učenje ne bo zamenjalo tradicionalnega načina učenja, niti širše sprejetega e-
učenja, bo pa vsekakor dodalo vrednost procesu vseživljenjskega učenja. Raziskovalci
so v svojem delu pomislili na možnost izvajanja enostavnih laboratorijskih vaj z
uporabo mobilnih naprav, iz česar lahko sledi uvajanje mobilnih virtualnih laboratorijev
v polnem obsegu.
Zmogljivost mobilnih naprav, njihov vhodni in izhodni podatki še niso na taki ravni,
na kateri bi se lahko njihove aplikacije merile s standardnimi namiznimi aplikacijami.
Vendar pa sodobni razvoj mobilne tehnologije in z njo povezana informacijsko-
komunikacijska infrastruktura omogočata predstavitev m-učenja s ponudbo raznih
večpredstavnostnih in interaktivnih vsebin za učenje in interakcijo med mobilnimi
uporabniki in strežniki m-učenja. Razvoj sistema virtualnega laboratorija, ki bi na
namiznih računalnikih ponujal storitve e-učenja ter storitve m-učenja za uporabnike
mobilnih naprav, bi pomenil pravi preboj na področju računalniško podprtega
izobraževanja.
To raziskava predlaga model takšnega virtualnega laboratorija, ki podpira m-
učenje in trening na področju digitalnega načrtovanja, tako da:
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
27
· dostavlja interaktivno večpredstavnostno vsebino na mobilne naprave,
· modelira logične tokokroge z aplikacijo na mobilni napravi,
· simulira modele tokokrogov na oddaljenem strežniku m-učenja ali na sami
mobilni napravi;
· predstavi rezultate simulacij v skladu z zmožnostmi mobilne naprave.
Raziskovalci so predelali tudi vidik interakcije človeka z računalnikom ( human
computer interaction – HCI, s poudarkom na dolgoročnih ciljih in možnih rešitvah za
prilagajanje uporabniškega vmesnika na napravo, s katero uporabnik dostopa do vsebin.
Avtorji članka še vedno nadaljujejo svoje delo in razvijajo aplikacije za mobilne
naprave, ki jih bodo v prihodnosti tudi testirali v različnih delovnih okoljih (Glavinić, Kukec
in Ljubić, 2007).
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
28
4 EMPIRIČNI DEL
Po analizi člankov se nam je porodilo več vprašanj o korelaciji učnega uspeha in m-
učenja, ki smo jih želeli raziskati. Večina člankov namreč opisuje posamezne primere
uporabe m-učenja in uspešnost takšnega načina učenja. Nas pa je zanimala korelacija
med učnim uspehom in različnimi vidiki m-učenja (npr. uporaba študijskih aplikacij,
veselje do opravljanja domačih nalog, ki vključujejo uporabo mobilne naprave, redna
uporaba aplikacij).
4.1 Namen dela
Namen diplomskega dela je ugotavljanje uporabe mobilnih naprav pri pouku,
uporabe naprav za šolsko delo in prosti čas ter na podlagi izbranih anket potrditi ali
ovreči hipoteze.
Anketo so reševali učenci od 5. do 8. razreda na Osnovni šoli Dragomirja Benčiča -
Brkina Hrpelje, zato je morala biti vsebinsko in starostno primerno oblikovana.
4.2 Raziskovalna vprašanja
1. Koliko ur na dan učenci uporabljajo mobilne naprave?
2. Koliko ur na dan učenci uporabljajo mobilne aplikacije za študijske dejavnosti?
3. Koliko različnih aplikacij za študijske dejavnosti so si učenci prenesli na mobilno
napravo?
4. So pri pouku že kdaj uporabljali mobilne aplikacije?
5. Pri katerem predmetu bi si želeli več uporabe mobilnih naprav in aplikacij?
4.3 Hipoteze
· Učenci z višjim učnim uspehom si namestijo več študijskih aplikacij na svojo
mobilno napravo.
· Učenci z višjim učnim uspehom z večjim veseljem opravljajo domače naloge, ki
vključujejo uporabo mobilne naprave.
· Učenci z višjim učnim uspehom bi od pouka več odnesli, če bi redno uporabljali
aplikacije.
4.4 Metodologija
V diplomskem delu bomo uporabili opisno metodo raziskovanja ter metodo
spraševanja s kombinirano anketo. V teoretičnem delu je bila za analizo člankov na temo
M-učenja uporabljena še metoda analize dokumentov.
