DIPLOMSKO DELO - CORE · in me spodbujal. Hvala ti, ker si. Hvala tudi Gašperju in Vidu, da mi z nasmehi in objemi polepšata dan. Hvala vsem, ki ste mi tako ali drugače pomagali

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti

DIPLOMSKO DELO

Katja Podbregar

Maribor 2016

Filozofska fakulteta

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Diplomsko delo

ZAGORSKO-TRBOVELJSKI GOVOR V BESEDILIH

SKUPINE ORLEK

Mentorica: izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes Katja Podbregar

Maribor 2016

Lektorica: Maruša Kolar, mag.

Prevajalka: Jana Šuligoj, mag.

ZAHVALA

Najlepše se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Meliti Zemljak Jontes za vse spodbude in

strokovno pomoč, ki mi jo je nudila pri pisanju tega diplomskega dela.

Posebej se zahvaljujem Damjanu, za vso njegovo potrpežljivost, ker mi je ves čas stal ob strani

in me spodbujal. Hvala ti, ker si. Hvala tudi Gašperju in Vidu, da mi z nasmehi in objemi

polepšata dan.

Hvala vsem, ki ste mi tako ali drugače pomagali in verjeli, da mi bo nekoč uspelo.

Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija

IZJAVA

Podpisana Katja Podbregar, rojena 24. 4. 1973, študentka Filozofske fakultete Univerze v

Mariboru, študijski program slovenski jezik s književnostjo – zgodovina, izjavljam, da je

diplomsko delo z naslovom Zagosko-trboveljski govor v besedilih skupine Orlek pri mentorici

izr. prof. dr. Meliti Zemljak Jontes, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani

brez navedbe avtorjev.

Kraj: Trbovlje

Datum: 27. 5. 2016

_________________________________

(podpis študenta-ke)

POVZETEK

V diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti zagorsko-trboveljskega govora, ki ga

za svoje izražanje uporablja glasbena skupina Orlek. Raba narečja se namreč v umetnosti in

medijih v zadnjem času vse bolj širi. Zaznamovanost skupine z domačim rudarskim okoljem

odražajo njihova besedila, ki vsebujejo narečne in rudarske izraze. To besedišče je bilo

uporabljeno za izdelavo slovarja, v katerem je poleg pomena določen še izvor posamezne

besede, in je zabeleženo, ali je beseda zapisana v Slovarju slovenskega knjižnega jezika oz. v

Slovenskem pravopisu. Skladbe oz. besedila so bila uporabljena tudi za analizo moderne

vokalne redukcije. V 121 besedah je bil ugotovljen pojav moderne vokalne redukcije, v 43,8 %

besed se i reducira do ničte stopnje. V izdelanem slovarju je obravnavanih 158 iztočnic, 9 %

teh se navezuje na rudarstvo. Glede na izvor besed jih je kar 88,6 % nemškega izvora, 77 %

obravnavanih besed je samostalnikov.

Ključne besede: zagorsko-trboveljski govor, skupina Orlek, rudarski in narečni izrazi, moderna

vokalna redukcija, slovar.

ABSTRACT

In my diploma work I have presented the basic characteristics of Zagorje – Trbovlje dialect

which is used in the Orlek band’s lyrics. The use of a regional dialect is nowadays becoming

more widely used in art and the media. Orlek's lyrics are marked by its coal mining environment

containing dialect and mining expressions. I have used this vocabulary in my dictionary.

Besides the definition, the dictionary also includes the origin of these words. I have marked the

words which are included in the The Dictionary of Standard Slovenian Language (SSKJ) or in

the Slovenian Normative Guide (Pravopis). Orlek’s songs or lyrics have also been used to

determine the modern vowel reduction. The latter has been used in 121 words, in 43,8 % of the

words i is totally reduced. In the dictionary presented I have analysed 158 keywords, 9 % of

which are related to mining. As far as the origin of words is concerned, 88,6 % of the words are

of German origin, 77 % of the analysed words are nouns.

KEY WORDS: Zagorje – Trbovlje dialect, band Orlek, mining and dialect expressions,

modern vowel reduction, dictionary.

ORLEKI

(Vlado Garantini)

Mi reče en knap:

»Ar duš, a veš,

de Orleki kar fejst špilajo,

en mal o knapih,

en mal o lipah,

o luštnih babah mal,

mal o ljubezni,

hecni, resni.

A preveč na glas,

od hudiča prenaglas,

de se ti jajca

in ritnice kar tresejo.

Ampak nažigajo pa dopadljivo,

z dušo.

Orleki res fejst špilajo,

odštekano,

cajtu primerno,

de jih še jest,

čeprav sem star dec,

navaden knap,

poslušam prav rad.«

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

1.1 Namen ........................................................................................................................ 1

1.2 Raziskovalne hipoteze ................................................................................................ 1

1.3 Metodologija .............................................................................................................. 1

2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................ 2

2.1 Pojav narečja v popularni glasbi ................................................................................ 2

2.2 Skupina Orlek ............................................................................................................. 3

2.2.1 Predstavitev skupine ............................................................................................. 3

2.2.2 Albumi .................................................................................................................. 4

2.2.3 Tematika v skladbah ............................................................................................. 7

2.2.3.1 Rudarska tematika ......................................................................................... 7

2.2.3.2 Skladbe s tematiko iz revirskih dolin ............................................................ 7

2.2.3.3 Družbeno-kritične teme ................................................................................ 8

2.2.3.4 Ljubezenske skladbe ..................................................................................... 8

2.3 Zagorsko-trboveljski govor ........................................................................................ 9

2.3.1 Glasoslovna ravnina ........................................................................................... 11

2.3.1.1 Naglas ......................................................................................................... 11

2.3.1.2 Samoglasniki ............................................................................................... 11

2.3.1.2.1 Vokalni sistemi ....................................................................................... 11

2.3.1.3 Izvor samoglasnikov ................................................................................... 13

2.3.1.4 Soglasniki in soglasniške zveze .................................................................. 14

2.3.2 Moderna vokalna redukcija ................................................................................ 14

2.3.3 Oblikoslovna ravnina ......................................................................................... 15

2.3.3.1 Oblikoslovne posebnosti v besedilih .......................................................... 15

3 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................. 16

3.1 Namen ...................................................................................................................... 16

3.2 Metodologija ............................................................................................................ 16

3.2.1 Raziskovalne metode .......................................................................................... 16

3.2.2 Uporabljeni viri .................................................................................................. 16

3.3 Moderna vokalna redukcija ...................................................................................... 18

3.4 Izvor rudarskih narečnih in besed ............................................................................ 24

3.4.1 Razlaga slovarja ................................................................................................. 24

3.4.1.1 Delitev besed glede na besedne vrste in na strokovno ter narečno izrazje . 24

3.4.1.2 Izvor slovarski besed ................................................................................... 24

3.4.1.3 Zapis besed v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Slovenskem

pravopisu 26

3.4.1.4 Zgradba geselskega članka ......................................................................... 26

3.4.1.5 Seznam uporabljenih krajšav ...................................................................... 27

3.4.2 Abecedni slovar rudarskih in narečnih izrazov .................................................. 29

3.5 Sklep ......................................................................................................................... 38

4 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 40

4.1 Literatura .................................................................................................................. 40

4.2 Spletni viri ................................................................................................................ 42

4.3 Zgoščenke ................................................................................................................. 42

5 PRILOGE .......................................................................................................................... 44

1

1 UVOD

Posebnosti domačega kraja lahko posamezniku pomenijo izziv. Nekaterim uspe tak izziv tudi

dobro izkoristiti in posebnosti predstaviti širši okolici. To je uspelo glasbeni skupini Orlek, ki

je s svojimi skladbami zagorsko-trboveljski govor in tegobe rudarstva ponesla v svet. Njihove

skladbe niso v celoti zapete oz. zapisane v narečju, je pa narečna beseda njihov sestavni del.

Dandanes se uporaba narečne besede v širši javnosti veča in postaja prava modna muha. Rabo

narečja zasledimo že povsod. In prav vse pogostejša uporaba narečja v popularni glasbi je

pomenila vzpodbudo za nastanek tega diplomskega dela.

1.1 Namen

Namen diplomskega dela je predstaviti skupino Orlek in njeno delovanje ter temeljne glasovne

značilnosti zagorsko-trboveljskega govora, zajeti pojav moderne vokalne redukcije v zapetih

besedilih skupine Orlek in izdelati slovar narečnih in rudarskih izrazov, ki se pojavljajo v

njihovih besedilih, določiti izvor besed in zapisanost oz. prisotnost v Slovarju slovenskega

knjižnega jezika in Slovenskem pravopisu.

1.2 Raziskovalne hipoteze

Glede na zastavljene cilje sem oblikovala naslednje hipoteze:

Predvidevam, da se v besedilih skupine Orlek kažejo značilnosti zagorsko-

trboveljskega govora.

Predvidevam, da so v besedilih skupine zapisane narečne besede.

Predvidevam, da bo veliko narečnih oz. strokovnih besed nemškega izvora.

Domnevam, da je v zapetih besedilih prisoten pojav moderne vokalne redukcije.

1.3 Metodologija

V diplomskem delu bodo uporabljene naslednje raziskovalne metode:

S pomočjo deskriptivne metode bodo teoretično predstavljena dognanja o narečnih značilnostih

zagorsko-trboveljskega govora.

Iz avtorskih besedil skupine Orlek bodo izpisane vse narečne besede in besede, ki so povezane

z rudarstvom. Te besede bodo analizirane, in sicer tako, da jim bodo s pomočjo slovarjev

2

določene osnovne slovnične značilnosti, knjižna ustreznica in izvor analizirane besede. S

pomočjo analize bo določeno, iz katerega jezika izvira največ narečnih in rudarskih besed, s

sintezo pa bodo povzete temeljne ugotovitve in pojasnjena njihova medsebojna povezanost.

Nekatera besedila so zapisana narečno, zato bo za določanje moderne vokalne redukcije

uporabljena metoda slušne analize posnetkov.

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Pojav narečja v popularni glasbi

Narečje je kot neknjižna socialna zvrst slovenskega knjižnega jezika izrazito govorjeni jezik,

vendar se obseg rabe narečja v umetnosti in medijih vedno bolj širi. V Sloveniji in tudi drugod

po svetu je popularnost narečij v zadnjem času močno narasla in vse bolj prevzema vloge, ki so

sicer namenjene knjižnemu jeziku. Velika verjetnost je, da je to posledica procesa globalizacije

in vedno večje prevlade anglosaške miselnosti, kulture in jezikovne prakse (Koletnik 2008:

227).

V zadnjih dvajsetih letih pisci slovenske popularne glasbe v besedila vedno pogosteje

vključujejo narečje (Koletnik, Zemljak Jontes 2012: 17–18). Narečno niso zapisana celotna

besedila, ampak vključujejo le posamezne narečne elemente, kot so fonetični, morfološki ali

besedni. Presenetljivo je, da so se narečnega jezika prej poslužili v popevkarstvu in

kantavtorstvu kot v narodni glasbi (Smole 2009: 559).

Razlogov za takšna dejanja je več, in sicer (1) globalizacija družbe, ki posameznika prisili k

nasprotjem, da uporabi svoj materni jezik, narečje, s katerim se lažje poistoveti, (2) s

poudarkom slovenščine kot uradnega jezika po slovenski osamosvojitvi, (3) raba narečja kot

semantične oznake v nasprotju s knjižnim jezikom (Koletnik, Zemljak Jontes 2012: 17–18), (4)

jezikovna moda, nastala s sprejemom narečne zvrsti v medije (Smole 2009: 557).

Že davnega leta 1962 je bil v Sloveniji prvi festival narečne popevke, imenovan Katedra 62.

Leta 1969 se je začelo zlato obdobje Vesele jeseni, festivala, ki je zamenjal besedila v knjižni

slovenščini z narečnimi besedili. Danes se festival imenuje Festival narečnih popevk. Na

festivalu poleg priznanih glasbenikov sodelujejo tudi priznani avtorji besedil, naj naštejem le

3

nekatere: Miroslav Slana, Feri Lainšček, Metka Ravnjak Jauk, Manko Golar, Ivan Sivec, Jože

Kreže, Elza Budau, Marjan Stare, Toni Gašperič in še mnogi drugih

(http://www.infoglasbeni.net/novice/poprock-glasba/jubilejni-festival-narecnih-popevk/14).

Festivalske narečne popevke so v celoti zapete v narečju. Te skladbe uvrščamo bolj v

narodno-zabavno glasbo.

Zagorska skupina Orlek ne spada med narodno-zabavne glasbene skupine. Prej bi jo lahko

uvrstili med rokerske, kljub temu pa v svoja besedila vključuje narečne elemente. Njihova

besedila niso v celoti zapeta v narečju, je pa v besedilih najti narečne besede in rudarsko izrazje,

ki je značilno za celotno Zasavje.

2.2 Skupina Orlek

2.2.1 Predstavitev skupine1

Skupina Orlek, ki šteje devet članov, je dobila svoje ime po hribu Orlek v Zagorju ob Savi. Več

dejavnikov, ki so povezani z imenom Orlek, je botrovalo izbiri imena skupine. Polovica hiše, v

kateri vadijo, se je sesedla zaradi rudniškega rova Orlek, ki je izkopan pod hribom, pa tudi

pevec, Vlado Poredoš, živi na Orleku.

Zvrst igranja naj bi bil rok – knapovski rok. V osnovnih glasbenih sestavinah zvoka Orlekov je

zajeta esenca krajev, iz katerih prihajajo njeni člani. Skupina se nikoli ni žanrsko ne omejevala

ne opredeljevala. »Robata besedila, peta z grobim glasom, so simbolični izraz rudarstva,

harmonika tako ali tako velja za slovenski nacionalni inštrument, pihala – zvok pleh band – so

značilna za Zasavje« (Matoz 2009: 15).

Posebnost skupine Orlek so besedila, ki so socialno-humorno obarvana. Vsebujejo številne

značilne izraze za trpko rudarsko življenje in delo. Izvirna besedila, katera je v večini prispeval

Vlado Poredoš, so bolj socialno-proletarsko-knapovsko-humorno obarvana. Poredoš, ki se je v

Zagorje preselil iz Beltincev, je v besedila vpletal elemente ljudske glasbe. V Zasavju je

spoznaval drugačno okolje in rudarje, ki so mu vzbudili veliko zanimanje. Navdušil ga je njihov

obešenjaški humor. Poredoš je nekoč dejal, da ga je v Zasavju zelo pritegnil rudarski sleng.

Zbira tipične zasavske izraze in jih vpleta v besedila, načrtno pa se izogiba kletvicam. Nekatere

skladbe so zapete v zagorsko-trboveljskem govoru.

1 Predstavitev skupine in njihovega dela je povzeta po: Zdenko MATOZ (2009): Orlek, 20 let knap 'n' rolla.

http://www.infoglasbeni.net/novice/poprock-glasba/jubilejni-festival-narecnih-popevk/14

4

Na slovenski glasbeni sceni so prisotni že več kot petindvajset let. V tem času so na zgoščenkah

izdali enajst albumov. Naslovi in naslovnice kaset in zgoščenk se, vsaj v prvih desetih letih

izdajanja, navezujejo na tematiko rudarstva oziroma Zasavja.

Uspešni so tako v Sloveniji kot tudi v tujini, kjer so nastopali na različnih festivalih. Gostovali

so na festivalih v Nemčiji, na Poljskem, v ZDA, Pakistanu, po Avstraliji in Novi Zelandiji, v

Pekingu na Kitajskem, na Madžarskem, v Avstriji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji.

2.2.2 Albumi

Prvi album, ki so ga izdali, se imenuje Funšterc in jetrnice. Funšterc je rudarsko sonce,

praženec, jetrnice pa so jetrne klobase, oboje pa tipični zasavski jedi. Album je na kaseti izšel

leta 1992. Razdeljen je na dva dela. Prvi del se imenuje Funšterc in zajema naslednje pesmi:

Čolnišče, Posmrtna pesem za gospo Marijo, Jesen in Drejčnik Andrej. Drugi del so Jetrnice in

vsebuje naslednje pesmi: Laubitch Waltz, Henrik in Rozika, Matilda te voha in Svete krave.

Aprila 1994 so izdali drugi album. Poimenovali so ga Melodije smoga in premoga, kot parodija

na takrat zelo popularen festival Melodije morja in sonca. Na albumu so naslednje pesmi:

Vinska trta, Luftrajder Blues, Gremo na bunkovc, Deževalo bo, Mala nočna glasba, Če si

brezposeln, Lojzi Gobc, Ona, Človek brez sence, in Pomagaj mi.

Leta 1994 so izdali tudi svojo prvo zgoščenko. Na njo so uvrstili najprej pesmi z druge kasete

in nato še s prve. Poimenovali so jo Ajmoht, saj se v njem najde vsega po malem. Je mešanica,

tako kot njihova glasba s prvih dveh kaset. Za ovitek zgoščenke Ajmoht je nastal prepoznaven

logotip skupine Orlek, in sicer knap v gumijastem škornju, katerega avtor je akademski slikar

Samo Šiles. Ob izidu zgoščenke so pripravili tiskovno konferenco v zagorski rudniški jami,

jami Kotredež – 110 m pod morjem.

Orleki so s svojo prvo zgoščenko postajali vse bolj znani in popularni po Sloveniji.

Album Adijo knapi je izšel že naslednje leto, leta 1995. Album je dejansko epitaf rudarstvu v

Zasavju, pogrebni marš knapom, ki so kopali premog, ki je več kot dvesto let poganjal industrijo

in grel domove (Matoz 2009: 30). Na albumu so naslednje skladbe: Predvolilni boj na vasi,

Punca s šohta, Dva brata, Vdove kolonije, Na Golici, Mama sreča je pozabila tvoj naslov,

Kamerad, Whiskey Johnny, Crknil nam je televizor, Adijo knapi. Tako kot pove že naslov

5

albuma, je na njem precej 'knapovske' tematike; naslovna pesem Adijo knapi, Punca s šohta,

Vdove kolonije, Kamerad. Predvolilni boj na vasi, Dva brata, Mama sreča je pozabila na tvoj

naslov, Crknil nam je televizor so skladbe s tematiko iz revirskih dolin. Na albumu sta še dve

priredbi Whiskey Johnny Frana Milčinskega – Ježka in Na Golici bratov Slavka in Vilka

Avsenika. Albumu Adijo knapi je bil priložen tudi slovarček knapovskih besed.

Vlado Poredoš je v intervjuju z Zlatom Krejačem v članku Ajmohtarski folk rock izpod Orleka

v Delu 22. januarja 1996 pojasnil koncept albuma z besedami (Matoz 2009: 31):

»Album Adijo knapi smo naredili kot temeljni spomenik knapom, ki se v naši zagorski dolini

poslavljajo. Rudnik premoga se zapira. Za knapi bo ostal edino spomenik na trgu, ki je omenjen

v pesmi Adijo knapi, in mogoče naša pesem. S tem albumom se tudi poslavljamo od

knapovščine in od knapov«.

