SKJ III: Frazeologija slovenskega knjižnega jezika

1. O frazeologiji – umestitev v jezikoslovje, umestitev v jezikovni sistem, frazeologija v slovenskem jezikoslovju – pregled. Literatura.

2. Frazeološka enota (FE). Poimenovanje. Lastnosti frazemov, oddelitev od drugih (bližnjih) enot.

3. Variantnost frazeoloških enot (znotraj stalnosti kot ene od temeljnih lastnosti).

4. Pomenska razmerja (sopomenskost, protipomenskost …).

5. Pomen v frazeologiji: denotativni + konotativni (funkcija FE kot konotativnih/markiranih/»sekundarnih« jezikovnih sredstev v časopisnih besedilih)

6. Frazeografija: frazeologija v slovarjih, frazeologija v slovenskih slovarjih (SSKJ, SP 2001, J. Keber: Poskusni zvezek Frazeološkega slovarja).

7. Zvrstnost v frazeologijiFrazeologija v različnih besedilnih zvrsteh/vrstah

8. Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih – vrste odstopov. Pomoč korpusa slovenskih besedil.

9. Drugo:- Biblična frazeologija. - Frazemi kot konvencionalne metafore v kognitivnem pristopu.- Kulturološki vidik frazeologije

nočni ptič, (čigava) boljša polovica, kriva prisega, huda ura, (kdo), da mu ni parabled kot stena, rdeč kot (kuhan) rak

imeti večjo srečo kot pamet, govoriti kot dež, kaditi kot Turek, najti skupni jezik, soliti pamet (komu); srce pade v hlače (komu), noč in dankdor išče, ta najde; tudi slepa kura včasih zrno najde

jezikoslovna disciplina Frazeologija skupek določenih (=frazeoloških) enot

umestitev fg. enot v jezikovni sistem

Proučevanje frazeologije po svetu in pri nas Metode (zgodovinskorazvojna, struktural., tvorbno-pretvorbna, kognitivna)

Literatura o frazeologijiE. Kržišnik: - Prenovitev kot inovacijski postopek, Slava št. 1, 1987, 49-56.- Frazeološko gradivo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Slava št. 2, 1987/88, 143-

162- Tipologija frazeoloških prenovitev v Cankarjevih besedilih , SR 1990, 399-420) - Sestavina roka v frazeologemih SKJ. XXVI. SSJLK, Ljubljana 1990, 141-154 - Pouk slovenščine malo drugače, II. del: Frazeologija kot izražanje v "podobah". Trzin

1994, 91-140.- Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih (SR 1996, 133-154)- Gutsmanovo razumevanje stalnih besednih zvez, v: Jezikoslovne in literarnovedne

raziskave, Zbornik referatov 6. srečanja slavistov Celovec – Ljubljana, 1989, ur. B. Pogorelec, Ljubljana 1997

- Socialna zvrstnost in frazeologija , 34. SSJLK, Zbornik predavanj, Ljubljana 1998, 53-69.- Frazeološka sredstva v vlogi razkrivanja družbenih sprememb med letoma 1945 in 1995 ,

v: Najnowsze dzieje jezyków słowiańskich, Slovenski jezik, Opole 1998, 183-200.- Frazeologija pri pouku slovenščine kot tujega jezika, Skripta 2, Ljubljana 1998, 27-45.- Frazeologija v Murkovem slovarju, v: Murkov zbornik, ur. M. Jesenšek, Maribor 1999,

312–347.- Biblične stalne zveze v SSKJ in v slovenskem jeziku , v: Razprave / Dissertationes XVII,

SAZU, Ljubljana 2000.- Normativno v frazeologiji, zb. Jezična norma i varijeteti, ur. L. Badurina, B. Pritchhard,

D. Stolac, Zagreb–Rijeka 2000

- Frazemi s strukturo glagol+osebni zaimek v slovenskem jeziku , zb. Frazeografia słowiańska, Uniwersytet Opolski, Opole 2001, 239-248.

- Novosti v slovenski frazeologiji, zb. Współczesna polska i słoweńska sytuacja językowa / Sodobni jezikosni položaj na Poljskem in v Sloveniji, Opole, 2003, 191–208.

- Frazeologija v slovenskem pravopisu 2001, Slavistična revija 2003/2, 221–237. - Frazeologija v luči kulture . 41. SSJLK 2005

Kržišnik, Smolić: Metafore, katerih živimo tukaj in zdaj, 35. SSJLK, Zbornik predavanj, Ljubljana 1999.Kržišnik, Smolić: »Slike« časa v slovenskem jeziku, zb. 36. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 2000

Gantar, P.: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na aktualna slovaropisna načela. Jezikoslovni zapiski 7. 2001. 207–224.

Gantar, P.: Temeljne prvine zasnove frazeološkega slovarja. SR 2002. 29–49.Gantar, P.: Stalnost in spremenljivost frazema v slovarju, zb. Współczesna polska i słoweńska

sytuacja językowa / Sodobni jezikosni položaj na Poljskem in v Sloveniji, Opole, 2000, 209–223.

Gjurin, V.: Slovenski slengovski frazeologemi kot besedne igre. Nemzetkozi szlavisztikai napok, Szombathely, 1982, 128-135.Jakop, N.: Pragmatični frazemi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Jezikoslovni zapiski 9/2, 2003, 111–128.Keber J.: Živali v prispodobah I, II, Ljubljana 1996 in 1998 Dati komu košarico, dobiti košarico. Mohorjev koledar, Celje 1990, 80-83 Iti rakom žvižgat, Mohorjev koledar, Celje 1991, 103-103 Živeti na koruzi 'živeti skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze', Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Celovec 1991, 61-64 Raziskovanje slovenske frazeologije – sedanje stanje in zasnova frazeološkoga slovarja. Jezikovni zapiski 6. 2000. 81–116.Korošec, T., Obnovitve v časopisnih naslovih, SR 1978, 147-160.Majdič, V.: Frazeologija, Naši razgledi št. 5, 1970, s. 138/139Petermann, J.: Frazeologija v SSKJ (I-IV), Obdobja 8, 1988, 301-310Stramljič Breznik, I.: Prispevki iz slovenskega besedoslovja, Maribor 1999

(frazeološka prispevka na str. 246: Frazeologija v Vokmerjevih Fabular, str. 264: Frazemi s pomenom 'umreti' v SSKJ)

Toporišič J., K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije, JiS 1973/74, 273-279.Toporišič j., Vsebinska podstava primerjalnih frazeologemov v slovenskih zbirkah pregovorov in rekov, XXI. SSJLK, Ljubljana 1985, s. ?SKRIPTA 5 (vsi članki so frazeološki), Ljubljana 2001.

Tuja literatura:Burger, H.: Phraseologie, Eine Einführung am Beispiel des Deutschen. Berlin 1998.Čermák, F.: Frazeologie a idiomatika. V: Česká lexikologia. II. del. Praga 1985. Dobrovol'skij, D.: Kognitive Aspekte der Idiom-Semantik. Studien zum Thesaurus deutscher Idiome. Tübingen 1995.Lakoff, G, Johnson, M: Conceptual Metaphor in Everyday Language, Philosophical Perspectives on Metaphor, Minneapolis 1981, 286-325.Mršević-Radović D., Frazeološko glagolsko-imeničke sintagme u savremenom

srpskohrvatskom jeziku, Beograd 1987Žic-Fuchs, M. : Konvencionalne i pjesničke metafore, Filologija, Zagreb 1992/93, 585-593Zborniki EUROPHRAS (1–16)

F. Čermák v Filipec, Čermák: Česká lexikologia, II. del

Frazeološke enote – anomalne enote na paralelnih jezikovnih ravninah (pomenonosnih): besedni, besednozvezni, stavčni, nadstavčni (besedilni)

zatreskati se (za- + -tresk /a/ti/)‘zaljubiti se’ (=začeti ljubiti) (*začeti treskati)

(kdo) cepiti dlako; (kdo) visoko letati; (kaj) zapre sapo (komu) jezik se razveže (komu), beseda ne gre z jezika (komu); maščevanje je sladko; beseda ni konj

K/kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima(.)

frazeologija : idiomatikafrazeologija v širšem pomenu : frazeologija v ožjem pomenu

(besedne) zveze

stalne (besedne) zveze proste(?) (besedne) zveze

A frazeološke B nefrazeološke (idiomatske) (večbesedna poim., kolokacije itd.)

A1 prehodi B1 prehodi

- na vse kriplje, mlatiti prazno slamo, zaiti v slepo ulico; lahko noč, - kriva prisega, slepa ulica, požeti aplavz/pohvalo/… odpreti nastežaj, čista laž, črna borza- jedilna čokolada, bela kava; dati odpoved/pobudo/garancijo/poudarek/ prisego/priznanje/zagotovilo/poljub/prisego/… izglag. Sam.- gosta megla, gost dim, gost gozd, gosti lasje (thick/dense fog, thick/dense smoke, a thick/dense forest, thick /*dense/ hair) (Prim. mrzla/hladna voda Toda: mrzla sestrična : hladna vojna)

Napovedljivost pojavljanja skupaj/omejenost meje?

- popolna: nastežaj + odpreti - naštevna: kriv 'lažen' + prisega, izpoved, obtožba, ovadba, pričevanje kriva priča, krivo pričati (??? SSSKJ krive vesti, informacije) - opisljiva: dati + izglagolski samostalnik (kazen, pobuda, pomoč, poudarek, prisego, priznanje, oceno, soglasje, zagotovilo, izjavo, obljubo, odgovor, poljub, znak – toda: nasmeh ??? narediti + izgl. Sam: (SSKJ) narediti gib, korak, kretnjo; narediti izlet v hribe; narediti malo potrebo; narediti požirek toda: *narediti skok (an. make a jump)

(prehodi: gojiti/rediti gada na prsih : gojiti zaupanje, ljubezen, dobroto, hvaležnost, naklonjenost, pozornost …)

POIMENOVANJE ENOTE V FRAZEOLOGIJI

(FE): fraza (v SSKJ), frazeologem (Ahmanova 1957; Slovar’ lingvističeskih terminov, 1966, Toporišič 1973/74; ESJ …); frazeologizem, frazem, idiom, idiomatizem ----- stalna besedna zveza (SBZ)

Dve poimenovalni vrsti: fraz- in idiom-

anglistično jezikosl. rusko (slavistično) jezikosl.

Vzroki za različno poimenovanje

a) terminološke naravefraza (phrase = BZ)

b) izhodiščni pomen terminovphrásis 'način izražanja, izraz' : kako povedano = s katerimi izraziidíōma 'posebnost, svojskost; čudnost, čudaškost' : kako povedano = s katerimi posebnimi pomeni!!! Povezava med izbiro poimenovanja in sprejeto teorijo frazeologije . Teorija fraz- postavlja za temeljno lastnost stalnost (frazeologija v širšem smislu).Teorija idiom- postavlja kot temeljno lastnost neizpeljivost (nemotiviranost) pomena iz pomenov sestavin (idiomatične so zveze od morfemov do teksta).

c) jezikovne naravemeje besed, zaznamovane z glasovnimi morfemi ali brez njihbarnyard / barn-yard ------- kmečko dvoriščeblueberry borovnica (črna jagoda)blue- blood modra kriPulverfass sod smodnikaZankapfel jabolko spora

(prim. modra kri, modrook, avtošola, Slovenijales, pedenjmož, knorrjuha)

FRAZEOLOGIJA V SLOVENSKEM JEZIKOSLOVJU

I. obd.- Do konca 50. leti (samostalniške) SBZ znotraj besedotvorja – med zloženkami in sklopi: velika noč 'die große Nacht' : velika noč 'Ostern(tako vse slovnice od Bohoriča dalje; Kopitar npr. v poglavju o določ. in nedol. obliki pridev. omenja SamSBZ kot take, kjer »samostalnik in pridevnik tvorita celoto: velki petik – govori o »vključenosti«, »poenotelešenosti« pridevnika v takih zvezah = govori torej o celovitosti pomena take zveze )

