Alpinistična šola AO Železničar

Opisovanje smeri inOpisovanje smeri in ocenjevanjeocenjevanje

Za dober opis smeri potrebujemoZa dober opis smeri potrebujemo skico smeri, tekstovni opis smeri in

fotografijo z vrisano smerjo.

Simboli za skicoSimboli za skico

Opis smeri, skica in fotografijap g jMACESNOVEC, S STENA

KRVAVE SOLZEV / 3, 80°/ 30°- 75°, v skali V / IV, 700 m

Peter Bajec, Andrej Seljak17 3 200517.3.2005

Dostop: Isti kot za Zakleto grapo.Sestop: Z dvojno vrvjo spusti po macesnih in ruševju

nazaj pod steno.

Smer postreže tako s snegom (grapo), kot s skalo. Skala je bolj krušljive narave. Se pa najde vmes tudi zelo kvalitetno pečevje, predvsem na težjih mestih. Vstop je na koncu snežišča, grape namesto, da bi

vstopili v Zakleto grapo, začnemo plezati skozi majhen žlebek na glavo in z nje v stenomajhen žlebek na glavo in z nje v steno.

Opis: v steno vstopimo po nekaj metrov visokem žlebu na levi in gremo po najlažjih prehodih čez ploščato steno nekako naravnost navzgor proti

neizraziti polički kjer si uredimo varovališče. Drugi raztežaj gre naravnost navzgor po neizraziti poklini, kmalu te narava smeri pelje po polički rahlo levo in

navzgor po zajedici pod neizrazito previsje, kjer se s podprijemi prebiješ v levo na poličko, kjer si zopet

urediš varovališče. Nato te smer pelje levo do konca poličke v kot pod zelenjavno zajedo Vstop vanjo jepoličke v kot pod zelenjavno zajedo. Vstop vanjo je krušljiv in siten, višje zgoraj pa prestopiš v levo v strmo poč s kvalitetno skalo in nad sabo zagledaš ruševje. Plezaš naravnost proti njemu, tik pod njim

(klin) prestopiš desno v ploščo in se prekobacaš čez na položnejši teren. Naslednji raztežaj gre levo okoli

b it ž žl b ki k t iroba v siten zasnežen žleb, ki se na koncu postavi pokonci. Ko ga premagaš stopiš na zasneženo polico. Od tod greš desno za rob na strmejše

snežišče in po lažjem svetu na rob stene.Priporočena oprema: 8 - 10 različnih klinov, 2 frenda,

kakšna jebica, dvojna vrvj j

Definicije vzponovDefinicije vzponov

Alpinistična smer: plezalna smer v snežnih, lednih ali kopnih razmerah, višja od 100 m, težavnosti najmanj I. stopnje po lestvici UIAA.Smer: umišljena črta v skalovju snegu ledu po kateri se pleza hodiSmer: umišljena črta v skalovju, snegu, ledu, po kateri se pleza, hodi.Alpinistični vzpon: preplezana alpinistična smer, lahko tudi v sestopu, če ni uporabljeno spuščanje po vrvi.Letni vzpon: vzpon, ki ni ne zimski in ne v zimskih razmerah.p p ,Zimski vzpon: v času od 21. 12. do 20. 03. v stenah, ki niso obrnjene proti JV, J in JZ in je izstop višji kot 1500 m.Vzpon v zimskih razmerah: v času od 21. 12. do 20. 03 v stenah, ki so obrnjene

ti JV J li JZ č d 01 012 d 20 12 i d 21 03 d 30 04 t h kiproti JV, J ali JZ, v času od 01.012. do 20.12. in od 21. 03. do 30. 04. v stenah, ki so obrnjene proti Z, SZ, S, SV in V.Pristop: se šteje od 01. 12. do 30. 04. na vrhove višje od 2000 in celo leto na vrhove višje od 3 500mvrhove, višje od 3.500m.Turni smuk: spust s smučmi na nogah z vrha ali grebena, ki je razvodnica in je višji od 2000 m.Varianta smeri – kadar je manj kot 40% višine originalne smeri.a a ta s e ada je a j ot 0% š e o g a e s eAlpinistična tura: skupno ime za vzpon, pristop, turni smuk.Kot turni smuk se šteje tudi alpinistično smučanje. - Turni smuki in ledni slapovi se štejejo vse leto.Vse velja za naše podnebne razmere.

Skalni vzpon: vzpon, ki je opravljen samo v skalni steni

Ledni ali snežni vzpon: vzpon, ki je opravljen v steni, ki je prekrita s snegom ali ledom.

K bi i i ki t k i l d k t t di k liKombinirani vzpon: vzpon, ki poteka po snegu in ledeu kot tudi po skali.

Prosto preplezana smer: smer je bila preplezana prosto, tehnični pripomočki se uporabljajo samo za varovanje in ne za napredovanje.p j j j p j

Tehnični vzpon: plezanje kjer plezalec uporablja tehnične pripomočke (stremena,zatiči, krempeljci..) za napredovanje.

Na pogled: plezalec prepleza smer prosto v prvem poizkusu brez predhodnega poznavanja smeri (tudi informacije o kombinaciji oprimkov niso dovoljene).