Naslednji njihov album je Bunkovc party-ja, ki je nastal v okviru oddaje Izštekani. Oddaja je

bila posneta 7. septembra 1995, in sicer pred albumom Adijo knapi, posnetek pa je izšel kasneje,

leta 1997. »Bunkovc party-ja so bili dejansko tudi prvi posnetki Izštekanih, ki so v celoti izšli

na zgoščenki« (prav tam: 33). Na zgoščenki je 17 v živo zaigranih pesmi in nekaj sproščenega

klepeta med voditeljem Juretom Longyko in člani skupine, dodali so še 3 studijsko posnete

skladbe, in sicer zadnje tri. Na albumu so naslednje skladbe: Mama sreča je pozabila tvoj

naslov, Pomagaj mi, Gremo na bunkovc, Dva brata, Henrik in Rozika, Luftrajder blues, Hej,

Joc, Lojzi Gobc, Topla dlan, Človek brez sence, Balada o Blažu in Štefu, Punca s šohta, Matilda

te voha, Brinjevka, Pesem za Ačkija, No pivo today, Na Golici, Balkan Express, Nocoj sem spet

težil, Radetzky marš.

Kulturolog Gregor Tomc je ob izidu albuma Bunkovc party-ja zapisal (prav tam: 35): »Skupina

Orlek na teh posnetkih potrjuje svoj status ene najzanimivejših slovenskih skupin etno roka«.

Album Salamurca, ki je izšel leta 1998, je presegel knapovski koncept, ki so ga zastavili v prvih

treh albumih Funšterc in jetrnice, Melodije smoga in premoga ter Adijo knapi. Na albumu so

naslednje skladbe: Salamurca/Parta I, Porno polka, Bistahar blues, Tvoj sin, Davčna številka

39858324, Hotel grm, Na Kum, Tik tak, Aufbix polka, Okna, Na kolinah, Salamurca/Parta II.

Za album Salamurca so prejeli kar dva Zlata petelina, in sicer za album v celoti in skladbo Na

Kum.

6

Leta 1999 so izdali album z naslovom 1. ruker, izbor pesmi od leta 1992 do leta 1997.

Album TETovirani 3 je izšel leta 2001. Je njihov najmanj znan album. Vlado Poredoš pravi, da

je to eden njihovih najboljših albumov. Narejen je bil povsem konceptualno, kot odgovor na

zloglasni referendum o TET 3, 8. 1. 1999.

»Nas ni toliko motila zadeva glede ekologije, ker je že jasno, da to ne more biti pretirano

ekološko. Zmotil nas je način, kako se je cela Slovenija spravila nad nas. Pri izražanju volje

ljudstva proti gradnji termoelektrarne, je pri nas referendum uspel, drugje v Sloveniji pa ne.

Moteče je bilo, kako so se z vso silo spravili nad Zasavje. Zato je to čisto poseben album« (prav

tam: 49).

Na albumu so naslednje skladbe: Perkmandeljc, Oklepni vlak, Kursk, Hudič Trbovlje trese,

TETovirani 3, Houdre, Rajc bluz, Jamski ljudje, Raje bi doma ostal, Revirska saga. Na albumu

so zbrane same katastrofe. Oklepni vlak je bil ustvarjen kot odgovor na (Matoz 2009: 50)

»neonacistično gonjo avstrijskega politika Jörga Haiderja proti Sloveniji in Slovencem.

Revirska saga je prikaz zgodovine upokojenega knapa skozi nekaj režimov, Kursk pa je odziv

na usodo nesrečne ruske podmornice«.

Naslednji album Orlek express je izšel leta 2004. Poleg avtorskih skladb sta na albumu tudi dve

zanimivi priredbi, in sicer Mesto prihodnosti skupine Hiša ter Mala Zagorjanka skupine

Zasavci. Obe skladbi so priredili ob jubilejih obeh skupin. Na albumu so še: Orlek express,

Pišta bači, Moja boginja, Madam Fovšija, Full House, Pesem za Izaka, Za en dotik, Hey Joe.

Pesmi Pišta bači in Pesem za Izaka sta zapeti v prekmurščini, saj je pevec Vlado Poredoš po

rodu Prekmurec.

Leta 2008 je izšel album 2. ruker 1998–2006 The Best Of 2. Izbor njihovih 17. najboljših skladb,

ki so jih izdali med leti 1998 in 2006 in priredba skladbe Pankrtov Osmi dan.

Spomladi leta 2009 so ob pomembnem jubileju, dvajseti obletnici delovanja, izdali album s

pomenljivim naslovom Anduht. Na njem je Čestitka in petnajst skladb: Anduht, Dol po Savi,

Drugačne luknje, Ko so lipe cvetele, Srečen, Houdre, Nohšiht, Tri doline, Upokojenega policaja

pesem, Reklama, Položnice, Fontana želja, Pax Pannonica, Okruški večera in Anduht Grande

Finale.

7

Leta 2012 so izdali album z naslovom Repete. Na njem je dvanajst že objavljenih skladb in

novost Življenje gre naprej.

V letu 2014 pa so izdali album Unterzug live Alpen – Balkan groove s trinajstimi že

objavljenimi skladbami v malo drugačni preobleki.

2.2.3 Tematika v skladbah2

Glede na tematiko besedil lahko njihove avtorske skladbe razdelimo na:

– rudarske oziroma knapovske,

– skladbe s tematiko iz revirskih dolin,

– družbeno kritične,

– ljubezenske.

2.2.3.1 Rudarska tematika

Med skladbe z rudarsko tematiko uvrščamo naslednje skladbe: Drejčnik Andrej, Matilda te

voha, Kamerad, Adijo knapi, Drugačne luknje, Nohšiht.

Vse skladbe se nanašajo izključno na delo in življenje rudarjev. Če se poklicne želje fantom

niso uresničile, so postali delavci v rudniku. Težaško delo pod zemljo ni bilo za vsakogar, zato

so nekateri iskali svojo uteho v alkoholu (Matilda te voha). Rudarjenje je na ljudeh pustilo

zdravstvene posledice (Kamerad). Drejčnik Andrej pripoveduje, kje vse je rudaril in kako težak

je njegov boj za preživetje. Prikazane pa so tudi svetle plati rudarskega življenja (Nohšiht,

Drugačne luknje). Pesem Adijo knapi pa se poslavlja od rudarstva v Zagorju, saj so ob njenem

nastanku že potekala zapiralna dela v jami Kotredež.

2.2.3.2 Skladbe s tematiko iz revirskih dolin

Skladb z revirsko tematiko je največ. Opisujejo življenje v Revirjih oziroma v Zasavju.

Nekatere so vezane na rudarjenje, spet druge na povsem vsakdanje reči. Sem lahko uvrstimo

naslednje skladbe: Gremo na bunkovc, Deževalo bo, Lojzi Gobec, Pomagaj mi, Čolnišče,

Laubitch waltz, Predvolilni boj na vasi, Punca s šohta, Dva brata, Vdove kolonije, Mama sreča

je pozabila tvoj naslov, Na Kum, Hudič Trbovlje trese, TETovirani, Jamski ljudje, Revirska

2 Razvrstitev skladb po tematiki je narejena po avtoričini presoji glede na vsebino besedil.

8

saga, Mesto prihodnosti, Anduht, Tri doline, Mici posluša Radio Trbovlje – Reklama, Življenje

gre naprej.

V intervjuju, ki je bil objavljen v Zasavcu 21. junija 1994, je Vlado Poredoš povedal naslednje

o skladbi Vdove kolonije (Matoz 2009: 31):

»V knapovskih kolonijah živi ogromno vdov, ki jim je može potolklo v jami ali pa so umrli

kmalu, ko so šli v penzijo. Enkrat sem nekoga iskal v koloniji, pa je ven prišlo nekaj žensk.

Prizor, ki ga ne bom nikoli pozabil: vse v črnem so prišle pogledat, če je prišel kdo njih iskat.

Videl sem samoto. Otroci so odrasli in so najbrž odšli v Ljubljano, domov prihajajo samo za

prvi november, pokazat nova oblačila, nov avto ali pa v zgodnji pomladi, ko je solata še draga,

da požanjejo tisto, kar je mama pridelala na vrtu, in odnesejo v Ljubljano. To me je grozno

prizadelo.«

2.2.3.3 Družbeno-kritične teme

Skladbe s to tematiko niso tipične samo za Zasavje, ampak jih lahko posplošimo za celo

Slovenijo, nekatere tudi širše. V skladbah so prikazane tegobe današnjega časa. Sem uvrščamo:

Če si brezposeln, Človek brez sence, Posmrtna pesem za gospo Marijo, Crknil nam je televizor,

Porno polka, Bistahar Blues, Tvoj sin, Davčna številka 39858324, Tik tak, Aubix polka, Okna,

Oklepni vlak, Kursk, Houdre, Rajc bluz, Raje bi doma ostal, Pišta bači, Madam Fovšija, Pesem

za Izaka, Upokojenega policaja pesem, Položnice, Topla dlan, Nocoj sem spet težil.

2.2.3.4 Ljubezenske skladbe

Brez ljubezni v življenju, žal, ne gre, tega se zavedajo tudi člani skupine. Med ljubezenske

skladbe lahko uvrstimo: Ona, Jesen, Hotel Grm, Moja boginja, Za en dotik, Dol po Savi, Ko so

lipe cvetele, Fontana želja, Okruški večera, Henrik in Rozika.

Besedila zbranih in analiziranih skladb so v prilogi.

9

2.3 Zagorsko-trboveljski govor

V Zasavju so tri doline, ki ležijo na levi strani Save, zagorska, trboveljska in hrastniška ter

radeška, ki je na desnem bregu Save. Obdaja jih visoko hribovje. Glavna prometnica poteka po

ozki rečni dolini. Zasavje meji na Gorenjsko, Dolenjsko in Štajersko.

V Ramovševi Dialektološki karti slovenskega jezika (1931, 1935, reprint 1957) je narečni

prostor med gorenjsko, štajersko in dolenjsko narečno skupino imenovan prehodno medijsko

narečje, le-to naj bi se govorilo v dolini reke Medije in pa v savski dolini od Litije do Zidanega

Mosta. V Karti slovenskih narečij (Logar, Rigler 1983) pa je ta prostor drugače opredeljen.

Zahodni predel od Dola oz. Hrastnika preko Trbovelj, Zagorja do Trojan pokriva zagorsko-

trboveljski govor/podnarečje. Vzhodni predel od Dola z vasmi in zaselki proti Laškemu je

opredeljen kot laški govor/podnarečje, ki se razteza po obeh bregovih Savinje. Ob sotočju Save

in Savinje pri Radečah se stika z dolenjsko narečno skupino, s sevniško-krškim

govorom/podnarečjem. Skupaj tvorijo posavsko narečje.

Posavsko narečje je izrazito prehodno narečje s starejšim dolenjskim glasovnim razvojem

(dolgo naglašen vokalizem) in mlajšimi štajerskimi jezikovnimi pojavi. Od severozahodnega

predela Zasavskega hribovja ter od Trojan oz. Čemšenika do Šmohorja nad Laškim vanj vdirajo

nekatere gorenjsko-štajerske izoglose, ki se na stičišču z vzhodnodolenjskimi govori ustavijo

(Orožen 2009: 394).

Na stiku treh narečnih skupin, gorenjske, dolenjske in štajerske, je zagorsko-trboveljski

govor/podnarečje pri različnih avtorjih uvrščen k različnim skupinam, odvisno od kriterijev

klasifikacije. Brez dvoma pa ga vsi avtorji prepoznavajo kot prehodnega in zato kot nosilca

značilnosti vseh treh stikajočih se narečnih skupin (Medved, Smole 2005: 70).

Zagorski krajevni govor je torej eden izmed govorov zagorsko-trboveljskega podnarečja

posavskega narečja. Lega Zagorja je vplivala na to, da je prihajalo do mednarečnih stikov,

kasneje pa je razvoj industrije omogočil tudi medjezikovne stike (prav tam: 71). Na sam razvoj

in oblikovanje zagorsko-trboveljskega govora so vplivali tudi naslednji zunajjezikovni

dejavniki:

– zemljepisni:

Zagorje, Trbovlje in Hrastnik predstavljajo ožje Zasavje. Mesta ležijo na levem bregu reke

10

Save, ki je od Zagorja do dolenjskih Jesenic stoletja razmejevala nekdanji deželi Štajersko in

Kranjsko (Medved, Smole 2005: 71). Vsako od mest leži v svoji ozki in razpotegnjeni kotlini

obdani z visokim hribovjem. Tudi zaradi geografske lege so se prometne poti dokaj pozno

razvile. Najprej je bilo brodarstvo in splavarstvo po Savi, pešpoti prek zasavskih hribov, nato

razvoj železniškega prometa. Prva prava cesta, ki je povezovala Zagorje in Trbovlje, je bila

zgrajena čez prelaz Slačnik v 50. letih 20. stoletja (Hacin 2001: 28, 29).

– upravnopolitični:

Okoli leta 1000 je Trbovlje pripadlo Savinjski krajini, ki je mejila na Kranjsko. Meja med njima

je potekala po slemenu med Trbovljami in Zagorjem. Razdelitev na Kranjsko in Štajersko leta

1311 in priključitev Savinjske doline k Štajerski je te kraje delila med dve deželi – Kranjsko na

zahodu in jugu ter Štajersko na vzhodu. Takšna razdelitev je bila vse do leta 1918 (Hacin 2001:

10).

– cerkvenoupravni:

Zagorska župnija je spadala pod ljubljansko škofijo, trboveljska in hrastniška pa sta spadali pod

mariborsko škofijo (Orožen 1958: 673; 1980: 258, 259;).

– gospodarski:

Začetki rudarstva segajo že pred leto 1850. Razvoj le-tega in z njim povezane industrije je

povzročilo priseljevanje ljudi iz drugih krajev in dežel. Z gradnjo južne železnice so prišli

predvsem delavci iz Italije. Na začetku industrializacije so vodilna mesta v rudarstvu in drugi

industriji prevzemali tujci, saj so tuji kapitalisti vzpostavili proizvodnjo. Največ je bilo nemško

govorečih, kar se pozna tudi v leksiki zagorsko-trboveljskega govora (Medved, Smole 2005:

72).

Začetki rudarstva na prelomu 18. in 19. st. in njegov razvoj skozi 19. st. vse do zaprtja rudnikov

v sodobnosti, so zaznamovali govor prebivalcev v novonastalih bivališčih v revirjih s

priseljevanjem prebivalstva, zlasti pa s prevzemom, osvojitvijo »knapovske šprahe« za

vsakdanjo rabo, rudarske terminologije v nemški govorni podobi (Orožen 2009: 396–397).

Celoten revirski prostor je ohranil lastno asimilatorično moč na glasovno-oblikoslovni ravnini

(Orožen 2009: 398). Prevzeto in na novo tvorjeno besedje je bilo prilagojeno po zakonitostih

obstoječega glasoslovnega sestava. V prostoru gre za staro mednarečno in mlajšo medjezikovno

leksično interferenco, obe pa sta sociolingvistično pogojeni (prav tam).

11

2.3.1 Glasoslovna ravnina3

2.3.1.1 Naglas

Zagorsko-trboveljski govor ima dinamičen naglas. Govor ima naglašeno dolžino ('V:) in

nenaglašeno kračino (V). Poleg obeh splošnoslovenskih umikov sta bila izvedena tudi umika

na prednaglasna e in o ter ə, zadnjemu se je pridružil tudi umik z vsake končne kračine ('jə:mu

'imel').

2.3.1.2 Samoglasniki

Zagorsko-trboveljski govor ima monoftongično-diftongičen samoglasniški sistem. Pozna dolge

naglašene, kratke nenaglašene in kratke naglašene samoglasnike.4

2.3.1.2.1 Vokalni sistemi

Dolgi naglašeni samoglasniki:

i: u:

i:ẹ u:ọ

ẹ: ọ:

e: ə: o: + ər

ie:/ a: o:

a:

Primeri dolgih naglašenih samoglasnikov:

– i: – b'ri:tof;

– i:ẹ – je'si:ẹn, pər'ni:ẹsu;

– ie: – g'lie:dat;

– a: –'ž a:na;

– u:ọ – 'tu:ọlk, met se'bu:ọj;

– u: – le'pu:, d'ru:g ;

– e: – 'de:lal;

– o: – št'ro:m;

– ə – b'rət;

– ə pred r – na vər'ti:.

3Celotno glasoslovje je povzeto po Medved, Smole (2005: 69–87). Primeri, ki so povzeti po Medved, Smole, so

zapisani dialektološko, primeri, izpisani iz besedil skupine Orlek, pa nimajo dialektološkega zapisa. 4 Kratke naglašene samoglasnike dodaja avtorica diplomskega dela, saj jih po viru Medved, Smole v

zagorsko-trboveljskem govoru ni. Medvedova navaja samo naglašeni polglasnik.

12

Kratki naglašeni samoglasniki:5

i u

e o

ə

a

Primeri kratkih naglašenih samoglasnikov:

– à – c jk,

– è – d c,

– ə – k'nəp,

– ì – dìht,

– ò – hòf,

– ù – pùf.

Kratkih samoglasnikov je v zagorsko-trboveljskem govoru zelo malo.

Nenaglašeni samoglasniki

i u

e o

ə

a zložniki

Zagorsko-trboveljski govor pozna močno, popolno in delno oslabitev visokih samoglasnikov i

in u ter ə, nekoliko manj, vendar še vedno močno delno oslabitev sredinskih e in o ter nizkega

a. Najpogostejša nenaglašena samoglasnika sta ə in u – kot posledica ukanja.

Primeri nenaglašenih samoglasnikov:

– i – 'ma:jstri,

– u – 'ja:guda,

– e – e'lẹ:ktričən,

– o – 'na:jbol,

– a – pu'ma:gat,

– ə – 'mi:sləm.

5 Primeri so vzeti iz besedil skupine Orlek.

13

2.3.1.3 Izvor samoglasnikov

Dvoglasnika i:ẹ in u:ọ dokazujeta dolenjsko osnovo, iẹ je odraz za cirkumflektirani e in

novoakutirani e v nezadnjih besednih zlogih (jə 'ri:ẹku) ter stalno dolgi ę in staroakutirani ę v

nezadnjih besednih zlogih (g'li:ẹdam); uọ je odraz za novoakutirani o v nezadnjih besednih

zlogih ('ku:ọža) ter stalno dolgi ǫ in staroakutirani ǫ v nezadnjih besednih zlogih (k'lu:ọp); oba

sta prisotna tudi v številnih prevzetih besedah ('ku:ọl ).

Tudi u: iz cirkumflektiranega o ('ku:st) je tipično dolenjski. Izenačil se je z refleksom za stalno

dolgi u in staroakutirani u v nezadnjih besednih zlogih ('lu:č), nahaja pa se tudi v prevzetih

besedah ('pu:tər). Njegov par i je nastal iz stalno dolgega i in staroakutiranega i v nezadnjih

besednih zlogih ('zi:ma). Pojavlja se tudi v prevzetih besedah iz tujih jezikov ali iz knjižne

slovenščine (pərb'li:ž ).

Dvoglasnik e iz stalno dolgega ě in staroakutiranega ě v nezadnjih besednih zlogih se je

nedavno monoftongiral v ẹ, ki je lahko ozek pa tudi srednje širok do širok (s'vẹ:ča, m'lẹ:k).

