UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETAda je diplomsko delo z naslovom Mobilna tehnologija pri učenju - rezultat lastnega raziskovalnega dela, - so rezultati korektno navedeni

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

BORUT CUNJAC

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program

Matematika in računalništvo

Diplomsko delo

MOBILNA TEHNOLOGIJA PRI UČENJU

Borut Cunjac

Koper 2016

Mentorica:

prof. dr. Andreja Istenič Starčič

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, dr. Andreji Istenič Starčič za vso pomoč pri pisanju diplomskega

dela.

Zahvaljujem se tudi svoji družini, še posebej moji soprogi, ki mi je vedno stala ob strani in

verjela vame.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Borut Cunjac študent študijskega programa univerzitetni študijski program

Matematika in računalništvo

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Mobilna tehnologija pri učenju

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

Del diplomske naloge obsega analizo obstoječih člankov o mobilnem učenju (m-učenje),

krajšo definicijo m-učenja, predstavitev mobilnih naprav (mobilni telefon, tablica, dlančnik,

pametni telefon) in aplikacij za m-učenje. Predstavili smo prednosti in slabosti m-učenja, ter

spreminjajoče trende ponudnikov mobilnega interneta.

Analizirali in povzeli smo slovenske in tuje strokovne članke na temo m-učenja. Članki so

bili naslednji: pilotni projekt testiranja tabličnih računalnikov na osnovnih in srednjih šolah v

Sloveniji. Poizkus uporabe SMS-ov za podporo učenja novih besed v angleščini, ki so ga

izvajali z dijaki srednje šole v tujini. Obsežen projekt MoULe, ki so ga izvajali v sosednji Italiji

in je obsegal delo učencev, učiteljev in strokovnjakov pri izdelavi virtualnega, vsebinsko

bogatega prostora, ki je predstavil mesto z geo-konceptualnim interaktivnim zemljevidom. Dva

članka sta bila na temo virtualnih laboratorijev, od tega se je eden osredotočil na uporabo

virtualnega laboratorija pri pouku kemije, drugi pa pri pouku digitalnega načrtovanja.

Skupna točka člankov je bila vsesplošna pozitivna izkušnja z uporabo m-učenja, ter želja

po nadaljnjem raziskovanju in eksperimentiranju s tem načinom učenja.

Empirični del diplomske naloge zajema analizo ankete, ki smo jo izvedli na OŠ Dragomirja

Benčiča-Brkina Hrpelje, pri učencih od petega do osmega razreda.

Postavili smo si tri hipoteze, in sicer: učenci z višjim uspehom si naložijo več študijskih

aplikacij; učenci z višjim uspehom z večjim veseljem opravljajo domače naloge, ki vključujejo

uporabo mobilne naprave in učenci z višjim uspehom bi od pouka več odnesli, če bi redno

uporabljali aplikacije.

Hipoteze smo z analizo ankete in računanjem korelacij ovrgli.

Ključne besede: m-učenje, mobilne naprave, mobilni telefon, tablica, dlančnik, pametni

telefon, mobilni internet, aplikacije.

ABSTRACT

Mobile technology for studying

First part of the diploma consists of an analysis of current articles about mobile learning

(m-learning), a short definition of m-learning, a description of mobile devices (mobile phone,

tablet, PDA, smartphone) and m-learning applications. We described the pros and cons of m-

learning as well as the changing trends of mobile data providers.

We analyze and summarize the Slovenian and foreign professional articles about m-

learning. The articles were the following: a pilot project about testing the use of tablets in

primary and secondary schools in Slovenia. An attempt to use SMS to support learning new

words in English, which was performed by the students of secondary school abroad. The

MoULe project, a large-scale project, which was carried out in Italy and included the work of

students, teachers and experts in the making of the virtual content-rich area, which presented

the city with a geo-conceptual interactive map. Two articles were on the topic of virtual

laboratories, of which one was focused on the use of virtual laboratory for teaching chemistry

and the other in teaching digital design.

The common point of articles has been a widespread positive experience with the use of

m-learning, and a desire for further exploration and experimentation with this mode of learning.

The second part of the diploma offers an analysis of a survey we conducted on Primary

School Dragomirja Benčiča-Brkina in Hrpelje, with students from fifth to eighth grade.

We formed the following hypotheses: students with a higher academic success, download

more learning applications; students with a higher academic success enjoy doing the

homework more, with the use of mobile devices, and students with a higher academic success

think they would learn more in class, if they used mobile devices regularly.

We disproved all the hypotheses through analysis and calculation of correlations.

Keywords: m-learning, mobile devices, mobile phone, tablet, PDA, smartphone, mobile

data, applications.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .............................................................................................................................. 1

2 OBRAVNAVA TEME / TEORETIČNI DEL ....................................................................... 2

2.1 Mobilni telefon ............................................................................................................. 3

2.2 Dlančnik ....................................................................................................................... 4

2.3 Pametni telefon ............................................................................................................ 5

2.4 Tablica ......................................................................................................................... 6

3 PRIMERI UPORABE MOBILNE TEHNOLOGIJE PRI UČENJU ...................................... 8

3.1 Pilotni projekt – testiranje tabličnih računalnikov .......................................................... 8

3.1.1 OŠ Solkan – Utrjevanje seštevanja in odštevanja s tabličnim računalnikom, 4.

razred ................................................................................................................................ 8

3.1.2 TŠC Nova Gorica, Tehniška gimnazija, Zdravstvena šola, matematika, 4. letnik,

Določeni integral – pregled/samo preverjanje znanja ......................................................... 9

3.1.3 TŠC Nova Gorica, Strojna, prometna in lesarska šola, strojni tehnik PTI,

matematika, 4. letnik, Utrjevanje matematičnih vsebin s pomočjo tabličnega računalnika 10

3.1.4 TŠC Nova Gorica, Višja šola, informatika, 1. letnik, Osnove operacijskih sistemov –

ponavljanje ...................................................................................................................... 10

3.1.5 Rezultati projekta ................................................................................................... 10

3.2 M-Učenje: Poizkus uporabe SMS-ov za podporo učenja novih besed v angleščini .... 12

3.2.1 Cilj .......................................................................................................................... 12

3.2.2 Programska oprema ............................................................................................... 13

3.2.3 Zbiranje podatkov in analiza ................................................................................... 14

3.2.4 Rezultati eksperimenta ........................................................................................... 14

3.3 Izkušnja mobilnega učenja: Projekt MouLe ................................................................ 14

3.3.1 Uvod ...................................................................................................................... 14

3.3.2 Projekt MoULe ....................................................................................................... 15

3.3.3 Delo z okoljem MoULe ........................................................................................... 16

3.3.4 Delo učiteljev .......................................................................................................... 16

3.3.5 Delo učencev ......................................................................................................... 17

3.3.6 Delo na terenu ........................................................................................................ 18

3.3.7 Delo v šolskem laboratoriju .................................................................................... 18

3.3.8 Primer MoULe scenarija ......................................................................................... 19

3.3.9 Zaključek ................................................................................................................ 19

3.4 Virtualni laboratoriji in M-učenje: učenje z mobilnimi napravami ................................. 19

3.4.1 Virtualni laboratoriji ................................................................................................. 20

3.4.2 Učni objekti ............................................................................................................ 21

3.4.3 M-Učenje ................................................................................................................ 22

3.4.4 M-Laboratorij: predlog in metodologija ................................................................... 22

3.4.5 Zaključek ................................................................................................................ 23

3.5 Mobilni virtualni laboratorij: učenje digitalnega načrtovanja ........................................ 23

3.5.1 Motivacija ............................................................................................................... 24

3.5.2 Mobilne naprave in razpoložljiva tehnologija .......................................................... 24

3.5.3 Zahteve za model mobilnega virtualnega laboratorija ............................................. 25

3.5.4 Zaključek ................................................................................................................ 26

4 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................ 28

4.1 Namen dela ............................................................................................................... 28

4.2 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................. 28

4.3 Hipoteze .................................................................................................................... 28

4.4 Metodologija .............................................................................................................. 28

4.5 Raziskovalni vzorec ................................................................................................... 29

4.6 Zbiranje podatkov ...................................................................................................... 29

4.7 Značilnosti vprašalnika ............................................................................................... 29

5 REZULTATI IN ANALIZA ANKETE................................................................................ 30

5.1 Spol anketirancev ...................................................................................................... 30

5.2 Lastništvo naprav ....................................................................................................... 31

5.3 Število ur uporabe mobilnih naprav ............................................................................ 32

5.3.1 Povprečno število ur uporabe mobilnih naprav ....................................................... 32

5.4 Aplikacije za igro in študij ........................................................................................... 33

5.4.1 Število aplikacij za igro in študij .............................................................................. 33

5.4.1.1Povprečno število nameščenih aplikacij .............................................................. 34

5.5 Uporaba mobilnih aplikacij pri pouku ali samostojno, po navodilih učitelja ................. 36

5.6 Uporaba mobilnih naprav pri predmetih ..................................................................... 37

6 UGOTAVLJANJE POVEZAV MED SPREMENLJIVKAMI (RAČUNANJE KORELACIJ) 39

6.1 Hipoteza 1: Učenci z višjim učnim uspehom si namestijo več študijskih aplikacij ....... 40

6.1.1 Korelacija med učnim uspehom in številom prenesenih študijskih aplikacij po

starostnih skupinah .......................................................................................................... 40

6.2 Hipoteza 2: Učenci z višjim uspehom z večjim veseljem opravljajo domače naloge, ki

vključujejo uporabo mobilne naprave ................................................................................. 41

6.2.1 Korelacija med učnim uspehom in veseljem do opravljanja domačih nalog, ki

vključujejo uporabo mobilne naprave po starostnih skupinah ........................................... 42

6.3 Hipoteza 3: Učenci z višjim učnim uspehom bi od pouka več odnesli, če bi vključeval

uporabo mobilne naprave................................................................................................... 42

6.3.1 Korelacija med učnim uspehom in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne

naprave po starostnih skupinah ....................................................................................... 43

7 SKLEPNE UGOTOVITVE .............................................................................................. 44

8 LITERATURA IN VIRI .................................................................................................... 45

KAZALO SLIK

Slika 1: Modernejši prenosni telefon (povzeto po Amazon, Nokia 230). .................................. 3

Slika 2: Primer HP dlančnika (povzeto po Amazon, HP-iPAQ). .............................................. 4

Slika 3:Zbirka pametnih telefonov (povzeto po Choose your smartphone, Smartphones). ...... 5

Slika 4: Tablični računalnik (povzeto po Amazon, NPOLE) ..................................................... 7

Slika 5: Pearsonov korelacijski koeficient ............................................................................. 39

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Tržni delež mobilnih operacijskih sistemov ..................................................... 6

Preglednica 2: Spol anketirancev ......................................................................................... 30

Preglednica 3: Lastništvo mobilnih naprav............................................................................ 31

Preglednica 4: Število ur uporabe aplikacij na mobilnih napravah ........................................ 32

Preglednica 5: Število ur uporabe mobilnih naprav ............................................................... 33

Preglednica 6: Število aplikacij za študij in igro ..................................................................... 34

Preglednica 7: Povprečno število aplikacij za študij in igro ................................................... 35

Preglednica 8: Iskanje študijskih aplikacij ............................................................................. 35

Preglednica 9: Uporaba mobilnih aplikacij pri pouku in samostojno ...................................... 36

Preglednica 10: Predmeti, pri katerih so anketiranci uporabljali mobilne aplikacije ............... 37

Preglednica 11: Uporaba mobilnih naprav pri predmetih ...................................................... 37

Preglednica 12:Korelacija učnega uspeha in števila prenesenih študijskih aplikacij .............. 40

Preglednica 13: Korelacija učnega uspeha in števila prenesenih študijskih aplikacij po

starostnih skupinah ..................................................................................... 40

Preglednica 14: Korelacija učnega uspeha in veselja do opravljanja domačih nalog s pomočjo

mobilnih naprav ........................................................................................... 41

Preglednica 15:Korelacija učnega uspeha in veselja do opravljanja domačih nalog s pomočjo

mobilnih naprav po starostnih skupinah ....................................................... 42

Preglednica 16: Korelacija učnega uspeha in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne

naprave ....................................................................................................... 42

Preglednica 17: Korelacija učnega uspeha in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne

naprave po starostnih skupinah ................................................................... 43

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Grafični prikaz tržnega deleža mobilnih operacijskih sistemov .................................... 6

Graf 2: Grafični prikaz spola anketirancev ............................................................................ 30

Graf 3: Grafični prikaz lastništva naprav ............................................................................... 31

Graf 4: Grafični prikaz števila ur uporabe aplikacij ................................................................ 32

Graf 5: Grafični prikaz povprečne uporabe mobilnih naprav ................................................. 33

Graf 6: Grafični prikaz aplikacij za študij in igro .................................................................... 34

Graf 7: Prikaz povprečnega števila aplikacij za študij in igro ................................................. 35

Graf 8: Grafični prikaz odstotka iskanja študijskih aplikacij ................................................... 36

Graf 9: Grafični prikaz uporabe mobilnih naprav pri predmetih ............................................. 38

Graf 10: Graf korelacije učnega uspeha in veselja do opravljanja domačih nalog s pomočjo

mobilnih naprav ...................................................................................................... 41

Graf 11: Korelacija učnega uspeha in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne naprave

po starostnih skupinah ............................................................................................ 43

Cunjac, Borut (2016): Mobilna tehnologija pri učenju. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Z razvojem mobilne tehnologije in hitrim napredkom v telekomunikaciji, se je pojavila

potreba po drugačnem, modernejšem pristopu k učenju. Dostopnost mobilnih naprav in

ugodne cene uporabe internetnih storitev v današnjem času so pripomogle k razvijanju

m-učenja (mobilnega učenja). Pri nas je le-ta zaenkrat še v povojih, vendar nastaja

vedno več študij in raziskav, ki takšno obliko učenja podpirajo.

M-učenje definiramo kot »učenje preko več kontekstov, skozi socialne in vsebinske

interakcije, z uporabo osebnih elektronskih naprav« (Crompton, 2013, str. 4). Kontekst v

tem primeru zajema učenje, ki ga narekujejo drugi ali sami, lahko je nenačrtovana,

spontana učna aktivnost; lahko se dogaja v akademskem okolju ali kjerkoli drugje; fizično

okolje je lahko ali pa ni vključeno v učno aktivnost (Crompton, 2013).