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
29
4.5 Raziskovalni vzorec
Podatke smo pridobili s pomočjo ankete, namenjene učencem Osnovne šole
Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje. Anketo je rešilo 122 učencev, toliko je tudi znašal
vzorec za obdelavo podatkov.
4.6 Zbiranje podatkov
Anketni vprašalnik smo izdelali sami in ga s pomočjo učiteljev razdelili učencem na
razrednih urah. Anketni vprašalnik je bil anonimen, podatki pa so bili pridobljeni v juniju
2016.
4.7 Značilnosti vprašalnika
Vprašalnik je zajemal 13 vprašanj, od katerih so bila začetna 3 vprašanja o spolu,
učnem uspehu in starosti anketiranca. Nato smo zastavili vprašanja o mobilnih napravah
(ali jih imajo, koliko jih imajo), zakaj in kako jih uporabljajo (prosti čas, domače naloge),
katere aplikacije poznajo in uporabljajo, …
Anketa je bila kombiniranega tipa, kar pomeni, da so bila nekatera vprašanja
zaprtega tipa ,na nekaj vprašanj pa so odgovarjali pisno (odprtega tipa).
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
30
5 REZULTATI IN ANALIZA ANKETE
Rezultati zajemajo odgovore na vsa anketna vprašanja, populacija pa zajema 122
anketiranih oseb (n=122).
Rezultate smo analizirali, jih predstavili s Preglednicami in grafi ter jih ustrezno
obrazložili. Za obdelavo podatkov in računanje korelacij smo uporabili Pearsonov
korelacijski koeficient o katerem bomo več pisali v poglavju o korelacijah (6. poglavje).
5.1 Spol anketirancev
Med 122 rešenimi in veljavnimi anketami je bilo 62 fantov in 60 deklet. V preglednici
in grafu je ponazorjen odstotek anketirancev.
Preglednica 2: Spol anketirancev
Moški Ženske Skupaj
62 60 122
51 % 49 % 100 %
Graf 2: Grafični prikaz spola anketirancev
Moški51%
Ženske49%
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
31
5.2 Lastništvo naprav
Prvo vsebinsko vprašanje se nanaša na lastništvo mobilnih naprav. Sodelujoče smo
povprašali, katere naprave si lastijo: pametni telefon, tablico, dlančnik, običajni mobilni
telefon. Možnih je bilo tudi več odgovorov.
Iz preglednice 3 in grafa 3 lahko razberemo, da ima večina učencev vsaj eno
mobilno napravo, ki podpira sodobne aplikacije. Samo 5 učencev (4 %) ima običajen
mobilni telefon, ki ne podpira uporabe sodobnih aplikacij. V primeru, da se šola odloči za
izvajanje m-učenja, ne bi imela velikih stroškov pri nakupu naprav, saj ima večina
učencev že svoje mobilne naprave, tako da bi zadostoval nakup le manjšega števila
naprav za izposojo. Veliko učencev si lasti tudi več kot eno napravo, tako da bi jih lahko
sami posojali vrstnikom.
Preglednica 3: Lastništvo mobilnih naprav
Naprava Št. učencev Odstotek
pametni telefon 59 48,4%
pametni telefon in tablica 43 35,2%
tablica 3 2,5%
mobilni telefon 5 4,1%
pametni, tablica + mobilni 1 0,8%
pametni + dlančnik 1 0,8%
pametni + mobilni 5 4,1%
pametni, tablica + dlančnik 1 0,8%
tablica + mobilni 4 3,3%
122 100,0%
Graf 3: Grafični prikaz lastništva naprav
0
59
43
3
5
1
1
5
1
4
0 10 20 30 40 50 60 70
Naprava
pametni telefon
pametni telefon in tablica
tablica
mobilni telefon
pametni, tablica + mobilni
pametni + dlančnik
pametni + mobilni
pametni, tablica + dlančnik
tablica + mobilni
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
32
5.3 Število ur uporabe mobilnih naprav
Tretje in četrto vprašanje sprašujeta po številu ur uporabe aplikacij za študij in igro.