Enako različnih kvalitet je ọ:, ki skupaj z zastopa stalno dolgi in akutirani ( ).

Za dvofonemsko zvezo imamo lahko ə: skupaj z r, ki je nastal iz stalno dolgega in

staroakutiranega ('və:rt, s'tə:rgal), saj se podaljšuje tudi prej kratek ə in razlik med refleksom

za in zvezo drugačnega nastanka ni (je 'pə:ršu).

Polglasnik se večinoma pojavlja v tistih besedah, ki imajo polglasnik tudi v knjižnem jeziku

('pəs), najdemo pa ga tudi kot posledico delne moderne vokalne redukcije (b'rət). Ob Savi

navzdol pa se polglasnik podaljšuje (od Hrastnika naprej) v široki e ('pe:s) in nato diftongizira

v ie: v sevniško-krškem govoru ('pie:s).

Polglasnik so dali: novoakutirani ə v zadnjem besednem zlogu ('pəs, 'vən, 'dəš; okolica

Hrastnika 'pe:s) in staroakutirani a, i in u v zadnjem besednem zlogu, če se ni uveljavil

analogični refleks iz nezadnjega besednega zloga (b'rət, š'kəf, 'təm, 'nəč, 'kəp).

a: je nastal iz stalno dolgega a in staroakutiranega a v nezadnjih besednih zlogih (g'ra:t,

k'ra:va), iz cirkumflektiranega ə in novoakutiranega ə v nezadnjih besednih zlogih ('da:n,

'va:s).

14

Za dvoglasnika a: in o:, ki sta nastala iz umično naglašenih e in o ('ž a:na, ' o:k ), obstajajo

različne fonetične uresničitve. Nastala sta lahko tudi iz drugih e-jevskih in o-jevskih glasov po

zapoznelih ali novejših umikih s končnih kračin.

2.3.1.4 Soglasniki in soglasniške zveze

Izrazito prehodno, celo mešano dolenjsko-štajersko stanje izkazuje tudi razvoj soglasnikov.

Obema narečnima skupinama je skupna otrditev l v srednji l ('bu:lš) v položaju za in pred

soglasnikom je otrdel j ('lu:kna, s'vi:nsk). j, ki je drugotnega nastanka, se z nenaglašenima

samoglasnikoma i in e (a) asimilira v i. Prav tako tudi l, ki se z nenaglašenimi samoglasniki a,

e in i asimilira v u. V izglasju se ohranja skupina šč, drugje se asimilira v š (ščə'ti:na, k'lẹ:šə).

V soglasniških sklopih so prisotne predvsem asimilacije in disimilacije: 6

– sklop -šč- je prešel v -š- (v Čolniščah > v Čouniših),

– -st- je dalo -z- (istega > izga),

– sklop plj- preide v pl- (pljunil > plunu),

– -nj- preide v -n- (gnjavil > gnavu),

– -elj- preide v -ø- (Trboveljčan > Trboučan, trboveljska > trbouska),

– -lj- preide v -l- (prijatelji > prijatli),

– -n- preide v -j- (rinem > rijem),

– -aj preide v -i (zjutraj > zjutri, tukaj > tuki),

– -al preide v -u (kregal > kregu, povedal > povedu),

– -el, -il preide v -u (izgorel > izgoru, govoril > govoru).

2.3.2 Moderna vokalna redukcija

Moderna vokalna redukcija oz. moderni samoglasniški upad se je pojavil v novem veku in se

ne odraža v vseh slovenskih narečjih enakomerno. V nekaterih narečjih samoglasniki niso

onemevali v večjem obsegu (deli Beneške Slovenije, po južnem Pohorju, po vzhodnem

Štajerskem, v Prekmurju in v južni Beli krajini). Pravo nasprotje pa so osrednja narečja, ki so

predvsem končne zloge skrčila do skrajnosti (Logar 1993: 10).

Moderna vokalna redukcija je zajela predvsem visoke samoglasnike, to je i in u ter polglasnik.

Pojav poteka tako, da upad i in u izenači v ə, potem pa ta polglasnik (Toporišič 2000: 762), »če

glasovno okolje to dopušča, zamenja z ø npr. pustíti > pstít oz. vzdígniti> vzdígnətə >

6 Primeri so izpisani iz besedil skupine Orlek.

15

vzdígənt/vzdíg t«. Do redukcije ne prihaja pri nenaglešenem a, redkeje pa se pojavlja pri e in

o, vendar je pri o pogostejša kot pri e. Redukcijo pri o povzroča zlasti t. i. maskulinizacija nevter

mleko >mlek (Toporišič 200: 763).

V posameznih primerih je (Toporišič 2000: 763) »izrazit vpliv soglasnikov na samoglasnike.

Tako drsnika j in v vplivata na a: prov, zdej < prăv, zdăj; razvijanje v u oz. i: delu, tuki < delov,

tukej. Glas v priteguje v u-jevsko območje tudi polglasnik: nesu, vidu namesto nesə , vidə «.

2.3.3 Oblikoslovna ravnina

2.3.3.1 Oblikoslovne posebnosti v besedilih

Pri predstavitvi oblikoslovnih posebnosti so zajete predvsem tiste, ki so najpogostejše in se

odražajo v besedilih skupine Orlek. Tako niso zajete vse posebnosti, ki jih najdemo v zagorsko-

trboveljskem govoru.

Zagorsko-trboveljski govor pozna vse tri spole in vsa tri števila, vendar pa se dvojina počasi

izgublja.

Značilno je prehajanje srednjega spola v moški spol – maskulinizacija nevter: jajce – jajc, mesto

– mest, kosilo – kosil, okno – oken. V Trbovljah besedo jajce izgovarjajo kot ženskega spola –

jajca, v Zagorju pa kot moškega spola – jajc. Redkeje se pojavlja prehajanje srednjega spola v

ženski spol: jabolko – japka. Pogostejše prehajanje v ženski spol se pojavlja v množini: pljuče,

jetre, vrate. Maskulinizacija nevter se odraža tudi v moderni vokalni redukciji: jajce – jajc, v

mesto – v mest.

Pri glagolih se, predvsem v Trbovljah in Hrastniku, uporablja za 2. os. dv. m. sp. namesto -va

končnica -ma: živima, gradima, sanjama namesto živiva, gradiva, sanjava. Vedno se uporablja

kratki nedoločnik: pohecat, garat namesto pohecati, garati.

Pri sklanjanju moških imen prihaja do podaljšanja osnove npr. Joco – Jocota.

16

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen

Temeljni namen diplomskega dela je s pomočjo besedil skupine Orlek predstaviti rabo

zagorsko-trboveljskega govora v popularni glasbi, iz besedil izpisati in analizirati pojav

moderne vokalne redukcije. Iz rudarskih in drugih narečnih besed, ki se pojavljajo v njihovih

besedilih, bo sestavljen slovar ter analiziran izvor slovarskih besed. Med besedili so štiri

skladbe, in sicer Na kolinah, Pišta bači, Pesem za Izaka in Pesem za Ačkija, v katerih najdemo

panonske narečne izraze. Te skladbe v diplomskem delu niso obravnavane.

3.2 Metodologija

3.2.1 Raziskovalne metode

V empiričnem delu so iz avtorskih besedil skupine Orlek izpisane vse narečne besede in besede,

ki so povezane z rudarstvom. Te besede so analizirane, in sicer so jim s pomočjo slovarjev

določene osnovne slovnične lastnosti (pri samostalnikih rodilniška končnica, spol; pri glagolih

glagolski vid; pri pridevnikih imenovalniška končnica za ženski in srednji spol), knjižna

ustreznica in izvor. Z metodo analize je določeno, iz katerega jezika izvira največ narečnih in

rudarskih besed in ali obstaja poknjižena različica besede, ki je zapisana v Slovarju slovenskega

knjižnega jezika in/ali v Slovenskem pravopisu, nato pa so spoznanja s pomočjo sinteze tudi

strnjena. Besedila skupine Orlek so bila objavljena na njihovi stari spletni strani,7 na ovitkih

njihovih albumov, 55 besedil pa je zapisanih v knjigi Orlek. S pomočjo slušne metode so bila

besedila pregledana in dopolnjena. Besedila so zapisana poknjiženo. Avtor večine besedil je

Vlado Poredoš, ki že dlje časa živi v Zagorju, po rodu pa je Prekmurec.

S pomočjo slušne metode so bile iz besedil izpisane vse besede, v katerih se pojavi moderni

samoglasniški upad. Besede so razvrščene glede na vrsto oz. stopnjo upada.

3.2.2 Uporabljeni viri

Temeljni vir za pridobitev gradiva diplomskega dela so besedila skladb. Nekaj besedil (55) je

objavljenih v knjigi Orlek, manjkajoča besedila sem dobila na stari spletni strani8 skupine in/ali

na ovitkih zgoščenk skupine Orlek. S pomočjo skladb in besedil sem določila pojav moderne

vokalne redukcije v besedah.

7 http://www.orlek.com/ Ogled 13. marca 2014.

8 Prav tam.

http://www.orlek.com/

17

Slovar diplomskega dela temelji na besedju slovarja, objavljenega v knjigi Orlek, 20 let knap

'n' rolla. Ta vsebuje 84 slovarskih iztočnic, ki so uporabljene v diplomskem delu, izpuščena je

le beseda dulec, ker ni narečna beseda. Tem iztočnicam je dodanih še 75 besed, ki so izpisane

iz besedil skupine Orlek. Pri analizi besed so bili uporabljeni: Deutche Lehnwörter im

Slovenischen, etimološki slovarji, nemško-slovenski slovar, slovarček rudarskih besed iz

Zagorja ob Savi, Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis. Vsi uporabljeni

viri so korektno navedeni med viri in literaturo v diplomskem delu.

18

3.3 Moderna vokalna redukcija

V zagorsko-trboveljskem govoru prihaja do različnih stopenj moderne vokalne redukcije.

Vokali se reducirajo do polglasnika ali do stopnje nič. Do onemitev samoglasnikov prihaja v

vzglasju (ma: 'ima') in izglasju (la:n 'lani'), s tem se besede skrajšajo za en zlog.

Pri popolni onemitvi samoglasnikov so v položaju ob soglasniku pogosto nastali zložniki, in

sicer:

/ / iz -li ('je:dl ̥ 'jedli', 'crkl ̥ 'crkli'), iz -lo ('tuọp 'toplo'), iz lu- ( d'jə 'ljudje') ter v različnih

prevzetih besedah ('ku:mp 'prijatelj');

/m ̥/ se izgovarja predvsem v prevzetih besedah ('ku:ọlm̥);

/n̥/ iz -ni-, -ni (pu'či:t cə 'počitnice', uga:sn ̥ 'ugasni'), -no (tota:ln̥ 'totalno');

/r̥/ iz -ru in -ra/re- (dr ̥ga:m 'drugam', d ga:č 'drugače', p 'ši:ča 'prašiča').

Vse obravnavane besede so pridobljene iz zapetih besedil skupine Orlek.

– -a- se reducira v -ə-:

– kar > kər,

– -a-, -a se reducira v -e-:

– da > de,

– daj > dej,

– kaj > kej,

– pomagaj > pomagej,

– -e- se reducira v -ə-:

– deževen > deževən,

– sem > səm,

– še > šə,

– šihten > šihtən,

– tegoten > tegotən,

– vsega > vsəga,

– zapisani in izgovorjeni -e- ter zapisani e in izgovorjeni ə se reducirajo do ničte stopnje:

– boljše > boljš,

– dejal > djav,

19

– enega > enga,

– mene > men,

– na naše > na naš,

– naredil > nardil,

– naredili > nardili,

– naredim > nardim,

– posteljo > postljo,

– poštenega > poštenga,

– prijatelji > prijatli,

– raje > raj,

– videli > vidli,

– bicikel > bicikl,

– dedec > dedc,

– Dobovec > Dobovc,

– gobec > gobc,

– kozolec > kozolc,

– meseca > mesca,

– ovinek > ovink,

– pildek > pildk,

– pobec > pobc,

– poslanec > poslanc,

– rekelc > reklc,

– slekel > sleku,

– zajbrovec > zajbrovc,

– -i- se reducira v -e-:

– fižola > fežula,

– -i se reducira v -ə-:

– nikoli >əŋkol,

– pri > pər,

– prinesel > pərnesu

– privlači > pərvlač,

20

– i-, -i-, i- se reducirajo do ničte stopnje:

– ima > ma,

– imeli > mel,

– bila > bla,

– bili > bli,

– bilo > blo,

– kurniku > kurnku,

– minil > mnil,

– počistimo > počistmo,

– politike > politke,

– politiko > politko,

– rožice > rožce,

– šlogarica > šlogarca,

– toliko > tolk,

– veliki > velki,

– živel > žveu,

– živeti > žvet,

– bodi > bod,

– bodoči > bodoč,

– crkli > crkl,

– delali > delal,

– delati > delat,

– drugi > drug,

– garati > garat,

– imeli > imel,

– iskati > iskat,

– jedli > jedl,

– lani > lan,

– meni > men,

– naokoli > naukul,

– natoči > natoč,

– nikoli > nikol,

– opraviči se > opravič se,

– po dolini > po dolin,

21

– poberi > pober,

– pohecati > pohecat,

– pokonci > pokonc,

– privlači > privlač,

– skozi > skoz,

– speci > spec,

– spomladi > spomlad,

– šimfati > šimfat,

– tapravi > taprav,

– trpeti > trpet,

– tudi > tud,

– ugasni > ugasn,

– utrujeni > utrujen,

– v bajti > v bajt,

– v jami > v jam,

– v jeseni > v jesen,

– v riti > v rit,

– zaradi > zarad,

– žgoleti > žgolet,

– živeti > živet,

– -o- se reducira do -u- – prednaglasno ukanje:

– dolina > dulina

– Komlanske > Kumlanske,

– slovenske > sluvenske,

– -o se reducira do ničte stopnje:

– celo > cel,

– čisto > čist,

– hitro > hitr,

– ko > k,

– koliko > kolk,

– malo > mal,

– mimo > mim,

22

– nekako > nekak,

– polno > poln,

– ratvalo > ratval,

– toliko > tolk,

– totalno > totaln,

– v vašhavo > v vašhav,

– veliko > velik,

– vseeno > vseen,

– -u- se ob -r- reducira do -ə-:

– drugače > dərgač,

– drugam > dərgam,

– -u-, -u se reducirata do ničte stopnje:

– goljufal > golfau,

– na britofu > na britof,

– na šporhetu > na šporhet,

– ne pusti > ne psti,

– po gobcu > po gobc,

– po hrbtu > po hrbt,

23

Grafikon 1: Moderna vokalna redukcija

Pojav moderne vokalne redukcije je bilo zaznati v 121 besedah. Največkrat se je i reduciral do

ničte stopnje, in sicer v 53 besedah oz. 43,8 % besed, e do ničte stopnje v 26 besedah oz.

21,5 % besed, o do ničte stopnje v 15 besedah oz. 12 %. Ostale redukcije so manj pogoste.

Odstotki posameznih redukcij so označeni v Grafikonu 1.

0,80 % 3,00 % 5,00 %

21,50 %

0,80 %

3,00 %43,80 %

2,50 %

12,00 %

1,60 %5,00 %

Moderna vokalna redukcija

/a/ do polglasnika

/a/ do /e/

/e/ do polglasnika

/e/ do ničte stopnje

/i/ do /e/

/i/ do polglasnika

/i/ do ničte stopnje

/o/ do /u/

/o/ do ničte stopnje

/u/ do polglasnika

/u/ do ničte stopnje

24

3.4 Izvor rudarskih narečnih in besed

3.4.1 Razlaga slovarja

3.4.1.1 Delitev besed glede na besedne vrste in na strokovno ter narečno izrazje

Besedje za slovar je bilo pridobljeno iz besedil skupine Orlek. Slovar vsebuje 158 besed.

Izbrane besede lahko razdelimo na besede, vezane na rudarstvo, torej strokovno izrazje, in

narečne besede. V slovarju je 14 besed oz. 9 % vezanih na rudarstvo (gezenk, gverk, hajer, herc,

hunt, knap, kolm, luftrajder, Perkmandeljc, štajger, šufeca, vašhava, zajbrovec, ziherica) in 144

oz. 91 % narečnih besed. Pri razvrstitvi besed na besedne vrste ugotovimo, da je največ

samostalnikov, in sicer 122 oz. 77 %, 19 glagolov oz. 12 %, 11 pridevnikov oz. 7 %, 4 prislovi

oz. 2,5 % in 2 medmeta oz. 1,3 %.

Grafikon 2: Besedne vrste

3.4.1.2 Izvor slovarski besed

Izbrane besede so nemškega, italijanskega, slovanskega, starocerkvenoslovanskega,

novolatinskega in (pra)indoevropskega izvora. Največ besed je nemškega izvora, in sicer 140

oz. 88,6 %; to je povsem razumljivo, saj se nanašajo na rudarsko življenje. Premogovništvo je

v naše kraje pripeljalo mnogo priseljencev iz nemških in avstrijskih dežel, kjer je bilo rudarstvo

bolj razvito. Besed italijanskega izvora je 6 oz. 4 %, slovanskega 2 oz. 1,3 %, 4 oz. 2,5 %

77,00 %

12,00 %

7,00 %

2,50 %1,30 %

Besedne vrste

samostalniki

glagoli

pridevniki

prislovi

medmeti

25

starocerkvenoslovanskega, 1 oz. 0,6 % (pra)indoevropskega in 1 oz. 0,6 % novolatinskega

izvora. Štirim oz. 2,5 % besedam izvor ni določen.

Grafikon 3: Izvor besed

88,60 %

4,00 %

1,30 %

2,50 %0,60 % 0,60 %

2,50 %Izvor besed

nemški

italijanski

slovanski

starocerkvenoslovanski

(pra)indoevropski

novolatinski

ni določen

26

3.4.1.3 Zapis besed v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Slovenskem pravopisu

Nekatere slovarske iztočnice so v poknjiženi obliki zapisane tudi v Slovarju slovenskega

knjižnega jezika in v Slovenskem pravopisu. V obeh slovarjih je zapisanih 61 besed oz. 38,6 %.

V SSKJ je zapisanih 71 besed oz. 45 %, od tega ima 8 besed oz. 11 % določen drugačen pomen

kot v narečju. V SP pa je zapisanih 67 besed oz. 42,7 % in 11 besedam oz. 16 % je določen

drugačen pomen kot v narečju.

Grafikon 4: Zapis besed v SSKJ in SP

3.4.1.4 Zgradba geselskega članka

Geselski članek je sestavljen iz posameznih sestavin, ki si sledijo v določenem zaporedju.

Geselska beseda je zapisana v poknjiženi obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji.

Samostalniki in samostalniške besedne zveze so zapisani v imenovalniku ednine (oziroma

množine pri množinskih samostalnikih), sledi rodilniška končnica in krajšava za spol.

Pridevniške besede so zapisane v obliki za moški spol ednine, dodane so končnice za ženski in

srednji spol ednine. Glagoli so zapisani v nedoločniški obliki, sledi končnica za 1. osebo ednine

v sedanjiku in krajšava za glagolski vid (dov., nedov.). V ležečem tisku je knjižna različica

besede. Pri besedah, katerih knjižna različica ne obstaja, je zapisana razlaga njenega pomena.