Prednosti m-učenja vidimo predvsem pri uporabi metode vseživljenjskega učenja,

saj je mobilno učenje dostopno kadarkoli in kjerkoli, aplikacij, ki podpirajo m-učenje pa

je iz dneva v dan več in pokrivajo vedno širša področja izobraževanja. Različni načini

podajanja znanja, interaktivnost vsebin in možnost sodelovanja več uporabnikov hkrati

so še dodatne prednosti m-učenja. Poudariti moramo tudi razširjenost uporabe mobilnih

naprav, saj si skoraj vsak posameznik lasti vsaj eno mobilno napravo (mobilni telefon,

dlančnik, tablico ali pametni telefon). Vsak od udeležencev v naši anketi je imel vsaj eno

napravo v svoji lasti.

Slabosti so trenutno vezane na lastnosti mobilnih naprav, saj imajo večinoma

majhne zaslone in omejene možnosti vnosa, pa tudi cenovno neugodne dostope do

internetne povezave (vendar se to hitro spreminja, saj vedno več ponudnikov omogoča

neomejen dostop do interneta, oz. zakup večjih količin mobilnih podatkov po ugodnih

cenah).

V diplomskem delu smo analizirali članke na temo mobilnega učenja ter raziskali

uporabo mobilnih naprav na Osnovni šoli Dragomirja Benčiča Brkina v Hrpeljah. V anketi

je sodelovalo 122 učencev od petega do osmega razreda.

Preverjali smo korelacije med učnim uspehom in številom prenesenih aplikacij,

učnim uspehom in veseljem do opravljanja domačih nalog, ki vključujejo uporabo

mobilne naprave ter učnim uspehom in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne

naprave.

Menimo, da ima m-učenje zanimivo prihodnost, vendar je potrebno še veliko dela in

truda, da bi bilo prepoznano kot enakovredno klasičnemu načinu učenja.


2

2 OBRAVNAVA TEME / TEORETIČNI DEL

Preden začnemo s predstavitvijo mobilnih naprav in analizo člankov, bomo razjasnili

nekaj strokovnih pojmov, ki smo jih uporabili v diplomskem delu.

V uvodu smo že opisali kaj je m-učenje po Cromptonovi definiciji, obstaja pa več

različnih, med njimi tudi ta, da je mobilno učenje definirano kot »učenje preko brezžičnih

tehnoloških naprav, ki jih lahko spravimo v žep in uporabimo kadarkoli naprava sprejema

neprekinjen prenos signala. Mobilno učenje omogoča uporabnikom izhod iz učilnice,

učenje lahko poteka kjerkoli in je tako postalo vsesplošno. Lahko se zgodi kjerkoli imajo

posamezniki ali skupine problem za rešiti ali znanje za širiti« (Oller, 2012, str. 1).

Deli življenja, ki so nam bili včasih nedosegljivi zaradi pomanjkanja mrežne

povezave, so postali potencialne učne priložnosti mobilnega učenca. Naprave, ki se

uporabljajo pri mobilnem učenju so: mobilni telefoni, pametni telefoni, dlančniki in tablice.

Prenosni računalniki niso vključeni, saj jih ne smatramo kot ročne naprave (Oller, 2012).

E-učenje (e-izobraževanje) definiramo kot navodila dostavljena preko digitalnih

naprav, ki so namenjene podpori učenja. Strojna oprema tako vključuje namizne in

prenosne računalnike, tablice ali pametne telefone. E-izobraževanje je oblikovano za

samostojno učenje po povpraševanju ali učenje po navodilih učitelja ob določenem času

(sinhrono e-izobraževanje). E-izobraževanje lahko ponuja samo informacijske tečaje ali

pa je oblikovano za usvajanje točno določenih sposobnosti (Clark in Mayer, 2011).

Mobilna aplikacija je programska oprema razvita z namenom uporabe na malih,

brezžičnih računalniških napravah, kot so pametni telefoni in tablice. Mobilne aplikacije

so oblikovane z mislijo na zahteve in omejitve teh naprav, ter tako da lahko izkoristijo

njihove prednosti. Na primer: uporaba vgrajenega merilnika pospeška pri aplikaciji za

igro (Rouse, 2013).

Za mobilne naprave velja, da so to manjše elektronske naprave, ki jih lahko držimo

v roki (poznane tudi kot ročne naprave), imajo ekran na dotik in/ali manjšo tipkovnico.

Mobilne naprave imajo operacijski sistem in poganjajo mobilne aplikacije. Večina jih je

opremljenih z brezžičnim sprejemnikom, Bluetoothom in GPS-om. Z njimi lahko tudi

fotografiramo, snemamo ali predvajamo različne vsebine. Vedno več mobilnih naprav

ima tudi razne senzorje, kot so merilnik pospeška, kompas, magnetometer, giroskop itd.,

ki omogočajo zaznavanje orientacije in gibanja (Wikipedia, Mobile device).

K mobilnim napravam štejemo mobilni telefon, pametni telefon, dlančnik in tablico.

V nadaljevanju bomo vsako od naprav še podrobneje opisali.


3

2.1 Mobilni telefon

Prenosni telefon (tudi mobilni telefon, mobitel ali mobilnik) je elektronska

telekomunikacijska naprava z osnovnimi zmožnostmi, enakimi običajnemu

stacionarnemu telefonu. Poleg tega je popolnoma prenosna in ne potrebuje žične

povezave s telefonskim omrežjem. Večina sodobnih prenosnih telefonov se v omrežje

povezuje z oddajanjem (in sprejemanjem) radijskih valov. Prenosni telefon komunicira

prek omrežja baznih postaj, ki so povezane z običajnim telefonskim sistemom.

Poleg zvočnega pogovora, podpirajo prenosni telefoni tudi številne dodatne storitve,

kot so video klic, SMS za pošiljanje kratkih besedilnih sporočil, paketni prenos podatkov

za dostop do interneta in MMS za sprejemanje in pošiljanje fotografij in videa. Sodobnejši

telefoni (t. i. pametni telefoni) so zmožni opravljati naloge, za katere so bile do

nedavnega potrebne posebne naprave. Z njimi lahko, na primer, predvajamo glasbene

posnetke, poslušamo radio, fotografiramo, uporabljamo razne aplikacije, se orientiramo

v prostoru, ...

Nekateri izmed največjih svetovnih proizvajalcev prenosnih telefonov so: Apple,

Alcatel, Huawei, LG, Nokia, Samsung, Sony Ericcson.

Prenosni telefoni samodejno preklapljajo med dosegljivimi baznimi postajami s

čimer zagotavljajo najvišjo možno moč signala in s tem ustrezno kakovost komunikacije.

Prenosni telefoni so postali neločljiv del sodobne družbe. Posebno med mladimi se

je razširil skrajšan način pisanja SMS sporočil, oblika in barva ter melodija zvonjenja pa

pogosto povedo marsikaj o lastniku nekega telefona (Wikipedia, Prenosni telefon).

Slika 1: Modernejši prenosni telefon (povzeto po Amazon, Nokia 230).


4

2.2 Dlančnik

Dlančnik je mali računalnik, ki ga lahko držimo v dlani (od tod tudi izraz »dlančnik«).

Z njim lahko počnemo večino stvari kot z velikim računalnikom in je pogosto integriran z

mobilnim telefonom, sprejemnikom GPS, radijskim sprejemnikom, MP3-predvajalnikom

in različnimi vmesniki. Mnogi dlančniki imajo zaslon, občutljiv na dotik, kar pomeni, da

po zaslonu tipkamo in rišemo s prstom ali s priloženo palčko. Ponekod je vgrajena tudi

reža za pomnilniško kartico. Z dlančnikom lahko brskamo po spletu, prebiramo

elektronsko pošto, urejamo in odpiramo dokumente MS Word ali MS Excel, poslušamo

glasbo, gledamo filme, se orientiramo z GPS in še mnogo ostalih stvari s pomočjo

dodatkov in vmesnikov.

Možnosti, ki jih omogoča dlančnik, je ogromno, vendar pa je meja med mobilnimi

telefoni in dlančniki vsak dan manjša. Mnogi boljši mobilni telefoni imajo funkcije

dlančnika in obratno. Z mnogimi dlančniki lahko normalno telefoniramo, pošiljamo SMS-

e in vse ostalo.

Dlančniki so lahko zelo uporabno poslovno orodje. Ravno njegova majhnost, dolga

avtonomija dela brez polnjenja, hitrost dela in dodatki ga mnogokrat naredijo mnogo bolj

učinkovitega od prenosnega računalnika.

Aplikacije za dlančnike temeljijo na dinamičnih strežniških jezikih, kar predstavlja

mnoge prednosti (stalna ažurnost podatkov, večja varnost podatkov, platformna

neodvisnost) (Wikipedia, Dlančnik).

Slika 2: Primer HP dlančnika (povzeto po Amazon, HP-iPAQ).


5

2.3 Pametni telefon

Pametni telefon je mobilni telefon z naprednim operacijskim sistemom, ki povezuje

značilnosti računalnika s funkcijami, ki so značilne za mobilni telefon. Običajno je žepne

velikosti in združuje storitve mobilnega telefona, kot je sposobnost sprejemanja ter

oddajanja klicev, z značilnostmi ostalih priljubljenih mobilnih naprav. Razširjene funkcije

vključujejo koledar za sestanke, večpredstavnostni predvajalnik, GPS navigacijo,

digitalni fotoaparat ter digitalno videokamero. Večina pametnih telefonov lahko dostopa

do interneta ter uporabniku dopušča, da sam naloži ter zaganja raznorazne aplikacije.

Zaslon na dotik z grafičnim uporabniškim vmesnikom pokrije večino sprednje površine

pametnega telefona, tip zaslona pa je načeloma LCD, včasih pa tudi LED, OLED,

AMOLED ter ostali (Wikipedia, Pametni telefon).

Slika 3:Zbirka pametnih telefonov (povzeto po Choose your smartphone,

Smartphones).

V letu 2012 je število uporabnikov pametnih telefonov po vsem svetu prvič preseglo

eno milijardo, leta 2015 pa je že naraslo na 2,6 milijarde. Pričakuje se, da bo to število

do leta 2020 naraslo na 6,1 milijarde. (Lunden, I. (2015). 6.1B Smartphone Users

Globally By 2020, Overtaking Basic Fixed Phone Subscriptions. TechCrunch)

V prvem četrtletju 2016 je bilo prenesenih 11,1 milijarde aplikacij z Googlove Google

Play trgovine ter 6,1 milijarde aplikacij z Applove iTunes App Store trgovine. (Shaul, B.

(2016). Users Downloaded 17.2 Billion Apps on iOS, Android Worldwide in Q1 2016.

SocialTimes)

Na trgu operacijskih sistemov za mobilne naprave dominira Googlov Android s 63

% tržnega deleža. Sledita mu Applov iOS z 29% tržnim deležem ter Microsoftov

Windows Phone s 3% deležem. To lahko vidimo v preglednici 1 oziroma grafu 1.


6

Preglednica 1: Tržni delež mobilnih operacijskih sistemov (povzeto po

Netmarketshare).

Operacijski sistem Tržni delež

Android 63,27

iOS 29,01

Windows Phone 2,97

Java ME 1,97

Ostalo 2,77

63,27

29,01

2,97

1,972,77

Tržni delež

Android iOS Windows Phone Java ME Ostalo

Graf 1: Grafični prikaz tržnega deleža mobilnih operacijskih sistemov (povzeto po

Netmarketshare).

2.4 Tablica

Tablični računalnik oziroma krajše tablica je mobilni računalnik z zaslonom na dotik,

ki s prstnimi oziroma pisalnimi gestami nadomesti miško ter tipkovnico. Tablice so

običajno opremljene z digitalno videokamero, mikrofonom ter napravo za zaznavanje

orientacije tablice.

Od dlančnikov se tablični računalniki razlikujejo po tem, da so po preostalih

specifikacijah navadni osebni računalniki, na katere je možno namestiti vso programsko

opremo, združljivo s standardom IBM PC.

Glede na namen uporabe lahko izberemo različne operacijske sisteme, na primer

Android, iOS ali Windows Phone. Za osnovno uporabo je najbolj praktičen Android oz.

iOS, za poslovno uporabo pa je tablični računalnik s sistemom Windows najboljša izbira,

saj je bolje združljiv z osebnimi računalniki (PC) (Wikipedia, Tablični računalnik).


7

Slika 4: Tablični računalnik (povzeto po Amazon, NPOLE)


8

3 PRIMERI UPORABE MOBILNE TEHNOLOGIJE PRI UČENJU

V naslednjih podpoglavjih bomo predstavili povzetke člankov o M-učenju, ki smo jih

prebrali in analizirali v okviru diplomske naloge.

3.1 Pilotni projekt – testiranje tabličnih računalnikov

V okviru projekta E-šolstvo je skupina strokovnjakov testirala rabo tabličnih

računalnikov pri pouku. Testiranje so prostovoljno izvedli učitelji na naslednjih šolah:

· OŠ Solkan, matematika - medpredmetna povezava, 4. razred

· TŠC Nova Gorica, Višja šola, informatika, 1. letnik

· OŠ Ledina, Bolnišnična šola Ljubljana, geografija, 9. razred

· TŠC Nova Gorica, Tehniška gimnazija, Zdravstvena šola, matematika, 4. letnik

· Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, 4. letnik

· TŠC Nova Gorica, Strojna, prometna in lesarska šola, matematika, 4. letnik

· OŠ Dornberk, Vrtec, skupina 3- in 4-letnih otrok

· OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, glasbena vzgoja, 5. razred

· OŠ Srečka Kosovela Sežana, slovenščina, 1. razred

· OŠ Srečka Kosovela Sežana, slovenščina, 8. razred

· OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani, individualna pomoč

· OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, slovenščina, 4. razred

· Poslovno Komercialna šola Celje, PTI, program 3+2, nemščina, 2. letnik

· OŠ Hruševec Šentjur, izbirni predmet astronomija

· OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, razredna ura, 6. razred

· Gimnazija Novo mesto, nemščina, 2. letnik

· Poslovno komercialna šola Celje, ekonomski tehnik, slovenščina, 4. letnik

Izmed naštetih smo izbrali sodelujoče, ki so tablice uporabljali pri pouku matematike

in računalništva ter na kratko povzeli njihovo delo in ugotovitve.

