ORANŽNI NASMEHI

Oranžni nasmehi

12 let

Ambasadorjev

nasmeha

∞+3:)

Uvodnik

Začelo se je z željo, da bi dobro

voljo in veselje ob delu s psi delili z

drugimi.

Kombinacija dobre volje in

odgovornosti pa nas držita

pokonci že 12 let. Revija, ki je

nastala ob praznovanju prvih

ducat let obstoja našega društva,

je namenjena spominom na naš

začetek in na naše živalske in

človeške sopotnike, ki so nas

spremljali v tem času.

Zaradi njih in z njihovo pomočjo

smo danes tu takšni, kot smo.

Hvala vsem, ki ste nas spremljali.

Oranžni ste!

Pregled dosežkov, ki ga lahko

spremljate na naslednjih straneh,

nas navdaja s strašnim ponosom.

Sedaj, ko dejansko vidimo, kaj

smo dosegli v tem času in kako

daleč smo prišli, se zavedamo tudi

odgovornosti, ki smo si jo s

preteklim delom naložili.

Bolj kot kdajkoli smo prepričani,

da je pot, ki smo jo prehodili,

prava.

Z veseljem in ponosom bomo

hodili po njej še naprej. Tudi vi na

naše obraze rišete številne

nasmehe in ustvarjate čudovite

spomine!

vaši Ambasadorji nasmeha

Slovensko društvo za

terapijo s pomočjo živali

AMBASADORJI NASMEHA

Sedež:

Cesta dveh cesarjev 32

1000 Ljubljana

Telefon:

+386 41 771 655

Email:

[email protected]

ID za DDV: 71153365

Matična št.: 2150735

TRR: 30000-0012629339

Nastanek in razvoj Ambasadorjev nasmeha

Želele smo si prenesti

model šolanja

terapevtskih parov iz

dunajskega društva

»Tiere als Therapie«

(TAT), kjer je Špela dva

meseca nabirala

informacije za

diplomsko nalogo o

šolanju terapevtskih

psov. V podružnici

istega društva v

Gradcu je Petra s

svojim bernskim

planšarjem Galom leto

kasneje že pridno

opravila tečaj za

terapevtske pare in pri

njih za tem zaključila

še inštruktorski

tečaj. Katarina in

Špela sta tam opravili

teoretični del šolanja,

tečaj za mlade pse pa

je opravil

Pred ducatom let so

sanje treh mladih

deklet o tem, kako s

svojimi živalmi

pomagati tistim, ki jih

ne morejo imeti ali so

za njihovo družbo iz

različnih razlogov

prikrajšani, pričele

dobivati prve

temelje. Katarina

Kafadar, Petra Štrus in

Špela Drnovšek smo se

tako odločile svojo

ljubezen do ljudi in

živali razdajati na

drugačen način. Že

leto prej smo začele s

svojimi psi preko

Društva za zaščito

živali obiskovati Zavod

za slepo in slabovidno

mladino na Viču,

drugim ustanovam in

posameznikom ter

predvsem več ljudi, ki

bi to radi počeli,

izobraziti na tem

področju.

Kmalu zatem je že

padla ideja o

ustanovitvi društva,

čeprav se nobeni od

nas ni niti sanjalo, kako

se vsega skupaj lotiti.

tudi Špelin kraljevi

koder Sai.

Polne idej, zagona,

novega znanja in

predvsem želje,

ustvariti nekaj lepega

za sočloveka, smo se

lotile odkrivanja

pravnih aktov o

ustanovitvi društva in

ugotavljanja, kakšno

papirologijo je

potrebno za to izpolniti

in spisati. Da smo prišle

do trenutka, ko smo v

roko lahko prijele črno

na belem in končno

ustanovile prvo

Slovensko društvo za

terapijo s pomočjo

živali – Ambasadorji

nasmeha, je minilo

več kot leto dni.