V oglatem oklepaju je zapisano, iz katerega jezika je beseda prevzeta in iz katere besede je

tvorjena. V okroglem oklepaju je s krajšavo kot prvi zapisan slovar, s pomočjo katerega je bila

beseda obravnavana; če je informacija dostopna, pa je zapisano še časovno obdobje, v katerem

je beseda nastala. Vsako slovarsko geslo vključuje tudi podatek o prisotnosti (poknjižene)

38,60 %

42,00 %

45,00 %

Zapis besed v SSKJ in SP

SSKJ + SP

SP

SSKJ

27

geselske iztočnice v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Slovenskem pravopisu, in sicer z

oznako +, če je geselska iztočnica v slovarjih zapisana, in z oznako –, če geselska iztočnica v

slovarjih ni zapisana (SSKJ +, SP –). Če pomenska opredelitev ni enaka zapisani poknjiženi

iztočnici, je za oznako + zapisan tudi drugačen pomen, sicer nezapis pomena za oznako +

označuje pomensko enakost.

Posamezne narečne besede z istim pomenom so v besedilih pesmi zapisane na različne načine,

zato so kot geselske besede zapisane dvakrat npr. kamerad, kumerat. Druga pojavitev ima

kazalko gl., ki bralca napoti k besedi, ki je pomensko identična geselski iztočnici.

3.4.1.5 Seznam uporabljenih krajšav

* – beseda ali pomen ni izpričan(a), temveč rekonstruiran(a) s primerjalno jezikovno metodo

avstr. nem. – avstrijsko nemško

bav. nem. – bavarsko nemško

bav. srvnem – bavarsko srednjevisokonemško

bav. stvnem. – bavarsko starovisokonemško

BES – Bezlajev Etimološki slovar

ben. it. – beneško italijansko

bolg. – bolgarsko

dov. – dovršni glagol

FES – Etimološki slovar na portalu Fran

frndh. – frühneuhochdeutsch – novozgodnjevisokonemško

furl. – furlansko

gl. – glej

gor. – goriško

ide. – (pra)indoevropsko

it. – italijansko

lat. – latinsko

m – moški spol

medm. – medmet

mn. – množina

nar. avstr. – narečno avstrijsko

nedov. – nedovršni glagol

nem. – nemški, nemško

28

neskl. prid. – nesklonljiv pridevnik

nhd. – neuhochdeutsch – novovisokonemško

novolat. – novolatinsko

NSS – Nemško-slovenski slovar

prisl. – prislov

SES – Slovenski etimološki slovar

sevit. – severno italijansko

slabš. – slabšalno

sloven. – slovensko

SP – Slovenski pravopis

splošno slov. – splošno slovansko

srednjekr. dial. – srednjekraški dialekt

srvnem. – srednjevisokonemško

SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

ST – Striedter Temps: Deutche Lehnwörte im Slovenischen

st. – stoletje

stcslovan. – starocerkvenoslovansko

stvnem. – starovisokonemško

štaj. – štajersko

ž – ženski spol

29

3.4.2 Abecedni slovar rudarskih in narečnih izrazov

A

ajmoht -a m obara [← prevzeto iz korena nem. aing'mǫχts, kar ustreza knj. nem. das

Eingemachtes] (ST, SES, SSKJ –, SP +)

ajzenpon -a m železnica [← nem. die Eisenbahn] (ST, SSKJ –, SP –)

ajzenponar -ja m želežničar [tvorjeno iz nem. die Eisenbahn] (NSS, SSKJ –, SP –)

anduht -i ž jubilej, slavnost [← nem. die Andacht] (ST andoht 'zbranost, pobožnost' srvnem.,

SSKJ –, SP –)

antla -e ž brisača [← tvorjeno iz nem. das Handtuch] (ST (antah), SSKJ –, SP –)

aufbiks -a m poziv na pretep [← tvorjeno iz nem. Wichse bekomen tepen biti] (ST, (biks), gor.,

srednjekr. dial., SSKJ +, SP –)

B

bajta -e ž hiša, koča [← prevzeto iz nar. sevit. baita, furl. bàite] (SES, SSKJ +, SP +)9

barufa -e ž prepir, zdraha [← prevzeto iz it. baruffa ] (PONS, SSKJ +, SP –)

bicikel -a m kolo [← novolat. bicyclus] (SES, SSKJ +, SP +)

britof -a m pokopališče [← tvorjeno iz nem. der Friedhof] (ST, stvnem., srvnem., SSKJ +, SP +)

bunkovc -a m jabolčnik [← tvorjeno iz bunka, s čimer so poimenovali sadje take oblike,

predvsem hruške] (SSKJ –, SP –)

C

cahen -a m znak za možno nesrečo [← tvorjeno iz nem. das Zeichen] (ST (cajhen 'kletev,

čudež') nhd. SSKJ –, SP –)

cajg -a m orodje [← tvorjeno iz nem. das Zeug] (NSS, SSKJ + 'hlačevina', SP + 'hlačevina')

cajt -a m čas [← prevzeto iz nem. die Zeit] (ST, SSKJ –, SP –)

cimer -a m soba [← prevzeto iz nem. das Zimmer] (NSS, SSKJ –, SP + 'sostanovalec')

colnga -e ž plača [← tvorjeno iz nem. die Zahlung] (NSS, SSKJ –, SP –)

cote -ø ž mn. delovna obleka [← tvorjeno iz nem. die Zotte] (ST, srvnem., SSKJ –, SP –)

crkniti -em dov. umreti, pokvariti se [← Beseda je tvorjena iz onomatopeje, iz katere je

tvorjeno tudi bolg. crьkna 'začivkati' in sloven. crketáti 'čivkati z bolj hripavim glasom'.

Pomenski prehod v 'poginiti' zasledimo pri več besedah, ki prvotno pomenijo 'oddati visok ali

glasen zvok'.] (SES, SSKJ +, SP +)

D

dec -a m mož, moški [tvorjeno iz splošno slov. ded] (BES, SSKJ –, SP –)

dedc gl. dec

30

diht biti -ø -ø biti pri pravi [← prevzeto iz nem. er ist nicht ganz dicht 'ni čisto pri pravi']

(NSS, SSKJ –, SP –)

djati (dejati) dejem in dem dov. reči, storiti [← beseda se pojavi v 15. st.] (SES, stcslovan.,

SSKJ +, SP +)

dolgcajt -iga -a m dolgčas [←tvorjeno iz dolg in nem. die Zeit] (NSS, SSKJ –, SP –)

donferca -e ž parna lokomotiva [← tvorjeno iz nem. dampfen 'pariti se, kaditi', der Dampfer

'parnik'] (NSS, SSKJ –, SP –)

dritel -a m delovna izmena, ki se je delila na dopoldansko, popoldansko in nočno delo [←

tvorjeno iz nem. das Drittel tretjina] (NSS, SSKJ –, SP –)

F

fabrika -e ž tovarna [← prevzeto iz nem. die Fabrik] (ST, nhd., SES, SSKJ +, SP +)

fajn prisl. zelo [← prevzeto iz nem. fein] (ST, nhd., SSKJ –, SP + 'dober, pošten')

fana -e ž zastava [prevzeto iz nem. die Fahne] (SES, SSKJ +, SP +)

faulast -a -o len [← tvorjeno iz nem. faul] (NSS, SSKJ –, SP –)

ferdinst -a m plačilni list, obračun plače [← prevzeto iz nem. der Verdienst] (NSS, SSKJ –,

SP –)

fešta -e ž zabava, praznik [← prevzeto iz it. festa] (SES, SSKJ +, SP +)

firbec -bca m radovednost [← prevzeto iz avstr. nem. Fürwitz] (SES, SSKJ +, SP +)

firnk -a m zavesa [← tvorjeno iz nem. der Vorhang] (NSS, SSKJ –, SP –)

flika (zemlje) -e ž kos, krpa [← prevzeto iz nem. der Fleck, der Flicken] (ST, nhd., SES, SSKJ +

'krpa , zaplata', SP + 'krpa, zaplata')

folk -a m ljudje [← prevzeto iz nem. das Volk] (NSS, SSKJ –, SP +)

foušija, -e ž nevoščljivost [← izpeljano iz nar. fovš v pomenu 'nevoščljiv', izposojenke iz nem.

falsch] (SES, SSKJ +, SP +)

fovšija gl. fovšija

fraj -ø -ø prost [← tvorjeno iz nem. frei] (ST, nhd., SSKJ –, SP –)

frderbati -am dov. pokvariti, ubiti [← tvorjeno iz nem. verderben] (ST, srvnem., SSKJ –, SP –)

funšterc -a m debela palačinka [← morda tvorjeno iz nem. Pfannsterz] (NSS, SSKJ –, SP –)

Funšterc je stara, tradicionalna zasavska jed, ki je nekoč veljala za za boljšo hrano. Pred drugo

svetovno vojno rudarske družine niso živele v izobilju. Takrat so bila jajca priboljšek. Pravi

funšterc je rahel, debel, okrogel in rumen kot sonce. Od tod tudi izvira njegovo drugo ime ⇨

knapovsko sonce (Mlakar Adamič: 2004).

fura -e ž vožnja, prevoz [← tvorjeno iz nem. fahren] (NSS, SSKJ +, SP +)

31

G

gartroža -e ž vrtnica [← tvorjeno iz nem. die Gartenrose] (ST, SSKJ +, SP +)

genau natančno, točno [← prevzeto iz nem. genau] (NSS, SSKJ –, SP –)

geplati -am nedov. delati [← tvorjeno iz nem. der Göpel 'vitel'] (ST, nhd. SSKJ –, SP –)

gezenk -a m jamski vpadnik, ki poteka navzdol [← prevzeto iz nem. das Gezenk] (NSS,

SSKJ –, SP –)

glih neskl. prid. enak, raven [← prevzeto iz srvnem. gelich, glich] (SES, SSKJ –, SP –)

gverk -a m rudnik [← tvorjeno iz nem. das Gewerk] (NSS, SSKJ –, SP –)

H

hajer -ja m prvi kopač [← prevzeto iz nem. der Häuer 'rudar' ali der Hauer 'kopač'] (NSS,

SSKJ –, SP –)

herc -a m rudarska lopata v obliki srca [← tvorjeno iz nem. das Herz] (NSS, SSKJ +, SP +

'enota za merjenje frekvenc')

hinko -ta m udarno-vrtalno kladivo, ki deluje na komprimiran zrak [← morda tvorjeno iz nem.

hinken 'šepati' oz. der Hinker 'šepavec' v prenesenem pomenu] (NSS, SSKJ –, SP + 'osebno

ime')

hof -a m dvorišče [← prevzeto iz nem. der Hof] (NSS, SSKJ –, SP –)

houdre -ta m svojeglav moški, težak [← morda tvorjeno iz nem. der Haudegen 'vojščak' oz.

hauen 'udarit, tepsti'] (NSS, SSKJ –, SP –)

hunt -a m jamski voziček [← morda tvorjeno iz nem. der Hund] (NSS, SSKJ +, SP +)

K

kamerad -a m sodelavec, tovariš [← prevzeto iz nem. der Kamerad] (NSS, SSKJ +, SP +)

kelnar -ja m natakar [← prevzeto iz nem. der Kellner, kar se je razvilo iz srvnem. Kel(l)nāri, to

pa je izposojeno iz lat. cellenārius] (ST samo moška oblika, SES, SSKJ +, SP +)

kelnarca -e ž natakarica [← prevzeto iz nem. die Kellnerin] (NSS, SSKJ + (kelnarica), SP +)

kevder -dra m klet [← prevzeto iz bav. srvnem. këlder, iz česar se je razvilo današnje nem. der

Keller] (SES, SSKJ +, SP +)

kikelca -e ž krilce [← prevzeto iz srvnem. kittel 'žensko ali moško vrhnje oblačilo', nem. der

Kittel 'halja'] (SES, SSKJ +, SP –)

kiklica gl. kikelca

kiks -a m napaka [← prevzeto iz nem. der Kicks] (SES, SSKJ +, SP +)

knap -a m rudar [← prevzeto iz nem. der Knappe] (ST, srvnem., SSKJ +, SP +)

32

knapusko sonce -iga -a s rudarsko sonce, debela palačinka,gl. funšterc (SSKJ –, SP –)

kolm -lma m premog [← prevzeto iz nem. die Kohle] (NSS, SSKJ –, SP –)

kolonija -e ž rudarsko naselje hiš, ki si stojijo ena zraven druge, v koloni [← prevzeto prek

nem. die Kolonie, iz lat. colōnia] (SES, SSKJ +, SP +)

komijevka -e ž trgovka [← tvorjeno iz nem. der Kommis 'trgovski pomočnik'] (NSS, SSKJ –,

SP –)

konto -a m delovno mesto [← prevzeto prek nem. das Konto iz it. conto 'bančni račun'] (SES,

SSKJ + 'račun', SP + 'račun')

konec -nca m kraj [←tvorjeno iz stcslovan. konьcь. Kjer se neko področje začne, tam se –

gledano z druge strani – tudi konča.] (SES 15. st., SSKJ +, SP +)

krancelj -na in -clja m venec [← prevzeto iz srvnem. kranzlīn, danes der Kranz] (ST, SES,

SSKJ +, SP +)

kripa -e ž slabš. vozilo [← prevzeto iz nem. die Krippe, die Wagenkrippe 'gnojni koš', saj pokr.

pog. pomeni lažji voz s košem] (ST, srvnem., SES, SSKJ +, SP +)

kroca -e ž velika motika [← nem. die Kreuzhacke] (NSS, SSKJ –, SP –)

krucifiks medm. kletvica [← prevzeto prek nem. Kruzifix, bav. nem. je tudi kletvica] (SES,

SSKJ +, SP + 'razpelo')

ksiht -a m obraz [← prevzeto iz nem. das Gesicht] (NSS, SSKJ +, SP +)

kšajt -ø, -ø pameten [← prevzeto iz nem. gescheit] (NSS, SSKJ –, SP –)

kufe -ta m kava [← tvorjeno iz nem. der Kaffe] (NSS, SSKJ –, SP –)

kufer -fra m kovček [← prevzeto iz nem. der Koffer] (ST das Kupfer 'baker, bakren denar'

srvnem., SES, SSKJ +, SP +)

kumerat gl. kamerad

kurcšlus -a m kratek stik [← tvorjeno iz nem. kurz 'kratek' in der Schluß 'stik'] (NSS, SSKJ –,

SP –)

L

lampa -e ž svetilka [← prevzeto iz nem. die Lampe] (ST, nhd., SSKJ +, SP +)

losati -am dov. znebiti, rešiti [← tvorjeno iz nem. los 'rešen, svoboden'] (NSS, SSKJ –, SP –)

luft -a m zrak [← prevzeto iz nem. die Luft] (ST, srvnem., SSKJ –, SP –)

luftrajder -ja m rudar, ki skrbi za prezračevanje jame [← tvorjeno iz nem. die Luft in morda iz

nem. reihen] (NSS, ST, SSKJ –, SP –)

M

munštik -a m ustnik pihala/trobila [← tvorjeno iz nem. das Mundstück] (NSS, SSKJ –, SP –)

33

mušter -tra m vzorec [← nem. das Muster] (ST, frnhd., SSKJ –, SP –)

N

nohšiht -a m nočna izmena [← nem. die Nachtschicht] (NSS, SSKJ –, SP –)

O

ofer -fra m prostovoljni prispevek v cerkvi [← nem. das Opfer] (ST, srvnem., SSKJ +, SP +)

oštarija -e ž gostilna [← prevzeto iz ben. it. ostaria] (SES, 16. st., SSKJ +, SP +)

P

(biti) paf -ø -ø presenečen, osupel, ostati brez besed [← prevzeto iz nem. paff sein] (SES,

SSKJ –, SP –)

pauer -ra m kmet [← prevzeto iz nem. der Bauer] (ST, srvnem., SSKJ + (paver), SP –)

penzijon -a m pokojnina [← prevzeto prek nem. die Pension] (SES, SSKJ +, SP +)

Perkmandeljc -ca m jamski škrat [← tvorjeno iz nem. der Bergmann] (NSS, SSKJ –, SP –)

pildek -ka m listek [← prevzeto in prilagojeno iz nem. Bildlein 'podobica' v bav. izreki Pildlein,

pomanjševalnica Pild] (SES, SSKJ +, SP + 'slika, podobica')

plac -a m prostor, trg [← prevzeto iz nem. der Platz] (ST, srvnem., SES, SSKJ +, SP –)

platfus -a m ploska noga [← prevzeto iz nem. der Plattfuß] (NSS, SSKJ –, SP –)

plehmuska -e ž godba na pihala [← prevzeto iz nem. die Blechmusik] (NSS, SSKJ –, SP –)

plehar -ja m godbenik [← tvorjeno iz nem. blechern] (NSS, SSKJ –, SP –)

pljuniti -im dov. v prenesenem pomenu ukrasti [← stcslovan. pl’ьvati ] (SES, SSKJ +, SP +)

pobc -a m fant, pobalin [← prevzeto iz bav. srvnem. Puobe, srvnem. buobe] (ST, SES, SSKJ +,

SP + pobec)

pon -a m tir [← tvorjeno iz nem. die Bahn] (NSS, SSKJ –, SP –)

porkamadona medm. kletvica [← prevzeto iz it. porca madonna, kar je prav tako kletvica, ki

dobesedno pomeni 'svinja marija'] (SES, SSKJ +, SP +)

prevandrati -am dov. prepotovati [← tvorjeno iz nem. wanderen] (ST, srvnem. SSKJ –, SP –)

prežganka -e ž vrsta juhe [← tvorjeno iz prežgati] (SSKJ +, SP +)

puf -a m dolg [← tvorjeno iz nem. der Puff] (NSS, ESF, SSKJ +, SP +)

puhar -ja m macola [← tvorjeno iz nem. der Prellhammer] (ST štaj. Pucher, SSKJ –, SP –)

puhniti -em dov. odpraviti se [← izpeljano iz ide. imitativne baze * p(h)eṷs- 'pihati, puhati'] (SES,

SSKJ +, SP + 'sunkovito nekaj storiti')

pukl -a m grbina, izboklina [← prevzeto iz nem. der Buckel] (ST, nhd., SSKJ –, SP –)

34

purš -a m samski moški, fant [← prevzeto iz nem. der Bursche] (NSS, SSKJ +, SP + 'sluga oz.

vojaški služabnik v stari Avstriji')

puter -tra m maslo [← prevzeto iz nem. die Butter] (ST, srvnem., ESF, SSKJ +, SP –)

R

rabutati -am nedov. krasti [← prevzeto iz srvnem. rouben] (SES, SSKJ +, SP +)

rajda -e ž ovinek, vrsta [← tvorjeno iz nem. die Reihe ] (ST, srvnem., SSKJ +, SP + 'vrsta,

veliko')

rajdati -am nedov. usmerjati [← tvorjeno iz nem. wenden, drehen] (ST, srvnem., SSKJ –, SP –)

rajstajč -a m razposajenec [← morda tvorjeno iz nem. reißen 'Possen reißen – šale zbijati,

norce briti'] (NSS, SSKJ –, SP –)

rajž -a m riž [← prevzeto iz nem. der Reis] (ST srvnem., SES, SSKJ –, SP –)

ratvati -ujem nedov. postajati [←prevzeto iz srvnem. geraten, sorodno z nem. Gerät in s stcslovan.

raditi] (SES, SSKJ –, SP –)

rekelc -a m suknjič [← prevzeto in prilagojeno iz bav. nem. Röckel, nar. avstr. rëckl] (SES, SSKJ +,

SP +)

rešpetlin -a m nižje pogovorno daljnogled [← morda tvorjeno iz nem. Perspektiv 'daljnovid'

Perspektivlinse] (NSS, Janežič, SSKJ +, SP +)

ruker -ja m sunek, naval [← tvorjeno iz nem. der Rücker 'pomikač, potiskač'] (NSS, SSKJ –,

SP –)

rukzak -a m nahrbtnik [← prevzeto iz nem. der Rucksack] (NSS, SSKJ –, SP –)

S

salamurca -e ž razsol, solnica [← prevzeto iz ben. it. salamora 'razsolica za konzerviranje

hrane'] (SES, SSKJ –, SP –)

scagati -am dov. obupati [← prevzeto iz srvnem. (ver)zagen, nem. zagen 'obotavljati se', verzagen

'obupati'] (SES, SSKJ +, SP +)

sekirati se -am se nedov. vznemirjati [← prevzeto prek nem. sekkieren, iz it. seccare

'nadlegovati'] (SES, SSKJ +, SP –)

sekret -a m stranišče [← prevzeto iz nem. das Sekret] (NSS, ESF, SSKJ +, SP +)

skret gl. sekret

strofa -e ž kitica [← prevzeto prek nem. die Strophe] (SES, SSKJ +, SP +)

35

Š

šafla -e ž lopata [← prevzeto iz nem. die Schaufel] (NSS, SSKJ –, SP –)

šajba -e ž šipa [← prevzeto iz bav. stvnem. schīpa, kar ustreza stvnem. scība, iz česar se je razvilo

današnje nem. die Scheibe] (ST, ahd., SES, SSKJ +, SP + 'lončarsko kolo')

šiht -a m izmena v službi, služba [← prevzeto iz nem. die Schicht, kar prvenstveno pomeni

'plast, sloj'. Beseda se je v pomenu 'izmena delavcev' razvila iz srvnem. schicht, kar je

pomensko specializirano iz 'plast, sloj' kot 'čas, ki je potreben za odkop enega sloja'.]