3.1.1 OŠ Solkan – Utrjevanje seštevanja in odštevanja s tabličnim računalnikom, 4. razred

Na OŠ Solkan so z učenci izpeljali ponavljanje predelane snovi (seštevanje in

odštevanje) z uporabo tabličnega računalnika in različnih prosto dostopnih aplikacij. Na

voljo imajo en tablični računalnik, zato je ura načrtovana in izpeljana v obliki

sodelovalnega učenja in skupinskega dela. Učenci najprej spoznajo aktivnost v frontalni

predstavitvi, nato po skupinah rešujejo naloge na delovnih listih. Najhitrejši v skupini dobi

možnost reševanja nalog na tablici, zato je motiviranost učencev velika.


9

Pred uporabo v razredu, učitelj na tablico naloži primerne aplikacije za obravnavo in

utrjevanje snovi. Pripravi tudi delovne liste, ki jih učenci izpolnjujejo vzporedno z delom

na tablici. Da je delo s tablico olajšano in dosegljivo vsem članom skupine, učenci sedijo

v krogu.

Za uvodno motivacijo je učitelj uporabil program Google Body – ogled dinamičnega

okostja telesa, štetje in seštevanje kosti na prstih roke in zapis računa na tablo. V

osrednjem delu so učenci ponavljali in utrjevali seštevanje in odštevanje s pomočjo

programa Maths (demonstracija preko projektorja, reševanje na tablici in opazovanje

preko projektorja). Z igrico LITE ABC ponovijo števila v angleškem jeziku

(medpredmetna povezava), uporabijo tudi snemalno kamero na tablici, sestavijo in

rešujejo matematični problem ter ga posnamejo s kamero na tablici. V zaključnem delu

sledi igranje z govorečim muckom Talking Tom, ki ga učenci učijo računanja do 20, ter

uporaba aplikacije My Piano, kjer učitelj zapiše pesmico z notami in številom udarcev na

tablo, otroci pa pesmico odigrajo in zapišejo račun na tablo (izračun in seštevanje

udarcev na tipke na tablici).

3.1.2 TŠC Nova Gorica, Tehniška gimnazija, Zdravstvena šola, matematika, 4. letnik, Določeni integral – pregled/samo preverjanje

znanja

Dijaki rešujejo vaje za računanje določenega integrala. Ob nalogah spoznajo

povezavo med geometrijsko predstavitvijo določenega integrala in ploščinami izbranih

likov. Naloge so reševali sami in rezultate preverjali z uporabo spletnega brskalnika

WolframAlpha.

Program izračuna določeni integral in izriše ustrezno sliko, s čimer so lahko dijaki

ob preverjanju rešitev ugotavljali ali določeni integral resnično predstavlja ploščino

iskanega lika.

Učitelj je tablične računalnike izbral zato, ker so hitro odzivni, WolframAlpha pa je

najenostavnejši pripomoček, ki poda zelo nazorne rezultate.

Učitelj zaključi, da je bil nekaterim dijakom tak način dela všeč in so bili nad tablicami

navdušeni, nekateri so raje uporabili aplikacije na svojih telefonih, tretji pa še vedno

prisegajo na papir in svinčnik.


10

3.1.3 TŠC Nova Gorica, Strojna, prometna in lesarska šola, strojni tehnik PTI, matematika, 4. letnik, Utrjevanje matematičnih vsebin s pomočjo tabličnega računalnika

Dijaki utrjujejo različne matematične vsebine z interaktivnimi kvizi. S pomočjo

aplikacije za risanje grafov, dijaki narišejo grafe različnih funkcij, hkrati nadgrajujejo svoje

znanje s pomočjo moderne tehnologije in si s pomočjo aplikacij naredijo učenje zabavno.

Dijaki so razdeljeni v štiri skupine, vsaka skupina dobi tablične računalnike in list z

navodili.

Z uporabo aplikacije TrigQuizzer utrdijo računanje kotnih funkcij pri poljubnih kotih,

dobijo tudi povratno informacijo (pravilen/napačen rezultat, čas reševanje, zbiranje točk).

Na določeni spletni strani preverjajo svoje znanje s pomočjo interaktivnih kvizov,

vsaka skupina si izbere različne matematične vsebine (določitev stopnje polinomov,

poenostavljanje algebrskih ulomkov, vstavljanje vrednosti v izraze, razstavljanje po

Vietovem pravilu, reševanje enačb, …).

Z aplikacijo Math Skills Quiz preverjajo reševanje enačb, verjetnosti račun,

problemske naloge, geometrijo, … Reševanje je bolj zanimivo, saj imajo učenci omejen

čas.

S programom Function Inspector narišejo različne funkcije, preberejo presečišče

linearne in kvadratne funkcije ter preberejo točke nezveznosti pri racionalni funkciji. Pri

polinomu preberejo, kje sta maksimum in minimum.

3.1.4 TŠC Nova Gorica, Višja šola, informatika, 1. letnik, Osnove operacijskih sistemov – ponavljanje

Dijaki ponavljajo predelano snov. Razdeljeni so v skupine, vsaka skupina ima en

tablični računalnik. Predavatelj v spletni učilnici objavi vprašanja za ponavljanje, vsak

dijak lahko vpiše svoje odgovore. Vsaka skupina obravnava svoj operacijski sistem

(Windows, Linux, Android,…).

Ko skupina najde odgovor, objavi vir na družbenem omrežju Twitter. Objave lahko

spremljajo vsi sodelujoči, prek predavateljskega projektorja.

3.1.5 Rezultati projekta

Rezultati testiranja lahko služijo kot vsebinski okvir za delovanje svetovalcev

vodstvu, svetovanje za predmetna področja ter kot tehnični okvir za morebitne nakupe

strojne in programske opreme.

Pri testiranju so si strokovnjaki pomagali z obstoječimi viri in raziskavami o uporabi

tablic v šolstvu in širše. Zaradi vse večje priljubljenosti in razširjenosti mobilnih naprav,


11

je potrebno opraviti eksperimente, s katerimi pridobimo primere dobre rabe ter okvire za

specifikacijo morebitnega množičnega nakupa naprav.

Strokovnjaki so v testiranje vključili 10 modelov tablic, skupno 30 naprav. Učitelji so

imeli pri uporabi tablic proste roke, tako da rezultati zajemajo uporabo tablic na različnih

predmetnih področjih v osnovni in srednji šoli. Med testiranjem so sodelujoči izpolnili

tudianketni vprašalnik.

Tako so ugotovili, da so bile v praksi tablice najbolj uporabljane za brskanje po

spletu (za hitro iskanje virov), ogledovanje ter izdelovanje slik in posnetkov (za poskuse

in nastope v razredu). Tablice so v večini primerov pri pouku nadomestile digitalni

fotoaparat ali kamero, saj poleg zajema slik in videa ponujajo še dodatne možnosti

uporabe (npr. urejanje in pregledovanje vsebin).

Z ustrezno programsko opremo se lahko tablico priključi na projektor ali uporabi kot

nadomestilo za interaktivno tablo (i-tablo), vendar te možnosti niso bile dokončno

raziskane.

Ugotovili so še, da zaradi nekaterih omejitev in zasnove mobilnih operacijskih

sistemov (poudarek na aplikacijah, ne datotekah) tablice ne morejo v celoti nadomestiti

prenosnih ali namiznih računalnikov, a so kljub temu zaradi njihove prenosljivosti in

enostavne uporabe univerzalna večpredstavnostna naprava, ki jo lahko z različnimi

aplikacijami prilagodimo različnim učnim potrebam.

Ker so tablice prenosne in enostavne za rokovanje, lahko z njimi dela tudi več

učencev hkrati. Raziskava je pokazala tudi, da bi se učitelji raje odločili za večje, 10-

palčne tablice, saj so zaradi svoje večje delovne površine bolj uporabne.

Podrobneje pa bi bilo potrebno raziskati možnost uporabe tablice z več uporabniki,

predvsem glede administracije več uporabniških računov ter zagotavljanja s tem

povezane varnosti.

Ena od omejitev je tudi ta, da je trenutno večina izobraževalnih aplikacij na voljo v

tujem jeziku, zato bi bilo nujno spodbujati razvoj lokalnih vsebin, bodisi v obliki aplikacij,

bodisi v obliki spletnih vsebin, ki bi bile dostopne napravam z različnimi operacijskimi

sistemi. Kljub temu so učitelji, ki so bili vključeni v ta projekt, brez večjih težav našli

primerne brezplačne aplikacije, ki so jih lahko učinkovito uporabili pri pouku.

Nabor in kakovost aplikacij se razlikujeta glede na operacijski sistem, veliko število

aplikacij pa predstavlja oviro zaradi zaprtih standardov in vsebin, ki niso prenosljivi med

različnimi aplikacijami in različnimi platformami, poleg tega pa je slabša tudi povezljivost

med platformami, razen v primeru uporabe storitev v oblaku. Na drugi strani pa zaradi


12

vse večjega števila aplikacij v oblaku to predstavlja dodatno obremenitev za brezžična

(Wi-Fi) omrežja. Tako bi bilo potrebno podrobneje testirati infrastrukturo, saj je nemoten

dostop do spleta ključnega pomena za uporabo tablic (zaradi pogoste uporabe spletnih

brskalnikov, ne le aplikacij).

Rezultati ankete so pokazali, da bi učitelji na splošno precej uporabljali tablice, v

kolikor bi na šoli imeli možnost izposoje le-teh. Tako bi več kot tri četrtine vprašanih

uporabljalo tablice pri več kot 10 % ur, slaba tretjina pa pri več kot 60 % ur (Harej, Cof,

Isakovič in Šavli, 2012).

3.2 M-Učenje: Poizkus uporabe SMS-ov za podporo učenja novih besed v angleščini

Po vsem svetu narašča uporaba brezžične tehnologije za učenje. Še več, brezžična

tehnologija, kot so prenosni računalniki, tablice in pametni telefoni, revolucionira učenje

in spreminja tradicionalne načine učenja v učenje kadarkoli in kjerkoli.

Raziskovalca sta preverjala uporabo brezžične tehnologije pri učenju s poudarkom

na učenju novih angleških besed z uporabo SMS-ov. Avtorja sta razvila mobilno orodje

MOLT (mobile learning tool) in ga testirala na 45 učencih 1. letnika srednje šole. Izmerila

sta znanje študentov pred in po testiranju in ugotovila, da so učenci z veseljem uporabljali

tak način učenja ter da so se z uporabo mobilnih telefonov naučili novih besed.

Vedno več institucij kaže zanimanje za uporabo mobilnih naprav pri učenju. M-

učenje je novejši koncept, ki je zelo blizu e-učenju. Kot pravi Stone (2004), je m-učenje

»poseben tip e-učenja, povezan s številnimi posebnimi lastnostmi in zmožnostmi naprav,

pasovno širino in ostalimi karakteristikami omrežnih tehnologij v uporabi«. Milrad (2003)

definira e-učenje kot »učenje, podprto z digitalnimi elektronskimi orodji in mediji«, m-

učenje pa kot »e-učenje z uporabo mobilnih naprav in brezžičnih povezav«.

Avtorja sta pregledala možnosti učenja jezika na mobilnih napravah ter razmislila o

prilagajanju brezžičnih tehnologij potrebam učencev. Vprašala sta se, kako ustvariti

mobilni sistem za učenje novih besed, pri katerem bi imele njegove funkcije tudi dodano

vrednost. V okviru eksperimenta je aplikacija učencem pošiljala nove besede in njihove

pomene vsake pol ure preko dneva.

3.2.1 Cilj

Namen projekta je bil ugotoviti potencial uporabe mobilnih telefonov pri učenju

novih tehničnih izrazov v angleščini. Da bi to odkrila, sta si avtorja zastavila naslednja

vprašanja:

· Kakšna so mnenja učencev o učnem sistemu, ki sloni na mobilnih telefonih?

· Ali se rezultati testov pred in po eksperimentu močno razlikujejo?


13

· Kakšne predloge za razvoj sistema imajo učenci?

· Kako pogosto naj bi pošiljali besede?

· Kdaj (ob katerih urah) naj bi pošiljali besede?

Avtorja sta za potrebe eksperimenta razvila program, ki deluje v okolju Windows in

sta ga poimenovala MOLT (Mobile Learning Tool).

Eksperiment sta izvedla na 45 naključno izbranih učencih prostovoljcih. Pred

začetkom eksperimenta sta preverila, ali imajo vsi učenci mobilne telefone in ali jih vedno

nosijo s seboj. Model in ostale značilnosti naprave niso bile pomembne, saj lahko SMS

sporočila sprejemajo in prikazujejo vsi telefoni.

3.2.2 Programska oprema

Programska oprema je slonela na programskem jeziku visual basic. ActiveX krmilnik

Logiccode GSM SMS Active X DLL je bil uporabljen za oblikovanje in pošiljanje SMS

sporočil na mobilni telefon, ki je bil z računalnikom povezan preko Bluetooth-a. Mobilni

telefon je prejel sporočilo in telefonsko številko učenca preko računalnika in nato ob

določenih urah učencem poslal SMS sporočila .

Računalniški program je imel grafični uporabniški vmesnik, v katerega se je vpisalo

začetni in končni datum eksperimenta. Ko se program zažene, le-ta deluje skozi celoten

potek eksperimenta in se nato sam ustavi. Pred zagonom programa se ustvari dve

datoteki ̶ eno z vsebino sporočil (besede in pomeni izrazov), drugo pa s telefonskimi

številkami učencev.

Program deluje tako:

· Deluje med 9. uro zjutraj in 17. uro popoldne (standardni delovni čas).

· Vsake pol ure program prebere sporočilo iz prve datoteke in ga pošlje preko

SMS-a vsem sodelujočim učencem.

· Učenci prejmejo SMS, pri čemer se od njih pričakuje, da ga preberejo in se

prejeto besedo naučijo kjerkoli so.