Iz preglednice 4 in grafa 4 lahko razberemo, da 77 % anketirancev uporablja aplikacije
za študij 1 uro ali manj, le 0,8 % pa 5 ur ali več. Presenetljiv rezultat je ta, da več kot 80
% anketirancev uporablja mobilne naprave za igranje iger 1 uro ali manj, 2,5 %
anketirancev pa 5 ali več ur na dan. Zanimivo bi bilo raziskati še, katere druge aplikacije
učenci uporabljajo (npr. aplikacije za dostop do socialnih omrežij, fotografiranje in
urejanje slik, aplikacije za komunikacijo itd.), vendar smo se tokrat osredotočili le na
aplikacije za študij in igro.
Preglednica 4: Število ur uporabe aplikacij na mobilnih napravah
Ure Študij Odstotek Igra Odstotek
1 ali manj 94 77,0% 101 82,8%
2 19 15,6% 16 13,1%
3 7 5,7% 2 1,6%
4 1 0,8% 0 0,0%
5 ali več 1 0,8% 3 2,5%
SKUPAJ 122 100,0% 122 100,0%
Graf 4: Grafični prikaz števila ur uporabe aplikacij
5.3.1 Povprečno število ur uporabe mobilnih naprav
Iz preglednice 5 in grafa 5 vidimo, da povprečno število ur uporabe mobilnih naprav
narašča po letih (v najmlajši skupini učenci uporabljajo naprave povprečno 1,61 ur na
dan, v najstarejši skupini pa povprečno kar 2,31 ur na dan).
94
19
71 1
101
16
2 0 3
0
20
40
60
80
100
120
1 ali manj 2 3 4 5 ali več
Število ur
Študij Igra
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
33
Iz teh podatkov je tudi razvidno, da dekleta mobilne naprave uporabljajo več časa,
ter da uporabljajo mobilne naprave za študij dlje kot fantje. Fantje svoje mobilne naprave
povprečno dlje uporabljajo za igranje iger. Anketiranci precej uporabljajo mobilne
naprave in so vešči v rokovanju z njimi. Menimo, da bi bilo uvajanje m-učenja zaradi tega
olajšano, saj učenci ne bi potrebovali veliko časa za usvajanje uporabe mobilnih aplikacij
pri pouku.
Preglednica 5: Število ur uporabe mobilnih naprav
Povprečje ur Povprečje ur igre Povprečje ur študija
Moški 1,83 0,95 0,7
Ženske 1,95 0,72 1,18
10 do 11 let 1,61 1,34 1,32
12 do 13 let 1,98 1,15 1,32
14 do 15 let 2,31 1,5 1,38
Graf 5: Grafični prikaz povprečne uporabe mobilnih naprav
5.4 Aplikacije za igro in študij
5.4.1 Število aplikacij za igro in študij
Sedmo in osmo vprašanje v anketi se nanašata na število nameščenih aplikacij.
Anketirance sprašujemo po številu aplikacij za študij in številu iger, ki jih imajo na svojih
mobilnih napravah. Kot je razvidno iz preglednice 6 in grafa 6, ima več kot 40 %
anketirancev na svoji mobilni napravi vsaj 1 aplikacijo za študij, skoraj 20 % ima dve
aplikaciji za študij, le približno 16 % anketirancev pa ima več kot 3 aplikacije za študij.
Pri aplikacijah za igre pa je stanje drugačno, saj ima vsaj 1 igro 24,6 % vprašanih, več
1,831,95
1,61
1,98
2,31
0,95
0,72
1,34
1,15
1,5
0,7
1,181,32 1,32 1,38
0
0,5
1
1,5
2
2,5
Moški Ženske 10 do 11 let 12 do 13 let 14 do 15 let
Povprečje ur Povprečje ur igre Povprečje ur študija
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
34
kot 54 % pa jih ima naloženih 3 in več aplikacij za igro. Povprečno imajo anketiranci
naloženo po 1 aplikacijo za študij in 3 aplikacije za igre.
Preglednica 6: Število aplikacij za študij in igro
Št. aplikacij Učne aplikacije Odstotek Igre Odstotek
0 26 21,3% 0 0,0%
1 52 42,6% 30 24,6%
2 24 19,7% 26 21,3%
3 16 13,1% 16 13,1%
4 1 0,8% 10 8,2%
5 3 2,5% 40 32,8%
SKUPAJ 122 100,0% 122 100,0%
Graf 6: Grafični prikaz aplikacij za študij in igro
5.4.1.1 Povprečno število nameščenih aplikacij
Jasno lahko vidimo, da si je večina anketirancev naložila več različnih aplikacij za
igro, kot za študij. Razvidno je tudi, da si fantje na mobilno napravo naložijo veliko več
aplikacij za igro kot za študij, povprečno pa 1 aplikacijo za igro več kot dekleta. Število
naloženih aplikacij za študij z naraščanjem starosti učencev nekoliko upade, za kar bi
bilo potrebno še raziskati vzroke. Predvidevamo pa, da se število naloženih aplikacij
zniža, ker mlajši anketiranci še preizkušajo različne aplikacije, medtem ko so si starejši
anketiranci že izbrali aplikacije, ki jim ustrezajo.