(STsrvnem., SES, SSKJ +, SP +)

šihten -a, -o delovni [← tvorjeno iz nem. die Schicht] (ST srvnem., SSKJ +, SP –)

šimfati -am nedov. opravljati, zmerjati [← prevzeto iz nem. schimpfen 'zmerjati', kar se je

razvilo iz stvnem. skimphen 'zasmehovati'] (SES, SSKJ +, SP +)

šlic -a m razporek (pri hlačah) [← prevzeto iz nem. der Schlitz] (NSS, ESF, SSKJ +, SP +)

šlogarca -e ž vedeževalka [← Tvorjeno iz gl. šlogati. Prevzeto in skrajšano iz nem. zveze

Karten schlagen 'vreči karte (in iz njih vedeževati)'] (SES, SSKJ –, SP –)

šoht -a m delavsko naselje nad rudnikom [← tvorjeno iz nem. der Schacht] (ST, nhd., SSKJ –,

SP –)

špilati -am nedov. igrati [← prevzeto iz srvnem. spilen, iz česar se je razvilo današnje nem.

spielen] (ST, srvnem., SES, SSKJ +, SP +)

šporhet -a m štedilnik [← prevzeto iz nem. der Sparherd] (NSS, SSKJ –, SP –)

šprica -e ž injekcijska igla [← tvorjeno iz nem. spritzen] (ST nhd., SES, SSKJ –, SP –)

štacjon -a m postaja [← prevzeto iz nem. die Station] (ST, 'štacija', nhd., SSKJ –, SP –)

štajger -ja m delovodja v rudniku [← prevzeto iz nem. der Steiger] (NSS, SSKJ –, SP –)

štihen žejna -e zmeraj žejna [← morda tvorjeno iz nem. stehend 'stalen'] (NSS, SSKJ –, SP –)

štil -a m ročaj [← prevzeto iz srvnem. stil, iz česar se je razvilo današnje nem. der Stiel] (ST,

stvnem., SES, SSKJ –, SP –)

štimati -am dov. ne ~a ni v redu [← tvorjeno iz nem. stimmen] (NSS, SSKJ +, SP +)

štrajt -a m prepir [← prevzeto iz nem. der Streit] (NSS, SSKJ –, SP –)

štrik -a m vrv [← prevzeto iz srvnem. stric, strick, iz česar se je razvilo današnje nem. der Strick]

(ST, srvnem., SES, SSKJ +, SP +)

štrom -a m elektrika [← prevzeto iz nem. der Strom] (NSS, SSKJ –, SP –)

šudrati -am nedov. posipati s peskom, veliko govoriti [← tvorjeno iz nem. der Schotter] (NSS,

SSKJ –, SP –)

šufeca -e ž kos blaga za ovijanje stopala, obujka [← tvorjeno iz nem. der Schuh 'čevelj' in der

Fetzen 'cunja'] (NSS, SSKJ –, SP –)

36

T

taler -rja m krožnik [← prevzeto iz nem. der Teller] (ST, nhd., SSKJ –, SP –)

tegota -e ž jeza, bes [← tvorjeno iz stcslov. tęgota 'breme, težava'] (SES, SSKJ –, SP –)

tošelj

tošeln -lna, -lja m denarnica [← tvorjeno iz nem. das Täschlein 'mošnjica, torbica'] (NSS, SSKJ

–, SP –)

truga -e ž krsta [← tvorjeno iz nem. die Totentruhe] (ST, srvnem., ESF, SSKJ +, SP +)

U

urmohar -ja m urar [← prevzeto iz nem. der Uhrmacher] (NSS, SSKJ –, SP –)

uržah (biti) – vzrok, kriv (biti) [← tvorjeno iz nem. die Ursache] (ST, srvnem. SES, SSKJ –,

SP –)

V

vahtar -ja m čuvaj [←prevzeto iz nem. der Wächter] (ST, srvnem., SSKJ –, SP –)

vašhava -e ž rudniška kopalnica [← tvorjeno iz nem. waschen in die Halle] (NSS, SSKJ –,

SP –)

vicmohar -ja m šaljivec, humorist [← tvorjeno iz nem. der Witz 'šala' in der Macher

'organizator, povzročitelj'] (NSS, SSKJ –, SP –)

Z

zadigati -am dov. vreči, zagnati [← tvorjeno iz star. besede zadegati ] (SSKJ + zadegati, SP –)

zajbrovec -a m jamski delavec z lopato [←morda tvorjeno iz nem. säubern 'čistiti'] (NSS,

SSKJ –, SP –)

zarustan -a -o zarjavel [← tvorjeno iz nem. rosten 'rjaveti'] (NSS, SSKJ –, SP –)

ziher prisl. zagotovo [← prevzeto iz nem. sicher] (NSS, SSKJ –, SP –)

ziherica -e ž rudarska varnostna svetilka, ki je merila prisotnost metana [← tvorjeno iz nem.

sicher] (NSS, SSKJ –, SP –)

zrihtati -am dov. priskrbeti, urediti [← prevzeto iz nem. richten 'usmerjati, soditi, urediti']

(SES, SSKJ +, SP +)

37

Ž

žavba -e ž krema, mazilo [← prevzeto iz srvnem. salbe 'mazilo', iz česar se je razvilo današnje

nem. die Salbe] (SES, SSKJ +, SP +)

žiher prislov lahko [← tvorjeno iz nem. sicher] (ST, srvnem., SSKJ +, SP +)

žleht neskl. prid. zloben [← prevzeto iz srvnem.sleht 'slab', iz česar se je razvilo nem. schlecht]

(ST, SES, SSKJ +, SP +)

župa -e ž juha [← prevzeto iz nem. Suppe] (SES, srvnem., SSKJ +, SP +)

38

3.5 Sklep

Modnost je pomembno gibalo v človekovem življenju in to na vseh področjih, tudi v jeziku.

Raba narečne zvrsti je bila še do pred kratkim nuja (Smole: 2009, 561) »za ohranitev

narodnostne identitete, uvajanje te zvrsti v druga okolja pa najprej neke vrste upor proti

izgubljanju prepoznavnosti pod pritiskom globalizacijskih procesov«. Ker pa so mediji in

okolica to dobro sprejeli, je uporaba narečja v javnosti postala pravi modni trend. To se odraža

tudi v zabavni glasbi, kjer je raba narečnih izrazov v zadnji letih vse pogostejša.

Glasbena skupina Orlek prihaja iz Zagorja ob Savi in v svoja besedila vključuje narečne

elemente zagorsko-trboveljskega govora. Poleg narečnih besed najdemo v besedilih tudi izraze,

ki so povezani z rudarstvom oziroma industrijo, ki je dolga leta dajala kruh tako Zasavčanom

kot drugim priseljencem. Njihovi prvi trije albumi – Funšterc in jetrnice, Melodije smoga in

premoga ter Adijo knapi – imajo nek knapovski koncept, ki so ga z albumom Salamurca

presegli, vendar so v posameznih skladbah še vedno ostali zvesti problematiki Zasavja.

Moderna vokalna redukcija se je pojavila v novem veku in se odraža tudi v zagorsko-

trboveljskem govoru. Vokali se reducirajo do polglasnika ali do stopnje nič. Do vokalne

redukcije prihaja pri vseh samoglasnikih. V zapetih besedilih skupine Orlek je pojav moderne

vokalne redukcije opazen. Zaznati jo je bilo v 121 besedah. Najpogosteje se je reduciral i do

ničte stopnje, in sicer v 43,8 % besed, sledi mu e do ničte stopnje v 21,5 % besed in o do ničte

stopnje v 12 % besed. Iz tega lahko razberemo, da se v tem primeru teoretična razlaga pojava,

da je redukcija najpogostejša pri samoglasnikih i, u in ə ter da je pogostejša pri o kot pri e, ne

ujema povsem z rezultati analize. Samoglasnik u se reducira do ə ali ničte stopnje samo v osmih

besedah oz. 6,6 % besed. Glede na veliko število obravnavanih besedil (67 besedil) je pojav

moderne vokalne redukcije majhen. To je povsem razumljivo, saj so besedila zapeta, torej

vezana na melodijo in so besede zaradi spevnosti besedila drugače izgovorjene. Moje mnenje

je, da bi bilo pri pripovednih besedilih število besed z moderno vokalno redukcijo večje.

V diplomskem delu je iz narečnih in rudarskih izrazov, ki so zapisani v besedilih skupine Orlek,

sestavljen slovar. Slovar vsebuje 158 slovarskih iztočnic, 9 % besed je vezanih na rudarstvo,

(gezenk, gverk, hajer, herc, hunt, knap, kolm, luftrajder, Perkmandeljc, štajger, šufeca,

vašhava, zajbrovec, ziherica), ostale besede so narečne besede. Pri delitvi besed na besedne

vrste se je pokazalo, da je kar 77 % besed samostalnikov in le 12 % glagolov. To si lahko

39

razlagamo tako, da tudi pri vsakdanjem sporazumevanju uporabljamo več samostalnikov, s

katerimi poimenujemo svet okoli nas, kot drugih besednih vrst.

Glede na izvor analiziranih besed se je pokazalo, da največ besed izvira iz nemškega jezika, in

sicer 88,6 %. Ta podatek ne preseneča, saj so bili prvi lastniki rudnikov v Zasavju sredi 19. st.

tujci, ki so s seboj prinesli rudarsko terminologijo. Prvotni izrazi v tujem jeziku so nadomeščali

slovenske, ki jih v začetkih rudarstva še niso imeli. Ta terminologija se je sčasoma podomačila,

saj so rudarji besede prilagodili lažji izgovorjavi. Rudarska izvirnost pri tvorbi besed se je

prenašala tudi v vsakdanje življenje in se širila na podeželje. V tem prostoru se je potrdilo

(Orožen 2009: 397) »načelo jezikovne funkcionalnosti, nenapisano »pravilo«, da delo in

delovno okolje določata izbor, uporabo in tvorbo besedja, ki se v sobesedilu s pomenskimi

prenosi preobraža in nadalje tudi frazeološko razvija«.

Raba narečnih besed v besedilih skupine Orlek je smiselna poteza avtorja besedil, saj je avtor

z njeno uporabo na izviren način predstavil tematiko skladb in se tako bolj približal poslušalcu.

Besedila z rudarsko tematiko so iz zgodnjega obdobja delovanja skupine, ko skupina v

slovenskem prostoru še ni bila tako poznana in so bili ciljna publika predvsem domačini,

Zasavci. Ob tem se postavlja vprašanje, le kako bi zvenela skladba, ki opisuje življenje rudarja,

zapeta v knjižnem jeziku. Učinek prav gotovo ne bi bil isti.

»Umetnost je torej tista, ki se ji dopušča izbiro novih izraznih sredstev, zato ni čudno, da se je

ravno v njej narečna zvrst razmahnila najprej« (Smole: 2009, 559).

40

4 VIRI IN LITERATURA

4.1 Literatura

France BEZLAJ, 1977: Etimološki slovar slovenskega jezika, 1. ponatis. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Nevenka HACIN, Irena IVANČIČ LEBAR, Miran KALŠEK, Jana MLAKAR ADAMIČ,

2001: Srečno … Črne doline. Trbovlje: Zasavski muzej.

Mihaela KOLETNIK, 2008: Prekmursko narečje v medijih. Panonsko lončarsko in kmetijsko

izrazje ter druge dialektološke razprave. Zora 60. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za

slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 227–241.

– –, 2015: Prekmursko narečje kot identitetni dejavnik v popularni kulturi. Časopis za

zgodovino in narodopisje 86/4. 25–45.

Mihaela KOLETNIK, Melita ZEMLJAK JONTES, 2014: Styrian in popular music by

Slovenian Styrian bands – Štajersko v popularni glasbi slovenskih štajerskih skupin. Beseda in

glasba II (povzetki). Ur. Kennedy, Gadpaille, Katja Težak. Maribor.

Mihaela KOLETNIK, Melita ZEMLJAK JONTES, 2012: Styrian and Carinthian in Slovenian

popular music. MultiMeDialectTrans 2012, MMDT12, University of Turku. 17–18.

Tine LOGAR in Jakob RIGLER, 1993: Karta slovenskih narečij. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

Tine LOGAR, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: Znanstveno

raziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.

Zdenko MATOZ, 2009: Orlek, 20 let knap'n'rolla. Posebna izdaja ob 20 letnici delovanja.

Trbovlje: Tiskarna Tori, Ljubljana: Založba Sanje.

Aleksandra MEDVED in Vera SMOLE, 2005: Trboveljski govor in rudarska kuharska

leksika. Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika. Zora 32. Maribor: Slavistično

društvo. 69–88.

41

Jana MLAKAR ADAMIČ, 2004: Teknilo nam je. Trbovlje: Zasavski muzej Trbovlje.

Janko OROŽEN, 1958: Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola. Občinski ljudski odbor

Trbovlje. Celje: Celjska tiskarna.

– –, 1980: Zgodovina Zagorja ob Savi. Občinska konferenca SZDL Zagorje ob Savi, AERO

Celje, TOZD grafika.

Martina OROŽEN, 2009: Govori hrastniške okolice med sistemom in sporočanjem. Slovenska

narečja med sistemom in rabo. Obdobja 26. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji

jezik. 393–411.

Vera SMOLE, 2009: Pomen in vloga (slovenskih) narečij danes. Slovenska narečja med

sistemom in rabo. Ur. Vera Smole. Obdobja 26. Ljubljana. 557–563.

Marko SNOJ, 2003: Slovenski etimološki slovar (2. pregledana in dopolnjena izdaja).

Ljubljana: Modrijan.

Hildegard STRIEDTER TEMPS, 1963: Deutche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin:

Osteuropa-Institut Berlin, Berlin-Dahlem.

Sanja ŠIKOVEC, 2010: diplomsko delo Rudarsko besedje iz Zagorja ob Savi. Maribor:

Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti.

– –, 2011: Knapušna: slovarček rudarskih besed iz Zagorja ob Savi. Zagorje ob Savi:

Regionalni center za razvoj.

France TOMŠIČ, 1989: Nemško-slovenski slovar. Ljubljana: DZS.

Jože TOPORIŠIČ idr. (ur.), 2003: Slovenski pravopis. Pravila in slovar. Ljubljana: ZRC,

ZRC SAZU.

Jože TOPORIŠIČ, 2000: Slovenska slovnica (četrta, prenovljena in razširjena izdaja).

Maribor: Založba Obzorja.

42

Alenka VALH LOPERT, 2005: Besedje v pogovornih oddajah Radia Maribor. Knjižno in

narečno besedoslovje slovenskega jezika. Zora 32. Maribor: Slavistično društvo. 261–277.

– –, 2008: Prevzeto besedje v jeziku komercialne radijske postaje (Radio City v Mariboru).

Jezikoslovni zapiski 14/1. 123–137.

Melita ZEMLJAK JONTES, 2002: Problematika meritev trajanj narečnih glasov. Med

dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika : ob življenjskem in strokovnem jubileju prof.

dr. Martine Orožen. Zora 18. Maribor: Slavistično društvo. 62–70.

– –, 2013: Jezikovna kultura med knjižnim in narečnim. Slovenski jezik v stiku evropskega

podonavskega in alpskega prostora. Ur. Marko Jesenšek. Zora 113. Maribor: Mednarodna

založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 253–268.

– – , 2014: Jezikovna kultura v teoriji in (šolski) praksi. Maribor: Litera.

4.2 Spletni viri

http://www.orlek.com/. Ogled 13. marca 2014.

http://www.pons.si/index.php. Ogled januarja 2015.

http://www.infoglasbeni.net/novice/poprock-glasba/jubilejni-festival-narecnih-popevk/14.

Ogled 2. aprila 2015.

http://www.fran.si/. Ogled 26. aprila 2016.

4.3 Zgoščenke

ORLEK, 1994: Ajmoht [zvočni CD]. Ljubljana: RTV Slovenija, Založba kaset in plošč.

– –, 1995: Adijo knapi [zvočni CD]. Ljubljana: RTV Slovenija, Založba kaset in plošč.

– –, 1997: Bunkovc party-ja [zvočni CD]. Ljubljana: RTV Slovenija, Založba kaset in plošč.

–.–, 1998: Salamurca [zvočni CD]. Ljubljana: NIKA.

– –, 1999: 1. ruker – izbor pesmi od leta 1992 do 1997. [zvočni CD]. Ljubljana: RTV Slovenija,

Založba kaset in plošč.

– –, 2001: TETovirani [zvočni CD]. Ljubljana: NIKA RECORDS.

– –, 2004: Orlek express [zvočni CD]. Ljubljana: NIKA RECORDS.