Nastanek in razvoj Ambasadorjev nasmeha

Danes, 12 let kasneje,

smo zelo ponosne na

to, da smo z

ustanovno sejo društva

v Petrini dnevni sobi

ob čaju in domači

tortici postavile trdne

temelje izjemno

resnemu in

odgovornemu društvu

prostovoljcev, ki

je pridobilo tudi status

humanitarne

organizacije in status

društva v javnem

interesu.

Obdobje, ki nam je

skoraj vzelo ves

začetni pogum in

energijo, je minilo

hitreje tudi s pomočjo

nasmejanih obrazov

tistih, ki smo jih med

tem uspele še obiskati.

Prav ti so nas k sreči

vsakič znova opomnili

da ne smemo

odnehati. Zdaj smo

lahko pričele z lepšim

delom – izbiranjem

društvene barve in

logotipa.

Zanj smo uporabile kar

obris Katarine in

njenega whippeta

Jaka; oblikovale smo

tudi spletno stran in

zasnovale program za

prvo šolanje

terapevtskih parov po

vzoru TAT.

V dobrem desetletju

smo izšolali že več kot

sto terapevtskih parov.

Obetamo si še

najmanj deset krat

toliko in neskončno

veliko nasmehov -

kar je tudi skrivnost za

zapisom v našem

uvodniku:

∞+3:)

neskončno plus trije

nasmehi

Pregled: Ducat let Ambasadorjev nasmeha

Vse se je začelo z idejo...

Zaradi želje po razdajanju ljubezni do

ljudi in živali na malo drugačen način

so leta 2004 svoje moči združile tri

mladenke: Katarina Kafadar, Petra

Štrus in Špela Drnovšek. Njihov cilj je

bil ustanoviti društvo, ki bi starejšim,

osamljenim in invalidnim odraslim ter

otrokom nudilo popestritev pustega

vsakdanjika oz. rehabilitacije v

različnih ustanovah ali doma.

…nastanejo Ambasadorji nasmeha…

Društvo v nastajanju so poimenovale

"Slovensko društvo za terapijo s

pomočjo živali - Ambasadorji

nasmeha". S tem imenom so želele

doseči, da bi kamorkoli Ambasadorji

prišli, vzbudili nasmeh na obrazu - pa

čeprav le za trenutek, saj ga v ozadju

večkrat spremlja huda bolečina,

žalost, osamljenost ali le dolgčas.

…prvi koraki in nastanek društva…

Naslednje leto je sledila dolga

papirna vojna, ki je bila potrebna za

uradno ustanovitev društva, ki jim je

skoraj vzela vso voljo. A dekleta se

niso vdala: tako je društvo postalo

uradna pravna oseba. Namen in

največja želja je bila, da se terapija

in aktivnosti s pomočjo živali ustalijo in

izvajajo kot priznana oblika pomoči v

zdravstvu, šolstvu in na drugih

primernih področjih.


…program dela počasi dobiva podobo…

Društvo je počasi raslo, pridobivalo

člane in začele so se prve priprave

osnutkov dela društva in šolanja

novih delovnih parov. Organizirali

smo že prvi interni izobraževalni

seminar na temo terapije s pomočjo

živali na Zavodu Janeza Levca in prvi

tečaj za nove delovne pare, ki je

trajal leto in pol.

…izpolnjujejo se prvi cilji…

Da smo resno društvo, ki se zelo

zaveda občutljivosti cilnjih skupin in

ve, da z njimi ne more delati prav

vsak, se je potrdilo že na prvem

tečaju. Prijavilo se je namreč več kot

50 parov (lastnik in pes), od tega pa

jih je šolanje zaključilo le 8. Tudi v

medijih smo se začeli vse bolj

pojavljati, kar je očitno opogumilo še

druge enako misleče, da so začeli

ustanavljati nova društva.