26
52
24
16
13
0
30
26
16
10
40
0
10
20
30
40
50
60
0 1 2 3 4 5
Učne aplikacije Igre
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
35
Preglednica 7: Povprečno število aplikacij za študij in igro
Študij Igre
Moški 1,6 3,48
Ženske 1,53 2,5
10 do 11 let 1,68 3,58
12 do 13 let 1,63 2,72
14 do 15 let 1,12 3
Graf 7: Prikaz povprečnega števila aplikacij za študij in igro
Podvprašanje o tem, kako so anketiranci našli študijske aplikacije je podalo
rezultate, ki so razvidni v preglednici 8. Vidimo lahko, da si je več kot 80 % anketirancev
samo našlo študijske aplikacije, 10% pa po učiteljevih navodilih ali predlogih. Na
podvprašanje niso odgovorili vsi anketiranci, zato je vzorec manjši.
Preglednica 8: Iskanje študijskih aplikacij
Iskanje aplikacij Št. Učencev Odstotek
Sam 79 82,3%
Učitelj 10 10,4%
Oboje 7 7,3%
96 100%
1,6 1,531,68 1,63
1,12
3,48
2,5
3,58
2,723
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
Moški Ženske 10 do 11 let 12 do 13 let 14 do 15 let
Študij Igre
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
36
Graf 8: Grafični prikaz odstotka iskanja študijskih aplikacij
5.5 Uporaba mobilnih aplikacij pri pouku ali samostojno, po navodilih
učitelja
Deveto vprašanje v anketi se nanaša na uporabo mobilnih aplikacij pri pouku ali
samostojno, po navodilih učitelja. Pri tem smo anketirance vprašali, ali so mobilne
naprave že kdaj uporabljali na tak način. Če so anketiranci odgovorili pritrdilno, so morali
pri podvprašanju napisati še, pri katerem predmetu so mobilne aplikacije uporabljali. Iz
teh rezultatov lahko sklepamo, da je uporaba mobilnih aplikacij pri pouku ali samostojno
po navodilih učitelja trenutno še precej nizka, saj jih na ta načinuporablja le 31%
anketirancev.
Preglednica 9: Uporaba mobilnih aplikacij pri pouku in samostojno
Aplikacije pri pouku Št. Učencev Odstotek
DA 38 31%
NE 84 69%
SKUPAJ 122 100%
Podvprašanje, pri katerem predmetu so mobilne aplikacije uporabljali, je podalo
odgovore, ki so v preglednici 10 razvrščeni po velikosti. Vidimo lahko, da so anketiranci
mobilne aplikacije največkrat uporabljali pri naravoslovju, tehnologiji in tehniki, najmanj
pa pri matematiki. Pri drugih predmetih pa anketiranci niso še nikoli uporabljali mobilnih
aplikacij.
79
10
7
Sam Učitelj Oboje
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
37
Preglednica 10: Predmeti, pri katerih so anketiranci uporabljali mobilne aplikacije
Predmet Št. Učencev
tehnologija in tehnika 12
matematika 4
naravoslovje 13
kolesarski izpit 9
SKUPAJ 38
5.6 Uporaba mobilnih naprav pri predmetih
Zadnje vprašanje je bilo opisno, kjer so morali anketiranci odgovoriti na vprašanje,
pri katerih predmetih bi si želeli več uporabe mobilnih naprav in aplikacij. Rezultate za to
vprašanje smo strnili v preglednici 11.
Preglednica 11: Uporaba mobilnih naprav pri predmetih
Predmet Št. odgovorov
matematika 77
slovenščina 24
angleščina 22
fizika 11
tehnika in tehnologija 12
računalništvo 7
naravoslovje 11
geografija 6
pri vseh 13
ostalo 16
Tako iz preglednice 11 kot iz grafa 9 je lepo razvidno, da bi si največ anketirancev
želelo več uporabe mobilnih naprav in aplikacij pri predmetu matematika. Jezikoslovni
predmeti so si po odgovorih precej blizu, k ostalim predmetom pa spadajo še zgodovina,
etika, kemija, italijanščina, biologija, športna vzgoja, likovni in glasbeni pouk).