– –, 2008: 2. ruker – the bes tof 1998–2006. [zvočni CD]. Ljubljana: NIKA RECORDS.

http://www.orlek.com/

http://www.pons.si/index.php

http://www.infoglasbeni.net/novice/poprock-glasba/jubilejni-festival-narecnih-popevk/14

http://www.fran.si/

43

– –, 2009: Anduht [zvočni CD]. Ljubljana: RTV Slovenija, Založba kaset in plošč.

– –, 2012: Repete [zvočni CD]. Ljubljana: Klopotec.

– –, 2014: Orlek unterzug live [zvočni CD]. Ljubljana: Klopotec.

44

5 PRILOGE

Besedila skladb so zapisana po albumih in si sledijo po časovnem zaporedju objavljenih

albumov.

AJMOHT (1994)

VINSKA TRTA

(narodna – arr. Orlek)

Na svetu lepše rož'ce ni,

kot je ta vinska trta,

pozimi spi, spomlad cveti,

v jesen pa vince daje.

Tud' druge rožice cveto,

pa tega ne storijo,

kar je storila ravno ta,

in nas je napojila.

Po hribčkih je nasajena,

lepo je razpeljana,

od kmetiča obdelana,

od sonca obsijana.

LUFTRAJDER BLUES

(V. Poredoš – Miro Aleksić, V. Poredoš)

Delam na Savi

in spim v travi.

Me dež pere

in policija pegla.

Če bil bi luftrajder,

bi po ajzenponih spal.

Če bil bi luftrajder

bi oštarije vse poznal.

Luftrajder, luftrajder,

širne daljave so tvoj dom.

GREMO NA BUNKOVC

(J. Cook – V. Poredoš)

Vstalo je sonce visoko na nebo,

za Savo je še mirno, megla nad vodo,

ulice so prazne, dela se nov dan,

mi pa z avtom drvimo daleč stran.

Refren

Gremo na bunkovc in kostanj pod goro,

tja vabi nas modro nebo.

Stara kripa kreha, vleče nas težko,

vendar nas to ne moti, samo da bo šlo,

v daljavi vidi se že vas,

o, stric Janez, pritisni zdaj na gas.

Refren:

Gremo na bunkovc in kostanj pod goro,

tja vabi nas modro nebo.

DEŽEVALO BO

(V. Poredoš – V. Poredoš)

Nad mestom ob hribu,

kjer Medija zavije,

nad njegovim nebom

se zgrnili so oblaki.

Veter zaganja

se v krošnje dreves

in pod strehe hiš

odletele so vse ptice.

Refren:

Vsak hip deževalo bo,

vsak hip deževalo bo.

V stari hiši

poleg ceste,

45

ob oknu na stolu

sedi star možak.

Radovedne oči

tipajo ljudi,

ki mimo okna

vsi domov hite.

Refren:



Na dvorišču za hišo

mlada perica

pobira s štrika

belo, sveže perilo.

Njene urne noge

že pod streho beže

in na cestah je sled

prvih deževnih kapljic.

Refren:



Mala nočna glasba

(W. A. Mozart – arr. Orlek) –

instrumentalna skladba

ČE SI BREZPOSELN

(P. Hunt – V. Poredoš)

Če si brezposeln in če si sam,

v glasbi najdeš pravo stvar,

ona ne muči, pogreje ti kosti.

Če si tegoten in če si sam,

pošlji politko daleč stran

ona te muči, grize do kosti.

LOJZI GOBEC

(trad. – V. Poredoš)

Lojzi gobc bil je pobc,

ko dobil jih je na gobc,

ko po šohtu kure kradel je,

je po kurniku bentil, sosede je zbudil,

na koncu pa po hrbtu jih je dobil.

Bledi mesec je sijal, ko s šohta je bežal,

in psi so lajali za njim.

Tegoten je obstal, za vogel se uscal,

na koncu je brez ajmohta ostal.

Refren:

Pa Lojzi bil je fejst fant,

Lojzi bil je dedc,

čeprav je večkrat šel sedet,

poznali so ga vsi, vsi nočni krokarji,

posebej še občinarji.

Lojzi gobc ni bil pobc,

ko dobil jih je na gobc,

ko je v oštariji naredil štrajt,

je knape v rit imel,

na kartah jih goljufal,

na koncu je brez vsega ostal.

Bledi mesec je sijal,

ko iz oštarije je bežal

in knapi so drli se za njim,

tegoten je obstal, za vogel se uscal,

na koncu je brez vsega ostal.

Refren:

Pa Lojzi bil je fejst fant,

Lojzi bil je dedc,

čeprav je večkrat šel sedet,

poznali so ga vsi, vsi nočni krokarji,

posebej še občinarji.

46

ONA

(J. Tori – V. Poredoš)

Ona je bila kot češnjev cvet,

ona je sanjala širni svet,

topel dom, poln otrok in kup dobrot.

So sanje sesule se,

pojavil se je on,

odtrgal je češnjev cvet,

uničil širni svet.

Ostale so le sledi,

z njimi jočeš ti,

in majhen topel dom je mrzla sobica.

Tisočkrat si prosila ga,

tisočkrat si rotila ga,

šel je stran, daleč stran, nekam drugam.

Zdaj bolne otroške oči zrejo tvoj obraz,

na svetu nikogar ni, ki nudil bi ti dlan,

ostale so le sledi, z njimi jočeš ti,

in majhen topel dom, je mrzla sobica.

POMAGAJ MI


Megleno jutro meče sence dreves,

navaden šihten dan,

zaprepaden sem, pred tabo obstal,

tiho šepnil si.

Refren:

Pomagaj mi, daj, pomagaj mi,

pa tako lepo je biti mlad,

daj, pomagaj mi.

Dohtar ni verjel svojim očem,

ko zagledal je tvoj stas,

teh tvojih zlatih petindvajset let

si prodal za smeh.

Refren:

Pomagaj mi, daj pomagaj mi,


daj, pomagaj mi.

Neko jutro bral sem časopis,

v črni parti je bilo,

zapustil nas je naš ljubeči sin,

tiho je odšel v nebo,

a v meni je ostal še vedno tvoj glas,

ki ne da miru.

Refren:

Pomagaj mi, daj pomagaj mi,


daj, pomagaj mi.

ČLOVEK BREZ SENCE


Živel je človek brez licence,

človek brez svoje lastne sence,

špecialist za metanje polen,

s platfusom do kolen.

Povsod podiral je pregrade,

domov odnašal le nagrade,

vse prodajal je za med,

lizal sladoled.

Namesto žlice, jedel je z lopato,

in obnašal se bahato,

in ko je sebe dal na puf,

padel je v obup.

Končno poštudiral je ta pravo,

in poslal si kroglo v glavo,

žalostna je zgodba ta,

ampak tukaj se nič ne da.

ČOLNIŠČE


V Čolnišah na kozolcu

visi plakat in besedilo,

da je popoldan umrl

rock 'n' roll.

47

Vsi vaščani so se zbrali

pred gasilskim domom in dejali,

hvala bogu, da je umrl rock 'n' roll.

Refren:

Pokvarjal je mladino,

jo zavajal v dolino,

hvala bogu, da je umrl

rock 'n' roll.

Vaški veljaki so dejali,

počistimo Čolniše te golazni,


rock 'n' roll.

Traktorji pa spet brnijo,

se sliši pesem v dolino,


rock 'n' roll.

Refren:

Pokvarjal je mladino,

jo zavajal v dolino,


rock 'n' roll.

V Čolnišah zdaj je mirno,

se sliši pesem v dolino,


rock 'n' roll.

Traktorji pa spet brnijo,

se sliši Avsenik v dolino,


rock 'n' roll.

POSMRTNA PESEM ZA GOSPO

MARIJO

(V. Poredoš – B. Cavazza)

Umrla je gospa Marija,

stara mnogo let,

cel' življenje pomivala

školjke v javnem je sekret.

Aa …

V dolgih letih službovanja,

kdo ni šel skoz' njeno klet,

klošarji, prfoksi, kurbe,

včasih kak pijan poet.

Sam en dinar ti je pobrala,

če si hotel nekam it,

če pa kdo je vate rinil,

pa ga poslala je v rit.

Zdaj na parah s svečo v roki,

vsa blažena leži,

v vencu plastične gartrože,

zraven pa napisa ni.

Umrla je gospa Marija,

ja kaj potem, ja kaj potem,

saj vsak dan umirajo ljudje,

saj vsak dan umirajo ljudje.

JESEN


Jesenski dan, deževen dan,

zapušča svojo sled,

megla nad Savo, droben dež

in vlak hiti naprej.

Sledi na oknu, stopinje v blatu

in jata belih ptic leti naprej

nekam na jug leti naprej,

pozabljen sen in prejšnji dan,

pozabljam dom.

Ko si ob meni in gledam te,

nagajivi tvoj nasmeh,

poslušam veter, plaz besed,

prihaja spet jesen.

Refren: …

48

DREJČNIK ANDREJ

(M. Pečovnik – M. Klopčič)

Zamahnil je s krampom Drejčnik Andrej,

prgišče premoga v roko je zajel,

se sklonil na tla,

pokleknil na tla in zaklel:

Madona, madona, kje vse sem te kopal,

madona, kje vse sem te kopal.

Začel sem v Trbovljah, smrkav otrok,

v Forbachu sem nogo pohabil,

v Salbachu sem sina pokopal,

v Spitalu mi drugega rudnik je zmečkal,

v Lencu mi plin gobec je zažgal.

Znova zamahnil je Drejčnik Andrej,

s krampom je skalo na dvoje preklal,

se sklonil na tla, pokleknil na tla

in zaklel:

Madona, madona ...

Z vsakim odkopom, ki ga opravim,

z vsakim opornikom, ki ga postavim,

se za spoznanje mi hrbet skrivi,

v Forbachu sem nogo pohabil,

v Lencu mi plin je gobec zažgal.

LAUBITCH WALTZ

(P. Gaston – V. Poredoš)

V dolini med hribi,

živel je en mož,

ki gore premikal

in zmajem bil kos.

Je kupu bicikl,

ki bil je čist nov,

na cesti so vidli,

le reklc njegov.

Refren:

O Laubitch, o Laubitch,

ti bil si en tič,

o tebe pretental

ni niti hudič.

Ko ladja je nasedla,

na vrhu valov,

jo on s kameradi

porinil navzdol.

Je pihnil v munštik,

s tako močjo,

da je saxafon

kar poravnalo.

Refren:

O Laubitch, o Laubitch,

ti bil si en tič,

o tebe pretental

ni niti hudič.

Zdaj večna mu lučka

nad grobom gori,

a v šohtu pod njim

pa še vedno doni.

HENRIK IN ROZIKA

(V Poredoš)

Henrik je bil doma s Komlanske,

je Roziko poznal že iz mladosti,

za njo je rabutal jabke s sosedovega vrta,

nosil torbo v šolo in domov.

A leta so tekla neusmiljeno naprej,

poti življenja so jih razdvojile,

podobe otroških sanj so izginile,

a ostal je le ta čuden svet.

A vsak po svoje sta odšla v svet,

eden sem in drugi tja,

in na koncu sta se spet našla.

Refren:

Henrik in Rozi,

ljubezen je bila rojena takrat,

49

Henrik in Rozi,

za ljubezen sta bila ustvarjena.

Henrik je hodil na šiht v jamo,

domov je prihajal prešvican in zgaran,

s sosedi se nikol ni kregu

in nasploh je bil super tip.

Rozi je bila kelnarca v zakotnem bifeju,

še pred sedmo uro je točila božjo vodo,

včasih se je s kom za šankom ljubila

in penzionisti so jo radi šlatal.

A vsak po svoje …

Refren: …

MATILDA TE VOHA

(E. Bogle – V. Poredoš)

Ko bil si še mlad fant,

za poni si stal,

z željo veliko,

da bi ajznponar postal.

A nisi bil brihten,

da to bi postal,

zato si pri gverku,

pozajbruc postal.

Sta pivo in šnopc bla sestra in brat,

si štajgerju hodil nonstop lagat,

šest plavih si stolku, na cesti ostal,

nazadnje v bifeju za šankom pristal.

Refren:

Zdaj Matilda te voha, Tilka te voha

z ostro koso te vabi v objem,

zadaj Tilka te voha, Tilka te voha,

pojdi k njej na širno polje.

Zdaj svojo modrost prodajaš okrog

in se ne zavedaš telečjih si nog

in ko kelnar ima poln kufer nadlog,

te brcne v tazadnjo, spodi te od tod.

Te duh po zemlji preganja povsod,

a hotel si nekdaj biti gospod,

zabuhel si v lica in mrzlih nog,

ko v hladna jutra tavaš okrog.

Refren: …

SVETE KRAVE

(A. Šifrer, A. Dedić, prevod V. Poredoš)

Dokler vsaka trpi svoj štrik

in vsaka svoj nož nad glavo,

samo so one izven molže,

nedotakljive svete krave, svete krave.

Cajti so slabi, nesigurni,

mnoge od nas bodo šle v verige,

krave previdne, krave se pazi,

samo so one nedotakljive, svete krave.

Refren:

Nikdar ničesar niso dale,

a vsi se klanjajo, vsi jih glade,

samo jih koljejo lačne učke,

ko čez most gazijo svete krave.

A me smo dajale rogove in parklje,

nas so vlekli za rep in vime,

nas bojo na tnala in na kljuke,

navadne krave, anonimne, svete krave.

A me smo smelo vlekle svoj voz,

dajale puter, meso in mleko,

nas že počasi vleko kolesa,

a svete krave gredo v nebesa, svete krave.

Svete krave ...

50

ADIJO KNAPI (1995)

PREDVOLILNI BOJ NA VASI


Začuden je gledal Stanko Fras

ljudi, ki hodili so v vas,

vsi po vrsti so drli se na glas,

ljudje volite za nas.

Vsi po vrsti so bili strašno kšajt,

oni ta drugi delajo samo štrajt,

zato prišli smo sem med vas,

pauri, volite, volite za nas.

Refren:

Prvi mahal je z levico,

drugi žugal je z desnico,

tretji nudil je resnico,

a mi smo čakali veselico.

Zdaj besede veter nosi,

obljube vzeli so s seboj,

a meni je ostal spomin na maj,

dan, ko so norci šli v raj.

PUNCA S ŠOHTA


Nekoč na Šohtu je živelo dekle,

ki želela je čez širno morje,

nekam daleč v neki čisto drug svet,

kjer se dalo bo drugače živet.

Daleč stran – a-ha

In odplula je čez širno morje,

pozabila je na naše gore,

v tisti pravi čudoviti svet,

kjer se dalo bo drugače živet.


Kmalu punca je spoznala ta svet,

kjer za dolar treba fajn trpet,

kjer kot žival garaš noč in dan,

in na koncu crkneš čisto sam.


V spomin vrnile so se naše gore,

želela je nazaj čez širno morje,

zakaj odšla sem v ta prekleti svet,

mama, tukaj se ne da več živet.


DVA BRATA


V hiši poleg ceste, ki komaj še stoji,

tam namesto šajb karton mraz drži,

v njej živela sta prava brata dva,

ki že kot mulca z istega dulca pila sta.

Ta prvi bil je alergičen na štil,

drugi je komijevkam non stop težil,

namazana sta bla z žavbami vseh vrst,

koštruna strigla sta že vrsto vrsto let.

Od časa kdaj pa kdaj kriza je prišla,

v oštariji za liter vina

otepača kazala sta,

sicer pa je življenje kar naprej odšlo.

zato počakaj kaj v naslednji strofi bo.

Med njiju štihen žejna Micka je prišla,

in na mah osvojila je ta prvega,

ta drugi je zagnal strašen vik in krik,

in ko sta šla, je gledal kot zaboden bik.

VDOVE KOLONIJE

(V. Poredoš)

Sredi kolonije, kjer pot v hrib zavije,

žalost v oči me bode,

stojijo ostarele vdove.

Odšli so brez slovesa, najbrž v nebesa,

nosili fano so jim borci,

jokali so otroci.

51

S prežganko so gor zrasli in odšli počasi,

doma pustili mamo in odšli v Ljubljano.

O žlahti ni več glasa,

je kolonijo načel zob časa,

pridejo bolj poredko,

novembra s kakšno svečko.

Na Golici (V. in S. Avsenik – arr. Orlek) –

instrumentalna skladba

MAMA SREČA JE POZABILA TVOJ

NASLOV


Zdaj, ko poznam življenje z obeh plati,

svetlo in temno stran življenja,

zdaj dobro vem, kaj delat smem, ne smem,

in ne vem, če mama sreča

pozna moj naslov.

Na svetli strani sonce bolj greje,

greje vrtove, strehe, domove,

in ko se z mobitelom sprehajaš po vrtu

in dobro veš, da mama sreča

pozna tvoj naslov.

Refren:

Ja, očitno mama sreča pozna

tvoj naslov.

Na temni strani sonce ne greje,

na balkonu gojiš peteršilj in korenje,

okus po mesu, da ti koncentrat za župo,

ti dobro veš, da je mama sreča

pozabila tvoj naslov.

In ko zvečer se v posteljo zvrneš,

oči zapreš in v sanje izgineš

in ko v sanjah mamo srečo objemaš,

ti dobro veš, da je ona pozabila

tvoj naslov.

Ja, očitno je mama sreča pozabila

tvoj naslov.

KAMERAD


Kamerad, ti si pozabljen,

kamerad, ti si pozabljen.

Penzion zaslužil si v jami,

v prvih vrstah bil vedno z nami,

zdaj te sreča več ne čoha,

in noben kristus te več ne

povoha.



Živiš v bedni koloniji,

sredi dima in nesnage,

stalno muči te naduha

in noben kristus te več ne

poduha.



WHISKY JOHNNY

(F. Miličinski – arr. Orlek)

Mrha očetova na dnu morja leži,

Whisky Johnny,

ribe požrle so mu oči,

Whisky Johnny,

komu načele bodo črevo,

Johnny nažrl spet se ga bo

Whisky Johnny.

Zadnjič prekrižaj se svinja kapitan,

Whisky Johnny,

potlej čez palubo boš zletel zaklan,

Whisky Johnny,

jutri jaz sam bom stopil na mostič,

kapetan bom jest, krmar bo hudič,

Whisky Johnny.

52

Sam rajnki mojster kapetan Kid,

Whisky Johnny,

prišel opolnoči bo k meni pit,

Whisky Johnny,

in bo dejal prekleti mrtvak

Johnny, ti kapetan Kidu si brat,

Whisky Johnny.

CRKNIL NAM JE TELEVIZOR


Crknil nam je televizor,

kaj pa zdaj, kaj pa zdaj,

crknil od tegote silne,

kaj pa zdaj, kaj pa zdaj.

Dedc na kavču je pregorel,

RTV mehanik znorel,

en tranzistor je izgorel.



En hovdre je totaln ponorel,

pljunil avto in odnorel,

vmes je še kozolec pogorel.



Pred fabriko je delavec zagorel,

šef čistilko je nalomil,

in direktor je denar zagonil,

crknil nam je televizor,


Parlament v debati je izgorel,

ker poslanc je kar naprej govoril,

tako da je ekran pregorel.