· V 8 urah je bilo dnevno poslanih 16 sporočil, skupno 48 sporočil. Teh 48

sporočil je bilo naključno zbranih v treh skupinah – A, B in C (vsaka skupina po

16 sporočil, tako da je vsak dobil 16 enakih sporočil, trikrat v toku

eksperimenta). Eksperiment je trajal 9 dni.

· Sporočila so bila poslana v naslednjem zaporedju:

· Skupina A: 1., 2. in 7. dan;

· Skupina B: 3., 4. in 8. dan;

· Skupina C: 5., 6. in 9. dan


14

Pomembnosti ponavljanja pri učenju ne smemo podcenjevati, zato so se sporočila

ponavljala in bila poslana v treh različnih dneh.

3.2.3 Zbiranje podatkov in analiza

Da bi lahko izmerili učne sposobnosti učencev, sta avtorja izvedla preizkus znanja

pred in po eksperimentu. V obeh preizkusih je bilo potrebno zapisati pomen besed in

pričakovati je bilo, da bodo učenci po eksperimentu znali več besed in tako dosegli več

točk na preizkusu znanja. Oba preizkusa sta bila izvedena v enakih pogojih.

3.2.4 Rezultati eksperimenta

Pred uporabo MOLT sistema so imeli učenci nižje rezultate kot po njegovi uporabi.

Rezultati so prikazali precejšnje razlike med testoma, in sicer v korist testa po preizkusu.

Učenci so sistem z veseljem uporabljali, saj je pripomogel k večji fleksibilnosti pri

učenju (kadarkoli, kjerkoli), interes učencev do uporabe mobilnih telefonov pa je prav

tako pomagal pri učenju novih besed (Cavus in Ibrahim, 2009).

3.3 Izkušnja mobilnega učenja: Projekt MouLe

Članek predstavlja izkušnjo mobilnega učenja, osnovanega na procesih

skupinskega grajenja znanja. Sloni na uporabi učne platforme, imenovane MoULe, tj.

okolja, ki so ga oblikovali in razvili v Italijanskem narodnem raziskovalnem svetu. Med

funkcijami, ki jih ponuja MoULe, so poudarjene tiste, ki uporabnikom dovolijo ustvarjanje

in deljenje večpredstavnostnih zapiskov, strani v stilu Wikipedie in konceptualnih

zemljevidov z uporabo računalnikov in pametnih telefonov, ki imajo GPS. Vsi viri, ki so

jih ustvarili učenci, so geografsko povezani v točke interesa – kraje, ki so jih učenci

obiskali med učnim procesom; prav tako so učencem sledili med obiskom mesta. Na ta

način so učenci izdelali vsebinsko bogat prostor, ki povezuje dejanske objekte z učnimi

objekti. Ta vsebinsko bogat prostor, ki je predstavljen z geo-konceptualnim zemljevidom,

spremeni sprehod po mestu v pravo učno izkušnjo.

3.3.1 Uvod

Dostopnost cenovno ugodnih in prenosnih GPS naprav je spodbudila nove učne

izkušnje, kjer lahko določanje lokacije izboljša učne aktivnosti, dovoli učencem dostop

do drugačnih vsebin, lokacije svojih prijateljev ali objektov, ki nudijo učno izkušnjo.

Pri tem projektu so raziskovalci uporabljali prenosne naprave. Projekt je trajal 4

mesece, v njem pa je sodelovalo 80 učencev in 12 učiteljev iz štirih razredov na dveh

srednjih šolah v Palermu, Italiji.

Cilj projekta je bila analiza povezav med družbenimi razmerji, grajenjem znanja in

uporabo mobilnih naprav v kontekstu učnih aktivnosti na prizorišču. Za izvajanje teh


15

aktivnosti je bila oblikovana specifična mobilna učna platforma, po imenu Mobilno

vseprisotno učno okolje (Mobile Ubiquitous Learning Environment – MoULe), ki podpira

vse sodelovalne aktivnosti, sinhrone in asinhrone interakcije, iskanje in zbiranje

informacij, pri čemer so vse te aktivnosti povezane z geografsko lokacijo učencev.

Projekt je potekal v več fazah:

· v prvi fazi so učitelji izdelovali in oblikovali učne aktivnosti.

· V drugi fazi so učenci izvajali učne aktivnosti na prizoriščih in v šolskem

laboratoriju.

· V končni fazi pa so raziskovalci razpravljali o kvalitativnih rezultatih, pozitivnih

izkušnjah in težavah, na katere so naleteli med projektom.

3.3.2 Projekt MoULe

Projekt je močno vezan na mobilnost učencev in kontekstualizacijo informacij;

mobilnost pomeni biti zraven in se premikati okoli učnega objekta; kontekstualizacija pa

je pri tem zelo pomembna, saj učenčeva lokacija spreminja učni kontekst in posledično

učno izkušnjo.

Sodelujoči v projektu so uporabljali pametne telefone s tehnologijo GPS za

povezovanje vseh aktivnosti, ki so jih učenci izvajali na lokacijah znotraj točke interesa

(point of interest ̶ POI). Vsaka točka interesa ne deluje kot samostojna geografska

lokacija, temveč kot del koordinat, ki prikazujejo neko geografsko območje, na primer

območje kulturne dediščine ali arheološko najdišče, povezano z učno aktivnostjo. Tako

so učenci sodelovali pri ustvarjanju baze znanja in tudi dejansko raziskovali učni prostor.

S pomočjo učnih aktivnosti so ustvarili obogaten prostor, ki vsebuje tako fizične objekte

kot tudi didaktične objekte oz. stvari.

Obogateni prostor, predstavljen na geo-konceptualnem zemljevidu, omogoča

nadgradnjo običajnega izleta po mestu v pravo učno izkušnjo. Da bi učitelji to dosegli,

so združili funkcije Moodla s funkcijami mobilnih učnih aktivnosti. Cilj je bil ustvariti

enoten sistem, v katerem se združijo aktivnosti s prizorišča in aktivnosti v učilnici, tako

da je učni proces podprt v obeh učnih okoljih. MoULe okolje je dostopno preko

računalnikov, tako da ga lahko učenci uporabljajo v učilnici, doma in na samem prizorišču

(preko mobilnih naprav za učenje). Vsi viri, ki nastanejo pri obeh aktivnostih, so povezani

s točkami interesa.

Dostop do MoULe okolja preko računalnika je mogoč s posebnim Moodle modulom,

ki so ga razvili na omenjenem italijanskem inštitutu. Z uporabo modula lahko učitelji

oblikujejo aktivnosti, določajo točke interesa, učne cilje in funkcije, ki jih lahko učenci

uporabljajo pri učnih aktivnostih. Učenci lahko uporabljajo orodja za ustvarjanje in


16

urejanje Wiki strani, gradijo in delijo konceptualne zemljevide, ustvarjajo osebne zapiske,

se sporazumevajo s sošolci in iščejo informacije.

3.3.3 Delo z okoljem MoULe

Testiranje okolja je potekalo v dveh enakih obdobjih in je vključevalo različne srednje

šole v Palermu, trajalo pa je 4 mesece. Prvo obdobje je trajalo od februarja do maja

2007, drugo pa od oktobra 2007 do februarja 2008. Vsako obdobje je bilo zasnovano v

dveh fazah: v prvi fazi so prototip testirali učitelji, v drugi fazi pa učitelji in učenci.

V prvem obdobju je v prvi fazi sodelovalo 15 učiteljev različnih predmetov iz petih

srednjih šol v Palermu. Skupini učiteljev so predstavili metodologijo in tehnologijo

mobilnega učenja, ter jih poučili, kako oblikovati učne aktivnosti v okolju MoULe. Prav

tako so učitelji oblikovali učne aktivnosti za drugo fazo projekta, ki je vključeval tudi

učence.

V drugi fazi je sodelovalo 80 učencev in 12 učiteljev iz dveh srednjih šol (ena od šol

je specializirana za pedagoške predmete, druga pa za turizem). Iz vsake šole so izbrali

po dva razreda 4. letnikov.

Učenci so začeli spoznavati glavne funkcije okolja MoULe ter uporabo mobilnih

naprav, nakar so jim učitelji razložili učne aktivnosti, ki so jih oblikovali v prvi fazi. Učenci

s pedagoške smeri so sledili temi »Zgodovinske ulične prodajalne«, učenci turistične

smeri pa temi »Baročno obdobje«. Učenci so naloge opravljali na terenu in v razredu.

Na koncu druge faze so učenci medsebojno sodelovali pri pripravi turističnih vodnikov v

različnih jezikih o krajih, ki so jih obiskali.

3.3.4 Delo učiteljev

Februarja in marca 2007 so raziskovalci organizirali šest srečanj z učitelji, ki so

sodelovali v projektu. Učiteljem so predstavili metodologijo in tehnologijo mobilnega

učenja ter jih spodbujali k oblikovanju učnih aktivnosti in načrtov za drugo fazo projekta,

ki vključuje učence. Učiteljem na vsaki šoli so naročili izdelavo konceptnega zemljevida,

na podlagi katerega lahko opišejo učni proces, ki so mu učenci sledili.

Učitelji so se na pobudo pozitivno odzvali, še posebej učitelji z več strokovnega

znanja: poudarili so prednosti uporabe konceptnih zemljevidov za boljše določanje in

pojasnjevanje učnih ciljev učencem. Prav tako jim je bila všeč možnost praktičnih in

otipljivih rezultatov na koncu oblikovalne faze ter da so lahko rezultate delili z učenci in

sodelavci na začetku druge faze.


17

Po začetnih treningih učiteljev na inštitutu so bili konceptni zemljevidi shranjeni na

strežnik; tako so lahko učitelji nadaljevali oblikovanje svojih konceptnih zemljevidov

preko interneta tudi kasneje, kakor in kadar jim je ustrezalo.

Učitelji so pripravili dve različni učni poti, ki sta odsevali kurikulum njihovih ustanov.

Vsaka pot je bila povezana z določenim delom mesta, ki so ga učenci obiskali in pri tem

uporabljali svoje pametne telefone. Učitelji s turistične šole so izdelali turistični vodnik

baročne arhitekturne dediščine Palerma – konceptni zemljevid je vseboval točke, ki so

jih učenci obiskali, poleg teh pa so učitelji nanj dodali tudi fotografije in povezave do

internetnih strani, ki vsebujejo podatke o zanimivostih.

Učitelji s pedagoške šole so izvedli raziskavo o uličnih prodajalnah v mestu, pri

čemer so jih zanimale družbene, kulturne in zgodovinske značilnosti le-teh. Njihov

konceptni zemljevid je vseboval povezave med ljudmi in okoljem, okoljem in zvokom itd.

Kljub temu, da so se aktivnosti odvijale na istem območju (veliko arhitekturnih

znamenitosti je namreč na obiskanih tržnicah), se konceptna zemljevida med seboj zelo

razlikujeta..

3.3.5 Delo učencev

Testiranje okolja je potekalo v naslednjem zaporedju: najprej so se vsi učenci zbrali

na uvodnem sestanku, nato je vsak razred sodeloval pri štirih testih. Po testih so imeli

še zaključni sestanek.

Na uvodnem sestanku so učencem predstavili navodila in funkcije okolja MoULe.

Učenci so morali rešiti dva vprašalnika; eden je vseboval vprašanja o tehničnem znanju

učencev, drugi pa je raziskal odnose med učenci v razredu, za lažjo pripravo skupin za

testno fazo.

Nato so učenci izvedli teste, in sicer dva v razredu in d na terenu. Učenci v razredu

so uporabljali računalnike z internetno povezavo, učenci na terenu pa mobilne naprave

z brezžično povezavo. Skupine so se izmenjevale, tako da so bili vsi učenci tako v

razredu kot tudi na terenu.

Šola s pedagoškimi predmeti je izmenično izvajala raziskovanje soseščine in

podrobnejšo analizo odnosa med ljudmi in okoljem. Turistična šola pa je imela za vsako

vajo različne naloge. Najprej so učenci spoznali primere baročne arhitekture in njihove

zunanje značilnosti, nato pa še notranje značilnosti istih stavb. V tretji nalogi so se

osredotočili na turistične storitve na tem območju (hoteli, bari, restavracije), pri zadnji

nalogi pa so zbrali informacije o vseh zanimivih točkah v bližini obiskanega območja.


18

3.3.6 Delo na terenu

Za delo na terenu so raziskovalci učence oskrbeli z 12 mobilnimi napravi z GPS-

om, ki je določal lokacije aktivnosti za učence. Uporabljali so dva različna modela

strojne opreme, da bi neodvisno ocenili funkcionalnost sistemov. Internetno povezavo

jim je nudil državni ponudnik z uporabo GPRS tehnologije.

Učenci so bili razdeljeni v pare in so dlančnike PDA-je uporabljali izmenično za

sodelovanje pri učnih aktivnostih. Vsak par učencev je spremljal en učitelj ali en

raziskovalec. Delo na terenu je potekalo v naslednjem zaporedju:

1. Učenci, učitelji in raziskovalci so se zbrali na določeni točki v zgodovinskem delu

mesta.

2. Učenci so bili razdeljeni v pare ali manjše skupine, učitelji pa so jim razdelili

naloge.

3. Učenci so obiskali točke interesa, glede na navodila na učni poti. Točke interesa

so našli s pomočjo sistema MoULe, sporazumevali so z učenci, ki so prototip testirali v

šolskem laboratoriju, ustvarjali večpredstavnostne zapiske in urejali učne vsebine.

4. Učenci so se vrnili na zbirno mesto.

3.3.7 Delo v šolskem laboratoriju

Medtem ko je bila ena skupina učencev na terenu, so bili ostali učenci v šoli, kjer

so do MoULe sistema dostopali preko namiznih računalnikov v šolskem laboratoriju;

tako je bil celoten razred skupaj v istem virtualnem okolju. Učenci na terenu so

sodelovali z učenci v laboratoriju, si delili informacije, drug drugega spraševali in skupaj

ustvarjali učne vsebine po navodilih učiteljev. Učenci so do MoULe sistema dostopali z

Moodle modulom in uporabljali naslednja orodja:

· komunikacijsko orodje za dostop do informacij (fotografij ali večpredstavnostnih

zapiskov) od učencev na terenu ali za oskrbo le-teh z dodatnimi informacijami;

· specializiran iskalnik za iskanje učnega materiala, filtriran glede na točke

interesa;

· orodje za izdelovanje skupnega dokumenta v stilu Wikipedije

· vizualizacijsko orodje, ki je prikazovalo lokacije učencev, z namenom

koordinacije aktivnosti na terenu.