IZJEMA: v času predromantike in romantike

SamSBZ enako

O. Gutsman, Windische Sprachlehre (1777), kratka zbirka frazeologije v pogl. Besondere Redensarten, pod II. Zierliche Sprüche und Ausdrücke (131 – 133): vsi primeri niso fg. (sram te bodi, poberi se), v nek. prim. je fg. Nemški prevodni ustreznik (jes murem tu smeshati = ich muß hierinn durch die Finger sehen); delno gre za pregovorno fg. (gosta sluzba riedka suknja; kar mazhka rodi, radu mishi lovi), drugo so glagolski (nestavčni) fr. (Bob v'stieno metati oder rakam shvishagati; norze pasti; siale predjati oder prudati).!!! Zavest o stalnosti kot temeljni lastnosti take vrste BZ, povezano z normiranostjo, kaže nj. pripomba na drugem mestu v slovnici: Bei Tage und Nacht soll Got gelobt werden – nuzh nu den ima Bug hvalen biti - *nicht aber: den nu nuzh.(LIT. - Ivan Grafenanauer: Gutsmannov besednjak in njegova zbirka pregovorov, rekov in prilik, ČZN XXX, 1935, 1–29 – zbral 150 enot iz G. slovarja in slovnice- Erika Kržišnik, Gutsmanovo razumevanje stalnih besednih zvez, v: Jezikoslovne in literarnovedne razprave, Lj. 1997 (simp. 1989)

F. Metelko, Lehrgebäude der Slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen (1825) – zbirka »izrekov« in »pregovorov« (265–281) – trije deli: 1. različni stalni izrazi (je zdrav videti; dež, toča, sneg gre; ga je pustil pәr mirә; kriva pәrsega); 2. (izreki - Redensarten) – večinoma fr. z nestavčno strkt. (glagolske) (besedo pregrizniti, presekati¸se vlačә kot mәgla brez vetra) in 3. del (pregovori - Sprichwörter) (sreča je opoteča, Česar oko ne vidә, sәrce ne želi) – sklep: Metelko se je očitno zavedal različnega statusa stalnih zvez, vendar tega v svoji slovnici ni eksplicitno zapisal (razen z delitvijo na razdelke, zanimivo je, da je ločil glagolske fr. od neglagolskih – te ima, kolikor jih ima v prvem razdelku, npr. mož beseda, pәr belem dnevu )

(LIT. J. Matešič, J. Petermann v Obdobja 11)

Potem spet pri sklopih – v glavnem SamSBZ (Janežič, Škrabec, Breznik – ta govori o »enotnem pojmu po pomenu« mož beseda, veter beseda, in o »enotnem pojmu po pomenu in obliki« nebodigatreba, posiliživ – gre za razkrito (diskretno) in nerazkrito formo nadbesedne tvorbe. Enako še Bajc v Besedotvorju – govori o »enotnem pomenu« (dodaja še možen, a ne obvezen kriterij enonaglasnosti): dobro jutro : figa mož.

Povzetek: Primeri BZ, ki so jih uvrščali med zlož. in sklope, kažejo, da gre le za en tip stalnih BZ – terminološka večbesedna poimenovanja (razen Breznikov mokri bratec, mož beseda in Bajčev figa mož). Za druge so – kolikor so uvajali posebne razdelke (Gutsman, Metelko)

II. obd.Zač. 20. stol.Janko Bezjak, Kako naj se obravnavana besedila izkoriščajo v jezikovnem smislu na poseben način (1901); O razlaganju besed, izrazov in rekel pri obravnavi beril v ljudski šoli (1902); Načela za etimološko-sinonimski slovar (1903)Definicija: »Rekla so skupine besed (...), ki z njimi izrazujemo razmerja med stvarmi ter njihovo dejalnostjo in ki se prilegajo po eni sestavljeni predstavi. Zategadelj prihajajo te skupine kot celota v našo zavest, pomnimo jih kot celoto ali skupino, na katero se je treba pri razlaganju ozirati.«Ločuje »rekla« na taka, ki imajo v svoji »skupini« besede v »prvotnem pomenu«, in taka, v katerih so besede v prenesenem pomenu torej razlikuje med večbesednim poimenovanjem (SBZ) in frazemom.(Res pa na enem mestu prišteva k tem drugim »reklom« tudi /kreativne, besedilne/ metafore! A to omenja le v enem članku, potem ne več.)

50./60. leta- Obravnave posameznih frazemov, predvsem z vidika etimologije, nastanka in s tem povezano slovenskostjo ali kalkiranostjo:A. Sovre, V kozji rog ugnati in še kaj (JiS 59/60)B. Borštnik, Še nekaj besed o reklih in kalkih (JiS 60/61)F. Bezlaj, Vloga kalkov v slovenščini (JiS 59/60): »Bil bi že čas, da bi Slovenci opustili nenehno igračkanje s purizmom in se lotili raje sistematičnega raziskovanja svojega jezika. Potem bi se šele ovedli, da tudi kalk ni nič drugega kot kulturno historičen in socialen dokument, enakovreden drugim jezikovnim pojavom in hvaležno področje za resno raziskovanje.«S. Trdina, Besedna umetnost (II. Del)

- ! 1962: Josip Pavlica, Frazeološki slovar v petih jezikih

Predgovor – teorija: Definicija: frazeologija »ne obravnava posameznih besed, marveč le besedne zveze, in to predvsem take, ki se rabijo v ustaljeni obliki«Poimenovanje: fraza ali rečenica

Poleg pravih fraz (= pregovori, stalna rekla in »podobne rečenice«) sprejema v slovar tudi razme druge BZ, imenuje jih »jezikovni klišeji«, še »razne konverzacijske in korespondenčne besedne obrazce«.- Kritika tega slovarja: Stane Suhadolnik v JiS 60/61 (!!! Eden od

sestavljalcev SSKJ): očita Pavlici pretirano upoštevanje paremiološkega gradiva (pregovorov) in navajanje slovarskih enot v neosnovnih (tj. slovarskih) oblikah.

70. leta- Izid SSKJ: vpeljava frazeološkega in terminološkega gnezda (o tem gl. dalje).- 1. slov. obravnava v luči modernega (jezikoslovnega) pojmovanja fg. = Toporišič v JiS-u 1973/74, K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije (isto z nasl. K izrazju in pojmovanjem slovenske frazeologije v Novi slovenski skladnji, 1982):

- teoretična naslonitev na rusko fg., zlasti Šanskij (Frazeologija russkogo jazyka, Moskva 1963);- poim. enote: frazeologem (razlaga gl. diss. Ek s. 32)

- lastnosti: večbesednost, stalnost (znotraj nje tudi reproduciranost) teoretična uvrstitev: frazeologija v širšem pomenu (upoštevanje vseh SBZ)

80., 90. letaE. Kržišnik

- 1986, Poskus razvrstitve stalnih besednih zvez v Trubarjevi Cerkovni ordningi, Obdobja 6): zahteva po ločevanju med SBZ fg. in nefg. tipa;- 1987, Prenovitev kot inovacijski postopek (Slava 1): frazem- 1988, mag. nal. – kolokabilnost (povezovalnost)

Toporišič – Enciklopedija slovenskega jezika (ESJ, 1992) – geslo rek: »Frazeologeme tipa rečenice, vendar ne pregovornega tipa, temveč tak, ki jedrnato izreka druge vrste misli, filozofske ali nravne narave. Za reke vemo, kdo jim je tvorec: Cezar je tvorec reka Prišel, videl, zmagal (Veni, vidi, vici), Pitija reka Pojdeš vrneš se ne padeš v vojni, M. Bor reka Previharimo viharje.«

Po letu 2000:P. Gantar: izraba besedilnih korpusov pri frazeoloških obravnavah.N. Jakop: pragmatični frazemi.

I. Stramljič Breznik v Prispevki iz slovenskega besedeoslovja. 1999.J. Keber: Frazeološki slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek. Ljubljana 2003.

LASTNOSTI FRAZEOLOŠKIH ENOT / FRAZEMOV

1. Večbesednost (nadbesednost) – razmejitev med frazemom in (eno)besedno (stalno) metaforo (idiomatično besedo):

radijski sprejemnik : radio zaljubljen do ušes : zatreskan

2. Stalnost (oblike in pomena) – razmejitev med:a) avtomatizirano in aktualizirano besedno zvezo: spalna srajca : bela, zelena, velika ... srajca, hiša, goba...

bela vrana : lačna vrana

b) stalno (=konvencional/izira/no, jezikovno/sistemsko/) metaforo in nestalno, kreativno (ustvarjalno), besedilno (večbesedno) metaforo:

čigava boljša polovica : ( pesem moja je) posoda tvojega imena

Lastnosti, ki razmejujejo frazeologijo v širšem pomenu od frazeologije v ožjem pomenu:

3. Neizpeljivost pomena iz (frazeoloških/frazemskih) sestavin (nemotiviranost, /vsaj delna/ idiomatičnost: 1+1# 2) –

a) oddelitev od stalnih besednih zvez z izpeljivim (predvidljivim) pomenom črna ovca : zelena mušnica; prosti pad, levi prilastek

požeti aplavz : dati predlogb) razmejitev različnih stopenj nemotiviranosti vleči dreto, iti po gobe, metati polena pod noge, pijan kot mavra,

zaljubljen do ušes

4. Dodatna lastnost: Ekspresivnosta) razmejuje med jedrom in obrobjem frazeologije (med frazemi in t. i.

kvazifrazemi): črna ovca : mačje oko, jekleni ptič, snežni top; mrtvi tek

mlatiti prazno slamo : vzeti v poštev, vzbujati pozornost

b) razmerje med denotacijo in konotacijo je pri »pravih« (jedrnih) frazemih v prid konotacije:

črna ovca : bela vrana lahko noč, ne lomi ga; po eni strani – po drugi strani

K 1. VEČBESEDNOST – OBLIKOVNA LASTNOST, ki odmeji frazeme od enobesednih idiomatskih izrazov (zatreskati se, dlakocepiti, dobrosrčen; prim. Pobralo ga je. ‘umrl je’) in od enobesednih stalnih (konvencionalnih, bivših) metafor (npr. briti v /veter/ brije).

Določitev spodnje in zgornje meje:

Spodnja meja (=meja med besedo in besedno zvezo): zloženke:

cepiti dlako (SSKJ) dlakocep, dlakocepec, dlakocepen, dlakocepka, dlakocepljenje, dlakocepski(biti) dobrega srca (SSKJ) dobrosrčen, dobrosrčnež, dobrosrčnostdelati kratek čas (SSKJ) kratkočasiti, -než, -nica, -nost, -je, -enje, -en!!! besedolom to,da se lomi beseda : prelomiti besedo1. Vzrok za poenobesedenjeČemu potreba jezika, da univerbizira? 2. Frazem kot izhodišče za poenobesedenje

problem razkrite in nerazkrite oblike – sklopi: kratkomalo/ kratko malo, križemrok/križemrok, svojčas/svoj čas, tjav(en)dan/tja v (en) dan (SP 2001!!!)

nadbesednost: na lepem (< na vsem lepem); biti ob (< biti ob glavo);popihati jo; lomiti ga; beliti jihPredložne zvezena mah, na glas, na lepem, biti ob (kaj) na en mah, na ves glas, na vsem lepem, biti ob glavo (biti ob)+ kaj = (iti na jetra)+ komuZveze z ga, jo !!! problem: meja med prostim morfemom in fr. sestavino (imeti ga /pod kapo/; odnesti jo /=celo glavo/)

Dular: sta prosta morfema = se, si – odvzemata prehodnost glagolu: mahniti koga mahniti jo Toporišič: postavlja merilo za ločevanje – delovanje skladenjskih pravil: (SSKJ:) če te on dobi v roke, je ne boš dobro odnesel, ne boš je zvozil; drugo: kaj, če je baraba ni popihal)PROBLEM: težko dobiti ustrezno rabo izkazano v pisnih besedilih!!!

Dodatna merila:- krajšanje: (poceni, dobro) odnesti jo odnesti celo glavo/kožo povedati jih (komu) povedati par krepkih imeti ga imeti ga pod kapo- zamenljivost: primazati jo (komu) – primazati eno/tako zagosti jo (komu) – zagosti tako/kakšno- predvidljivost reference: cukati ga (alkohol)- pomenska razločevalnost zaimenske sestavine: pihniti jo : pihniti ga (SSKJ:

hotel jo je pihniti čez mejo 'oditi ilegalno v tujino; ta ga pa pihne 'je zabaven, domiseln, vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov').