ADIJO KNAPI


Samo nekaj let je še ostalo

in gverk se bo zaprl,

za njim ostal bo spomenik na trgu

in ob njem zarustan hunt,

donferca ne bo vozila,

kolma na štacjon,

ampak bo utrujena krasila nov ajzenpon.

Refren:

Dvesto let je rod za rodom

grizel v to zemljo,

dvesto let je rod za rodom preklinjal pod

zemljo.

Pesem krampov bo zamrla

in kameradi se bodo razšli,

nekam v kot v muzej se bo zadigal

v štil popljuvan herc.

Kdo odslej bo štrajke delal

in kdo ferdinste klel,

kdo odslej bo fano nosil,

ko kak hajer bo umrl.

Refren: …

Skozi vašhav bo le vahtar hodil,

skozi gezenke bo vlekel prepih,

nihče ne bo več huntov rajdal

in nihče po hofu klel,

pesem krampov bo zamrla

in kameradi se bodo razšli,

in ko se zadnji zajbrovc bo na

britof znajdu,

z njim umrl bo še spomin.

Refren: …

Adijo, knapi.

53

BUNKOVC PARTY-JA (1997)

TOPLA DLAN

(V. Poredoš)

Zgodaj zjutraj so za garažo ga našli

utrujeni delavci,

ki z nohšihta so šli,

imel je prazne žepe in izbuljene oči,

ko so ga prijeli za roko, je imel še toplo

dlan.

Mladost bila mu je en velik križ,

prepolna očetovih pijanih viž,

in ko mati je zvečer od doma šla,

je tiho vekal, iskal je toplo dlan.

Poti življenja so vodile vsepovsod,

od hudih zmot do vseh zablod,

in ko bleda žena je z drugim šla,

je tiho scagal, šel iskat je toplo dlan.

Refren: …

NOCOJ SEM SPET TEŽIL

(V. Poredoš)

Nocoj je spet en nor večer

in nekje sem ga zgrešil,

so kelnarji me vrgli ven,

ker sem jim nagravžen zatežil,

so vsi smejali se na glas,

ko za plotom sem slonel.

Refren:

Madona, nikdar več

ne bom težil,

raje bom cajt doma zabil.

Poglej, kako čudno se vrti ta svet,

in ne vem, zakaj cesta mi pokonc stoji,

za plotom laja pes čuvaj

in ne vem, od kod se vzel je policaj,

tudi njemu sem nagravžen zatežil,

tako da me je s sabo vzel.

Refren …

BRINJEVKA

(S. Kosovel – V. Poredoš)

V tihi jesenski čas,

prileti brinjevka na kras.

Na polju več nikogar ni,

le ona preko polja leti.

In samo lovec ji sledi,

strel v tišino,

brinjevka obleži, obleži.

PESEM ZA AČKIJA

(V. Poredoš)

Med zorane njive,

pa po blatnoj pouti,

odijo nan špilati.

Draga mati, zdravja

pa lübezen v iži

iz zdravja želejmo van.

Kašče pune žita,

pa živijne zdrave,

naj pšenica ide v velki klas.

Refren:

Dajte, mati, jesti,

dajte, mati, piti,

mij van špilamo za dober dae.

Če pa, mati draga,

van sfalij zdravja,

naša pesen ne bolij.

Naše je srce

kak popoutnik sreče,

gnes smo tü in vütro tan.

54

Nas od pantiveka

sreča nema rada,

nas ma rado le nebou.

SALAMURCA (1998)

PORNO POLKA

(V. Poredoš)

(Mlada punca rada gunca,

mlada punca rada gunca,

mlada punca rada gunca, gunca )

Mica bila je fejst deklina,

doma nekje iz naših hribov,

uka žeja jo speljala je

v širni svet.

Menda študirala je pravo,

a je bolj kadila travo,

domov pisala je,

odšla sem v filmski svet.

Refren:

Živela, živela, živela,

dolina šentflorjanska.

Nekoč pa je sosedov Joža,

ki vesel, da mu prav je koža,

dobil kaseto, ki gleda pozno se zvečer.

V glavni vlogi Mica Pica

in še neki Johnny Brico

in še en akter,

tekstila ni nikjer.

Refren: …

Kadri so se kar vrstili,

so Jocota total pobili,

v neki divji sceni,

jedla mesni je kornet.

Drugo jutro pri ograji,

je povedal njeni mami,

je povedal tisto,

kar videl je zvečer:

"Teta vaša Mica je pa prasica,

se je dala za 5 jurjev

kontrahirat."

Refren: …

BISTAHAR BLUES

(V. Poredoš)

Če kaj nardim, jih takoj po gobc dobim,

in če nič ne nardim, jih še bolj dobim,

sem prosil za oddih, pa je rekla:

"Dej bod tih!"

Sem prosil dohtarja, naj mi nekaj za

nervozo da,

sem gnjavil dohtarja, sem mu šudral kar se

da,

menda nisem diht, pa je rekel:

"Dej bod tih!"

Sem se v življenju izgubil, saj nikoli nisem

nič naredil,

kar v roke sem prijel, je kot da meglo bi

ujel,

sem živel glih za glih, pa je socialna rekla:

"Dej bod tih!"

Namesto v penzion, skočil sem pred

kamion,

se je šofer jezil, pa glih komaj sem ga umil,

ko sem reševal svoj dih, je bolničar rekel:

"Dej bod tih!"

Prosil sem Boga, naj mi v nebesih en lep

plac da,

prosil sem Boga, saj zdaj bom priden kar

se da,

pa je za blues prišel navdih, pa je svet

Peter rekel:

"Dej bod tih!"

55

TVOJ SIN

(V. Poredoš)

Ko se je rodil,

si lipo zasadil,

prav nežno jo zalil,

da rasel bo tvoj sin.

Obljubil, da ne boš več pil,

se redno zaposlil,

ga lepo si vzgojil,

da srečen bo, da srečen bo tvoj sin.

Tvoj sin, sin planin,

osrečil je, osrečil tvoj spomin.

Tvoj sin, sin planin,

osrečil je, osrečil tvoj spomin.

Zrasel je tvoj sin,

ni maral več planin,

nagrizel tvoj spomin,

dokler ni srečal, srečal heroin.

Se vase je zaprl,

nikomur več odprl,

s familijo se sprl,

vse tabuje je podrl.

Tvoj sin, tvoj spomin,

osrečil ga, osrečil ga je heroin.


osrečil ga, osrečil ga je heroin.

Se ni več nič učil,

štipendijo zapil,

pred drugimi se skril,

dokler si šprice ni preveč zaril.

Ostal je tvoj spomin,

nekaj slik s planin

in grenak spomin,

kako propadel je tvoj sin.


dotolkel ga, dotolkel ga je heroin.


dotolkel ga, dotolkel ga je heroin.

DAVČNA ŠTEVILKA 39858324

(V. Poredoš)

Rodil sem se tam na ravnini

in osrečil par ljudi,

mladost preživel sem v močvirju,

daleč proč od vseh skrbi.

Nekega dne sem napokal kufer

in odšel v neki drugi svet,

takrat sem prvikrat spoznal,

da številka sem postal.

Tako postal sem le številka,

brez duha, brez srca,

čisto majcena številka

brez srca.

Če kamor koli pridem

in če kamor koli grem,

vsepovsod izvem,

daj mi emšo brez imen.

Vendar je blo to še pramau,

je pršu še en ruker taprav,

v neki glavi je kurcšlus nastal,

pa sem še davčna številka postal.

Tako postali smo številke,

brez duha, brez srca,

čisto majcene številke brez srca.

Vendar se svet bo vrtel naprej,

zato v bodoče le cifre glej

in če slučajno ti čas bo ostal,

boš lahko samo še cifre sral.

Refren: …

56

HOTEL GRM

(B. Bergant – V. Poredoš)

Punca, vem za en fajn hotel,

kjer bova imela blažen mir,

o njem ni slabih govoric,

ne nervoznih sobaric.

Tam lahko počneš, kar češ,

nagaja edino le mrčes

in kamor se zazre oko,

nad nama zvezdno je nebo.

Če zmatran si od vseh fur,

tu čaka pojstla te natur,

privoščiš nekaj si bravur,

ko željan si avantur.

Tam ne obstaja recepcija,

obvezna je kontracepcija,

to je dobra lekcija,

če muči te perfekcija.

Refren:

Pridi punca sem,

greva z avtom mal brm brm,

nato pa v hotel grm ...

NA KUM

(B. Bergant, V. Poredoš – V. Poredoš)

Zjutraj zgodaj sem vstal,

stvari v rukzak zmetal

in jo mahnil direktno na Kum.

Mim cementarne je šlo,

megla me bode v oko,

prečkam Savo, zaženem se v hrib.

V prve rajde sopiham,

si rokave zaviham,

le počasi jo rijem navzgor.

Nikjer ni konca teh rajd,

za vsako nov je ovink,

na koncu gozda zagledam Dobovc.

Skoz vas prešerno grem,

se naokrog ozrem,

ponoči nekdo je škarfo razbil.

Se je preveč veselil,

malo s poti zavil,

sicer pa glavno, ostal je živ.

Vonj sena me omamlja in

vsak pes me oblaja,

jaz jo pa maham veselo naprej.

Čez pot so srne skočile,

se v hosti zgubile,

na Lontovžu sem drugič počil.

Le mal poti je ostalo,

telo je vodo oddalo,

mogočne smreke štrlijo v nebo.

Še zadnji pukl prehodim,

gob nikdar ne pohodim,

tako prispel sem končno na Kum.

Takrat pogled se razlije,

oster veter zavije,

nad mano odpre se modro nebo.

Sam na vrhu stojim in

v dolino strmim,

z rešpetlinom iščem svoj dom.

TIK TAK

(V. Poredoš)

Na steni ni boga,

in v piskru ne mesa,

stara ura bije svoj čas,

tik tak, tik tak.

57

V glavi kljuva ptič,

črn kot hudič,

čez cesto je umrla tovarna,

tik tak, tik tak.

Refren:

Pa tako lep dan se je naredil,

tak kot iz pravljice,

v glavi mi non stop razbija, tik tak, tik tak.

Pa tako lep dan se je naredil,

ne verjamem v pravljice,

depresija me ubija,

tik tak, tik tak.

Skozi okno zrem,

se sprašujem, kdo sploh sem,

v meni je umrla država,

tik tak, tik tak.

Ptič ne da miru,

daj, odleti pod nebo,

razprostrem si krila, odletim,

tik tak, tik tak.

Refren: …

AUFBIX POLKA

(B. White – V. Poredoš)

Ojej, je danes težek dan,

domov odhajam spet nažgan,

popil sem menda ga cel škaf,

zato sem zdajle čisto paf.

V zasedo padel sem za šank,

s kamerati imeli smo hud sestank,

trikrat jurišal sem od tam,

vendar bilo je vse zaman.

Trije uleteli so v lokal,

takoj naredili so kraval,

nekdo zavpil je krucifiks,

nazaj priletu je aufbiks.

Oj, lunca lunca bod z menoj,

ti veš, kako je men nocoj,

še preden se oglasi v turnu zvon,

doma bo pravi rompompom.

Ojej, je danes težek dan,

domov odhajam čist zgaran,

mi pamet je z vajeti ušla,

še voda v kolenu mi kankla.

OKNA

(V. Poredoš)

Tiho, tiho pada dež na postajo – sam stojim

mesto tone v mrak, luči že gorijo

štejem dežne kaplje, čez streho drsijo

ter po oknih ena drugo lovijo.

Pogled zazre se v okna – ki oživijo

čisto tiho nekaj govorijo,

kjer ni vrat, tam hodijo zgodaj spat.

Ref.:

Okna so kot življenje,

imajo svoje strani,

tam, kjer imajo vsega dovolj,

je na drugi slabo.

Kjer so ljudje si vzeli dolgo slovo,

so na policah rože klonile glavo,

nekje je oče dal sinu šah mat,

pod njima utrujen knap je legel spat.

Zaradi politike je nekdo prav kšajt,

drugje je prazen ajmoht naredil sam štrajt,

kjer so v obraz od žlehtnobe vsi bledi,

skozi firnk švigajo zavistni pogledi.

Ref.:

Vsak ima svoje okno,

s katerim gleda v svet,

nekdo ima pač dober razgled,

drug je čisto slep.

58

NA KOLINAH

(F. Slavinec – prleško – arr. Orlek)

Zima je bila, sneg je fišal,

Matjašek pri vratih je gujdeka klal

aja jaj ...

Liter žganice dedi su spili,

potlen pa svijo po vesi lovili

aja jaj ...

Dvakrat al trikrat su se metali,

potlen pa svijo su v gnojšnici klali

aja jaj ...

Kožu tri vuere dol su jemali,

potlen pa svijo po tleh su skotali

aja jaj ...

Čreva su psi po dvori nosili,

močki pa z jetrami su se mastili

aja jaj ...

Dobro su jeli, dobro su pili,

skoru do punoči se veselili

aja jaj, juhuhu

Matjašek je priša v gatah domu.

Salamurca /Parta II/ – instrumentalna

skladba

TETovirani 3 (2001)

Perkmandeljc – instrumentalna skladba

OKLEPNI VLAK

(M. Sepe, S. Rozman)

Skozi sonce kot demon prekleti,

oklepni vlak v dalj hiti,

topovi v linah prežijo, pretijo,

z vagonov se mrtvaška glava reži:

»Jawohl, jawohl Herr Hauptman Roll«

V drugem vagonu čudnega vlaka,

zbrana je divja drhal,

Hauptman Roll SS-ovska spaka,

nabrekla junaštva, zločinov in vojn:


Vstane Hauptman Roll zaneseno,

pokaže na gore, ki v dalji žare,

na reke, bregove, potoke in polja,

na vasice, ki pod drevjem žde.

Kako lepa je ta dežela,

pripoveduje, kot bi pel,

prelepa za pse, ki tukaj živijo,

dojčes folk jo bo zase vzel.

Bandite bomo z doma pregnali,

naj kar garajo za blagor sveta,

ki ga bojo za nas zgradili,

za izvoljen narod sveta:


Vsi pijani od zanosa in sreče,

nazdravijo zapojejo

in v mislih že po poljih teptajo,

škornji s svojo pesmijo:


Potem pa, ko vlak je na ovinku,

jeklena žolna zareglja,

ob bobnenju v zrak se vzpne mašina,

ognjeni kres plamti do neba.

Pod progo zgrbljen kup železa,

nobene pesmi, mrtev mir,

kolajne v krvi potopljene,

končan je volkodlaški pir.

Deželica pa sije v soncu,

žarijo njive in vasi

in kot da se ni prav nič zgodilo,

z borovca slavček zažgoli:

»Jawohl, jawohl Her Hauptman Roll,

Jawohl, jawohl Her Haptman Roll«

59

KURSK


Pomnim vonj blazine

sredi ruske zime,

se spomniš bele breze,

na njej ljubezni zareze.

Krasne so te poljane,

kjer sva ležala midva,

krasne so te poljane,

kjer sva sanjala,

kjer sva sanjala.


kjer sva sanjala.

Pomnim vonj blazine

sredi ruske zime,

se spomniš bele breze,

na njej ljubezni zareze.


kjer sva ležala midva,

krasne so te poljane,

kjer sva sanjala,

kjer sva sanjala.


kjer sva sanjala.

Pismo pišem ti na dnu morja,

zraven rišem srce, ki bije samo za naju

dva.

Našli so mokro pismo, na njem razmazano

srce,

ljubezen ostala je na dnu podmornice.

HUDIČ TRBOVLJE TRESE

(Tradicionalna – V. Poredoš po motivih V.

Fajdige)

Hudič Trbovlje trese,

hudič Trbovlje trese.

Hrastnik je podrl, ga na meh odrl,

Zagorje pa že nese.

Enkrat živel je knapič mlad,

Enkrat živel je knapič mlad.

Revež bil je ubog, imel deset otrok

imel deset otrok.

Nekoč ga far predse pokliče,

nekoč ga far predse pokliče.

Povej mi knapič ubog, kolk imaš otrok,

kolk imaš otrok.

Knapič je tako povedu,

knapič je tako povedu.

Krvav kršen duš, porka madona,

devet pa enga mulca.

TETovirani 3


Koliko je huntov odšlo,

zdaj jemlje vse slovo,

koliko je žuljavih rok,

dobilo figo pod nos.

Zaman vpijemo v nebo,

ne sliši nobeno nas uho,

dobili kamen smo za vrat,

crkni, proletariat.

Gorijo kresovi,

oznanjajo pomlad,

v dolini polni saj,

živel prvi maj.

Koliko ljudi je odšlo,

si iskat kruh, vodo,

povsod je zaprta dlan,

pomnite današnji dan.

Zaman vpijemo v nebo,

ne sliši nobeno nas uho,

dobili kamen smo za vrat,

crkni, proletariat.

60

Gorijo kresovi,

oznanjajo pomlad,

iz Ljubljane prišel je grom,

ki nam vzel je štrom.

HOUDRE


Od vseh možnih variant najboljšo je izbral,

čeprav se ni nikol potil, je položaj dobil,

tam se je odlično znašel, si imidž je

zgradil,

bil odprte glave je takrat,

takrat, ko zehal je.

Bil je genav, bil je genav,

houdre taprav.

Na ukul je lajal tisto, kar so drugi rekli mu,

za prgišče lastne slave so letele tudi glave,

na nikogar se ni več oziral, le novinarjem

poziral.

Glih tolk je bil zabit, da je šefom lezel v

rit.


houdre taprav.

RAJC BLUZ

(J. Tori – M. Vincetič)

Samo pozidan spran motel

premore ta provinca

in nek predmestni kabaret,

brez prvega flavtista.

V globoki tesni dekolte,

pritipa rokavica,

njena dlan pa komaj sme

čez zadrgo šlica.

Ki odslavlja vsak večer,

zvezdice striptiza,

ki odslavlja vsak večer.

V temo zagrinja se motel

in barček se zapira,

do jutra vadi kabaret

ubrani tuš striptiza.

JAMSKI LJUDJE


V našem glavnem mestu

v bloku luč še gori,

nadebudni mali šolar

zemljepis se uči.

Nemirni mali prstek

po Savi drsi,

kmalu za Litijo

pa se sled mu zgubi.

Začuden mali šolar

v belo liso strmi,

strašno ga zanima,

kdo za temi pukli živi.

Firbec mali duši

vrta v kosti,

se ata nadenj skloni,

pa mu vse razloži.

Sinko tam živijo menda jamski ljudje.


Začuden mali šolar

v očeta strmi,

mi imamo računalnik,

a tam pa glodajo kosti.

Ati, prosim, pelji me

pogledat ta svet,

se ata mal namrdne,

pojdi raje na internet.



61

Ura je že pozna,

šolar luč pogasi,

kmalu ves utrujen

trdno zaspi.

A glej ga vraga,

film se kar naprej mu vrti,

zagleda tam očeta,

z njimi gloda kosti.



RAJE BI DOMA OSTAL


Pogledam skozi okno,

depresiven dan.

Nihče od ljudi

ni nasmejan.

Nekaj me vleče med ljudi,

da pozabil bi

na vse skrbi.

Refren:

Boljš bi blo, da bi doma ostal,

boljš bi blo, da bi doma ostal,

boljš bi blo, da bi ob televizorju zaspal.