Vse aktivnosti v laboratoriju in na terenu so nadzorovali učitelji in raziskovalci.

Ob koncu projekta sta tako nastala dva izdelka – turistični vodnik po baročni

arhitekturi Palerma v italijanščini, angleščini in francoščini ter analiza uličnih prodajaln v

Palermu.


19

3.3.8 Primer MoULe scenarija

Za opis scenarija uporabimo interakcijo med učiteljem in dvema učencema. Medtem

ko učitelj uporabi CMapTools na svojem računalniku za izdelavo učne aktivnosti na

konceptnem zemljevidu, dostopata učenca do MoULe sistema preko svojega PDA-ja in

tako sodelujeta pri bogatenju zemljevida. Temo določi učitelj.

Če so učenci na različnih krajih, lahko uporabljajo MoULe sistem za komunikacijo

med seboj ali z učiteljem.

3.3.9 Zaključek

Med testiranjem so bile vse aktivnosti uporabnikov zapisane v MoULe sistem in

izvedene preko namiznih računalnikov in pametnih telefonov. Za vsako aktivnost je bila

zapisana tudi geografska lokacija (npr. učenčeva lokacija, ko je poslal sporočilo ali

posnel intervju). Analiza teh podatkov še ni dokončana, lahko pa postrežejo z začetnimi

rezultati.

Orodja, ki so jih učenci največ uporabljali, so bili strani v stilu Wikipedie, pogovor in

konceptni zemljevidi. Vsako od teh orodij se je izkazalo kot uporabno za določeno

aktivnost: konceptni zemljevidi so bili bistveni za določanje učnih ciljev in opisovanje

celotnega učnega procesa; pogovor je bil uporabljen med učenjem na terenu kot

priljubljeno komunikacijsko orodje učencev; strani v stilu Wikipedie pa je sodelovalno

orodje, učinkovito uporabljeno za zaključek končne skupinske naloge.

Pozitiven rezultat projekta je v veliki meri prisoten zaradi velikega človeškega vložka

v sodelovanju s pravo tehnologijo in metodologijo. Tako učitelji kot učenci so premagali

nekaj začetnih logističnih in tehničnih težav in se trudili doseči želeni cilj.

Učitelji so uspeli pripraviti učne aktivnosti, ki so izkoristile potencial dostopne

tehnologije in vključili inovativne načine učenja v uradni kurikulum. Učenci so z

navdušenjem in motivacijo sodelovali ter nudili uporabno povratno informacijo in nasvete

med celotnim projektom, tudi ko so tehnične težave (predvsem zakasnitev mobilne

povezave) ogrozile celotno izkušnjo mobilnega učenja (Arrigo, Gentile, Taibi, Fulantelli,

Di Giuseppe, Seta in Novara, 2007).

3.4 Virtualni laboratoriji in M-učenje: učenje z mobilnimi napravami

Za lažje razumevanje članka bomo najprej definirali, kaj je virtualni laboratorij.

Virtualni laboratorij je aktivnost bazirana na računalniku, pri kateri učenci komunicirajo z

raziskovalno opremo ali aktivnostjo prek računalniškega vmesnika. Tipični primeri

vključujejo računalniško simulacijo poizkusa, pri kateri študent komunicira s

sprogramiranimi odzivi in primer poizkusa z oddaljenim nadzorom, kjer študent


20

komunicira s pravo opremo prek računalniške povezave, vendar je od dejanske naprave

oddaljen (Hatherly, Jordan, Cayless, 2009).

Zaradi razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije prihajajo učenci v šole z

vedno več znanja, kar pomeni, da raziskujejo vsebine in pridobivajo informacije preko

računalnikov in interneta: pri tem širijo svoja poznanstva, bogatijo svoje znanje in celo

obiskujejo virtualna mesta, ki jih sicer ne bi mogli obiskati – vse to le z nekaj kliki. Učitelji

tako niso več edini vir informacij in znanja, temveč so postali upravitelji vseh načinov, s

katerimi lahko učenci iščejo znanje.

Rast prodaje in uporabe mobilnih telefonov, pametnih telefonov in dlančnikov z

internetno povezavo vodi v diskusijo o uporabnosti teh naprav za izobraževalne namene.

Živimo v družbi, kjer ima znanje veliko vrednost, vendar zaradi velikega števila aktivnosti

ne moremo opravljati vseh dolžnosti naenkrat. Možnost učenja kjerkoli in kadarkoli

privlači veliko ljudi, kar pomeni da vsakodnevno učenje in učenje na daljavo v današnjem

času pridobivata mesto v dnevni rutini posameznikov.

Raziskovalci verjamejo, da je prihodnost interneta mobilna ter da bo učenje na

daljavo pritegnilo vedno več uporabnikov. Zaradi tega so raziskovalci razvili prototip

virtualnega laboratorija, dosegljivega preko mobilnih naprav. Glavni cilj njihovega

predloga je uporaba pedagoških in tehnoloških prednosti virtualnega laboratorija za

mobilno poučevanje in učenje.

V članku raziskovalci definirajo koncept virtualnega laboratorija in njihove glavne

prednosti, opišejo učne cilje in m-učenje ter predstavijo svoj predlog, metodologijo in

rezultate.

3.4.1 Virtualni laboratoriji

Virtualni laboratoriji so nastali zaradi uporabe v realnem času, kar pomeni, da jih

lahko kadarkoli uporablja ogromno ljudi naenkrat, pri čemer si vsi delijo enako izkušnjo,

ne glede na to, ali se nahajajo v istem mestu ali geografsko daleč. Tudi stroški uporabe

pravega laboratorija so lahko za marsikatero institucijo ali podjetje veliko breme, medtem

ko je dostopnost virtualnih laboratorijev možna preko interneta, vsebujejo pa veliko

večpredstavnostnih vsebin (zvok, slike, grafike, animacije), ki simulirajo razne izkušnje.

Virtualni laboratoriji predstavljajo rešitev za učenje na daljavo preko računalnika, saj

učencem nudijo možnost interakcije in vsebine prikažejo na živahnejši in bogatejši način

v primerjavi s fizičnimi vsebinami (knjige, videoposnetki, zapiski).

Če povzamemo, imajo virtualni laboratoriji virtualne elemente, dostop je virtualen

in vse izkušnje so izključno virtualne. Prednosti tovrstnih laboratorijev so:


21

· dobro razlaganje konceptov;

· dostop ni pogojen s časom ali krajem;

· omogočajo interaktivnost;

· nizki stroški razvoja, uporabe in vzdrževanja;

· nudijo varnost (v njih ne pride do nesreč ali poškodb udeležencev);

· omogočajo ugotavljanje vzorcev, ki razkrivajo znanstveno delo, predvsem

eksperimentalno, saj lahko raziskovalci predstavijo svoje metode s simulacijo;

· dvig produktivnosti zaradi zmanjšanja potovalnega časa in možnosti, da učenci

sodelujejo v aktivnostih, ki so geografsko ločene;

· omogočajo širjenje virov;

· omogočajo sodelovanje med učenci;

· omogočajo razvijanje novih funkcij.

3.4.2 Učni objekti

Raziskovalci s področja informatike in izobraževanja vedno bolj uporabljajo pojem

učni objekti, ko govorimo o učenju na daljavo in virtualnem učnem okolju pa jih moramo

še posebej omeniti. Učni objekt je digitalna datoteka (slika, film, zvok, večpredstavnostna

datoteka), ki se jo uporablja v pedagoške namene in ima znake o kontekstu, v katerem

jo lahko uporabljamo. Ti objekti imajo naslednje značilnosti: lahko jih uporabimo večkrat,

so prenosni (lahko jih uporabimo na različnih krajih), so modularni (uporabljajo module),

vsebujejo metapodatke, so prilagodljivi, trajni, zanesljivi in interoperabilni.

Razlika med digitalno datoteko in učnim objektom je ta, da lahko učni objekt

zgradimo tako, da se ga lahko združi in kombinira z drugimi digitalnimi datotekami z

namenom ustvarjanja novih učnih vsebin (e-vsebin).

Ko ustvarjamo učne objekte za uporabo z mobilnimi tehnologijami, moramo

upoštevati več točk, od katerih se najpomembnejša nanaša na velikost ekrana in

uporabo. Vsebine morajo biti zelo dobro zasnovane, da ne vodijo v kognitivno

preobremenitev uporabnikov. Predpostavimo, da se kognitivno breme nanaša na

zahteve delovnega spomina učenca med učenjem. Pri učenju, ki sloni na računalnikih

ali internetu, se ta izraz ne nanaša samo na miselni proces, s katerim dostopamo in

vidimo zaslon, ikone in objekte, ampak tudi na kognitivni proces, s katerim razumemo

izobraževalno vsebino. Glavni cilj kakovostnih izobraževalnih vsebin je zmanjšanje

količine obdelave podatkov pri interakciji s sistemom in povečanje obdelave učnih

vsebin.


22

3.4.3 M-Učenje

Za M-Učenje ali mobilno učenje je značilna uporaba mobilnih naprav za poučevanje

in izobraževanje.

Prednosti uporabe teh naprav v izobraževanju je precej, če pomislimo na

prenosnost, ki jo imajo učenci, saj lahko do posodobljenih informacij dostopajo kadarkoli

in kjerkoli.

Nekatere od prednosti poučevanja z uporabo mobilnega učenja so:

· povečano število uporabnikov, saj ima skoraj vsak učenec svojo mobilni telefon;

· naprave, ki jih imajo učenci imajo možnost povezave z internetom;

· dostop do vsebin je možen kjerkoli, kadarkoli;

· lažje se naučimo uporabljati mobilni telefon, kot računalnik;

· cena mobilnih naprav je nižja kot cena računalnikov.

Poleg prednosti predstavimo tudi glavne pomankljivosti:

· majhni zasloni;

· omejene tipkovnice;

· manj obdelave podatkov;

· dostop do interneta preko mobilnih naprav je še vedno cenovno neugoden.

3.4.4 M-Laboratorij: predlog in metodologija

M-Lab ali mobilni laboratorij je prototip virtualnega kemijskega laboratorija, do

katerega dostopamo preko mobilnih naprav. Virtualne izkušnje, predstavljene v tem delu,

so del Organskega kemijskega laboratorija, ki ga je razvil dr. Andre Arigony iz Brazilije.

Za namen te raziskave so raziskovalci ustvarili aktivnost za 7. razred. Predmet, ki so ga

izbrali, je organska kemija, saj je ta veda natančna, ji pa primanjkuje e-vsebin, kar je

dobra motivacija za učence.

Do virtualne izkušnje se lahko dostopa preko dveh postopkov:

ogled simulacij je omogočen preko mobilnega telefona;

za uporabnike z bolj naprednimi napravami (tablica, dlančnik) pa je poleg ogleda

možna tudi interakcija (premikanje stvari s pisalom ali prsti).

Idealno bi bilo, če bi lahko oba uporabnika izvajala enake naloge, vendar imajo

mobilni telefoni manj virov kot dlančniki ali tablice.

Pri poučevanju kemije, tako osebno kot na daljavo, moramo imeti v mislih dva vidika:

teoretični del, sestavljen iz vsebine, in praktični del, kjer je vse znanje uporabljeno za

izkušnje v laboratoriju. Za prikaz nekaterih izkušenj pa je potrebno imeti dovolj časa in


23

denarja, vendar teh možnosti nimajo vsi. Za premagovanje finančnih težav in zvišanje

dostopa do praktičnih izkušenj se izvaja študije, ki razvijajo virtualne laboratorije.

Učencem lahko ponujajo izvajanje, ustvarjanje in aktivno interakcijo z učnimi

vsebinami. Razna orodja omogočajo simulacijo ali izboljšanje sistema s podatki, zvoki in

slikami, obdelanimi preko interneta, kar promovira integracijo računalniških in

laboratorijskih virov skozi interoperabilnost podatkov in aplikacij.

Prav tako se lahko virtualne laboratorije uporabi kot pedagoške vire in pomoč

učiteljem, ne morejo pa nadomestiti pravih procesov, kakor tudi ne bodo nikoli

nadomestili učiteljev v razredu, saj so le orodja za grajenje znanja.

3.4.5 Zaključek

Mobilna tehnologija bo kmalu najbolj množično uporabljana, saj je vedno več

povpraševanja o izobraževanju, ki je prilagojeno velikemu številu dodatnih aktivnosti, ki

jih vsaka oseba izvaja. Poleg tega, bodo metodologije poučevanja, ki spoštujejo ritem in

razpoložljivost učencev, zelo uspešne v današnji informacijski družbi.

Raziskovalci zaključijo z mislijo: »Pripeljimo izobraževanje k ljudem, ne ljudi k

izobraževanju.«(Bottentuit,Jr. Batista, in Coutinho, 2007).

3.5 Mobilni virtualni laboratorij: učenje digitalnega načrtovanja

Hiter razvoj mobilne tehnologije, komunikacijsko-informacijske infrastrukture in

širše sprejeti sistemi e-učenja so ustvarili možnost nove paradigme na področju učenja

na daljavo - mobilno učenje ali m-učenje. Na splošno je m-učenje presečišče spletnega

učenja in mobilnega računalništva, kar obljublja dostop do aplikacij, ki podpirajo učenje

kjerkoli in kadarkoli, ter izvajanje koncepta univerzalnega dostopa. Definicija m-učenja

pomeni vseobsegajoče in premično pridobivanje znanja.

Kakor vsaka nova paradigma ima tudi m-učenje prednosti in slabosti. Nove in hitro

razvijajoče se mobilne naprave in mobilna tehnologija nudijo ljudem različne možnosti

priročnega sodelovanja v okoljih učenja na daljavo. Med prednosti m-učenja spada

predvsem mobilnost sama, učinkovitejša poraba časa in več priložnosti za sodelovanje

z vrstniki. Poleg tega lahko preko m-učenja sodelujejo učenci z različnimi stopnjami

znanja, zmožnostmi in stili učenja kakor tudi kdorkoli, ki potrebuje prenosne rezultate, ki

jih druge naprave ne morejo nuditi v določenem času ali na določenem prostoru.