Meja med rekli (=besednozvezni fr.) in rečenicami (=stavčni fr.)a) tam, kjer se cedita med in mleko, tam, kjer bog roko ven moli; tja, kamor gre še cesar pešb) (kdo) migati z jezikom ‘veliko, neprestano govoriti’ jezik miga (komu) POMEN =SLOVARSKA OBLIKA NE MORE BITI NEDOLOČNIŠKA – predikacija stavek stavčni frazem (OBLIKA) nepravi glagolski frazemi (POMEN) besede vrejo iz ust komu – vre mu iz ust (kar vrelo mu je iz ust)Navidezna prerazporeditev udeleženskih vlog: KdoVd miga z jezikom jezik miga komuVd TODA: kdo1 razvezati jezik komu2jezik se razveže komu2

Zgornja meja (zložena poved – minimalno besedilo)besedilni fr. (polipropozicijski) – različno gledanje na to: minimalna besedila (pregovori)Lahko noč pa eno bolho za pomoč, če te pa pič(i), me pa poklič(i)

Delitev po obliki

Delitev (po obliki) glede na funkcijo v večji enoti:a) večbesedne besedne vrste (funkcija stavčnih členov), npr. boljša

polovica 'žena'; suh kot poper 'zelo suh', noč in dan 'neprestano', stegniti peti ‘umreti’; delati iz muhe slona

b) stavek s praznimi mesti/pozicijami (funkcija več stavčnih členov): jezik teče (komu);

c) stavek (?poved, besedilo): T/tiha voda bregove dere(.)

Toporišič (Jis 1973/74): reklo rečenica Problem uvrščanja: kot iz škatlice - ? biti kot iz škatlice (prim. imeti dobro srce – dobrega srca): Bil je kot iz škatlice. Postavil se je k vratom, ves kot iz škatlice. S stanovanjem kot iz škatlice me ne moreš fascinirati. !!! od hudiča: Ta človek je res od hudiča : od hudiča dober

Prehajanje: Tiha voda bregove dere biti tiha voda tiha voda Kdor visoko leta, nizko pade visoko letati nizko pasti/ globoko pasti

Razhajanje med obliko BZ in funkcijo:dobrega srcanoč in danhočeš nočeš

Beseda in frazemska sestavinaoblikovno: čast – imeti v časti/časteh kant – priti na kant briti se norca

pomensko: briti norce kot iz škatlice

K 2 STALNOST – OBLIKOVNA + POMENSKA LASTNOST »kar je v navadi/običajno« poznati : rabiti Ali zadošča intuicija jezikoslovca? Slovarji? Prim. Skripta 5 – empirična raziskava študentov: slovarji, kompetenca rojenih govorcev, korpus.

1. Psihološka stalnost – frazem je mentalno shranjen kot enota (enako kot beseda), ki jo lahko prikličemo in reproduciramo;

beseda : frazem – frazemi se do neke mere obnašajo kot skladenjske tvorbe: metati polena pod noge: Niso mu samo metali polen pod noge, temveč ..., Ne samo, da so mu polena metali pod noge ...

Dokaz za shranjenost FE kot enote: - psiholingvistični testi (npr. dvodelni pregovori, teksti z »luknjami«: kjer se prepirata dva, ___ ; ločiti zrnje od ___ - »napake« so »sistemske« Dosti zavistnežev imam, ki pihajo grofom na ušesa in me

obrekujejo v upanju, da (…) pihati na dušo nositi na ušesa komu kajPrim. *Za njegovim bregom sem bral misel: »Pa ti napiši (…) (Svob. Slov. – v Obdobja 20)

2. Strukturna stalnost (podrobneje gl. dalje)Prim. FBZ : PBZ – razlike pri uveljavljanju oblikoslovno-skladenjskih in pomenskih pravil povezovanja (strukturna in pomenska sintagmatika!) pes laja - *riba laja – *pes lajaš

Frazem kot anomalna enota:- briti norce iz koga – prim. briti koga iz koga (*) (briti koga, briti brke/brado komu, briti *iz koga)- nežni spol – nežnejši spol ni stopnjevanje, temveč varianta iste enote (= isti pomen: ženske)- kot iz škatlice - *majhne škatle - imeti poln kufer - *kovček; govoriti, kot bi rožice (*cvetlice) sadil (toda dobiti jih po glavi/buči)

Omejitve: a) oblikoslovno-skladenjske (pretvorba: to je tiha voda/boljša polovica ta voda/polovica je tiha/boljša; *to so tihe vode/toda: boljše polovice; omejitev v naklonu: pojdi se solit; vidske: rožice saditi - *rožice posaditib) leksikalno-semantične: omejene povezovalne (kolokatne) paradigme (skrajno, delno – Čermák): priti na kant, brati levite; vreči/metati puško v koruzo.c) zunajfrazemska določila: postaviti na glavo (kaj - *koga) pustiti na cedilu (koga - *kaj) !! pustiti na cedilu svojo ljubezen (kaj - *kdo) splavati po vodi »šibka regularnost«, toda: frazeološki pomen se realizira le tedaj, če BZ nastopa v določeni oblikoslovno-skladenjski podobi in z določeno leksikalno zapolnitvijo. Relativizacija strukturne stalnosti: oblike rabe (paradigmatske oblike), variante, različni odstopi od norme.

3. Pragmatična stalnostRazlika med pragmatično obravnavo frazemov in t. i. pragmatičnimi frazemi (o tem N. Jakop v Jezikoslovnih zapiskih – gl. literaturo) pojdi se solit 'izraža nejevoljno, nestrpno odklanjanje, zavračanje'

Dva tipa frazemov:1. pozdravne, voščilne … »formule« (formula ima v enem položajskem tipu

določeno funkcijo, npr. začetek/konec pogovora): dober dan, bog daj, na svidenje

2. formule kot ali ne, po mojem mnenju/po mojem/po moje, kot že rečeno, da povzamem – usmerjanje pogovora Pri teh izrazih opazno dvoje:

- dober dan – živjo – frazeologija s funkc. vidika nemoteno prehaja na področje besede;

- izrazi v bistvu nimajo denotativnega pomena, imajo pa »funkcijo« v določenih vzorcih govornih dejanj, to je t. i. pragmatični pomen.

(Podrobneje)STRUKTURNA STALNOSTProtislovje: a) omejena spremenljivost frazema oz. njegovih sestavin, b) variantnost v frazeologiji.

Spremenljivost !!! stalna

1. Besedilna: oblike rabe (paradigmatske oblike, Toporišič 1973/74: frazeološke oblike) – uveljavljanje oblikoslovnih kategorij v frazemiha) oblikoslovne- sklonske: boljša polovica, -e –e; nočni ptič, –ega –a; človek stare šole, -a ( ? mož beseda, figa mož neumen kot noč, neumnega kot noč reven kot cerkvena miš, -ega, -emu …? odprte glave)- spregatvene: pustim, -š,-0 … na cedilu (*splavam po vodi)- časovne: mlati, mlatil je, mlatil bo prazno slamo (bo- že pokazal- (kdo komu): ti bom že pokazal)- naklonske: nalije čistega vina, nalij čistega vina … ------------- pojdi (naj se gre …) solit

---------------- Držite jezik za zobmi! (*Ne držite jezik/a/ za zobmi.)? Nalijte nam čistega vina! (*Ne nalijte nam čistega vina)? Ne hvali dneva pred nočjo/večerom! (*Hvali dan pred nočjo …)?

b) skladenjske – gl. dalje členske in celovite pretvorbe.

2. Sistemska: frazemske (frazeološke) variante/različice!!! sprememba ob ohranitvi leksikalnega pomena

- Oblikoslovne: nežni/nežnejši spol zabrenkati na druge strune/ na drugo struno; vreči/metati v obraz

(Vidske)vreči/metati v obraz (komu kaj, nesti/nositi na nos, jezik srbi/zasrbi koga

[samo dovr.: naliti čistega vina, obrati do kosti, obstati sredi besede, stisniti skozi zobe, ustreliti mimo, zadeti žebljico na glavico, zabrusiti v brk, stopiti na jezik

samo nedovr.: brati levite, držati se kot lipov bog, hoditi po ovinkih, kovati v nebo, lajati v luno, metati pesek v oči, opletati z jezikom, trobiti v en/isti rog, govoriti kot dež/strgan dohtar, govoriti, kot bi imel žgance v ustih)Pomensko razločevalna vidska omejenost/ neomejenost:!!! govoriti/povedati na pamet govoriti na pamet]

(Številske)zabrenkati na druge strune/na drugo struno, briti norca/norce, dobiti jo/jih pod nos

[- Pri Glag (oblikovno) sistemsko odvisno od osebka, pomensko od pomena frazema: stikati glave ‘šepetaje se pogovarjati’ – obvezen osebek (Vd) v neednini!- Pri Sam v glag. frazemih: redka dvojina (dajati z obema rokama)- Meja med variantami in oblikami rabe:neodvisno od števila Sam v osebku ali predmetu = VARIANTA (gl. zgoraj), odvisno od števila Sam v osebku, možno, a ne obvezno = OBLIKA RABE) brusiti jezik/jezike, brzdati jezik/jezike, opletati z jezikom/jeziki, npr. Zate bo bolje, če boš brzdal jezik : Za vse vas bo bolje, če boste brzdali jezike)odvisno od števila Sam v predmetu, možno, ne obvezno) polniti glavo/glave: npr. S samimi neumnostmi mu je polnil glavo : S samimi neumnostmi jim je polnil glavo/glave]

- Sestavinske variante : obrati do kosti/obisti, iti na led/limanice, na vse kriplje/pretege

Problem: meja med variantami in sinonimi (zamenljivost s sinonimno sestavino: dobiti jih po glavi/buči, v okviru pripadnosti isti besedni vrsti iti na led/limanice; različnim bes. vrstam spati kot polh – spati kot ubit, »ista/različna slika«: biti na konju – biti na zeleni veji)

- Skladenjske variante a) fakultativna/neobvezna sestavina frazema: garati kot (črna) živina, tja v (en)

dan/tri dni, delati (hud) veterb) besednoredne: od glave do nog / od nog do glave;

Skladenjske pretvorbe

Členske pretvorbe so oblike rabe, ki lahko kažejo omejitve:- pretvorba tožilniškega predmeta rodilniški (za zanikanjem)

fr.: prepeljati (koga) žejnega čez vodo ‘z zvitim govorjenjem, ravnanjem izmakniti se izpolnitvi zahtev koga’

Slovenski peki vedo povedati, da ni vseeno, kakšno moko uporabljajo za kruh, pa tudi o cenah surovin, ki so ključne za ceno končnega izdelka, so vsaj tako dobro poučeni, da jih vladni ekonomisti ne morejo ……… prepeljati čez vodo.

- raba povratnostnih prvin: Janez je dal/spravil knjigo na svoje mesto. Celovite pretvorbe: neregularna pretvorljivost je del anomalnosti frazema. Preizkus: pri glagolskih frazemih npr. posamostaljenje, pooziraljenje, potrpnjenje.Dopustne pretvorbe: mlatenje prazne slame; (kaj) je na glavo postavljeno;Pretvorbene omejitve: položiti besedo na jezik ---> *položitev/*položenje/*polog besede na jezikprepirati se za oslovo senco ---> prepir za oslovo sencopogovoriti/pogovarjati se na štiri oči ---> pogovor na štiri očiskakati v lase ---> ?skakanje v laseskočiti v lase ---> *skok v laseskakati v besedo ---> skakanje v besedoskočiti v besedo ---> *skok v besedoskakati čez plot ---> skakanje čez plotskočiti čez plot ---> skok čez plotprelivati kri ---> prelivanje krvipreliti kri ---> ?prelitje krvi

!!! Dopustna pretvorba ni niti prenovitev niti napaka.Primer 1: Vse to se je zgodilo zaradi tebe. Zdaj ti nobeno posipanje s pepelom ne pomaga. Sam boš nosil posledice.

Primer 2:Naslov Metanje blata na vladoV zadnjem času je bilo novinarjem že večkrat očitano, da s svojim pisanjem mečejo blato na vlado. Doslej so se novinarji branili, češ da poročajo samo tisto, kar se je zgodilo, in tako, kakor se je zgodilo. Tako do včeraj.Včeraj popoldne se je pred slovensko skupščino zgodilo nekaj nezaslišanega. Pred poslopjem se je zbrala manjša skupina ljudi. Ko so vladni predstavniki zapuščali poslopje, so se nekateri izmed čakajočih sklonili, zgrabili pest blata in zamahnili proti prvemu, ki je izstopil. Minister XY je bil nenadoma zasut z

blatom. Policisti so izgrednike zgrabili in jih privedli na policijsko postajo. Poročajo, da je bil med njimi tudi AB, novinar dnevnika Z .Odslej bodo morali biti novinarji pri svojem poročanju previdnejši. Metanje blata ni tako preprosta zadeva.

Pretvorbe – tendence v slovenski frazeologiji (zgled: glagolski frazemi):

1. Posamostaljenje (poimenjenje) – dvojna omejitev:a) glagol pravi glagolnik (-nje); praviloma ne z drugimi izglagolskimi

Sam, izjema fr. skupi z glagol. sestavino v slovarskem pomenu (prepirati se za oslovo senco prepir za oslovo senco, pogovoriti se na štiri oči pogovor na štiri oči; sicer izjemoma skočiti čez plot skok čez plot)

b) pretvorba v glagolnik omejena na nedovršne glagole.