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
38
Graf 9: Grafični prikaz uporabe mobilnih naprav pri predmetih
77
24
22
11
12
7
11
6
13
16
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
Matematika
Slovenščina
Angleščina
Fizika
Tehnika in tehnologija
Računalništvo
naravoslovje
Geografija
Pri vseh
Ostalo
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
39
6 UGOTAVLJANJE POVEZAV MED SPREMENLJIVKAMI
(RAČUNANJE KORELACIJ)
Korelacijo smo računali z uporabo Pearsonovega korelacijskega koeficienta. To je
matematična in statistična številska mera, ki predstavlja velikost linearne povezanosti
spremenljivk X in Y, merjenih na istem predmetu preučevanja. Koeficient je opredeljen
kot vsota vseh produktov standardnih odklonov obeh vrednosti v razmerju s stopnjami
prostosti oziroma kot razmerje med kovarianco in produktom obeh standardnih
odklonov.
Slika 5: Pearsonov korelacijski koeficient
Vrednost Pearsonovega koeficienta korelacije se lahko nahaja med vrednostnima -
1 in 1. Vrednost -1 predstavlja popolno negativno povezanost spremenljivk, pri čemer je
na grafu odvisnosti videti le ravno črto, ki z naraščajočo neodvisno spremenljivko potuje
navzdol; obratna vrednost 1 pa pomeni popolno pozitivno povezanost in navzgor
usmerjeno črto na grafu. V praktičnem preizkušanju odvisnosti in uporabni statistiki je
skoraj nemogoče izračunati popolno (funkcijsko) odvisnost -1 ali 1, saj na posamezno
odvisno spremenljivko vpliva praviloma več dejavnikov, med njimi tudi slučajni vplivi.
Pearsonov koeficient 0 označuje ničelni vpliv ene spremenljivke na drugo.
Izračunano povezanost lahko opišemo tudi tako:
· 0,00 - ni povezanosti
· 0,01-0,19 - neznatna povezanost
· 0,20-0,39 - nizka/šibka povezanost
· 0,40-0,69 - srednja/zmerna povezanost
· 0,70-0,89 - visoka/močna povezanost
· 0,90-0,99 - zelo visoka/zelo močna povezanost
· 1,00 - popolna (funkcijska) povezanost
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
40
6.1 Hipoteza 1: Učenci z višjim učnim uspehom si namestijo več študijskih aplikacij
Zanimala nas je korelacija med učnim uspehom posameznikov in uporabo aplikacij
za študij. Predvidevali smo, da si učenci z višjim učnim uspehom namestijo in uporabljajo
več študijskih aplikacij kot učenci z nižjim učnim uspehom. Pri vseh hipotezah smo
upoštevali, da je slabši učni uspeh zadosten (2) in dober (3), boljši pa prav dober (4) in
odličen (5). Nezadostnega učnega uspeha ni imel nihče od anketirancev.
Izračunali smo:
Preglednica 12: Korelacija učnega uspeha in števila prenesenih študijskih aplikacij
Kovarianca 6,640
Produkt obeh standardnih odklonov 102,910
Korelacija 0,065
Iz preglednice je razvidna neznatna pozitivna povezanost med višjim učnim
uspehom in številom prenesenih študijskih aplikacij, vendar je korelacija tako nizka, da
je statistično nepomembna.
S tem rezultatom je hipoteza ovržena.
6.1.1 Korelacija med učnim uspehom in številom prenesenih študijskih aplikacij po starostnih skupinah
Želeli smo še preveriti, ali obstajajo razlike med korelacijami po starostnih skupinah.
Obravnavali smo skupine od 10-11 let, 12-13 let in 14-15 let.
Preglednica 13: Korelacija učnega uspeha in števila prenesenih študijskih aplikacij po
starostnih skupinah
Starost učencev 10-11 12-13 14-15
Kovarianca 10,41 -6,32 0,75
Produkt obeh standardnih odklonov 41,30 50,44 4,91
Korelacija 0,25 - 0,13 0,15
V skupini od 10-11 let je nizka pozitivna povezanost, kar pomeni, da si učenci z
višjim učnim uspehom prenesejo večje število študijskih aplikacij.