Na drugi strani so slabosti m-učenja odvisne od mobilnih naprav, poudariti pa

moramo predvsem majhnost zaslonov in nizko ločljivost, omejen vnos, omejenost pri

dostopu do spletater pomanjkanje standardizacije in kompatibilnosti.


24

Za učinkovito uporabo sistema m-učenja se moramo zavedati tako prednosti kot

slabosti, vključno s tipi in funkcijami aplikacij, ki so uporabnikom pri m-učenju na voljo.

Raziskava obsega opis določenega modela uporabe e-učenja – podpore mobilnega

virtualnega laboratorija za učenje digitalnega načrtovanja.

3.5.1 Motivacija

Ideja o izdelavi mobilnega virtualnega laboratorija je nastala kot rezultat opazovanja

učencev pri različnih oblikah laboratorijskega dela pri predmetu digitalnega načrtovanja.

Običajne vaje se izvajajo v posebej opremljenih laboratorijih, kjer učenci modelirajo in

uporabljajo digitalna in integrirana vezja, pravilnost njihovega načrtovanja pa preverjajo

standardni merilni instrumenti. Zaradi omejenega števila naprav (naprave so precej

drage) in velikega števila učencev postane tovrstno laboratorijsko delo hitro neučinkovito

in zamudno.

Po drugi strani lahko modeliranje digitalnih vezij in načrtovanje izvajamo na

namiznem računalniku z uporabo primernih razvojnih in simulacijskih paketov. Poleg

tega, da pri tem učenci odkrivajo nove dimenzije načrtovanja, se število učencev na vajo

oz. projekt izjemno poveča. Prav tako se znebimo težav, povezanih z nedelovanjem

merilnih naprav. Vseeno pa ne smemo pozabiti na administrativne in koordinacijske

težave, ki jih lahko povzroči večja skupina učencev.

Te težave so vplivale na razvoj sistema, ki omogoča opravljanje vaj v laboratoriju na

daljavo z uporabo žično povezanih računalnikov (e-Lab) ali brezžično povezanih

mobilnih naprav (m-Lab). Idejo, da se mobilne laboratorije uporablja za učenje in vaje iz

digitalnega načrtovanja, podpira več dejavnikov, med katerimi je najbolj pomembna hitra

rast informacijske in komunikacijske tehnologije. Mobilne in prenosne naprave postajajo

vse naprednejše in vsestranske, z možnostjo povezave z internetom in s hitrim

prenosom večjih količin podatkov. Če te značilnosti združimo z ugodnimi cenami,

postanejo mobilne naprave zelo privlačne in tudi običajne med učenci. Vendar pa je

programska oprema na teh napravah večinoma oblikovana za poslovni svet, s tipičnimi

aplikacijami za upravljanje časa, sporazumevanje in orodji za produktivnost. Pravzaprav

poznamo zelo malo programske opreme, ki bi podpirala kakršnokoli učenje, čeprav

nekatere naprave poganjajo aplikacije za branje e-knjig. Vendar pa o m-učenju že

obstajajo študije, kakor tudi nastajajo delujoče aplikacije za m-učenje.

3.5.2 Mobilne naprave in razpoložljiva tehnologija

Delo se osredotoča na mobilne naprave, kot so dlančniki in mobilni telefoni, ter

njihovo kombinacijo – pametne telefone. Vse tri kategorije predstavljajo majhne, lahke in

prenosne naprave, ki so vseprisotne in vedno z lastnikom, kar je še posebej značilno za


25

mobilne telefone. Zaradi tega predstavljajo idealne platforme za podporo aplikacij m-

učenja, saj jih lahko uporabniki zaženejo in uporabijo kadarkoli v prostem času.

Z vidika razvoja aplikacij lahko mobilne telefone razdelimo v dve skupini, ki se

razlikujeta predvsem po možnostih podpore za razvoj aplikacij. V prvo skupino spadajo

naprave, ki jih nadzorujejo lastniški operacijski sistemi, po navadi določeni za posamezni

model (npr. Nokia mobilni telefoni delujejo na platformi »Serije 40«), medtem ko so drugi

pametni oz. mobilni telefoni nadzorovani kompleksnejšimi operacijskimi sistemi

(Symbian, Windows Mobile, Palm OS, Blackberry OS).

Prva skupina naprav ne sprejema ne-lastniških aplikacij, saj predstavljajo tehnično

zaprt sistem, tako tudi informacije o operacijskem sistemu in vmesnikih za programiranje

aplikacij niso dostopne javnosti. Aplikacije za specifične operacijske sisteme so po

navadi že nastavljene in obsegajo preproste programe, kot so koledar, ura, seznam

sestankov itd. Druga skupina naprav sloni na odprtih vmesnikih za programiranje

aplikacij in omogoča uporabnikom nalaganje ne-lastniških aplikacij na mobilne naprave.

Proizvajalci druge skupine naprav še spodbujajo razvoj aplikacij za svoje operacijske

sisteme, saj podpirajo široko uporabne programske jezike, kot so C++, Java in drugi.

Zaradi teh razlik v operacijskih sistemih in z njimi povezanimi programskimi orodji

za razvoj aplikacij zelo težko ustvarimo splošno aplikacijo, ki bi podpirala vse platforme

in bi delovala na vseh mobilnih telefonih. Zaenkrat je najboljša rešitev uporaba okolja,

kot je platforma Java 2 Micro Edition (J2ME), saj je bila oblikovana za razvoj aplikacij za

majhne naprave z omejenimi zmožnostmi (majhne in omejene v primerjavi z običajnimi

viri standardnega računalnika), kot so mobilni telefoni, pametni telefoni in dlančniki. Tako

ima skoraj vsaj mobilni telefon možnost uporabe Jave in posledično izvajanja J2ME

aplikacij. J2ME deluje neodvisno na platformo in omogoča ustvarjanje mobilnih spletnih

aplikacij.

Na splošno imajo dlančniki močnejši procesor in večji spomin, tako da ne pride do

težav pri širjenju aplikacij z mobilnimi telefoni. Podpora za J2ME se izvaja tudi v najbolj

običajnih operacijskih sistemih za dlančnike: PalmOS in Windows Mobile.

3.5.3 Zahteve za model mobilnega virtualnega laboratorija

V preostanku raziskave raziskujejo model mobilnega virtualnega laboratorija in

možne rešitve za izdelavo večplatformnega sistema z aplikacijami, ki bi delovale tako na

namiznih računalnikih kot tudi na mobilnih napravah. Naloge sistema bi bile naslednje:

prenos interaktivnih vsebin za učenje in vadbo;

vodenje skozi celoten učni proces (vključno z mehanizmi ocenjevanja) in


26

upravljanje vseh uporabnikov.

Interaktivne vsebine po navadi vključujejo večpredstavnostni material, ki združuje

besedila, slike in zvočne datoteke. Bolj zahtevne interaktivne aplikacije omogočajo bolj

sofisticirane naloge, kot so na primer laboratorijske vaje ali testiranje. Vsebine so lahko

v obliki Mobilnih interaktivnih učnih objektov (Mobile Interactive Learning Object – MILO)

in imajo širšo uporabno vrednost. Predvsem za delo na specifičnem področju je potrebno

in možno razviti interaktivne objekte, ki podpirajo študijski material. MILO kit, ki se ga

uporablja za poučevanje in učenje digitalnega načrtovanja, je lahko skupaj z

laboratorijskimi vajami nadgrajen v orodje za modeliranje in simulacijo digitalnega vezja.

Takšno orodje pa ne bi uporabnikom omogočalo le modeliranja in simulacije, pač pa tudi

povezavo enostavnih logičnih modelov v kompleksnejše, z dodatno možnostjo uporabe

v prihodnosti. Nadalje mora sistem avtorju dovoliti ustvarjanje skupin nalog in vaj, ki se

jih lahko kasneje uporablja za avtomatsko tvorjenje aktivnosti v laboratoriju. Prav tako

mora omogočati uporabo avtomatskega sistema za ocenjevanje rezultatov. Glede na le-

to, se določi naslednje dejanje: če je rezultat nepravilen, sistem uporabnika na to opozori

in ga s pomočjo in dodatnimi informacijami postopno vodi do pravilnega rezultata. Če pa

je rezultat pravilen, se uporabnika usmeri k naslednjim nalogam.

V nadaljevanju dela raziskovalci predstavijo različne modele virtualnih laboratorijev

ter njihove prednosti in pomanjkljivosti.

3.5.4 Zaključek

M-učenje ne bo zamenjalo tradicionalnega načina učenja, niti širše sprejetega e-

učenja, bo pa vsekakor dodalo vrednost procesu vseživljenjskega učenja. Raziskovalci

so v svojem delu pomislili na možnost izvajanja enostavnih laboratorijskih vaj z

uporabo mobilnih naprav, iz česar lahko sledi uvajanje mobilnih virtualnih laboratorijev

v polnem obsegu.

Zmogljivost mobilnih naprav, njihov vhodni in izhodni podatki še niso na taki ravni,

na kateri bi se lahko njihove aplikacije merile s standardnimi namiznimi aplikacijami.

Vendar pa sodobni razvoj mobilne tehnologije in z njo povezana informacijsko-

komunikacijska infrastruktura omogočata predstavitev m-učenja s ponudbo raznih

večpredstavnostnih in interaktivnih vsebin za učenje in interakcijo med mobilnimi

uporabniki in strežniki m-učenja. Razvoj sistema virtualnega laboratorija, ki bi na

namiznih računalnikih ponujal storitve e-učenja ter storitve m-učenja za uporabnike

mobilnih naprav, bi pomenil pravi preboj na področju računalniško podprtega

izobraževanja.

To raziskava predlaga model takšnega virtualnega laboratorija, ki podpira m-

učenje in trening na področju digitalnega načrtovanja, tako da:


27

· dostavlja interaktivno večpredstavnostno vsebino na mobilne naprave,

· modelira logične tokokroge z aplikacijo na mobilni napravi,

· simulira modele tokokrogov na oddaljenem strežniku m-učenja ali na sami

mobilni napravi;

· predstavi rezultate simulacij v skladu z zmožnostmi mobilne naprave.

Raziskovalci so predelali tudi vidik interakcije človeka z računalnikom ( human

computer interaction – HCI, s poudarkom na dolgoročnih ciljih in možnih rešitvah za

prilagajanje uporabniškega vmesnika na napravo, s katero uporabnik dostopa do vsebin.

Avtorji članka še vedno nadaljujejo svoje delo in razvijajo aplikacije za mobilne

naprave, ki jih bodo v prihodnosti tudi testirali v različnih delovnih okoljih (Glavinić, Kukec

in Ljubić, 2007).


28

4 EMPIRIČNI DEL

Po analizi člankov se nam je porodilo več vprašanj o korelaciji učnega uspeha in m-

učenja, ki smo jih želeli raziskati. Večina člankov namreč opisuje posamezne primere

uporabe m-učenja in uspešnost takšnega načina učenja. Nas pa je zanimala korelacija

med učnim uspehom in različnimi vidiki m-učenja (npr. uporaba študijskih aplikacij,

veselje do opravljanja domačih nalog, ki vključujejo uporabo mobilne naprave, redna

uporaba aplikacij).

4.1 Namen dela

Namen diplomskega dela je ugotavljanje uporabe mobilnih naprav pri pouku,

uporabe naprav za šolsko delo in prosti čas ter na podlagi izbranih anket potrditi ali

ovreči hipoteze.

Anketo so reševali učenci od 5. do 8. razreda na Osnovni šoli Dragomirja Benčiča -

Brkina Hrpelje, zato je morala biti vsebinsko in starostno primerno oblikovana.

4.2 Raziskovalna vprašanja

1. Koliko ur na dan učenci uporabljajo mobilne naprave?

2. Koliko ur na dan učenci uporabljajo mobilne aplikacije za študijske dejavnosti?

3. Koliko različnih aplikacij za študijske dejavnosti so si učenci prenesli na mobilno

napravo?

4. So pri pouku že kdaj uporabljali mobilne aplikacije?

5. Pri katerem predmetu bi si želeli več uporabe mobilnih naprav in aplikacij?

4.3 Hipoteze

· Učenci z višjim učnim uspehom si namestijo več študijskih aplikacij na svojo

mobilno napravo.

· Učenci z višjim učnim uspehom z večjim veseljem opravljajo domače naloge, ki

vključujejo uporabo mobilne naprave.

· Učenci z višjim učnim uspehom bi od pouka več odnesli, če bi redno uporabljali

aplikacije.

4.4 Metodologija

V diplomskem delu bomo uporabili opisno metodo raziskovanja ter metodo

spraševanja s kombinirano anketo. V teoretičnem delu je bila za analizo člankov na temo

M-učenja uporabljena še metoda analize dokumentov.


29

4.5 Raziskovalni vzorec

Podatke smo pridobili s pomočjo ankete, namenjene učencem Osnovne šole

Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje. Anketo je rešilo 122 učencev, toliko je tudi znašal

vzorec za obdelavo podatkov.

4.6 Zbiranje podatkov

Anketni vprašalnik smo izdelali sami in ga s pomočjo učiteljev razdelili učencem na

razrednih urah. Anketni vprašalnik je bil anonimen, podatki pa so bili pridobljeni v juniju

2016.

4.7 Značilnosti vprašalnika

Vprašalnik je zajemal 13 vprašanj, od katerih so bila začetna 3 vprašanja o spolu,

učnem uspehu in starosti anketiranca. Nato smo zastavili vprašanja o mobilnih napravah

(ali jih imajo, koliko jih imajo), zakaj in kako jih uporabljajo (prosti čas, domače naloge),

katere aplikacije poznajo in uporabljajo, …

Anketa je bila kombiniranega tipa, kar pomeni, da so bila nekatera vprašanja

zaprtega tipa ,na nekaj vprašanj pa so odgovarjali pisno (odprtega tipa).


30

5 REZULTATI IN ANALIZA ANKETE

Rezultati zajemajo odgovore na vsa anketna vprašanja, populacija pa zajema 122

anketiranih oseb (n=122).