Tendenco podpira stanje v jeziku (zunaj frazeologije):- Toporišič (1976: 339): »Pravi glagolnik v marsičem spominja na

nedoločnik.« (!!! Vzrok: (slovnično)pomenska bližina).- Breznik (1921: 150) : “Glagolnik izraža dejanje v samostalniški obliki; tvoril se je prvotno le od nedovršnih glagolov (…) Pravega dovršnega glagolnika nekdanja slovenščina ni imela (…).”

2. Pooziraljenje – dopustnoa) če samostal. sestavina nastopa v slovarskem pomenu (fr. skupi); zbijati

šale šale, ki jih (kdo) zbija (briti norce * norci, ki jih (kdo) brije)b) če samostalniški del ohranja/pridobiva določeno samostojnost: zagnati

vik in krik vik in krik, ki so ga zagnali, ker: vik in krik; mlatiti prazno slamo prazna slama, ki jo mlatijo, ker možnost to je sama prazna slama

ali: če se glagolska in/ali neglagolska sestavina osamosvaja/ta (mlatiti prazno slamo – to je sama prazna slama; mlatiti po SSKJ: 3. slabš. govoriti, pripovedovati: vedno mlati eno in isto; kar je mlatil na sestanku, so vse objavili / take je mlatil, da je bilo joj.

3. Potrpnjenje – v teoriji najpogosteje navajana anomalija (“defekt”, omejitev), razlogi zanjo:

a) povezava med stopnjo udeleženosti pomena sestavin v frazeološkem pomenu in omejitvijo potrpnjenja;

b) zaznamovanost trpnika v jeziku – jezikovnosistemski razlog;c) zaznamovanost pomena frazeoloških enot (konotacija) – besedilnovrstni

razlog.

Slovenski jezik ima dve obliki trpnika: katera je bolj omejena?Tendenca: bolj dopustno/manj omejeno Na sestanko se je mlatila prazna slama kakor *Na sestanku je bil mlatena prazna slama.To v nasprotju s trditvijo: “od obeh oblik trpnika ima širšo rabo trpnik z deležnikom na –n/-t” (Toporišič 1976: 296)Vendar bližina brezosebkove rabe tvornega (!!! ne trpnega) tipa govori se (in sicer s prehodnim Glag.: išče se mlajšo žensko = mlati se prazno slamo (Na sestanku se je mlatilo prazno slamo)Prim. Pri nas se brez potrebe nikoli ni brusil jezik in Pri nas se brez potrebe nikoli ni brusilo jezika.Samo: Iz takih stvari se ne brije norca. Iz takih stvari se lahko samo norca brije. Iz takih stvari se bo lahko samo norca brilo.*Iz takih stvari se lahko samo norec brije – ker norec = +živoPrim. streljati kozle Že ves čas se strelja take kozle, da človek ne more verjeti. Ves čas se streljajo taki kozli, da človek ne ve, ali bi sploh še poslušal.Prim. še: afne guncati No, kaj bo zdaj, a se bo tukaj afne guncalo a se bo delalo. No, kaj bo zdaj, a se bojo tukaj afne guncale a se bo delalo.

Tendenco podpira stanje v jeziku (zunaj frazeologije):Prim. Toporišič 1976: 297 – dojenček se kopa vsak dan; otava se kosi poleti; - išče se Urša Plut, išče se Uršo Plut.

ZRASLEK

briti norceJanez brije norce iz Tineta/iz vsega. Norci so briti iz Tineta/iz vsega. Tukaj se brijejo norci iz Tineta/iz vsega.

brati/peti leviteVzgojitelj jim je ves večer bral/pel levite. Ves večer so jim bili brani/peti leviti. Ves večer so se jim brali/peli leviti.

SKLOP

mlatiti prazno slamoJanez mlati prazno slamo. Prazna slama je mlatena.(Na sestanku) se mlati prazna slama.

zadeti pravo strunoNazadnje je govornik le zadel pravo struno. Nazadnje je bila prava struna (le) zadeta. Nazadnje se je prava struna le zadela.

SKUP

stresati jezoJanez vse prepogosto stresa jezo na otroke tudi tedaj, ko niso ničesar krivi. Vse prepogosto je stresana jeza na otroke tudi tedaj, ko niso ničesar krivi. Vse prepogosto se stresa jeza na otroke tudi tedaj, ko niso ničesar krivi.

pokati viceJanez že ves čas poka vice. Že ves čas so pokani vici // Vici so že ves čas pokani. Že ves čas se pokajo vici // Ves čas se samo vici pokajo.

obljubljati zlate gradoveJanez ji je obljubljal zlate gradove. Zlati gradovi so ji bili obljubljani. Zlati gradovi so se ji obljubljali.

K 3 NEIZPELJIVOST POMENA FRAZEMA IZ VSOTE POMENOV SESTAVIN (=NEMOTIVIRANOST = IDIOMATIČNOST)

Različna razmerja med pomenom fr. kot celote in pomeni njegovih sestavin (zato možne v fg. “nesmiselne” tvorbe, npr. trda prede).

Prim. - delitev Toporišiča (po Vinogradovu, Šanskem) na zraslek, sklop, skup,

/sestava/; - delitev na globalne in komponentne frazeme – prim. Kržišnik v SR

1990/1 /Teoretično zanimiva knjiga iz fg./)

Odsotnost kompozicijske funkcije, ki ureja razporejanje pomena besed v besednih zvezah: - prim. slepa ženska ‘ženska, ki ne vidi/je slepa’, slepa ulica ‘ulica brez izhoda’, slepa ulica ‘brezizhodni položaj’ (prim. debata je zašla v slepo ulico).- vzrok: nekompatibilnost (nedružljivost sestavin = pomenska povezovalnost):

logična nemožnost (slišati travo rast, hčere noči, nositi srce na jeziku) ali le skrajna nenavadnost (vzeti noge pod pazduho, biti si v laseh); frazemi s kompatibilnimi (družljivimi) sestavinami dvojno razumevanje (homonimne oblike – t. i. dvojno branje frazema): oviti okrog prsta, nositi narokah, pustiti na cedilu – homonimnost je porušena v ožjem ali širšem sobesedilu, prim. pustiti na cedilu človeka/makarone).

- posledica: pomenski premik, pomenski »umik« (»katahreza«)

K 4 (dodatna lastnost)EKSPRESIVNOST

Sestavine pomenaDENOTATIVNE : KONOTATIVNE(v različnih terminoloških kontekstih različno)denotativni pomen označuje sobesedilno in situacijsko neodvisen, konstanten osnovni (temeljni) pomen nekega jezikovnega izraza v nasprotju s konotativnimi, se pravi subjektivno variabilnimi, emotivnimi pomenskimi sestavinami. noč 'časovno obdobje od zahoda sonca do naslednjega vzhoda' (denot.) konot.: 'grozljiv', 'samoten/osamljen' ali tudi 'romantičen'. Prim. SSKJ groza noči, molk noči; noč ima svojo moč.

Razlika med pridobljeno (adherentno) in stalno (inherentno) konotacijo. Prim. razliko med noč (prej) in

a) pes v pasje življenje, lačen kot pes, priti na psa – stalna konotacija težkega življenja, slabega …;

b) prim. posloviti se od tega sveta, iti na oni svet, iti v krtovo deželo, iti rakom žvižgat, iti po gobe, stegniti pete;

V fg. so bolj izrazite konotativne (pragmatične) pomenske lastnosti: - ekspresivne dane z obliko (zvočno barvanje, rimanje, ritmiziranje, pomanjševalnost sestavine, neknjižnost sestavine): zviti kot kozji rog; kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima; paziti na koga kot na punčico svojega očesa, kot iz škatlice, kupiti mačka v žaklju) ali pomenom (z nasprotjem med obliko in pomenom, monokolokabilno sestavino, navidezna motiviranost): iti rakom žvižgat, vleči dreto, biti paf, pijan kot mavra) itd.- simbolične vezano na simbolični pomen sestavine: npr. pes, srce.- evalvacijske (vrednotenjske) stališče govorca na lestvici »dober – slab«: naravnost povedati : zabrusiti (komu kaj) v obraz (prevladovanje frazeoloških enot z negativno vrednotenjsko konotacijo)Primer: frazemi govorjenja (E. Kržišnik, Glagolski frazemi, Diss. 192–197).

ZgledTematizacija vrste govorne komunikacije glede na oceno govorca oz. njegove komunikacije- količina: vrteti jezik- kakovost: (znati) sukati jezik- hitrost: stresti z rokava- intenziteto: vpiti/govoriti, da gre skozi ušesa- vsebina: mlatiti prazno slamo

Vrednotenje:I. družbeno (kulturno in jezikovno) II. vrednotenjski konotativni del pomena frazema

A.+ odkrito + pogovoriti se iz srca, nositi srce na jeziku – zabrusiti v obraz

– neodkrito (prikrito) – hoditi kakor mačka okrog vrele kaše, kaliti vodo

B.+ pozitiven odnos do naslovnika + zastaviti besedo (za koga) – trkati se na prsi, peti hvalo

– negativen odnos do naslovnika – brati kozje molitvice, dati jih pod nos

C.+ razumevanje + najti skupni jezik – trobiti v en/isti rog

– nerazumevanje – skočiti si v lase, prati umazano perilo

POMENSKE LASTNOSTI FRAZEOLOŠKIH ENOTGl. prej: - motiviranost/nemotiviranost (delno motiviranost) – (pomenska)

idiomatičnost;- ekspresivnost (povezava s statusom frazemov kot sekundarnih znakov).

Primerjava: besedni – frazeološki pomen.

t. i. semantična »potenca/zmožnost« značaj fr. kot sekundarnega jez. znaka: raven primarnega znaka pri tem večinoma ni v celoti odstranjena (zveza s pomenom kompenent/sestavin frazema kot »slovarskih« besed; navezava na t. i. »notranjo strukturo« frazema).

Beseda : frazeološka sestavina»Nevezani (prosti, besedni, slovarski)« pomen – frazeološki pomen: razmejitev (zveza s težavami pri razmejitvi med prosto in frazeološko besedno zvezo – prosti/nevezani/slovarski … pomen je zato do določene mere vendar neke vrste »fikcija«.- Problem »edinstvenih«/unikalnih/monokolokabilnih=enopovezovalnih sestavin:

1. Kaj pomeni kant?2. bev, mev (prvo – povezava z bevskati, drugo ? morda z m – olčati,

mevljati)- Kateri pomen od besednega pomena je udeležen v fr. zvezi?

salonski salonski levsalonski -a -o prid. (o) 1. nanašajoč se na salon: razkošna salonska oprema / zabavati se v salonski družbi / poznati salonsko življenje / salonski čevlji nekdaj lahki nizki ali visoki moški čevlji, navadno lakasti; salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan • ekspr. salonski lev moški, ki po lastnostih, zaželenih za družabno udejstvovanje, presega druge * gled. uprizoriti salonsko komedijo komedijo iz meščanskega, aristokratskega življenja; muz. salonski orkester komorni ansambel z obveznim klavirskim triom; žel. salonski vagon vagon z oddelkom za pogovore, sestanke in oddelkom za spanje 2. ekspr. uglajen, izbran: njegovo govorjenje ni nič kaj salonsko; salonsko vedenje

»Dvojno branje« frazemaDobesedno in frazeološko »branje« besedne zveze.

1. »enojno« branje: dati soglasje ne bev ne mev

dreti se kot jesihar2. »dvojno« branje:

a) homonimno: dati košarico (komu), vleči dreto;b) s pomenskim prenosom: mlatiti prazno slamo, biti peto kolo pri

vozu, metati polena pod noge, rožice saditi;c) logično neverjetno: vzeti noge pod pazduho, vzeti pot pod noge;

3. »dve sinhronizirani« branji: zmajevati z glavozmajevati -ujem nedov. (a u) navadno v zvezi zmajevati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izražati osuplost, presenečenje, ogorčenje: zmajeval je z glavo, rekel pa ni nič; osupel, presenečen zmajevati z glavo / to vendar ni mogoče, so ljudje zmajevali z glavami / nejevoljno zmajevati

4. mešani tip – delno dvojno, delno enojno branje: zaljubljen do ušes, obljubljati zlate gradove.