V skupini od 12-13 let je povezanost neznatno negativna, kar pomeni, da si učenci
z nižjim učnim uspehom prenesejo večje število študijskih aplikacij.
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
41
V skupini od 14-15 let pa je povezanost neznatno pozitivna, kar pomeni, da si učenci
z višjim učnim uspehom prenesejo večje število študijskih aplikacij, vendar je pri vseh
skupinah korelacija izredno nizka, in kot taka statistično skoraj nepomembna.
6.2 Hipoteza 2: Učenci z višjim uspehom z večjim veseljem opravljajo domače naloge, ki vključujejo uporabo mobilne naprave
Računali smo korelacijo med učnim uspehom in petim vprašanjem v anketi, ki se je
glasilo: »Bi po tvojem mnenju z večjim veseljem delal/a domače naloge, če bi vključevale
uporabo mobilne naprave?«
Izračunali smo:
Preglednica 14: Korelacija učnega uspeha in veselja do opravljanja domačih nalog s
pomočjo mobilnih naprav
Kovarianca 12,31
Produkt obeh standardnih odklonov 150,73
Korelacija 0,082
Graf 10: Graf korelacije učnega uspeha in veselja do opravljanja domačih nalog s
pomočjo mobilnih naprav
Kot je razvidno iz preglednice 14 in grafa 10, ki je enakomerno razpršen, med učnim
uspehom in veseljem do opravljanja domačih nalog s pomočjo mobilnih naprav skoraj ni
povezanosti. Povprečen rezultat odgovorov na peto vprašanje pa nam pove, da bi vsi
anketiranci, ne glede na učni uspeh, z večjim veseljem opravljali domače naloge s
pomočjo mobilnih naprav.
S tem rezultatom je hipoteza ovržena.
0
1
2
3
4
5
6
0 1 2 3 4 5 6
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
42
6.2.1 Korelacija med učnim uspehom in veseljem do opravljanja domačih nalog, ki vključujejo uporabo mobilne naprave po starostnih
skupinah
Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo razlike med korelacijami po starostnih skupinah.
Obravnavali smo skupine od 10-11 let, 12-13 let in 14-15 let.
Preglednica 15: Korelacija učnega uspeha in veselja do opravljanja domačih nalog s
pomočjo mobilnih naprav po starostnih skupinah
Starost učencev 10-11 12-13 14-15
Kovarianca - 8,49 16,10 4,50
Produkt obeh standardnih odklonov 60,21 66,20 19,97
Korelacija - 0,14 0,24 0,23
V skupini od 10 do 11 let je korelacija negativna, kar pomeni, da obstaja neznatna
negativna povezanost med učenci s slabšim učnim uspehom in veseljem do opravljanja
domačih nalog s pomočjo mobilnih naprav. V višjih starostnih skupinah pa opazimo
pozitivno šibko povezanost, kar pomeni, da bi učenci z boljšim učnim uspehom, z večjim
veseljem opravljali domače naloge s pomočjo mobilnih naprav. Korelacija je tako nizka,
da ni statistično pomembna.
6.3 Hipoteza 3: Učenci z višjim učnim uspehom bi od pouka več odnesli, če bi vključeval uporabo mobilne naprave
Želeli smo izračunati korelacijo med učnim uspehom in učenjem pri pouku, ki
vključuje uporabo mobilne naprave.
Izračunali smo:
Preglednica 16: Korelacija učnega uspeha in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo
mobilne naprave
Kovarianca -7,98
Produkt obeh standardnih odklonov 150,76
Korelacija -0,053
Iz preglednice 16 je razvidno, da nam korelacija prikaže neznatno negativno
povezanost med učnim uspehom in pridobivanjem znanja pri pouku, ki vključuje uporabo
mobilne naprave. To pomeni, da učenci z nižjim učnim uspehom menijo, da bi več
odnesli od pouka, ki bi vključeval uporabo mobilne naprave, vendar je ta korelacija tako
nizka, da ni statistično pomembna. Povprečen rezultat odgovorov nam pove, da vsi
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
43
anketiranci menijo, da bi, ne glede na učni uspeh, odnesli več od pouka, če bi ta
vključeval uporabo mobilne naprave.
S tem rezultatom je hipoteza ovržena.
6.3.1 Korelacija med učnim uspehom in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne naprave po starostnih skupinah
Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med korelacijami po starostnih skupinah.
Obravnavali smo skupine od 10-11 let, 12-13 let in 14-15 let.