Rezultate smo analizirali, jih predstavili s Preglednicami in grafi ter jih ustrezno

obrazložili. Za obdelavo podatkov in računanje korelacij smo uporabili Pearsonov

korelacijski koeficient o katerem bomo več pisali v poglavju o korelacijah (6. poglavje).

5.1 Spol anketirancev

Med 122 rešenimi in veljavnimi anketami je bilo 62 fantov in 60 deklet. V preglednici

in grafu je ponazorjen odstotek anketirancev.

Preglednica 2: Spol anketirancev

Moški Ženske Skupaj

62 60 122

51 % 49 % 100 %

Graf 2: Grafični prikaz spola anketirancev

Moški51%

Ženske49%


31

5.2 Lastništvo naprav

Prvo vsebinsko vprašanje se nanaša na lastništvo mobilnih naprav. Sodelujoče smo

povprašali, katere naprave si lastijo: pametni telefon, tablico, dlančnik, običajni mobilni

telefon. Možnih je bilo tudi več odgovorov.

Iz preglednice 3 in grafa 3 lahko razberemo, da ima večina učencev vsaj eno

mobilno napravo, ki podpira sodobne aplikacije. Samo 5 učencev (4 %) ima običajen

mobilni telefon, ki ne podpira uporabe sodobnih aplikacij. V primeru, da se šola odloči za

izvajanje m-učenja, ne bi imela velikih stroškov pri nakupu naprav, saj ima večina

učencev že svoje mobilne naprave, tako da bi zadostoval nakup le manjšega števila

naprav za izposojo. Veliko učencev si lasti tudi več kot eno napravo, tako da bi jih lahko

sami posojali vrstnikom.

Preglednica 3: Lastništvo mobilnih naprav

Naprava Št. učencev Odstotek

pametni telefon 59 48,4%

pametni telefon in tablica 43 35,2%

tablica 3 2,5%

mobilni telefon 5 4,1%

pametni, tablica + mobilni 1 0,8%

pametni + dlančnik 1 0,8%

pametni + mobilni 5 4,1%

pametni, tablica + dlančnik 1 0,8%

tablica + mobilni 4 3,3%

122 100,0%

Graf 3: Grafični prikaz lastništva naprav

0

59

43

3

5

1

1

5

1

4

0 10 20 30 40 50 60 70

Naprava

pametni telefon

pametni telefon in tablica

tablica

mobilni telefon

pametni, tablica + mobilni

pametni + dlančnik

pametni + mobilni

pametni, tablica + dlančnik

tablica + mobilni


32

5.3 Število ur uporabe mobilnih naprav

Tretje in četrto vprašanje sprašujeta po številu ur uporabe aplikacij za študij in igro.

Iz preglednice 4 in grafa 4 lahko razberemo, da 77 % anketirancev uporablja aplikacije

za študij 1 uro ali manj, le 0,8 % pa 5 ur ali več. Presenetljiv rezultat je ta, da več kot 80

% anketirancev uporablja mobilne naprave za igranje iger 1 uro ali manj, 2,5 %

anketirancev pa 5 ali več ur na dan. Zanimivo bi bilo raziskati še, katere druge aplikacije

učenci uporabljajo (npr. aplikacije za dostop do socialnih omrežij, fotografiranje in

urejanje slik, aplikacije za komunikacijo itd.), vendar smo se tokrat osredotočili le na

aplikacije za študij in igro.

Preglednica 4: Število ur uporabe aplikacij na mobilnih napravah

Ure Študij Odstotek Igra Odstotek

1 ali manj 94 77,0% 101 82,8%

2 19 15,6% 16 13,1%

3 7 5,7% 2 1,6%

4 1 0,8% 0 0,0%

5 ali več 1 0,8% 3 2,5%

SKUPAJ 122 100,0% 122 100,0%

Graf 4: Grafični prikaz števila ur uporabe aplikacij

5.3.1 Povprečno število ur uporabe mobilnih naprav

Iz preglednice 5 in grafa 5 vidimo, da povprečno število ur uporabe mobilnih naprav

narašča po letih (v najmlajši skupini učenci uporabljajo naprave povprečno 1,61 ur na

dan, v najstarejši skupini pa povprečno kar 2,31 ur na dan).

94

19

71 1

101

16

2 0 3

0

20

40

60

80

100

120

1 ali manj 2 3 4 5 ali več

Število ur

Študij Igra


33

Iz teh podatkov je tudi razvidno, da dekleta mobilne naprave uporabljajo več časa,

ter da uporabljajo mobilne naprave za študij dlje kot fantje. Fantje svoje mobilne naprave

povprečno dlje uporabljajo za igranje iger. Anketiranci precej uporabljajo mobilne

naprave in so vešči v rokovanju z njimi. Menimo, da bi bilo uvajanje m-učenja zaradi tega

olajšano, saj učenci ne bi potrebovali veliko časa za usvajanje uporabe mobilnih aplikacij

pri pouku.

Preglednica 5: Število ur uporabe mobilnih naprav

Povprečje ur Povprečje ur igre Povprečje ur študija

Moški 1,83 0,95 0,7

Ženske 1,95 0,72 1,18

10 do 11 let 1,61 1,34 1,32

12 do 13 let 1,98 1,15 1,32

14 do 15 let 2,31 1,5 1,38

Graf 5: Grafični prikaz povprečne uporabe mobilnih naprav

5.4 Aplikacije za igro in študij

5.4.1 Število aplikacij za igro in študij

Sedmo in osmo vprašanje v anketi se nanašata na število nameščenih aplikacij.

Anketirance sprašujemo po številu aplikacij za študij in številu iger, ki jih imajo na svojih

mobilnih napravah. Kot je razvidno iz preglednice 6 in grafa 6, ima več kot 40 %

anketirancev na svoji mobilni napravi vsaj 1 aplikacijo za študij, skoraj 20 % ima dve

aplikaciji za študij, le približno 16 % anketirancev pa ima več kot 3 aplikacije za študij.

Pri aplikacijah za igre pa je stanje drugačno, saj ima vsaj 1 igro 24,6 % vprašanih, več

1,831,95

1,61

1,98

2,31

0,95

0,72

1,34

1,15

1,5

0,7

1,181,32 1,32 1,38

0

0,5

1

1,5

2

2,5

Moški Ženske 10 do 11 let 12 do 13 let 14 do 15 let

Povprečje ur Povprečje ur igre Povprečje ur študija


34

kot 54 % pa jih ima naloženih 3 in več aplikacij za igro. Povprečno imajo anketiranci

naloženo po 1 aplikacijo za študij in 3 aplikacije za igre.

Preglednica 6: Število aplikacij za študij in igro

Št. aplikacij Učne aplikacije Odstotek Igre Odstotek

0 26 21,3% 0 0,0%

1 52 42,6% 30 24,6%

2 24 19,7% 26 21,3%

3 16 13,1% 16 13,1%

4 1 0,8% 10 8,2%

5 3 2,5% 40 32,8%

SKUPAJ 122 100,0% 122 100,0%

Graf 6: Grafični prikaz aplikacij za študij in igro

5.4.1.1 Povprečno število nameščenih aplikacij

Jasno lahko vidimo, da si je večina anketirancev naložila več različnih aplikacij za

igro, kot za študij. Razvidno je tudi, da si fantje na mobilno napravo naložijo veliko več

aplikacij za igro kot za študij, povprečno pa 1 aplikacijo za igro več kot dekleta. Število

naloženih aplikacij za študij z naraščanjem starosti učencev nekoliko upade, za kar bi

bilo potrebno še raziskati vzroke. Predvidevamo pa, da se število naloženih aplikacij

zniža, ker mlajši anketiranci še preizkušajo različne aplikacije, medtem ko so si starejši

anketiranci že izbrali aplikacije, ki jim ustrezajo.

26

52

24

16

13

0

30

26

16

10

40

0

10

20

30

40

50

60

0 1 2 3 4 5

Učne aplikacije Igre


35

Preglednica 7: Povprečno število aplikacij za študij in igro

Študij Igre

Moški 1,6 3,48

Ženske 1,53 2,5

10 do 11 let 1,68 3,58

12 do 13 let 1,63 2,72

14 do 15 let 1,12 3

Graf 7: Prikaz povprečnega števila aplikacij za študij in igro

Podvprašanje o tem, kako so anketiranci našli študijske aplikacije je podalo

rezultate, ki so razvidni v preglednici 8. Vidimo lahko, da si je več kot 80 % anketirancev

samo našlo študijske aplikacije, 10% pa po učiteljevih navodilih ali predlogih. Na

podvprašanje niso odgovorili vsi anketiranci, zato je vzorec manjši.

Preglednica 8: Iskanje študijskih aplikacij

Iskanje aplikacij Št. Učencev Odstotek

Sam 79 82,3%

Učitelj 10 10,4%

Oboje 7 7,3%

96 100%

1,6 1,531,68 1,63

1,12

3,48

2,5

3,58

2,723

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

Moški Ženske 10 do 11 let 12 do 13 let 14 do 15 let

Študij Igre


36

Graf 8: Grafični prikaz odstotka iskanja študijskih aplikacij

5.5 Uporaba mobilnih aplikacij pri pouku ali samostojno, po navodilih

učitelja

Deveto vprašanje v anketi se nanaša na uporabo mobilnih aplikacij pri pouku ali

samostojno, po navodilih učitelja. Pri tem smo anketirance vprašali, ali so mobilne

naprave že kdaj uporabljali na tak način. Če so anketiranci odgovorili pritrdilno, so morali

pri podvprašanju napisati še, pri katerem predmetu so mobilne aplikacije uporabljali. Iz

teh rezultatov lahko sklepamo, da je uporaba mobilnih aplikacij pri pouku ali samostojno

po navodilih učitelja trenutno še precej nizka, saj jih na ta načinuporablja le 31%

anketirancev.

Preglednica 9: Uporaba mobilnih aplikacij pri pouku in samostojno

Aplikacije pri pouku Št. Učencev Odstotek

DA 38 31%

NE 84 69%

SKUPAJ 122 100%

Podvprašanje, pri katerem predmetu so mobilne aplikacije uporabljali, je podalo

odgovore, ki so v preglednici 10 razvrščeni po velikosti. Vidimo lahko, da so anketiranci

mobilne aplikacije največkrat uporabljali pri naravoslovju, tehnologiji in tehniki, najmanj

pa pri matematiki. Pri drugih predmetih pa anketiranci niso še nikoli uporabljali mobilnih

aplikacij.

79

10

7

Sam Učitelj Oboje


37

Preglednica 10: Predmeti, pri katerih so anketiranci uporabljali mobilne aplikacije

Predmet Št. Učencev

tehnologija in tehnika 12

matematika 4

naravoslovje 13

kolesarski izpit 9

SKUPAJ 38

5.6 Uporaba mobilnih naprav pri predmetih

Zadnje vprašanje je bilo opisno, kjer so morali anketiranci odgovoriti na vprašanje,

pri katerih predmetih bi si želeli več uporabe mobilnih naprav in aplikacij. Rezultate za to

vprašanje smo strnili v preglednici 11.

Preglednica 11: Uporaba mobilnih naprav pri predmetih

Predmet Št. odgovorov

matematika 77

slovenščina 24

angleščina 22

fizika 11

tehnika in tehnologija 12

računalništvo 7

naravoslovje 11

geografija 6

pri vseh 13

ostalo 16

Tako iz preglednice 11 kot iz grafa 9 je lepo razvidno, da bi si največ anketirancev

želelo več uporabe mobilnih naprav in aplikacij pri predmetu matematika. Jezikoslovni

predmeti so si po odgovorih precej blizu, k ostalim predmetom pa spadajo še zgodovina,

etika, kemija, italijanščina, biologija, športna vzgoja, likovni in glasbeni pouk).


38

Graf 9: Grafični prikaz uporabe mobilnih naprav pri predmetih

77

24

22

11

12

7

11

6

13

16

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

Matematika

Slovenščina

Angleščina

Fizika

Tehnika in tehnologija

Računalništvo

naravoslovje

Geografija

Pri vseh

Ostalo


39

6 UGOTAVLJANJE POVEZAV MED SPREMENLJIVKAMI

(RAČUNANJE KORELACIJ)

Korelacijo smo računali z uporabo Pearsonovega korelacijskega koeficienta. To je

matematična in statistična številska mera, ki predstavlja velikost linearne povezanosti

spremenljivk X in Y, merjenih na istem predmetu preučevanja. Koeficient je opredeljen

kot vsota vseh produktov standardnih odklonov obeh vrednosti v razmerju s stopnjami

prostosti oziroma kot razmerje med kovarianco in produktom obeh standardnih

odklonov.

Slika 5: Pearsonov korelacijski koeficient

Vrednost Pearsonovega koeficienta korelacije se lahko nahaja med vrednostnima -

1 in 1. Vrednost -1 predstavlja popolno negativno povezanost spremenljivk, pri čemer je

na grafu odvisnosti videti le ravno črto, ki z naraščajočo neodvisno spremenljivko potuje

navzdol; obratna vrednost 1 pa pomeni popolno pozitivno povezanost in navzgor

usmerjeno črto na grafu. V praktičnem preizkušanju odvisnosti in uporabni statistiki je

skoraj nemogoče izračunati popolno (funkcijsko) odvisnost -1 ali 1, saj na posamezno

odvisno spremenljivko vpliva praviloma več dejavnikov, med njimi tudi slučajni vplivi.

Pearsonov koeficient 0 označuje ničelni vpliv ene spremenljivke na drugo.

Izračunano povezanost lahko opišemo tudi tako:

· 0,00 - ni povezanosti

· 0,01-0,19 - neznatna povezanost

· 0,20-0,39 - nizka/šibka povezanost

· 0,40-0,69 - srednja/zmerna povezanost

· 0,70-0,89 - visoka/močna povezanost

· 0,90-0,99 - zelo visoka/zelo močna povezanost

· 1,00 - popolna (funkcijska) povezanost


40

6.1 Hipoteza 1: Učenci z višjim učnim uspehom si namestijo več študijskih aplikacij

Zanimala nas je korelacija med učnim uspehom posameznikov in uporabo aplikacij

za študij. Predvidevali smo, da si učenci z višjim učnim uspehom namestijo in uporabljajo

več študijskih aplikacij kot učenci z nižjim učnim uspehom. Pri vseh hipotezah smo

upoštevali, da je slabši učni uspeh zadosten (2) in dober (3), boljši pa prav dober (4) in

odličen (5). Nezadostnega učnega uspeha ni imel nihče od anketirancev.