Preizkus s t. i. »navodilom za branje«: To so jezikovna sredstva (npr. dobesedno), ki omogočajo, da pri večpomenskih jezikovnih enotah izberemo sporočevalnemu namenu ustrezen pomen. Pri frazemih, ki imajo homonimno prosto besedno zvezo (= ki dovoljuje »dvojno« branje), bi po analogiji morala določiti, katerega od obeh pomenov (dobesednega ali frazeološkega) naj izberemo za pravilno razumevanje besedila.

Za izhodišče, ki bo služilo primerjavi, vzemimo nefrazeološki primer: Prenicljivi Slavoj Žižek je na svoj (dobesedno) razgibani način opozoril na jedro problema /.../1 - razgiban 1. 'deležnik od razgibati' = 'z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo'; - razgiban 2. 'ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov'. Prislov dobesedno je navodilo za izbiro enega od obeh pomenov in torej za pravilno branje, tj. tako, ki je skladno s sporočevalnim namenom pisca: S. Žižek svoje govorjenje spremlja z mnogimi in intenzivnimi gibi (izbira 1. pomena).

Drugačen je rezultat testiranja z istim navodilom dobesedno ob frazemu v naslednjem primeru:

1

Delo 26. 5. 1993, 3.

Znano je, da je razrešitev generala Janeza Slaparja oziroma njegov odhod na novo dolžnost že precej časa dobesedno visela v zraku . Kot najverjetnejšega Slaparjevega naslednika so omenjali /.../2 - (kaj) visi v zraku '(kaj) se pričakuje, je pričakovano, (da se bo pravkar

zgodilo)'.

Clint Eastwood je danes star 62 let. Za dolgo časa je film obesil dobesedno na klin in se ukvarjal z nešteto drugimi stvarmi.- obesiti na klin (kaj) 'opustiti (kaj), prenehati se ukvarjati (s čim)'

Sporočilo je ustrezno in zadostno znotraj frazeološkega pomena. Do razpada tega pomena in uveljavitve pomena homonimne proste besedne zveze ne pride. To bi se lahko zgodilo le, če bi bila prisotna še kaka druga sobesedilna ali celo zunajbesedilna prvina za prenovitev. Dobesedno v tem primeru torej nima funkcije "navodila za branje".

Podobno funkcijo kot v zadnjem primeru ima dobesedno v naslednjem (nefrazeološkem) zgledu (garati nima dobesednega in prenesenega pomena): /.../ kjer so v kuhinji dobesed no garali trije indijski kuharji.3 V tem primeru je premaknjen pomen dobesedno, in sicer (po SSKJ) ekspr. 'poudarja trditev'.

Natančno v tem pomenu nastopa dobesedno tudi ob frazemu v zgornjem primeru, čeprav frazem (drugače kot beseda garati), ki je uporabljen, ima homonimno prosto besedno zvezo in dovoljuje dvojno (dvoumno) branje (dobesedno in frazeološko). Razpad frazeološkega pomena z vpeljavo "navodila za branje" je torej možen (zaradi dvoumnosti celo zelo verjeten in pogostejši), vendar kot kaže navedeni primer, ni nujen. Sredstvo, ki ima lahko vlogo navodila za branje, te svoje vloge tudi ob frazemih s homonimno prostobesednozvezno ustreznico ne uveljavlja vedno. Lahko se kljub temu ohranja samo frazeološki pomen.

Pomenska samostojnost (avtonomija) sestavinPojem transparentnost/razvidnost/»prozornosti« frazema: zveza med celovitim (idiomatičnim) pomenom frazema in pomensko udeleženostjo sestavin v njem.»Razstavljivost«/deljivost pomena frazema: kompozicijska/sestavljena pomenska struktura – celovita pomenska struktura.

1. Uveljavljanje kategorialnega pomena sestavin(e), npr. v glagolskih frazemih vidskost

2

Delo 15. 5. 1993, 2.

3

Delo 11. 6. 1993, 10.

- skakati/skočiti v besedo (komu) 'prekinjati/prekiniti govorjenje (koga)';- delati/narediti iz muhe slona, vreči/metati v obraz (komu kaj) (formalno površinsko vzpostavljeno nasprotje dov. / nedov. celo tam, kjer je v besedju ni: očitati (dov., nedov.) – 'govoriti očitek (trajanje) oz. očitke (ponavljalnost)'; 'izreči očitek/očitke'.TODA: iti na led/limanice (komu) – dati se prevarati, nasesti (komu)'

2. »Razcep« frazema (pri pooziraljenju) in uveljavljanje avtonomnega pomena sestavin: prazna slama, ki jo mlatijo (naši sindikalisti)

prim. rezati svež kruh – kruh, ki ga režemo svežega mlatiti prazno slamo - *slama, ki jo mlatimo prazno avtonomno je torej prazna slama, ne slama oz. ne poljubno!3. »Pomen« unikalnih/enopovezovalnih sestavin.4. »Sistemsko« uveljavljanje pomena sestavine: streljati kozle – delati

kozlarije, kozel … ; dosledno npr. v somatizmih

Primer udeleženosti pomena sestavine ROKA v slov. frazemih (gl. zb. SSJLK 1990) – obvezno +člov. (za razliko od glava …), zato Vd, Nst/l človek.Fg. kaže, da telo doživljamo/dojemamo glede na razporeditev njegovih delov (A. topografska pomenska sestavina), obliko in zgradbo dela (B. anatomska p.s.), delovanje/funkcijo dela (C. funkcijska p.s.).A. 'stranski, bočni del tel. – leva in desna polovica in roka: kaj leži na desno/levo roko; naj ne ve levica, kaj dela desnica; desnica ne ve, kaj dela levicaB. 'velikost': Če mu prst ponudiš, pa roko z/a/grabi

'količina': na prste ene roke lahko prešteješ 'zgornji del = zakriti' : prodati/kupiti pod roko'spodaj/dlan = odkrito' : (kaj) je na dlani

A. a. 'držanje', b. 'nošenje', c. 'delo', č. 'boj, tepenje'a. 'posedovati = 1. posest, 2. oblast model: imeti v rokah, biti v rokah (+ začeti in nehati imeti, biti) b. nositi na rokahc. 'orodje za delo' živeti od dela svojih rok, živeti iz rok v usta 'odnos do dela': 1. delo gre od rok, 2. imeti roko za kaj, biti kakšnih rokč. braniti se z vsemi štirimi, umreti od (čigave) roke

!!! V SLOVENŠČINI NI FRAZEMA, KJER BI BILA UDELEŽENA čutilna/tipalna/taktilna funkcija roke. PRIMERJAVA S SLOVARSKIM GESLOM: ROKA v SSKJ

Pomenske posebnosti frazemov(uveljavljajo se ne pri vseh /vrstah/ frazemov v enaki meri)

1. Polisemija: sekundarna in celo terciarna metaforizacija (povezava s statusom frazemov kot sekundarnih znakov)

dobiti jih po glavi: 1. dobiti udarce, biti tepen 2. biti ostro grajanNekateri namesto o polisemiji govorijo o »širokem pomenu« frazemov: mlatiti prazno slamo 'govorjenje', tudi 'sploh táko ravnanje' (zelo veliko, npr. streljati kozle, afne guncati itd.)

Specifična za frazeme je lahkotnost, s katero se dosega sekundarna metaforizacija.

2. Sinonimija – naj bi bila v fg. mnogo pogostejša kot pri besedah. Vzrok: sestavinska sestava dovoljuje uveljavljanje/ustaljevanje vedno novih enot znotraj modela/vzorca, dokler vsaj je model prepoznaven (»novo« lahko ostane omejeno glede na zvrst ali celo le idiolektalno, lahko pa je kratkega veka, mnogo novosti pa se tudi ustali za dlje časa). (M. Rode, Semantični odnosi v frazeologiji, SR 1975)

3. Kompleksnost pomena – da so fr. praviloma semantično bolj kompleksni kakor besede – mišljen je nabor večji nabor semov in razmerja med njimi (s pomenskosestavinsko analizo).Primer: delati iz muhe slona – v razmerje sta postavljeni dve danosti/količini: 'majhno nevšečnost stopnjevati v veliko in zelo pomembno oviro'; toda tudi: 'pretiravati'.Semantična kompleksnost/zapletenost se kaže zlasti v omejenosti kontekstov, v katerih se frazem (v primerjavi z besedo) lahko uporablja: število podatkov itd.

4. Nedoločnost/nejasnost pomena Značilno za horoskope, napovedi vnaprej, kjer mora biti nenatančno določeno, da se pušča odprtost za interpretacijo. To frazemi dopuščajo.Frazemi tako rekoč dajejo prazne formule, ki se zapolnijo z vsakokratnim kontekstom/situacijo – vsaka oseba, ki bere horoskop, zapolni zase, konkretizira. Toda to verjetno v enaki meri velja tudi za nove, kreativne metafore.Primer: Ljubezen: gradite odnos na medsebojnem zaupanju in se pravočasno pogovorite o vsem, kar vam leži na duši .

5. Ekspresivnost (gl. prej.)

FRAZEOLOGIJA V SLOVARJU

Načelno: slovar mora prinesti normativno podobo, tj. obliko in pomen, slovarske – leksikalne (= eno- ali večbesedne) jezikovne enote,

A. ki mora biti tudi navedena v »slovarski podobi«, tj. v imenovalni obliki, kar za pregibne besedne vrste pomeni: Samb in Pridb v im. ed. (če ta obstaja, prim. samomnožinske samostalnike škarje), Gl. v nedoločniku, Prisl v osnovniku (nestopnjevano!); nepregibne besedne vrste pa v ustaljeni/konvencionalizirani obliki. – Že ta zahteva je v frazeologiji velika, ker je treba določiti imenovalne oblike: - Samfr: boljša polovica, problem: kdaj je biti obvezna sestavina fr. (in gre za

Glagfr) in kdaj ne (in gre za Samfr, rabljen pač tudi kot imenski del povedka);

- Pridfr: v im. ed. je lahko reven kot cerkvena miš, ne pa tudi dobrega srca (kjer je to edina oblika), hkrati pa enako kot pri Samfr problem biti (dobrega srca : biti dobrega srca)

(problem prekrivnosti med pomenom oblike BZ in pomenom frazema: hočeš nočeš, dan in noč, kjer bog roko ven moli).

B.Ločiti sestavine frazema od zunajfrazemskega okolja: vezljivostnih določil in sobesedilnih prvin: Vsi so me pustili na cedilu kdo – pustiti na cedilu – koga Na stara leta so ga pustili vsi na cedilu.Tudi določiti kakšna ta vezljivostna določila so, ne samo obliko, pri marsikateri fr. enoti tudi pomen: ali na ravni +/-živo; člov., ali celo drugače: prelivati kri za koga/kaj – to ne more biti nekaj malenkostnega ali celo nevrednega (prelivati kri za bolne teorije)

C. Problem določitve, kaj vse sodi v normativno podobo: ugotoviti vse variante.PROBLEM tudi normativna podoba (tudi samo oblika), neproblematičen npr. vreči puško v koruzo - *pištolo, *rž, toda problematičen niz stresati sitnost, nejevoljo, jezo (na koga/nad kom) - ali tudi ?zoprnost, slabo voljo tega npr. SSKJ nima, a zdi se, da obstaja, ne pa npr. *stresati obup, žalost (na koga/nad kom)

SKLEP: Ni vse ustaljeno dokončno, kot pač v jeziku skoraj nič ni. Slovar pa kljub temu "mora" nekako ustaliti, fiksirati, vsaj za določen presek časa.

Frazeologija v slovenskih slovarjihGantar, P.: Slovenska frazeologija v dosedanjih slovarjih glede na aktualna

slovaropisna načela. Jezikoslovni zapiski 7. 2001. 207–224.Gantar, P.: Temeljne prvine zasnove frazeološkega slovarja. SR 2002. 29–49.J. Keber: Frazeološki slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek. Ljubljana 2003.

Frazeologija v SSKJV. Majdič, Frazeologija, Naši razgledi, Ljubljana 1970, št. 5, 138-139.J. Petermann, Frazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (I-IV), v: Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, Obdobja 8, Ljubljana 1988, 301-310.E. Kržišnik, Frazeološko gradivo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Slava 1987/88, št. 2, 143-162).

Frazeologija v Slovenskem pravopisu 2001E. Kržišnik, Frazeologija v Slovenskem pravopisu 2001. SR 2003/2. 221–237.