…2010 - leto, ko društvo postane oranžno…

To leto smo na Fakulteti za

elektrotehniko, ki nam je prijazno

odstopila prostor, organizirali prvi

teoretični seminar, ki se ga je

udeležilo preko 70 ljudi. Namen je bil

povezati vse, ki se kakorkoli v Sloveniji

že ukvarjajo s terapijo in aktivnostmi z

živalmi. Odziv je bil neverjetno

pozitiven. V tem letu smo vzpostavili

tudi že vse mehanizme obiskov;

obvezna potrdila, vaje, kritje potnih

stroškov, uniforme.


…društvo se iz dnevne sobe preseli v "uradne" prostore…

Na pobudo člana Dejana Mikuša, ki

je navezal stik s Centrom za dnevne

aktivnosti za upokojence za

Bežigradom, so nam brezplačno

odstopili uporabo njihovih prostorov.

Povezali smo se z društvom REPS in v

Mariboru soorganizirali nadaljevalni

seminar na temo terapije s pomočjo

psov, ki je pokril teoretični del našega

naslednjega tečaja za nove delovne

pare.

…2010 je bilo pomembno leto!

Društvo dobi prvo uradno potrditev,

da dela dobro in odgovorno z

dodelitvijo statusa društva v javnem

interesu. Oblikovali smo nove

uniforme za živali, zasnovali nov tečaj

za delovne pare, se na internem

tečaju učili masažne in zdravilne

metode Tellington Touch ter

programa bralnih uric po osnovah

programa R.E.A.D.®. Bili smo tudi

povabljeni na podelitev priznanj

Prostovoljca leta 2009 na Brdu pri

Kranju, kjer smo se ponosno postavili

tudi ob bok predsedniku in njegovi

ženi.

… Ambasadorjem se pridružijo še drugačni terapevti…

Leta 2011 smo organizirali nov

izobraževalni tečaj za delovne pare in

si zastavili cilj, da resnično postanemo

društvo za terapijo s pomočjo živali.

Tako prvič organiziramo tečaj, ki so se

ga udeležili lastniki mačk in kuncev.


…sledijo projekti in priznanja…

Vključili smo se tudi v projekte: Korak

k sončku (v sodelovanju z Zvezo

Sonček), Žival in učenec s posebnimi

vzgojno izobraževalnimi potrebami s

težjo in težko motnjo v duševnem

razvoju, psi krvodajalci; Ambasadorji

smo pobudniki ustanovitve uradne

baze psov krvodajalcev. In spet bili

povabljeni na Brdo pri Kranju, na

podelitev priznanj najboljšim

prostovoljcem in prostovoljskim

organizacijam.

…prepoznavnost društva se veča…

Društvo dobi drugo uradno potrditev,

da opravljamo srčno delo, z

dodelitvijo statusa humanitarne

organizacije. Leto posvetimo, poleg

rednih obiskov v več kot 20

ustanovah, predstavitvah društva in

kinoloških uric, predvsem šolanju

novih delovnih parov, saj je

povpraševanje po naši storitvi vedno

večje. Za večjo prepoznavnost

delovne člane opremimo z novimi flisi

in majicami.

…Ambasadorji dobijo svoj dom…

Leto 2013 bo članom društva ostalo v

zelo lepem spominu. Po

dolgotrajnem prepričevanju župana,

da si naša dejavnost resnično zasluži

svoj prostor, smo končno podpisali

petletno pogodbo za nove

društvene prostore, ki nam jih je

brezplačno oddala Mestna občina

Ljubljana.


…poslanstvo društva se izpolnjuje…

S pridobitvijo statusa društva v

javnem interesu in humanitarne

organizacije smo se začeli javljati na

razpise. Še v prvem letu smo pridobili

kar dva: enega z Ministrstva za

zdravje in drugega iz Mestne občine

Ljubljana - Urada za preprečevanje

zasvojenosti.

…na seznamu skoraj 40 ustanov…

Člani društva smo leta 2014 izvajali

redne obiske v skoraj 40 ustanovah.

