LETNI POSVET

Večletni finančni okvir EUVečletni finančni okvir EU2014 - 2020 2014 - 2020

in področje notranjih zadevin področje notranjih zadev

Ljubljana, 23. 11. 2012

Jerneja Savernik

Razlogi za spremembe na področju notranjih zadev

Veljavnost trenutnih finančnih instrumentov do konca 2013 (2015).

Vse večji pomen področja notranjih zadev (Stockholmski progam in akcijski načrt), ukinitev “stebrne” strukture z Lizbonsko pogodbo.

Skupen/integriran pristop do migracij in varnosti in s tem več prednosti za EU in tretje države.

Horizontalne strategije in dokumenti: Strategija EU 2020 (pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo EU), Strategija notranje varnosti in akcijski načrt, SStockholmski program in akcijski načrt, večji poudarek na zunanji dimenziji področja notranjih zadev.

Cilj: delitev bremen, podpora administracijam držav članic, združevanje virov, večja fleksibilnost, hitrejše in učinkoviteje odzivanje EU na krizne dogodke.

Novi finančni instrumenti

Objavljeni 15. novembra 2011.

2 finančna instrumenta oz. sklada: sklad za migracije in azil za področja azila, zakonitih in nezakonitih migracij, sklad za notranjo varnost: 1) policijsko sodelovanje, preprečevanje in boj zoper različne oblike kriminala, krizno upravljanje, 2) meje in vizumi.

4 uredbe.

1. sklad (migracije in azil) - en zakonodajni akt (uredba). 2. sklad: zaradi obsežnosti in predvsem nezmožnosti združevanja pravnih podlag PDEU razdeljen na dva zakonodajna akta (uredbi), in sicer na: a) uredbo za področje zunanjih mej in vizumov ter b) uredbo za področja policijskega sodelovanja, preprečevanja in boja zoper različne oblike kriminala ter kritične infrastrukture.

Vsi 3 skladi: enoten sistem upravljanja in nadzora na ravni države (samostojna uredba).

Novosti

Enoten sistem podoben trenutnemu za 4 sklade s področja Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov (velika sprememba za področje polc.

Strateški cilji na ravni EU, politični/programski dialog – izmenjava pisem, nacionalni program – podlaga strateški cilji EU in države, nacionalna pravila črpanja, večji poudarek na doseženih ciljih, evalvacijah,nacionalna ovojnica (tudi za področje policijskega sodelovanja – sedaj ISEC in CIPS),stopnja sofinanciranja 75 % (tudi 90 % za strateške prioritete),več sredstev: 40 % v primerjavi s trenutno finančno perspektivo (ni še dokončno).

Cilj: večja stabilnost načrtovanja, poenostavitev sistema, ocena stanja na polovici obdobja (možna dodatna sredstva), poenostavitev pravil črpanja (upravičeni stroški, pavšali itd.).

Sredstva za področje notranjih zadev 2014 - 2020 (osnovni predlog Evorpske komisije)

mio EUR

Sklad za migracije in azil: vključno s programom za ponovno naselitev (resettlement) in EMN

3.869

Sklad za notranjo varnost:

vključno z novimi velikimi IT sistemi

4.648

Že obstoječi veliki IT sistemi in IT agencija 822

Delna vsota 9.339

Agencije (Europol, FronteX, EASO, Cepol in EMCDDA)

1.572

Skupaj 10.911

Sklad za azil in migracije (ter integracijo)

Zdajšnji trije skladi (azil, vračanje in vključevanje).

Poudarek na integriranem upravljanju migracijskih tokov upoštevajoč različne vidike skupne azilne in migracijske politike EU:

1) azil: prioriteta razvoj skupnega Evropskega azilnega sistema, program preseljevanja (resttlement) na ravni EU, programi premestitev (relocation),

2) vključevanje državljanov tretjih držav: bolj usmerjeni programi vključevanja tudi na lokalni oz. regionalni ravni, mobilna partnerstva s tretjimi državami,

3) vračanje nezakonitih priseljencev: trajnostne oblike vračanja, prostovoljno vračanje, reintegracijski procesi v tretji državi ter ustrezno ravnanje z osebami, ki so v postopku vrnitve.

Sklad za notranjo varnost

Zaveza iz Stockholmskga programa za ustanovitev sklada za podporo pri imlementaciji Strategije notranje varnosti ter koherenten in celovit pristop k sodelovanju organov pregona, vključno z upravljanjem zunanjih meja EU.

Notranja varnost: policijsko sodelovanje, preprečevanje kriminala, boj zoper različne hujše oblike čezmejnega kriminala, krizno upravljanje, zaščita kritične infrastrukture ter krepitev sposobnosti držav za upravljanje terorističnih in drugih varnostnih tveganj ter kriznih situacij, projekti povezani z zunanjo dimenzijo notranje varnosti (sodelovanje s tretjimi državami na področju trgovine z ljudmi, drog, orožja...), mehanizem za hitro ukrepanje v primerih terorističnih napadov in večjih kibernetskih groženj.

Zunanje meje in vizumi: ustrezno varovanje zunanje meje EU ter implementacija Schengen acquisa, konzularno sodelovanje na področju vizumov ter nadaljnja implementacija integriranega upravljanja meja (sposobnost držav za implementacijo EUROSUR standardov), zunanja dimenzija upravljanja meja, (sodelovanje s tretjimi državami na področjih, za katera je poseben interes EU in tudi neposreden vpliv: v okviru EUROSUR npr. za povezovanje sistemov in s tem zagotavljanje redne izmenjave informacij).

Veliki IT sistemi

Sredstva za financiranje že obstoječih IT sistemov (SIS, VIS in Eurodac): v okviru novoustanovljene IT agencije (ločen vir financiranja),

sredstva za razvoj novih IT sistemov (sistem registracije potnikov in sistem vstopa in izstopa): predviden poseben vir financiranja znotraj sklada za notranjo varnost (po letu 2015).

Sistem upravljanja in nadzora

Ena uredba za oba sklada.

Enoten sistem upravljanja in nadzora: na nivoju ministrstva (ali države) ustanovljen odgovorni/pristojni organ.

Naloge odgovornega organa: upravljanje s sredstvi skladov in skrb za pravilno vsebinsko in finančno implementacijo (podobne naloge, kot sedaj Projektna enota za evropska sredstva).

Nov sistem ne predvideva organa za potrjevanje.

Pomembna sprememba v načinu upravljanja in financiranja skladov ISEC in CIPS: združitev v en sklad, sprememba načina upravljanja - decentralizacija, več pristojnosti, tudi več obveznosti za državo. Ni več individualnih projektov in prijav na razpise Evropske komisije ter čakanja na odobritev. Financiranje aktivnosti, z manjšimi finančnimi posledicami (torej ne bo določene minimalne vrednosti projektov).

Za transnacionalne projekte (več partnerjev, pomen za celotno EU) še vedno razpisi Evropske komisije.

Trnutno stanje

Pogajanja v Svetu EU od januarja letos. Zaključna faza. Dogovor najkasneje do konca decembra. Vezano tudi na splošni dogovor o naslednjim večletnem finančnem okvirju.

začetek pogajanj z EP predvidoma decembra.

Končni formalni dogovor med Svetom EU in EP predvidoma najkasneje v prvi polovici 2013.

Programski dialog.

Priprava nacionalnih programov.

Začetek implementacije 1. januar 2014.

Hvala za vašo pozornost!