FRAZEOLOGIJA IN ZVRSTNOST

A. Jezikovnozvrstna zaznamovanost frazemov kot jezikovnih enot

Socialnozvrstna oznaka:knjiž. kupiti mačka v vreči (: pog. kupiti mačka v žaklju)pog. prazen žakelj ne stoji pokonci (: pog. prazna vreča ne stoji pokonci) dati (koga) v žakelj (: knj. dati k. v koš)pokraj. pog. zadeti žebelj na glavonar. na drobno se ženiti (!!! oblika) iti v vesidiol. pojdi z menoj (‘piškoti’)

Funkcijskozvrstna oznaka:umetn. položiti svoje srce k nogam (komu/koga?) (SSKJ: vznes.) sok srca ‘kri’ (SSKJ: pesn.)

public. dati/prižgati zeleno luč lomiti kopja papirnati tigerprakt.sporaz.

Časovnozvrstna oznaka:SSKJ zastar. lomiti si glavo (nezazn. beliti si glavo) vzeti v misel (koga)

Primernost oznak v teoriji in praksi

Predvidljivost zvrstne določenosti: Zveza med zvrstno označenostjo frazema in njegove sestavine.

1. Nepredvidljiva:a) ujemanje: sestavina časovno zaznamovana - frazem enako (oboje zastarelo: omah - zvoniti na ves omah 'zelo');b) neujemanje: sestavina/e časovno nezaznamovana/e - frazem zaznamovan (viseti, brada - zastarelo viseti za brado 'biti odvisen', boben - star. boben zapoje 'začenja se vojna'); sestavina/e časovno zaznamovana/e - frazem nezaznamovan (star. duri - /kaj/ biti pred durmi).Mogoče je tudi, da je časovno zaznamovana sestavina v enem časovno zaznamovanem frazemu in v drugem časovno nezaznamovanem, npr. star. drn - zastar. spraviti pod drn /koga/ (bolezen ga je spravila pod drn) in časovno nezaznamovano iti čez drn in strn.

Ne vplivajo sestavine iz dol. funkc. zvrsti: violina, prva violina – igrati prvo violino, biti prva violina.

2. (Delna) predvidljivostZ oznako knjiž. (v SSKJ) so fg. enote večinoma prepoznavne glede na nastanek, in sicer so to:[a) enote, ki so (bolj ali manj kreativne) metafore ali metonimije iz leposlovnih besedil in pravzaprav ne sodijo med frazeme, npr. zakaj razgrebaš stare rane (razgrebati), na licih ji cvetijo rože (roža), reka je oblekla zimski plašč (obleči);b) enote, ki so (avtorske) modifikacije frazema, npr. rogati mož 'prevarani (zakonski) mož; PAZI a in b: SO V GNEZDU, VENDAR TO NISO FRAZEMI]c) enote, ki so "poknjižene variante" frazemov z drugačnim kvalifikatorjem in

- vsebujejo sestavino knjiž., npr. meša mu predeno 'preprečuje, ovira njegove načrte', kjer že sam SSKJ napotuje k štrena ("prim. štrena" - ta varianta ima oznako pog.); prim. tudi pokazati se v negližeju s pomensko "razlago" 'v pravi luči' (iz frazema pokazati se v pravi luči); postaviti koga pred fait accompli (frazem postaviti pred /izvršeno/ dejstvo koga), oblast jim vedno bolj polzi iz rok (prim. /kaj/ uhajati iz rok /komu/);

- vsebujejo tako obliko, npr. spraviti koga s pota, ostati na pol pota, povsod jim je na potu (vse pod geslom pot) z vzporednico spraviti s poti koga, ostati na pol poti, biti na poti komu;

č) enote, ki so frazeologizirani citati iz:- grške in rimske književne in mitološke tradicije, npr. danajski dar (dar),

Avgijev hlev (hlev), priti med Scilo in Karibdo (Karibda), iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov (nit), zadela ga je Amorjeva puščica (puščica);

- biblije ali drugih religioznih besedil, npr. od presenečenja se je spremenila v solnat steber (solnat), posipati se s pepelom (pepel), jabolko spora (jabolko), vzeti križ na svoje rame (križ);

- iz druge književnosti, npr. boriti se z mlini na veter (boriti se), želi si v planinski raj (raj), zdi se mi, da sem govoril v gluhi lozi (loza).

Medsedsebojna povezava med ekspresivno (=čustvena konotacija) in socialnozvrstno oznako: nizko in nižje pogovorno (sam gobec je /koga/, vtikati svoj rilec /v kaj/, matilda povoha /koga/, biti pod gasom) vulgarno in nižje pogovorno (posrati ga, na rit vrže /koga/)vzneseno in knjižno (nositi dete pod srcem, ura slovesa pride, glas srca)

neg. konot. = neknjižno, poz. konot. = knjiž. (t. i. občutek “jezikovne morale”) iz sestavine (drek, gobec), iz tematizacije (‘pijančevanje, smrt, spolnost’)

Opazna težnja: frazem s socialnozvrstno zaznamovano sestavino ima nekoliko višji status od nje (pukel /nižje pog./ – imeti na puklu koga /pog./; dohtar – govoriti kot strgan dohtar, kufer – kufre gor, kufre dol, fana – biti izmučen kot turška fana).

B.Raba frazemov v različnih besedilnih zvrsteh (v besedilih različnih funkcijskih zvrsti)

Zaradi poudarjenega konotativnega pomena je raba frazemov v besedilih zaznamovana (omejena): znanstv.,strok. besedila; besedila z dominantno referencialno (informativno) funkcijo.

Umetnostna besedila: - »znak živahnosti in razplastenosti besedila« ?!- govor(je)nost- razmerje med frazemi in kreativnimi metaforami; - raba frazemskih prenovitev

Primer: Cankarjeva besedila.

Publicistična besedila (gl. članki E. Kržišnik, nav. v Literaturi)manipulativno sredstvo:

a) ocenjevalno, čustveno itd. razmerje, ki ga prinaša frazem je rezultat ne individualnega, temveč kolektivnega doživljanja predmetnosti in pojavnosti;

b) časopisna besedila niso samo informativna, temveč vedno tudi (predvsem?) presojevalna: oblikovanje javnega mnenja

sklep a+b = če časopisna besedila razmerje do resničnosti izražajo frazeološko (= z enotami, ki izražajo kolektivno subjektivno razmerje), se zabrisuje meja med: tako misli (ocenjuje ...) avtor in tako mislim (ocenjujem ...) jaz (bralec):Značilnosti:

- približna raba;- raba frazeoloških prenovitev;- pojavljanje na besedilno izpostavljenih mestih;- najpogostejša raba v besedilih s politično tematiko (tudi športna!);- v 2. polovici 20. stoletja raba frazemov narašča.

Poljudnoznanstvena besedilaRaba fr. jih deli na revijalna in ubčeniška (za poživitev sloga, usmerjeni predvsem na bralca: spodbujajo njegovo pozornost in razbijajo suhoparnost podatkov; lahko rabijo tudi za nazornost razlage (slika!).

Vsakdanje (praktično) sporazumevanje – raba pogostejša v nerutinskih govornih položajih, ki so čustveno izpostavljeni (npr. igranje kart, tekmovanje ...).

Raziskava med švicarskimi osnovnošolci: prevladuje raba takih frazemov, ki vsebujejo negativno vrednostno oznako sogovorca (žalitev, grpžnja), veliko redkeje je s frazemom izraženo pozitivno razmerje.Raba frazemov je tudi individualno različna.

NORMA V FRAZEOLOGIJI IN NJENO KRŠENJE V BESEDILIH- Gl. Kržišnik: Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih (SR 1996,

133-154)

Anketiranje rojenih govorcev (iz Kržišnik: Normativno v frazeologiji, zb. Jezična norma i varijeteti, ur. L. Badurina, B. Pritchhard, D. Stolac, Zagreb–Rijeka 2000)

Določanje normativnega v frazeologiji oteženo zaradi kontradikcije med stalnostjo in variantnostjo. Kontradikcija med tema dvema lastnostma frazeološke enote se kot oteževalna okoliščina pokaže frazeologu, ki išče invarianto za uvrstitev v frazeološki slovar. Kakor bo prikazano v nadaljevanju, je frazeolog pri svojem delu tudi eden redkih, ki si beli glavo zaradi tega.4

2 Rojeni govorec (t. i. native speaker), kot kažejo teksti, nima posebnih težav ne kot govorec (tvorec) ne kot poslušalec (naslovnik). Govorci v svojih tekstih namreč pogosto kršijo normo, ne da bi se tega zavedali – ta trditev izhaja iz raziskave zlasti publicističnih tekstov, objavljene v Kržišnik 1996 (opazovana je bila frazeologija v pisnih tekstih, ne pa tudi v govorjenih, kjer so po predvidevanju odstopi od norme še večji).5

V pričujoči razpravi želim predstaviti eksperiment, katerega posledica je drugi del trditve, tj. da rojeni govorci frazeološke "napake" (odstopa od norme) tudi kot poslušalci skoraj ne opazijo in ne prepoznajo.

4Jezikoslovci lahko pri tudi pretiravajo. Navedimo primer iz "jezikovnega kotička" J. Gradišnika: "Naj bo premislek še tako razumen, gospod Pušenjak stvari ne bo mogel postaviti na svoje mesto, temveč na njihovo mesto. Res pa je postaviti reči na svoje (namesto na njihovo) mesto ena zelo pogostnih napak, ki se kar ne da pregnati." (Delo 7. 11. 1996, 14.) V tem primeru gre za nasilje gramatične norme nad frazeološko. Postaviti stvari na svoje mesto je varianta k postaviti stvari na pravo mesto ('poiskati ustrezno, primerno rešitev'), v njej je svoje frazeološka komponenta. Prim. razliko med Janez1 je spravil Micko2 k sebi1 s pomenom 'Janez je povzročil, da je Micka prišla k njemu' (nefrazeološko) in Janez1 je spravil Micko2 k sebi2 s pomenom 'Janez je povzročil, da se je Micka zbudila iz nezavesti' (frazeološko) (še drugi zgledi prim. v Kržišnik 1994).5V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, kateri teksti so konec 20. stoletja normotvorni. Nekako do srede 20. stoletja so za slovenski jezik veljala kot normotvorna predvsem (skoraj izključno) umetnostna besedila, katerih vpliv je konec 20. stoletja že skoraj zanemarljiv, močno pa je narasel vpliv publicističnih tekstov, tako pisnih kot govorjenih. Prim. tudi v Kržišnik 1996: 138/139.

2.1 Eksperiment obsega 3 dele. V vseh delih so zbrani realno obstoječi teksti, frazeološki odstopi od norme so v njih primarno že bili, druge napake so narejene posebej za eksperiment. V prvem delu je bilo mogoče opazovati, koliko anketirani rojeni govorci opazijo različne odstope od norme v sklenjenem, ne na "napako" usmerjenem besedilu. V drugem delu je pozornost anketiranih že deloma vodena, ker besedotvorni in frazeološki odstopi od norme predstavljajo večino malega teksta. V tretjem pa je njihova pozornost spodbujana z usmerjevalnimi vprašanji.Pri poskusu je sodelovalo 77 študentov slovenistike: 48 študentov 1. letnika, ki teoretično o frazeologiji še niso razmišljali, vedo pa, da v jeziku obstaja določena norma; 21 študentov 3. in 4. letnika, ki so obiskovali izbirni diplomski seminar, na katerem smo obravnavali teme iz frazeologije; in 8 študentov 4. letnika, ki so obiskovali seminar iz lektoriranja tekstov in katerih pozornost bi po pričakovanju morala biti posebej usmerjena v upoštevanje norme.

2.1.1 V prvem delu je zbranih 8 odlomkov iz umetnostnih (izvirnih slovenskih in prevedenih) in časopisnih tekstov (od I - VIII). V njih so različne napake, pravopisne, morfološke, besedotvorne, semantične in frazeološke (interpretacijo napak gl. dalje). Tako je bilo mogoče opazovati, v kolikšni meri bralci v sklenjenem besedilu opazijo odstope od norme na različnih ravneh.