Preglednica 17: Korelacija učnega uspeha in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo
mobilne naprave po starostnih skupinah
Starost učencev 10-11 12-13 14-15
Kovarianca - 4,09 6,28 - 9,62
Produkt obeh standardnih odklonov 58,81 71,22 19,24
Korelacija - 0,07 0,08 - 0,50
Pri skupini od 10-11 let je negativno neznatna povezanost med učnim uspehom in
učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne naprave. Pri skupini od 12-13 let je
povezanost pozitivno neznatna med tema dvema spremenljivkama.
Edina statistično pomembna povezanost med spremenljivkama se pokaže v skupini
od 14-15 let, ki je zmerno negativna. Pomeni, da učenci s slabšim učnim uspehom
menijo, da bi od pouka več odnesli, če bi vključeval uporabo mobilne naprave. To smo
ponazorili tudi z grafom 11, kjer vodoravna os predstavlja učni uspeh, navpična pa
odgovore na podano vprašanje.
Graf 11: Korelacija učnega uspeha in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne
naprave po starostnih skupinah
0
1
2
3
4
5
6
0 1 2 3 4 5 6
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
44
7 SKLEPNE UGOTOVITVE
M-učenje je dokaj mlada zvrst učenja, vendar se z razvojem mobilne in
komunikacijske tehnologije hitro razvija. Nastaja tudi vedno več študij in raziskav,
eksperimentov in virtualnih laboratorijev, ki vedno znova potrjujejo uporabnost in
učinkovitost mobilnega učenja.
Z anketnim vprašalnikom smo zajeli manjšo populacijo na lokalni ravni ter se
osredotočili na uporabo mobilnih naprav in aplikacij pri pouku ter morebitno povezavo z
učnim uspehom učencev.
Prva hipoteza je bila, da si učenci z višjim učnim uspehom namestijo več študijskih
aplikacij. Predvidevali smo, da si učenci z višjim učnim uspehom želijo še več znanja in
zato že sami iščejo ter posegajo po študijskih aplikacijah, ki bi zadostile njihovi potrebi
po usvajanju dodatnih vsebin. Z rezultati raziskave smo našo hipotezo ovrgli. Korelacija
je bila sicer pozitivna, vendar je bila tako nizka, da je statistično nepomembna.
Druga hipoteza je predvidevala, da učenci z višjim učnim uspehom z večjim
veseljem opravljajo domače naloge, ki vključujejo uporabo mobilne naprave. Iz
rezultatov smo sklenili, da med učnim uspehom in veseljem do opravljanja domačih
nalog s pomočjo mobilnih naprav skoraj ni povezanosti. Ovrgli smo tudi drugo hipotezo.
Povprečen rezultat odgovorov pa nam je razkril, da bi vsi anketiranci, ne glede na učni
uspeh, z večjim veseljem opravljali domače naloge s pomočjo mobilnih naprav.
Tretja in zadnja hipoteza je temeljila na predpostavki, da bi učenci z višjim učnim
uspehom od pouka več odnesli, če bi vključeval uporabo mobilne naprave. Dobili smo
zanimiv rezultat, saj je bila korelacija neznatno negativna, kar pomeni, da učenci z nižjim
učnim uspehom menijo, da bi več odnesli od pouka, ki vključuje uporabo mobilne
naprave, vendar je ta korelacija tako nizka, da ni statistično pomembna. Tako je ovržena
tudi tretja hipoteza.
Kot smo že omenili, je m-učenje šele v povojih, zato bi bilo smiselno spremljati razvoj
le-tega in se aktivno vključevati v razne projekte, raziskave in poizkuse. Glede na
raziskano literaturo in rezultate ankete vidimo, da je m-učenje tako s strani otrok kot tudi
učiteljev zaželeno Menimo, da ima m-učenje pred seboj pestro prihodnost, ki pa je
močno odvisna tudi od človeškega dejavnika.
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
45
8 LITERATURA IN VIRI
Amazon, HP-iPAQ. Pridobljeno 1. 7. 2016, https://www.amazon.com/HP-iPAQ-RX1950-
Pocket-PC/dp/B000AR95EA.
Amazon, Nokia 230. Pridobljeno 1. 7. 2016, http://www.amazon.in/Nokia-230-Dual-Dark-
Silver/dp/B019V4D7W8.