V društvenih prostorih redno

organiziramo tudi individualno delo z

uporabniki.

Seveda smo tudi to leto pridobivali

nove delovne pare in izvedli kar dva

enodnevna seminarja in dva tečaja,

ter se udeležili mednarodnega

posveta MAGIC TOUCH v Mariboru.

… načrti za prihodnost…

Kaj naj napišemo o načrtih za

prihodnost? Risanje nasmehov,

obiskovanje vseh, ki si to želijo in

nadaljevanje poslanstva prvih treh

nasmehov, s katerimi se je tudi vse

začelo.

Ambasadorji nasmeha na obisku

Obiskujemo, poučujemo in se učimo -

včasih pa sprejmemo tudi izziv

Med redne aktivnosti članov društva Ambasadorji nasmeha spadajo tudi

obiski domov starejših občanov, šol, vrtcev in zavodov; včasih pa se prav z

veseljem odzovemo vabilu, ki tudi nam predstavlja prav poseben izziv.

Ambasadorji na obisku

Ambasadorji nasmeha radi

obiščemo domove starejših

občanov, šole in razne ustanove. Na

obisk pripeljemo najrazličnejše živali

in se pogovarjamo o njihovih

značilnostih, načinu življenja ter

udeležencem omogočimo

neposreden stik s terapevtsko živaljo.

Vsaka vrsta živali je lahko terapevt, a le, če tako želi

Da smo resno društvo, ki se zelo

zaveda občutljivosti cilnjih skupin in

ve, da z njimi ne more delati prav

vsak, se je potrdilo že na prvem

tečaju. Prijavilo se je namreč več kot

50 parov (lastnik in pes), od tega pa

jih je šolanje zaključilo le 8. Tudi v

medijih smo se začeli vse bolj

pojavljati, kar je očitno opogumilo še

druge enako misleče, da so začeli

ustanavljati nova društva.

…vsaka žival prinese veliko veselja

Ce je živalski terapevt razpoložen,

lahko pokažemo kak trik, predvsem

pa obisk usmerimo v obogatitev

vsakdana in možnost učenja

stanovalcev in šolarjev. Nekateri se

jih celo bojijo - tu pomagamo z

mirnim pristopom in razlago. Vsak

obisk pa se zagotovo konča - z

nasmehom.

Ambasadorji nasmeha na obisku

Ambasadorji smo namazani z vsemi žavbami in se ne ustrašimo

Ambasadorski pari: Tone s Pupy,

Jožica z Arijem, Irena s Sergiom in

Nika z Vilijem so letos sodelovali na

tekmovalni prireditvi Urbani izziv, ki jo

je v Ljubljani pripravila Mestna zveza

tabornikov. "Čeprav smo bili občutno

najstarejši tekmovalci in razen Toneta

ni bila nobena od nas nikoli

tabornica, se nismo izgubili in smo

našli vseh 23 tekmovalnih točk, ki so

bile bolj ali manj skrite po vsem

mestu", je poročala Jožica.

za zabavo nismo nikoli prestari

Člani društva smo leta 2014 izvajali

redne obiske v skoraj 40

ustanovah. V društvenih prostorih

redno organiziramo tudi

individualno delo z uporabniki.

Seveda smo tudi to leto pridobivali

nove delovne pare in izvedli kar

dva enodnevna seminarja in dva

tečaja, ter se udeležili

mednarodnega posveta MAGIC

TOUCH v Mariboru.

z oranžno barvo pa je nasmeh zagotovljen

"Če že nismo bili najboljši, smo pa bili

najbolj opazni v svojih oranžnih

oblačilih in največkrat fotografirani",

je poročala Jožica, "naši pasji

ambasadorji pa so bili pravi manekeni

za poziranje množicam turistov.

Zagotovo pa smo bili ekipa, ki se je

najbolj zabavala."

Documents

ORANŽNI NASMEHI