Teksti

I.6 (Kazantzakis, Kapitan Mihalis, Sto romanov, 1989, II, 268)Že se je hotel spet umakniti v mrak svoje trgovine, ko je ugledal Venduzosa. Prišel je mimo, zavit v odejo, in drgetal od mraza. Mahal je z rokami in spotoma govoril sam s seboj. Že dva dneve (1M: dni)7 je tekal po ulicah, kakor, da (2P: kakor da) ga preganja prekletstvo, in ni mogel priti do odločitve: ali naj odpre svojo točilnico, pripelje nazaj ženo in hčeri ter spet prične svoje prejšno (3M: prejšnje) delo? Ali pa naj pošlje vse k vragu in se vrne h kapitanu Mihalisu ter mu pokaže, da je tudi on mož in da se ne pusti suvati in teptati? "Zbogom, Venduzos," mu je dejal Mihalis predvčerajšnjim, ko ga je poslal s svojim sporočilom k metropolitu, "ne boš se vrnil. Venduzos si, ničesar ne zahtevam od tebe, ravnaj po venduzovsko!"Venduzos se je jezen spominjal teh besed. Tisoč vragov ga je obkrožilo. Zdaj ga je prevzel čut za čas in sklenil je, da bo stekel nazaj v goro in da bo kapitanu Mihalisu že pokazal, zdaj se je spet spomnil žene, hčera in svoje točilnice, in tedaj je v mislih spet stekel z gore.Ko je zagledal kapitana Poliksigisa na pragu njegove trgovine, je obstal. Stoj, to je mogočen kapetan (4S; kapitan), ki pa je kljub temu vtaknil zdaj rep med noge (5F: stisnil rep med noge) in zaprl gobec. Zakaj? Zato, ker je bilo koristno za Kreto. Ti pa, ušivi Venduzos, tuhtaš in tuhtaš in hočeš ravnati po svoji glavi? Naprej, bedak, naj te ne bo sram. Vojskovanje je težko delo.(5 napak)

II. (Andrič, Travniška kronika, Sto romanov, 1989, 173)Vmešala se je čaršija. Vsi so čutili, da je to najboljša prilika, da jo zagodejo osovraženemu Mehmedu in njegovemu gospodarju Davnu, pa sploh konzuloma in konzulatoma. Vsi so si šteli v dolžnost pomagati časti vrednemu Muslimanu (6P: muslimanu) v obrambi njegovih pravic proti tujcem in njihovim slugam. In Bekri Mustafa, ki je v tej hudi zimi prišel brez suknje in brez dobre obutve, gol kakor cerkvena miš (7F: reven kot cerkvena miš), se ogreval samo z žganico in hranil s čebulo, se je nenadoma grel v toplih oblekah, ga je pitala, napajala in negovala vsa čaršija.

6Z rimsko številko je označeno zaporedje besedil, na katera se v nadaljevanju sklicujem.7Podatke v oklepaju beri kot: številka = zaporedna številka "napake"; velika tiskana črka = vrsta napake (P - pravopisna, M - morfološka, B - besedotvorna, S - semantična, F - frazeološka); v kurzivu je korektura "napake".

(2 napaki)

III. (Župančič: Ciciban in čebela)O, naj le joče ciciban, zvoniti izza toče (9F: zvoniti po toči)kriči naj kakor (8P: naj, kakor) hoče, nič ne pomaga, ciciban. (2 napaki)

IV. (Mladina, 29. 8. 1995, s. 17)Pot v demokracijo je težja in napornejša in ni nujno pisana na kožo vsem državam (10F: pisan na kožo komu /+živo/). Da bi demokracija postala uspešen in funkcionalen sistem, je treba izpolniti več pogojev, to pa lahko stori le peščica držav. Za to sta med drugim potrebna dobro izobraženo prebivalstvo in zagotovlena (11M: zagotovljena) vsaj osnovna življenjska raven.(2 napaki)

V. (Delo, 14. 2. 1995, s. 10)V petek so klicali policijo iz doma (12P: Doma) Malči Beličeve, kjer prebivajo socialno ogroženi otroci, in prijavili, da sta se neznana mlajša moška v petek popoldan spravila na 14 (13P: 14-) in 16-letnega gojenca. Pred domom sta neznanca pretental (14M: pretentala) gojenca, da sta jima pokazala ročni uri, samo za toliko, da si ju ogledata, potem pa ju seveda nista hotela vrniti. Prepričevanje je bilo za manj (15S: zaman), prišlo je še do prerivanja, nakar sta gojenca stekla v dom po vzgojitelja, nasilna nepridiprava pa sta medtem stisnila pete (16F: odnesla pete).(5 napak)

VI. (Vikend magazin, Delo, 8. 11. 1996, 20)POP tv (17P: TV) je na drugi strani v razmeroma kratkem času uspelo ustvariti četico sposobnih voditeljev. Žal jim ni uspelo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja vodenje oddaje vparu (18P: v paru), kar lahko srečamo na tujih komercialnih postajah, predvsem amerikanskih (19B: ameriških).8 Tu mislim predvsem na poosebljenje, razpoznavnost značajskih potez obeh voditeljev, na katerih temelji njun odnos, ki lahko postane nekakšna stalnica in dodaten čar spremljanja poročil. To je seveda element, ki ga lahko pričakujemo le pri izjemno uigranih voditeljih, kaj kmalu pa lahko uide izpod vajeti (20F: uide z vajeti), in prav je, da slovenski gledalci ob zaostalosti na medijskem področju nismo preizkušani z nekakšnimi eksperimenti še sredi najbolj gledanega termina.(4 napake)

VII. (I. Sivec, Bog na dopustu, 1994, 117)Po treh urah sem se usedel kot kup nesreče na dno greznice in se zjokal nad svojo nemilo usodo. Tašče ni bilo nikjer, tasta in svaka še man (21P: manj), žena pa je očitno že (22S: še) vedno mlela otrobe (23F: vezala otrobe) na krajevni skupnosti. Zaskrbelo me je, da se bo po sestanku preprosto zapodila domov.(3 napake)

VIII. (Delo 16. 11. 1994, s. 16)Do Gradca, kjer ima moja žena, po (24P: žena po) materi podedovan vikend, sem se odpeljal z avtobusom. Lepo je biti anonimen potnik, še zlasti v deželi, kjer bi te nekateri znanci kaj radi prikrajšali za glavo, ker z njimi ne pihaš v isti rog (25F: trobiš v isti rog). Polletje (26S: poletje) je še v polnem sijaju, fige zorijo in oljke so obrodile.(3 napake)

2.1.2 V drugem delu so 4 minimalni teksti, od tega trije (IX., X., XI.) taki, ki obsegajo samo toliko konteksta, kot ga potrebuje frazem, da je v celoti razvit; v četrtem (XII.) tekstu je primer besedotvornega neologizma. Tako frazemi kot neologistična izpeljanka imajo "napake". Minimalni teksti so primerni za

8Izpeljanka amerikanski je markirana (pogovorno) nasproti nevtralni ameriški.

usmerjanje pozornosti. Pričakujemo lahko, da bodo v tem delu odstopi od norme pogosteje opaženi, kakor so bili v prvem (neusmerjenem) delu.

Teksti:

IX. (Radio Slovenija, 14. 2. ob 17.15 - intervju).... In zdaj še eno poleno, ki ga ima SLS v ognju. (27F: imeti dve železi v ognju)(1 napaka)

X. (TV-dnevnik, SLO 1, 2. 1. 1996 - poročilo tujega dopisnika)Upajmo, da bo naša politična garnitura dovolj razsodna in ne bo dovolila, da bi šla Slovenija po kostanj v italijanski ogenj. (28F: iti po kostanj v žerjavico)(1 napaka)

XI. (Pop TV, 2. 1. 1996 ob 18.50 - podnapis k filmu, prevod)No, tako! To ste dobro opravili, ubili ste dve muhi z enim nožem. (29F: ubiti dve muhi na en mah)(1 napaka)

XII. (Filozofska fakulteta v Ljubljani, kabinet 209 - napis na vratih)Vem, da ne smemo kaditi v javnih prostorih, toda ne vznemirjaj se, kar kadi, kajti ta prostor je kadljiv. (30B: v tem prostoru se ne kadi/se ne sme kaditi)9 (1 napaka)

2.1.3 V tretjem delu se z dodatnimi vprašanji preverja razumevanje besedila v odvisnosti od razumevanja pomena frazema. Pri tem so v prvih treh primerih (XIII. - XV.) v slovenskem prevodu uporabljeni kalkirani tujejezični frazemi, ki v slovenščini nimajo statusa frazeološke enote. Razumevanje torej ne more biti odvisno od pomena "frazema". Od česa torej je?

Teksti

XIII. (Kazantzakis, Kapitan Mihalis, Sto romanov, 1989, I, 102)Pri svetem Menasu se je gospa Penelopa ustavila.Zadonel je krik in smeh. Ozka ulica se je napolnila z otroki. Njihova ura je bíla in tekli so v šolo. Srce gospe Penelope je poskočilo. Ustavila se je, da bi opazovala otroke. "Ah," je rekla, "ko bi bili vsi moji! In ne vsi Dimitrosovi, Bog mi odpusti."V trenutku so se ji zameglile oči, v duhu pa so šli mimo nje vsi moški, ki jih je videla na ulicah in v vaseh in v svojih sanjah. "Bog mi odpusti, vendar mislim, da je imela prav žena strica Jannisa, tista, ki je imela tisoč moških. S toliko možmi je imela otroke! Samo Bog to ve - in tudi to, od koga jih je dobila moja soseda Katinica, Krassojorjisova žena! In čeprav je stric Jannis slabo slišal, mu je vendar bolha zlezla v uho. Videl je svoje rogove, prijel jih je in jih otipaval. A kaj naj bi bil storil? Samo enkrat, ko je bil bolan, je poklical ženo. "Ah, žena," je dejal, "povej mi resnico, pri Bogu, ki verjameš vanj. So vsi otroci, ki jih imava, moji?" Žena je molčala. "Žena, povej mi resnico. Saj vidiš, da umiram. Česa se bojiš?""In če ne bi umrl?" je odgovorila Vprašanja: Ali je Jannisa žena varala? Ali je Jannis to vedel ali je samo slutil/ sumil? Izpišite del/e besedila, iz katerih lahko sklepamo:

XIV. (Lipuš, Odstranitev moje vasi, s. 26)Vaje so šle po zlu, glasovi so bili v vedru, žena ni mogla čez jemati in vsem je škripalo iz prsi, namesto da bi jim pelo iz srca, so bile v vedru vaje same.

9Sufiks -ljiv s pomenom 'tak, ki je sposoben/primeren za kaj' je v slovenskem jeziku, kot kaže Odzadnji slovar slovenskega jezika, zelo produktiven, tvorba iz glagola kaditi ne obstaja, v povezavi z leksemom kabinet pa tudi ne bi mogla imeti ustreznega pomena ('tak, ki je primeren za kajenje/ki ga je mogoče kaditi').

Kaj se je zgodilo z glasovi? Kako to veste?

XV. (Delo 27. 5. 1993, s. 5)Tisto kar na primer politike v vseh demokratičnih sistemih najbolj povezuje z javnostjo, je ob njihovi relativno težko merljivi učinkovitosti predvsem nekakšna moralna atletika, s katero se predstavljajo javnosti, je na primer pred kratkim za Bild dejal Scheuch. Bjorn Engholm je na primer vse gradil na svojem liku moralnega in poštenega politika, potem pa je moral vzeti klobuk, ker so ga spodnesle prav njegove lastne laži in spletke. Kaj se je zgodilo z Bjornom Engholm? Kako to veste?

XVI. (Pepita, dec. 1995, s. 90)Clint Eastwood je danes star 62 let. Za dolgo časa je film obesil dobesedno na klin in se ukvarjal z nešteto drugimi stvarmi. V tem času so njegovi lasje osiveli, na obrazu so se pojavile gube in postal je še bolj možat. Brez obžalovanja je dolga leta zavračal vloge v najrazličnejših filmih. Ko se je nekega dne zopet odločil za film, je praktično začel od začetka! Vprašanje: Kaj je storil C. Eastwood za dolgo časa? Kako to veste?

V zadnjem (XVI.) tekstu pa je pred frazemom, ki dovoljuje "dvojno branje", tj. dobesedno in frazeološko, uporabljeno t. i. "navodilo za branje".10 Z dodanima vprašanjema (zlasti z drugim Kako to veste?) želimo doseči, da bralci opazijo ambivalenco in jo reflektirajo. TEKST

Možne relativizacije rezultatov

Temeljni zadržek bi lahko bil, da so bili - razen frazeoloških - vsi drugi odstopi od norme "umetno narejeni". To pomeni, da so zavestno nastali, kar je morda pripomoglo k temu, da so bili tudi pri testiranju hitreje zavestno prepoznani (opaženi) kakor odstopi pri frazeologiji, ki so nastali nezavedno.