Zdaj ko gledam

svoj odsev, si to ti,

ko prodajam srečo med ljudi.

Vendar je prazna

moja dlan,

zdaj vem,

zabil sem še en dan.

Refren: …

REVIRSKA SAGA


Tiho, tiho, tiho pada sneg,

je pobelil breg.

la, la, la ...

Skozi okno svetloba meče križ na belino,

hladno je, ženica za pečjo vrže na ogenj

poleno,

tresoča roka možaka potegne predal iz

omare

in naenkrat privrejo iz njega spomini.

Mladost …

Tiho, tiho, tiho pada sneg,

je pobelil breg.

ORLEK EXPRESS (2004)

Orlek express

(B. Bergant) – instrumentalna skladba

PIŠTA BAČI

(V. Poredoš)

Pišta bači koula vlači,

san po gümli gori doli,

v flejvi ma pa tri glave in tri prase,

štero stalno se dere.

Zakoj ne daš jin jesti, piti,

tebi ne trbej ga telko piti,

rajši se za verstvo brigaj,

pa z motikof bole migaj.

Lugaš se ti je posüjšo,

gda si se v žganijco lüčo,

žena z decof je odišla,

nazaj več nede nigdar prišla.

Za tebe več dela nega,

sakši den ti je nedela,

62

zatou pa vlačiš prazna koula,

dokeč nede rit ti goula.

MOJA BOGINJA (2004)

(J. Tori – N. Razboršek)

Moja boginja je v vasi doma

in eko kmetijo pod hribom ima.

Svoje boginje nikomur, nikomur ne dam,

ljuba je meni in rad jo imam.

Moja boginja je lepša od vseh,

v mislih je z mano na mojih poteh;

njeni pogledi so modro, modro nebo,

njeni nasveti so čisto zlato.

Moja boginja pod lepo goro,

briga se briga za moje telo.

Hiša je polna domačih, domačih dobrot,

v kašči so žita, v kleti pa sod.

Jaz za vsesplošno duhovnost skrbim,

skrb za telesnost pa njej prepustim.

Z verzi poklanjam ji žulje, žulje srca,

ona pa žulje ta prave ima.

MADAM FOVŠIJA (2004)

(V. Poredoš – N. Razboršek)

Spet javnost premleva edinstveno stvar,

kdo letos zasluži, da ga damo v oltar.

Izbira Slovenko poštenga srca,

ki jara gospoda jo dobro pozna.

Gospa naj prodorno se vtika povsod,

navzgor po slovensko naj utira si pot.

In bo naj osebnost, pa trden značaj,

dvomljivim vrlinam doda naj sijaj.

Naj dama sposobna bo hitrih bravur,

krasi naj krepost jo, slovenski glamur.

Se krešejo mnenja, modrost se hahlja,

a končno soglasno je izbrana gospa.

Izbor je opravljen, novica gre v svet,

da prva Slovenka Fovšija je spet.

Izbor je opravljen, novica gre v svet,

da prva Slovenka Fovšija je spet.

MOJA MALA ZAGORJANKA (2004)

(M. Žvelc – I. Sivec)

Mladi Zagorjani smo se odpeljali

v Španijo na morje, med griče opojne,

vino kliče nas, kastanjete glas,

zraven pa flamenka ognjena dekleta.

Zjutraj trezne glave staknemo si zdrave,

rečemo besede si fantje iskrene,

videl ni nihče, da bi sploh dekle lepše,

ki je plesala kot moja najdražja.

Refren:

Moja mala Zagorjanka je lepša kot Španka,

le o njej se meni sanja, le ona meni

manjka.

Moja mala Zagorjanka je lepša kot Španka,

kot najslajša je uganka, za vse dneve in

noči.

Vsak večer odšli smo v mali bar na pivo,

v divjem ritmu glasbe plesale so Španke,

rekli smo tako krasno plešejo,

a dekleta naša nihče ne prekaša.

Refren: …

Full house (J. Tori) – instrumentalna

skladba

PESEM ZA IZAKA (2004)

(V. Poredoš)

Na nebu slike mu je čopič obstal,

pariško modri barvi dih je zastal,

nedokončana slika v kotu leži,

otroški obraz se z nje prav čudno smeji.

63

Po poti med drevesi hodim zdaj sam,

stari čaren kouvran zletel je stran,

na gümli so ostale tvoje stvari,

joj, kako ta čas nam hitro beži.

Refren:

Ljubil si svojo zemljo, njeno nebo,

poznal si duh njenih trav.

Čez žitna polja se veter je gnal,

a ti si mirno zaspal.

Močila so zaspala, minil je dan,

žabe z Vučje jame prišle so na plan,

nardile so koncert, kot želel si si sam,

tako minil je tale žalosten dan.

Refren: …

Zbogom, Izak.

ZA EN DOTIK (2004)

(J. Tori – A. Guček)

Noč, samota grize kakor pes,

spoznal jo je v soju rdečih luči.

Za en dotik, za dih v samotno srce,

za en pogled, za krik v njene oči.

Sadil je cvetje tam, kjer ne bi smel,

saj na vrtu je rasel le plevel.



Na zvezdno noč, na presvetlo zvezdno noč,

ujet prizor mu zarezal je v srce,

s pištolo v roki, obsijan od temnih zvezd,

svoji strastni roži ni pustil živet.



HEY JOE

(W. M. Roberts – W. M. Roberts – V.

Poredoš)

Hey Joe, where you goin'

with that gun in your hand

Hey Joe, I said, where you goin'

with that gun in your hand, oh

I'm goin' down to shoot my old lady

You know I caught her messin' 'round

with another man.

Yeah, I'm goin' down to shoot my old lady

You know I caught her messin' 'round

with another man.

Hej Joc, kam jo mahaš s kroco v roki.

Hej Joc, kam jo mahaš s kroco v roki.

Grem frderbat babo,

ker se noče omožiti z mano.

MESTO PRIHODNOSTI (2004)

(A. Guček – A. Guček – prir. po ljudskem

izročilu)

Trbovci, to smo hudiči,

noben strup nas ne uniči,

da lažje bo Trboveljčan bit,

bo treba prej znat kej spit.

Mi pa naprej, mi pa naprej,

dokler je v sodu vinca kej.

Svet Martin požegna ga,

debelo gos naj zraven da.

Sava se že regulira,

bodoč promet kanalizira,

elektrarna tri se nam podira,

to pa knape res kar mal sekira.

Mi pa naprej, mi pa naprej,

dokler je v sodu vinca kej.

Svet Martin požegna ga,

debelo gos naj zraven da.

64

Refren:

Gradi Trbovska se občina,

na stari trg bo šla mašina,

za fuk pa špila gramofon,

zamorca umiva Radion.

ANDUHT (2009)

Čestitka

ANDUHT

(V. Poredoš)

Zdaj je prišel tisti čas med nas,

ko ti veselje pride na obraz,

koliko smeha je ušlo iz nas,

koliko pesmi dali smo med vas.

Veliko sveta smo prevandrali,

odrov premnogo si zamenjali,

da se ob kiksih zamiži,

saj glasba je tista, ki nas gor drži.

Nikoli ni blo nam žal poti,

samo da gremo špilat med ljudi,

vse smo pojedli, kar ste dali nam,

veselje in pesmi smo vrnili vam.

Nazadnje, prijatli, čaše dvignimo,

saj vsi v srcu dobro mislimo,

naj ta naš anduht nas vse zbrati,

in vse spomine nam prebudi.

DOL PO SAVI

(V. Poredoš)

Dobro jutro, moja ljubica,

kako kej spala si nocoj,

dobro jutro, moja ljubica,

kako sem srečen jaz s teboj,

ti si cvet mojih let,

jaz ne morem brez tebe več živet.

Dobro jutro, moja ljubica,

ne obračaj mi glavo,

dobro jutro, moja ljubica,

veš, tud meni je hudo,

kar dobil, sem zgubil,

pa še avto najin nov sem razbil.

Refren:

Dol po Savi gre moj svet,

dol po Savi.

Dobro jutro moja ljubica,

naj sončni žarek te zbudi,

dobro jutro moja ljubica,

z ločitvijo se ne mudi,

advokat je tvoj brat,

naj pogleda mi skoz prste vsaj enkrat.

Refren:

Dol po Savi gre moj svet,

dol po Savi.

DRUGAČNE LUKNJE

(N. Razboršek)

Je Polde s Prevala bil naš kamerad,

se znal je pohecat, garat,

je kmečke imel žile, kot šape dlani,

učil je, kako se živi.

Ko šihta se v jami je losal, on ve,

kje babnca fraj, kod fraj je dekle,

kdo v novem je pasu v jamo odšel,

kje vročo bo noč preživel,

kdo postljo mu je pogrel.

En teden je Francka na šohtu čist fraj,

šufece mu pere skrivaj,

za lon jo popegla, tamalo v red da,

ko dec se po jami peha.

Nov teden k si Polde prešvica telo,

Marička mu dviga meso,

večerja je vroča, na šporhet sedi,

peklenšček si hrano želi,

po cimru pa po grehu diši.

65

Spet teden odide, tu dritel je nov,

mož konto zamenja in rov,

'ma funšterc na mizi pa češpljev kompot,

po Pavli kolm išče falot ...

Smo norca se delal, mu nismo bli tih,

saj luknja je luknja in vse so si glih,

luknjača smo dražil, se noro smejal,

iz luštov smo delal kraval,

dokler za pijačo nam ni dal.

Ob vinu pohodil je našo modrost,

tako razložil je svojo skrivnost,

me to, kameradi, pri luknjah privlač,

k je vsaka za dlako drgač.

Bilo je to davno, zdaj Poldeta ni,

smo dali ga v jamo, kjer mirno leži,

ga luknja vsa črna čist nč ne privlač,

preveč je, preveč je drgač,

preveč, ja, preveč je drgač.

KO SO LIPE CVETELE

(V. Poredoš)

Prijetno popoldne in hladen vetrič,

pod krošnjami starih dreves,

klopca v gaju, brstenje v maju,

poslušava ptiče žgolet.

Najprej mal malice, sproščeni klepet,

kako lepo je živet.

Gradiva načrte, tvoje oči so zazrte,

v serijo mojih besed.

Pa sva sanjala vikend na morju,

gradila bajto v Zagorju,

tako lepo je sanjati v dvoje,

da ni res, to ni res.

Refren:

Ko so lipe cvetele in bil je lep maj,

sva šla na sprehod v gaj,

ko so lipe cvetele in je bil maj,

sem na klopci obljubil ti raj.

Mobi v tvoji torbi kar naprej je brenčal,

najraje bi ga v grmovje zagnal,

postala si živčna, kasneje še izbirčna,

počasi izgubljam te.

Pa sva sanjala vikend na morju,

gradila bajto v Zagorju,

nato pripeljal se on je z BMW-jem,

in si šla, si odšla.

Refren:

Ko so lipe cvetele in bil je lep maj,

sva šla na sprehod v gaj,

ko so lipe cvetele in je bil maj,

sem na klopci obljubil ti raj.

Ostal je spomin na maj,

ostal je spomin na maj.

SREČEN

(Bole/Tomc – Tomc)

Žensk je vse polno,

ampak vsaka zastari,

pivo zlivam v grlo,

ampak žeje ne gasi.

Za vsako pot v nikamor,

se najdeta še dve,

če mislim, na kar ni,

potem še nekak gre.

Refren:

Ker jaz sem srečen,

na svoj žalosten način,

jaz srečen,

na svoj žalosten način.

Po najboljšem žuru,

ti drug dan je slabo,

in lepši k večer je,

bolj zjutri je grdo.

Vsako dolgočasje

se stopnjuje na kvadrat,

opravič se, ker obstajaš,

in pober se že enkrat.

66

Refren:

Ker jaz sem srečen,

na svoj žalosten način,

jaz srečen,

na svoj žalosten način.

HOUDRE


Od vseh možnih variant najboljšo je izbral,

čeprav se ni nikol potil, je položaj dobil,

tam se je odlično znašel, si imidž je

zgradil,

bil odprte glave je takrat,

takrat ko zehal je.


houdre taprav.

Na ukul je lajal tisto, kar so drugi rekli mu,

za prgišče lastne slave so letele tuje glave,

na nikogar se ni več oziral, le novinarjem

poziral.

Glih tolk je bil zabit, da je šefom lezel v

rit.


houdre taprav.

NOHŠIHT

(V. Poredoš)

Mnil je še en dolg nohšiht,

sleku sm cote, umil si umazan ksiht,

od blata usran je cajg čist usak dan,

komi de spucam vse stran.

S kameratom jo puhneva domov,

zuni se zrihtu je dan čist nov,

z Neže je sonce vzšlo na naš nebo,

po dolin pa ratval je toplo.

Refren:

U Trboulih so š knapi duma,

smo kumarati iz vsega srca,

k se colnga deli,

vesel je tri dni,

no, pol se galama umiri.

Govor:

Spomnim se: Polde z Gojde je rad djav,

de jame pa nohšihta n'kol se ni bal,

enkrat pa se nohšiht mu je uprl,

k' mu je perkmandeljc u jam funšterc požrl.

Tko je od nekdaj tu blo;

velik dedcu med rajne je odšlo,

so geplal ga fajn, pa jedl mal majn,

vseen pa imel so se fajn.

Refren: …

TRI DOLINE

(V. Poredoš)

Puznam tri duline,

tri čudne dekline,

prihodnost se jim megli.

Za ohcet so godne,

pr' snubcih nerodne,

teh pa ni n'č naukul'.

Ni prva pubožna,

ta druga je grozna,

ta treta se šlatat ne psti.

Nardil bi jim fešto,

gostijo nebeško,

in pleharji bi jim igral.

Puznam tri dekline,

tri sive doline,

rok trajanja jim je pošel.

So punce brez dote,

sluvenske sirote,

in snubci odšli so dr'gam.

67

Je prva sirota,

druga na meji bankrota,

je treta zarustala.

Pr'nesu je Francelj,

na britof suh krancel,

in pleharji so zaigral.

(Totenmarš)

UPOKOJENEGA POLICAJA PESEM

(V. Poredoš)

Še zadnjič ustavil je kamion,

in odšel je v penzion,

za spomin je pendrek vzel,

da ga bo za zglavje imel.

Bo z njim obujal tisti čas,

ko šimfat nisi smel naglas,

če si korajžen bil,

je pendrek hitr' red nar'dil.

Vse b'lo je ljudska last,

buh var, da šimfal si oblast,

hud pendrek je zapel,

ga vsak je razumel.

Kot tele zdaj zijaš v ekran,

gledaš kriminal ves dan,

ti včasih kri zavre,

na, hovdre, strezni se.

MICI POSLUŠA RADIO TRBOVLJE –

REKLAMA

(V. Garantini)

Mici posluša radio Trbole

o zdravi prehrani,

Johan drema na kavči.

Belo ni zdravo,

slano ni zdravo,

niti rdeče meso,

sladko ni zdravo,

opuščajte kavo.

Jejte ribe, rake,

školjke, sadeže morske.

"Tristo kosmatih, predrago!"

Uživajte sadje in zelenjavo.

"Mi je občina lan

še tisto fliko zemle uzela,

de bu mularija

kolesarsko stezo imela.

Fežula, zela ne smem,

napena, plini.

"Že spet

voham, smrdi,"

se Johan zbudi.

Pijte velik tekočine,

najbolje vodo, Zalo.

"Mici, en glaž vina natoč,

pa na bot faulasta,

knapusk sonce brž spec.

Le kdu bu puslušu,

ugasn tega hudiča."

POLOŽNICE

(V Poredoš)

V bloku sam živim,

sosede žvet pustim,

ogibam jeze se in zdrah,

le poštar je moj strah.

Vse v bloku matra ena stvar,

ker požre nam ves denar,

naše tošeljne posuši,

da v njih še za ofer najti ni.

Refren:

Položnice,

naj vrag jih vzame vse,

položnice,

po Savi odplavajte!

68

Nikol ne zgrešijo moj naslov,

pa čeprav jih nosi poštar nov,

na koncu mesca je hudir,

na mizi je le slan krompir.

Najprej pride pildk za štrom,

za njim priroma telefon,

RTV vzame mi za kruh,

pa sem totalno suh.

Refren: …

FONTANA ŽELJA

(V. Poredoš)

Včasih zazrem se pod modro nebo,

sprašujem oblake, kam plovejo,

včasih bi rada odšla nekam stran,

nekam čisto drugam.

Povprašam še ptico, kam sreča je šla,

kjer rastejo rože za naju dva,

kam se obrnem, kje naj izvem,

da svojo ljubezen povem.

Refren:

So ptice zletele pod sinje nebo,

so rože na vrtu sklonile glavo,

sonce že vzhaja, a jaz še bedim,

od silne ljubezni gorim.

Poskusim še srečo v fontani želja,

vržem kovanca za naju dva,

ju voda pogoltne, naprej žubori,

v meni dvome pusti.

Refren: …

Nazadnje se šlogarca v kavo zazre,

pove mi resnico, oči spet odpre,

ne hodi nikamor, ne toči solza,

sreča te čaka doma.

Pax panonica

(V. Poredoš) – instrumentalna skladba

OKRUŠKI VEČERA

(J. Tori – R. Medved)

Okruški večera drobe se v temo

in kaplje nemira prše kličejo,

odkleni te duri in stopi do nje,

nje, ki ti buri vse čute, srce,

nje, ki ti v misli vnaša gorje,

nje, ki jo ljubiš do bolečine,

nje, ki ostane, četudi vse mine.

Okruški večera drobe se v temo,

sem dal jim roko, da mi božajo njo,

ko kaplje deževne pojijo zemljo,

mi spirajo z usten poljube za njo

in luninim žarkom sem pustil telo,

na zlati se postelji ljubijo z njo,

v večerne zvonove prelil sem srce,

da bijejo njej, ki ne morem brez nje.

Okruški večera drobe se v temo

in kaplje nemira prše kličejo,

a spet ti ne da zarjaveli zapah,

spet te hromi, zmaguje te strah,

ko zora z neba bo oprala temo,

v prsih še pekla bo misel na njo.

Aduht grande finale

(V. Poredoš) – instrumentalna skladba

ORLEK UNRETZUG (2014)

ŽIVLJENJE GRE NAPREJ

(J. Tori, R. Medved/K. Adamlje/V.

Poredoš)

Pri nas imamo use,

Gostilne, park, kufe,

tud kelnarce so lušne,

u kratke kikelce.

Bridge

Ta dulina krasna je,

69

prekrasna je.

U teh zelenih koncih,

pa mal še naukul,

skor crkl smo od lufta,

ki ni bil čist kul.

Bod pogumen zdej

in se nasmej,

življenje gre naprej.

Ko v eni velki bajt,

kjer stene hribi so,

nikol nam ni dolgcajt,

če gibi pravi so.

Če včasih kej ne štima,

in če narobe gre,

se ustvari dobra klima,

saj vendar smo ljudje.

Bridge

Refren

Documents

DIPLOMSKO DELO - CORE · in me spodbujal. Hvala ti, ker si. Hvala tudi Gašperju in Vidu, da mi z nasmehi in objemi polepšata dan. Hvala vsem, ki ste mi tako ali drugače pomagali