Izračunali smo:

Preglednica 12: Korelacija učnega uspeha in števila prenesenih študijskih aplikacij

Kovarianca 6,640

Produkt obeh standardnih odklonov 102,910

Korelacija 0,065

Iz preglednice je razvidna neznatna pozitivna povezanost med višjim učnim

uspehom in številom prenesenih študijskih aplikacij, vendar je korelacija tako nizka, da

je statistično nepomembna.

S tem rezultatom je hipoteza ovržena.

6.1.1 Korelacija med učnim uspehom in številom prenesenih študijskih aplikacij po starostnih skupinah

Želeli smo še preveriti, ali obstajajo razlike med korelacijami po starostnih skupinah.

Obravnavali smo skupine od 10-11 let, 12-13 let in 14-15 let.

Preglednica 13: Korelacija učnega uspeha in števila prenesenih študijskih aplikacij po

starostnih skupinah

Starost učencev 10-11 12-13 14-15

Kovarianca 10,41 -6,32 0,75

Produkt obeh standardnih odklonov 41,30 50,44 4,91

Korelacija 0,25 - 0,13 0,15

V skupini od 10-11 let je nizka pozitivna povezanost, kar pomeni, da si učenci z

višjim učnim uspehom prenesejo večje število študijskih aplikacij.

V skupini od 12-13 let je povezanost neznatno negativna, kar pomeni, da si učenci

z nižjim učnim uspehom prenesejo večje število študijskih aplikacij.


41

V skupini od 14-15 let pa je povezanost neznatno pozitivna, kar pomeni, da si učenci

z višjim učnim uspehom prenesejo večje število študijskih aplikacij, vendar je pri vseh

skupinah korelacija izredno nizka, in kot taka statistično skoraj nepomembna.

6.2 Hipoteza 2: Učenci z višjim uspehom z večjim veseljem opravljajo domače naloge, ki vključujejo uporabo mobilne naprave

Računali smo korelacijo med učnim uspehom in petim vprašanjem v anketi, ki se je

glasilo: »Bi po tvojem mnenju z večjim veseljem delal/a domače naloge, če bi vključevale

uporabo mobilne naprave?«

Izračunali smo:

Preglednica 14: Korelacija učnega uspeha in veselja do opravljanja domačih nalog s

pomočjo mobilnih naprav

Kovarianca 12,31


Korelacija 0,082

Graf 10: Graf korelacije učnega uspeha in veselja do opravljanja domačih nalog s

pomočjo mobilnih naprav

Kot je razvidno iz preglednice 14 in grafa 10, ki je enakomerno razpršen, med učnim

uspehom in veseljem do opravljanja domačih nalog s pomočjo mobilnih naprav skoraj ni

povezanosti. Povprečen rezultat odgovorov na peto vprašanje pa nam pove, da bi vsi

anketiranci, ne glede na učni uspeh, z večjim veseljem opravljali domače naloge s

pomočjo mobilnih naprav.


0

1

2

3

4

5

6

0 1 2 3 4 5 6


42

6.2.1 Korelacija med učnim uspehom in veseljem do opravljanja domačih nalog, ki vključujejo uporabo mobilne naprave po starostnih

skupinah

Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo razlike med korelacijami po starostnih skupinah.


Preglednica 15: Korelacija učnega uspeha in veselja do opravljanja domačih nalog s

pomočjo mobilnih naprav po starostnih skupinah


Kovarianca - 8,49 16,10 4,50


Korelacija - 0,14 0,24 0,23

V skupini od 10 do 11 let je korelacija negativna, kar pomeni, da obstaja neznatna

negativna povezanost med učenci s slabšim učnim uspehom in veseljem do opravljanja

domačih nalog s pomočjo mobilnih naprav. V višjih starostnih skupinah pa opazimo

pozitivno šibko povezanost, kar pomeni, da bi učenci z boljšim učnim uspehom, z večjim

veseljem opravljali domače naloge s pomočjo mobilnih naprav. Korelacija je tako nizka,

da ni statistično pomembna.

6.3 Hipoteza 3: Učenci z višjim učnim uspehom bi od pouka več odnesli, če bi vključeval uporabo mobilne naprave

Želeli smo izračunati korelacijo med učnim uspehom in učenjem pri pouku, ki

vključuje uporabo mobilne naprave.

Izračunali smo:

Preglednica 16: Korelacija učnega uspeha in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo

mobilne naprave

Kovarianca -7,98


Korelacija -0,053

Iz preglednice 16 je razvidno, da nam korelacija prikaže neznatno negativno

povezanost med učnim uspehom in pridobivanjem znanja pri pouku, ki vključuje uporabo

mobilne naprave. To pomeni, da učenci z nižjim učnim uspehom menijo, da bi več

odnesli od pouka, ki bi vključeval uporabo mobilne naprave, vendar je ta korelacija tako

nizka, da ni statistično pomembna. Povprečen rezultat odgovorov nam pove, da vsi


43

anketiranci menijo, da bi, ne glede na učni uspeh, odnesli več od pouka, če bi ta

vključeval uporabo mobilne naprave.


6.3.1 Korelacija med učnim uspehom in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne naprave po starostnih skupinah

Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med korelacijami po starostnih skupinah.


Preglednica 17: Korelacija učnega uspeha in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo

mobilne naprave po starostnih skupinah


Kovarianca - 4,09 6,28 - 9,62


Korelacija - 0,07 0,08 - 0,50

Pri skupini od 10-11 let je negativno neznatna povezanost med učnim uspehom in

učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne naprave. Pri skupini od 12-13 let je

povezanost pozitivno neznatna med tema dvema spremenljivkama.

Edina statistično pomembna povezanost med spremenljivkama se pokaže v skupini

od 14-15 let, ki je zmerno negativna. Pomeni, da učenci s slabšim učnim uspehom

menijo, da bi od pouka več odnesli, če bi vključeval uporabo mobilne naprave. To smo

ponazorili tudi z grafom 11, kjer vodoravna os predstavlja učni uspeh, navpična pa

odgovore na podano vprašanje.

Graf 11: Korelacija učnega uspeha in učenjem pri pouku, ki vključuje uporabo mobilne

naprave po starostnih skupinah

0

1

2

3

4

5

6

0 1 2 3 4 5 6


44

7 SKLEPNE UGOTOVITVE

M-učenje je dokaj mlada zvrst učenja, vendar se z razvojem mobilne in

komunikacijske tehnologije hitro razvija. Nastaja tudi vedno več študij in raziskav,

eksperimentov in virtualnih laboratorijev, ki vedno znova potrjujejo uporabnost in

učinkovitost mobilnega učenja.

Z anketnim vprašalnikom smo zajeli manjšo populacijo na lokalni ravni ter se

osredotočili na uporabo mobilnih naprav in aplikacij pri pouku ter morebitno povezavo z

učnim uspehom učencev.

Prva hipoteza je bila, da si učenci z višjim učnim uspehom namestijo več študijskih

aplikacij. Predvidevali smo, da si učenci z višjim učnim uspehom želijo še več znanja in

zato že sami iščejo ter posegajo po študijskih aplikacijah, ki bi zadostile njihovi potrebi

po usvajanju dodatnih vsebin. Z rezultati raziskave smo našo hipotezo ovrgli. Korelacija

je bila sicer pozitivna, vendar je bila tako nizka, da je statistično nepomembna.

Druga hipoteza je predvidevala, da učenci z višjim učnim uspehom z večjim

veseljem opravljajo domače naloge, ki vključujejo uporabo mobilne naprave. Iz

rezultatov smo sklenili, da med učnim uspehom in veseljem do opravljanja domačih

nalog s pomočjo mobilnih naprav skoraj ni povezanosti. Ovrgli smo tudi drugo hipotezo.

Povprečen rezultat odgovorov pa nam je razkril, da bi vsi anketiranci, ne glede na učni

uspeh, z večjim veseljem opravljali domače naloge s pomočjo mobilnih naprav.

Tretja in zadnja hipoteza je temeljila na predpostavki, da bi učenci z višjim učnim

uspehom od pouka več odnesli, če bi vključeval uporabo mobilne naprave. Dobili smo

zanimiv rezultat, saj je bila korelacija neznatno negativna, kar pomeni, da učenci z nižjim

učnim uspehom menijo, da bi več odnesli od pouka, ki vključuje uporabo mobilne

naprave, vendar je ta korelacija tako nizka, da ni statistično pomembna. Tako je ovržena

tudi tretja hipoteza.

Kot smo že omenili, je m-učenje šele v povojih, zato bi bilo smiselno spremljati razvoj

le-tega in se aktivno vključevati v razne projekte, raziskave in poizkuse. Glede na

raziskano literaturo in rezultate ankete vidimo, da je m-učenje tako s strani otrok kot tudi

učiteljev zaželeno Menimo, da ima m-učenje pred seboj pestro prihodnost, ki pa je

močno odvisna tudi od človeškega dejavnika.


45

8 LITERATURA IN VIRI

Amazon, HP-iPAQ. Pridobljeno 1. 7. 2016, https://www.amazon.com/HP-iPAQ-RX1950-

Pocket-PC/dp/B000AR95EA.

Amazon, Nokia 230. Pridobljeno 1. 7. 2016, http://www.amazon.in/Nokia-230-Dual-Dark-

Silver/dp/B019V4D7W8.

Amazon, NPOLE. Pridobljeno 1. 7. 2016, https://www.amazon.com/NPOLE-Android-

1366x768-Resolution-

Supported/dp/B01JGEH0S0/ref=sr_1_17?ie=UTF8&qid=1473767217&sr=8-17-

spons&keywords=tablet&psc=1.

Arrigo, M., Gentile, M., Taibi, D., Fulantelli, G., Di Giuseppe, O., Seta, L. in Novara, G.

(2007). Experiencing mobile learning: the MouLe project. V M. Hung Le, M.

Demiralp, V. Mladenov in Z. Bojković (ur.), AIC'07 Proceedings of the 7th

Conference on 7th WSEAS International Conference on Applied Informatics and

Communications - Volume 7 (str. 40 – 45). Stevens Point, Wisconsin: World

Scientific and Engineering Academy and Society (WSEAS).

Batista J., Junior, B. in Coutinho, C. (2007). Virtual Laboratories and MLearning: learning

with mobile devices. V Proceedings of International Milti-Conference on Society,

Cybernetics and Informatics (str. 275 – 278). Orlando, EUA.

Cavus, N. in Ibrahim, D. (2009). m-Learning: An experiment in using SMS to support

learning new English language words. British Journal of Educational Technology,

40, 78-91.

Choose your smartphone, Smartphones. Pridobljeno 1. 7. 2016,

https://chooseyoursmartphone.wordpress.com/.

Crompton, H. (2013). A historical overview of mobile learning: Toward learner-centered

education. V Z. L. Berge in L. Y. Muilenburg (ur.), Handbook of mobile learning (str.

3-14). Florence, Kentucky: Routledge.

Glavinic, V., Kukec, M. in Ljubic, S. (2007). Mobile Virtual Laboratory: Learning Digital

Design. V V. Luzar – Stiffler in V. Hljuz Dobric (ur.), Proceedings of the ITI 2007 29th

Int. Conf. on Information Technology Interfaces, (str. 25-28). Cavtat, Croatia:

University of Zagreb, University Computing Centre SRCE.

Harej, J., Cof, Ž., Isakovič, A., Šavli, V. in Harej, J. (ur.) (2012). Pilotni projekt – testiranje

tabličnih računalnikov. Nova Gorica: TŠC: Kopo; Ljubljana: Zavod RS za šolstvo:

Miška; Maribor: Zavod Antona Martina Slomška; Velenje: Pia; Ptuj: Inštitut Logik.


46

Hatherly, P.A., Jordan, S.E. in Cayless, A. (2009). Interactive screen experiments:

innovative virtual laboratories for distance learners. European Journal of Physics,

30(4), 751–762.

Lunden, I. (2015). 6.1B Smartphone Users Globally By 2020, Overtaking Basic Fixed

Phone Subscriptions. Pridobljeno 31. 6. 2016, https://techcrunch.com/2015/06/02/6-

1b-smartphone-users-globally-by-2020-overtaking-basic-fixed-phone-

subscriptions/.

Netmarketshare. Pridobljeno 2.7.2016, https://www.netmarketshare.com/operating-

system-market-

share.aspx?qprid=8&qpcustomd=1&qpcd=1300&qpct=3&qptimeframe=M&qpsp=2

04&qpnp=6.

Rouse, M. (2013). Mobile app. Pridobljeno 13. 9. 2016,

http://whatis.techtarget.com/definition/mobile-app.

Shaul, B. (2016). Users Downloaded 17.2 Billion Apps on iOS, Android Worldwide in Q1

2016. Pridobljeno 1. 7. 2016, http://www.adweek.com/socialtimes/q1-2016-saw-17-

2-billion-app-downloads-on-ios-android-worldwide/638126.

Wikipedia, Dlančnik. Pridobljeno 1. 7. 2016,

https://sl.wikipedia.org/wiki/Dlan%C4%8Dnik.

Wikipedia, Mobile device. Pridobljeno 13. 9. 2016,

https://en.wikipedia.org/wiki/Mobile_device.

Wikipedia, Pametni telefon. Pridobljeno 1. 7. 2016,

https://sl.wikipedia.org/wiki/Pametni_telefon.

Wikipedia, Prenosni telefon. Pridobljeno 1. 7. 2016

https://sl.wikipedia.org/wiki/Prenosni_telefon.

Wikipedia, Tablični računalnik. Pridobljeno 1. 7. 2016,

https://sl.wikipedia.org/wiki/Tabli%C4%8Dni_ra%C4%8Dunalnik.

Documents

UNIVERZA NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKA FAKULTETAda je diplomsko delo z naslovom Mobilna tehnologija pri učenju - rezultat lastnega raziskovalnega dela, - so rezultati korektno navedeni