Drugi drobni pomisleki pa so naslednji. Pri pravopisnih napakah opazujemo kodificirano normo, ki je deloma predvsem konvencija (pisanje vejice, velike začetnice, kratic) deloma pa tudi povezana z "jezikovnih občutkom" (npr. pisanje skupaj in narazen z občutkom za besedo, vpliv govornosti na zapisano). Pravopisna napaka 12 (V. tekst), ki v rezultatih bistveno odstopa, je povezana s poznavanjem zunajjezikovne realnosti, ne jezikovne norme. Med morfološkimi odstopi od norme so tudi taki, ki bi lahko bili lapsus calami (napaka 1 ). Enako velja za semantično napako 4 (kapetan - kapitan).11

10"Navodilo za branje" imenujem taka jezikovna sredstva, ki omogočajo, da pri večpomenskih jezikovnih enotah izberemo sporočevalnemu namenu (intenci) ustrezen pomen. Pri frazemih, ki imajo homonimno prosto besedno zvezo, bi po analogiji taka sredstva morala določiti, katerega od obeh pomenov (dobesednega ali frazeološkega) naj izberemo za pravilno razumevanje besedilo (Kržišnik 1994: 122; prim. tudi Burger, Buhofer, Sialm 1982: 89).11Zapis polletje namesto poletje je take vrste samo navidezno, prvo se namreč "bere" kot [poulétje], drugo pa [polétje], zato je napaka precej bolj opazna, kar dokazujejo tudi rezultati.

Interpretacija dobljenih rezultatov mora najprej pojasniti razlike v podatkih, ki so med seboj primerljivi, to so rezultati 1. in 2. dela, medtem ko bodo rezultati 3. dela služili za pojasnjevanje stanja, kot se kaže v prvih dveh delih.

1. del:PRAVOPIS_ MORFOLOGIJA SEMANTIKA BESEDOTVORJE212 - 80,513 1 - 98,8 4 - 33,8 19 - 80,56 - 35 3 - 48 15 - 96,1 30 - 88,2_(= 2. del) 8 - 36,3 11 - 94,8 22 - 86,9 povpr. 84,35%12 - 11,7 14 - 96,1____ 26 - 100____13 - 63,6 povpr. 84,4% povpr. 79,2%17 - 55,818 - 94,821 - 10024 - 100____povpr. 64,2% skupaj povpr. 78%

FRAZEOLOGIJA5 - 2,67 - 9,19 - 33,710 - 1,316 - 27,3 povpr. 14,7%20 - 2623 - 6,525 - 11,7 skupaj povpr. 35,9%-------------------------------------------------------------------------------------------------2. del27 - 54,428 - 33,8 povpr. 57,1%29 - 83,3-------------------------------------------------------------------------------------------------

Rezultati 1. dela primerjajo, koliko so bralci pozorni na odstope od norme na različnih ravneh.

V 2. delu se primerja prepoznavanje frazeološkega in besedotvornega odstopa od norme. Koncentracija na "napako" je bila v tem delu zaradi minimalnega teksta nujna, vzrok za neprepoznanosti "napake" ni bila samo nepozornost, ampak tudi že nepozavanje norme. Razlika med prepoznavanjem besedotvornih in frazeoloških "napak" se je temu primerno zmanjšala.

Če se za trenutek zatečemo v matematično povprečje, lahko iz razultatov 1. in 2. dela izluščimo, da je prepoznavanje pravopisnih, morfoloških, semantičnih in besedotvornih odstopov od norme več kot dvakrat pogostejše od prepoznavanja frazeoloških "napak" (razmerje 78% : 36%).

12Zaporedna številka "napake" (odstopa od norme) v besedilih.13Prepoznanost odstopov od norme v odstotkih (%).

Kakšne vrste odstopov od normeZa našo rabo jih razdelimo na (a) odstope, ki jih lahko razložimo z asociacijami znotraj leksikalnega in frazeološkega sistema (tako npr. zgled 28: iti po kostanj v ogenj namesto žerjavico, ker je žerjavica 'dogorevajoči kosi lesa' in gre za neke vrste metonimično zamenjavo vzroka s posledico;14 prav tako zgled 16: stisniti pete, kjer gre za kontaminacijo dveh frazemov z istim pomenom 'zbežati': stisniti jo in odnesti pete),

(b) odstope, ki jih tako ni mogoče razložiti (npr. zgled 7: gol kakor cerkvena miš namesto reven - povezave med reven in gol SSKJ v pomenskih opisih ne izkazuje).15

Če napake vrednotimo, bi lahko rekli, da gre v primerih (a) za težje opazne napake, v primerih (b) za lahko opazne. Razdelitev je naslednja:(a) zgledi: 5,1610, 16, 20, 23, 25, 28 - napaka prepoznana 15,6- odstotno;(b) zgledi: 7, 9, 27, 29 - napaka prepoznana 45-odstotno.

Kot kaže, je ločevanje med (a) in (b) smiselno, saj je razlika v prepoznavnosti velika, lahko opazne napake so anketiranci prepoznali trikrat pogosteje kot težje opazne. To pa je hkrati tudi že del odgovora na vprašanje, zakaj je odstope od norme v frazeologiji težje prepoznati: ker najpogosteje nastajajo znotraj asociacijskih povezav v leksikalnem in frazeološkem sistemu. Po enaki poti, kot "napaka" v aktivnem delu komunikacije (pri enkodiranju) nastane, je v njenem pasivnem delu (pri dekodiranju) tudi razumljena, ne da bi bila uzaveščena kot napaka.

Toda to je le en del odgovora. Tudi zelo opazne napake, tj. take, ki niso posledica pravkar opisanih miselnih preskokov, so bile pri frazeologiji signifikantno redkeje (45-odstotno) prepoznane kakor drugi odstopi od norme (78-odstotno). Na tem mestu se najprej zastavlja vprašanje, kje je drugi skrajni konec tega pojava, kdaj namreč odstop od frazeološke norme povzroči, da pride do komunikacijskega nesporazuma.

14Pri iskanju razlage za ta zgled sem v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ) odkrila enako "napako". V frazeološkem gnezdu pri geslu žerjavica je kot stalna varianta navedena "roko dam v žerjavico, da se bo to zgodilo 'trdno sem prepričan'" - torej kakor da obstaja normirana varianta dati roko v žerjavico ob frazemu dati roko v ogenj, kar pa ne drži. Gre torej za enak pomenski prenos, isto metonimično asociacijo, na enak način nastalo napako (le da v slovarju, kar je manj opravičljivo kakor v besedilu).15Obstaja pa - sicer ne pogosto rabljena - stalni binom goli in bosi 'brez vsega imetja' = 'zelo revni', ki je ustaljen samo v tej dvojnosti, ne da bi bila zaradi tega komponenta goli povezana s pomenom reven.16Oblika vtakniti rep med noge je kot varianta k stisniti rep med noge navedena tudi v SSKJ. Kljub temu je to napaka, kajti ob pregledovanju tekstnega gradiva, na podlagi katerega je nastal SSKJ, sem ugotovila, da za obliko vtakniti rep med noge ni niti enega izpisa. V slovar je torej prišla oblika po subjektivni presoji obdelovalca gesla vtakniti.

2.2.3 Odgovor na to vprašanje naj bi dal 3. del eksperimenta, kjer v tekstih nastopajo kalkirani tujejezični frazemi.

V tekstu XIII je zveza bolha zleze v uho komu, ki obstaja v več evropskih jezikih (npr. v nemščini jmdm. einen Floh ins Ohr setzen - dobesedno: posaditi komu bolho v uho),17 v slovenščini pa ne. Tekst "In čeprav je stric Jannis slabo slišal, mu je vendar bolha zlezla v uho" bi se moral glasiti: "In čeprav (...), je vendar začel sumiti".18 V slovenskem leksikalnem in frazeološkem sistemu tudi ni nobene oporne točke, ki bi vzpostavila zvezo med bolho, ušesom in sumom. Da je 57 % anketiranih lahko odgovorilo na zastavljeni vprašanji, so se oprli na kontekst, predvsem na rogove iz frazema (kdo) natakniti/nasaditi rogove (komu) 'varati k.'. Prevedeni frazem torej ni bil razumljen kot enota.

V tekstu XIV je zveza biti v vedru iz nemškega frazema im Eimer sein, kar pomeni isto kot slovenski frazem iti po zlu 'propasti, biti uničen', ki je zapisan tik pred tem. Čeprav sicer v slovenščini obstaja frazem vreči v koš /kaj/ ('ne upoštevati'; npr. urednik vrže v koš pismo kakega bralca) in čeprav koš ('pletena posoda') in vedro ('kovinska posoda') zaznamujeta bližnji odsek zunajjezikovne dejanskosti (referenca), je zveza v slovenščini nerazumljiva. Teksta zaradi tega v celoti ne razume 65 % anketiranih, 31 % je na vprašanji odgovorilo posredno, s pomočjo konteksta.

Drugačen je primer v XV. tekstu, kjer je v slovenščino preveden nemški frazem den Hut nehmen s pomenom 'biti odpuščen /z delovnega mesta oz. funkcije/'. Da zveza "potem pa je moral vzeti klobuk" prinaša sporočilo "moral je oditi" (torej sklep: tam ni bil več v službi/ni več imel funkcije), so anketiranci sklepali iz izkušnje (52 %: klobuk damo na glavo, preden odidemo iz stanovanja, prostora) in iz konteksta (30 %: če so ga spletke spodnesle, je izgubil funkcijo). V tem primeru nemški frazem v slovenskem besedilu figurira kot kreativna metafora.

Iz povedanega je mogoče skleniti, da so meje razumevanja določene frazeološke zveze postavljene s (predvsem leksikalnim in frazeološkim) sistemom danega jezika v celoti, torej ne samo v njegovem uresničenem delu (uzusu), marveč tudi v t. i. potencialni normi. Zunaj tega se je nesporazumu mogoče izogniti le, če besedilo in/ali bralčeva izkušnja dovoljujeta branje tujejezične frazeološke metafore kot kreativne metafore v lastnem jeziku.

2.2.3.1 Ne glede na visok odstotek nerazumevanja tekstov zaradi neustreznih prevodov, bi bilo zanimivo preveriti, kar tukaj ni bilo preverjano, namreč, kolikšen odstotek anketiranih bi - brez usmerjevalnih vprašanj - rabo 17Tudi v francoščini. Tako imamo v slovenščino preveden naslov komedije Georesa Feydeauja La Pouce a l'oreille kot Bolha v ušesu - naslov je v slovenščini nesmiseln in neasociativen.18S tem je sicer brisana besedna igra med "slabo slišal" in "bolha zlezla v uho", a saj v slovenščini ta besedna igra obstaja samo na površinski ravni (slišati - uho), ne pa na pomenski (slišati - sum).

tujejezičnih frazemov označil kot odstop od norme, še prej pa, koliko anketiranih bi sploh opazilo, da je z besedilom nekaj narobe. Predvidevam, da bi bil ta odstotek relativno nizek. O tem nas prepričujejo odgovori ob zadnjem (XVI.) tekstu. Samo 3,9 % anketiranih je namreč opazilo dvoumnost zveze obesiti na klin (film kot filmski trak s posnetki je namreč mogoče "dobesedno" obesiti na klin). To seveda ne pomeni, da 93,5 % anketiranih19 besedila ni razumelo, pomeni le, da so pravilno branje, ki je v tem primeru frazeološko (tj. C. E. se je za dolgo časa prenehal ukvarjati s filmom), izbrali samoumevno, ne da bi sploh opazili ambivalenco.

3 Razmeroma preprost preizkus, ki je bil izveden med študenti slovenistike, je pokazal, da razumevanje teksta ne trpi posebne škode, vse dokler imajo v njem rabljene frazeološke enote podporo v jezikovnem in spoznavnem sistemu govorcev in poslušalcev. Zaradi tega pri rabi frazemov do odstopov od norme prihaja pogosteje in je redkeje prepoznano kot "napaka". Verjetno pa je mogoče povsem kvantitativno tudi sklepati, da bolj komplicirano zgrajena jezikovna enota dopušča tudi več odstopov, ne da bi bila zaradi tega motena komunikacija, in če komunikacija ni ovirana, govorec in poslušalec "napake" tudi ne opazita ali jo vsaj težje oz. redkeje opazita.

Na koncu je zanimiv še podatek, da med skupinami anketirancev ni bilo kake opazne razlike v rezultatih. Približno enako so opažali študentje 1. in 4. letnika, tudi rezultati odgovorov študentov 3. in 4. letnika, ki so se vse leto ukvarjali s frazeologijo, niso odstopali od povprečja.20

Sklep:1. Norma je pri frazemih manj trdna kot pri (enobesednih) leksemih.2. Za ustrezno presojo »kršenja« norme bi potrebovali natančnejše raziskave (oz. slovarje).

19Približno 3 % anketiranih ni odgovorilo.20Treba pa je povedati, da sem v navodilih posebej poudarila, da me bolj kot njihovo znanje zanima njihov jezikovni občutek, tj. občutek rojenega govorca.