Amazon, NPOLE. Pridobljeno 1. 7. 2016, https://www.amazon.com/NPOLE-Android-
1366x768-Resolution-
Supported/dp/B01JGEH0S0/ref=sr_1_17?ie=UTF8&qid=1473767217&sr=8-17-
spons&keywords=tablet&psc=1.
Arrigo, M., Gentile, M., Taibi, D., Fulantelli, G., Di Giuseppe, O., Seta, L. in Novara, G.
(2007). Experiencing mobile learning: the MouLe project. V M. Hung Le, M.
Demiralp, V. Mladenov in Z. Bojković (ur.), AIC'07 Proceedings of the 7th
Conference on 7th WSEAS International Conference on Applied Informatics and
Communications - Volume 7 (str. 40 – 45). Stevens Point, Wisconsin: World
Scientific and Engineering Academy and Society (WSEAS).
Batista J., Junior, B. in Coutinho, C. (2007). Virtual Laboratories and MLearning: learning
with mobile devices. V Proceedings of International Milti-Conference on Society,
Cybernetics and Informatics (str. 275 – 278). Orlando, EUA.
Cavus, N. in Ibrahim, D. (2009). m-Learning: An experiment in using SMS to support
learning new English language words. British Journal of Educational Technology,
40, 78-91.
Choose your smartphone, Smartphones. Pridobljeno 1. 7. 2016,
https://chooseyoursmartphone.wordpress.com/.
Crompton, H. (2013). A historical overview of mobile learning: Toward learner-centered
education. V Z. L. Berge in L. Y. Muilenburg (ur.), Handbook of mobile learning (str.
3-14). Florence, Kentucky: Routledge.
Glavinic, V., Kukec, M. in Ljubic, S. (2007). Mobile Virtual Laboratory: Learning Digital
Design. V V. Luzar – Stiffler in V. Hljuz Dobric (ur.), Proceedings of the ITI 2007 29th
Int. Conf. on Information Technology Interfaces, (str. 25-28). Cavtat, Croatia:
University of Zagreb, University Computing Centre SRCE.
Harej, J., Cof, Ž., Isakovič, A., Šavli, V. in Harej, J. (ur.) (2012). Pilotni projekt – testiranje
tabličnih računalnikov. Nova Gorica: TŠC: Kopo; Ljubljana: Zavod RS za šolstvo:
Miška; Maribor: Zavod Antona Martina Slomška; Velenje: Pia; Ptuj: Inštitut Logik.
Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.
46
Hatherly, P.A., Jordan, S.E. in Cayless, A. (2009). Interactive screen experiments:
innovative virtual laboratories for distance learners. European Journal of Physics,
30(4), 751–762.
Lunden, I. (2015). 6.1B Smartphone Users Globally By 2020, Overtaking Basic Fixed
Phone Subscriptions. Pridobljeno 31. 6. 2016, https://techcrunch.com/2015/06/02/6-
1b-smartphone-users-globally-by-2020-overtaking-basic-fixed-phone-
subscriptions/.
Netmarketshare. Pridobljeno 2.7.2016, https://www.netmarketshare.com/operating-
system-market-
share.aspx?qprid=8&qpcustomd=1&qpcd=1300&qpct=3&qptimeframe=M&qpsp=2
04&qpnp=6.
Rouse, M. (2013). Mobile app. Pridobljeno 13. 9. 2016,
http://whatis.techtarget.com/definition/mobile-app.
Shaul, B. (2016). Users Downloaded 17.2 Billion Apps on iOS, Android Worldwide in Q1
2016. Pridobljeno 1. 7. 2016, http://www.adweek.com/socialtimes/q1-2016-saw-17-
2-billion-app-downloads-on-ios-android-worldwide/638126.
Wikipedia, Dlančnik. Pridobljeno 1. 7. 2016,
https://sl.wikipedia.org/wiki/Dlan%C4%8Dnik.
Wikipedia, Mobile device. Pridobljeno 13. 9. 2016,
https://en.wikipedia.org/wiki/Mobile_device.
Wikipedia, Pametni telefon. Pridobljeno 1. 7. 2016,
https://sl.wikipedia.org/wiki/Pametni_telefon.
Wikipedia, Prenosni telefon. Pridobljeno 1. 7. 2016
https://sl.wikipedia.org/wiki/Prenosni_telefon.
Wikipedia, Tablični računalnik. Pridobljeno 1. 7. 2016,
https://sl.wikipedia.org/wiki/Tabli%C4%8Dni_ra%C4%8Dunalnik.