Z rdečo piko: prosto preplezana smer, vendar plezalec že ima neke informacije o smeri (predhodni poizkusi, gledanje drugih..)

Na flesh: plezalec prosto prepleza smer v prvem poizkusu, vendar že ima neke informacije o smeri

Ekspedicijski način: vzponi v visokih gorstvih s predhodnim napenjanjem fiksnih vrvi in postavljanjem vmesnih taborov.

Alpski slog: plezanje brez napetih vrvi in taborov. Plezalci imajo s seboj vso ptrebno opremo in vzpon opravijo v enem zamahu. To je naj čistejši, prvinski in etnično neoporečen vzponetnično neoporečen vzpon.

Ocenjevanje

S K A L AS K A L A

Pri skalnem plezanju se uporabljata dve lestvici. UIAA lestvica se uporablja pri plezanju daljšihi hribovskih smeri. Sestavljena je lahko iz ocene za prosto plezanje

(od I do XI) in iz ocene za tehnično plezanje (od AO do A5) Za plezanje krajšihi(od I do XI) in iz ocene za tehnično plezanje (od AO do A5). Za plezanje krajšihi plezalnih smeri v vrtcih in pa daljših športnoplezalnih smeri (smeri v hribih, ki so

navrtane in imajo športnoplezalni značaj, pa se uporablja Francoska lestvica od 4a do 9a )do 9a ).

OcenjevanjeOcenjevanje

Ocenjevanje skalnega plezanja

P i k l l j blj t d l t i i UIAA l t i bljPri skalnem plezanju se uporabljata dve lestvici. UIAA lestvica se uporablja

pri plezanju daljšihi hribovskih smeri. Sestavljena je lahko iz ocene za

prosto plezanje (od I do XI) in iz ocene za tehnično plezanje (od AO do A5).

Za plezanje krajšihi plezalnih smeri v vrtcih in pa daljših športnoplezalnih

smeri (smeri v hribih, ki so navrtane in imajo športnoplezalni značaj) se

uporablja francoska lestvica od 4a do 9a.

Primerjalna lestvica za prostoPrimerjalna lestvica za prosto plezanje

UIAA Fr ancoska UIAA Fr ancoska

I 1 VIII - 6c+II 2 VIII 7aII I 3 VIII 7I I I 3 VIII+ 7a+

IV 4a VIII+ / IX- 7bIV+ 4b IX- 7b+V 4b+ IX 7V- 4b+ IX 7c

V 4c IX+ 7c+V+ 5a IX+ / X- 8aVI 5b X 8a+VI- 5b X- 8a+

VI 5c X 8bVI+ 6a X+ 8b+VII- 6a+ X+ / XI- 8cVII- 6a+ X+ / XI- 8c

VII 6b XI- 8c+VII+ 6b+ XI 9aVII+ / VIII - 6cVII+ / VI I I 6c

Ocene za tehnično plezanjep j

Ocenjevanje tehničnega plezanja označuje težavnost nameščanja varoval in sposobnost teh varoval, da zadržijo padec. Lestvica sega od A0 do A5. Črka "A" označuje, da gre za tehnično plezanje, številka,

ki tej črki sledi pa označuje težavnost.

A0: Pomeni, da si na krajših delih smeri nadomeščamo naravne oprimke s tehničnimi pripomočki (primemo se za komplet, klini ipd).(primemo se za komplet, klini ipd).

A1: Pri vseh ostalih stopnjah večinoma plezamo z lestvijo. Na razpolago imamo veliko razčlemb, varovanje je dobro, padec bi bil kratek in nenevaren, če tak padec sploh obstaja.

A2: Razčlemb je malo manj ali pa so malo slabše kakovosti, varovalni pripomočki večinoma dobro držijo,možni so relativno nenevarni padci.

A3: Razčlemb je malo ali pa so slabe kakovosti varovanje je slabo možni so dolgi in nevarni padciA3: Razčlemb je malo ali pa so slabe kakovosti,varovanje je slabo, možni so dolgi in nevarni padci. Potrebni so že specialni tehnični pripomočki.

A4: Zelo slabe možnosti za varovanje, padci so zelo dolgi in nevarni (20 m in več), večinoma se pleza s specialnimi tehničnimi pripomočkispecialnimi tehničnimi pripomočki.

A5: Varovanje je tako slabo, da si padca ne smemo privoščiti, večinoma se pleza po bakrenih glavicah, rurpih, nožih in krempljih. V raztežaju ne sme biti svedrovce.

Ocenjevanje lednih in snežnihOcenjevanje lednih in snežnih smeris e

Zaledenele slapove in snežno ledne smeri ocenjujemo primerjalno, le to pa je težje in bolj p j j p j , p j j jsubjektivno od ocenjevanja vzponov v skali. Led in sneg sta minljivi opori, kjer je pomembna

tudi sama kakovost (struktura, oblika), ne le njegova trdnost, kar je posebnost takega ocnjevanja. Dejstvo je da mora ocena veljati za vsaj približno normalne razmere, kakršne

nastanejo šele po daljšem obdobju hladnega vremena (ali toplo hladno za sneg ) Ocenanastanejo šele po daljšem obdobju hladnega vremena (ali toplo - hladno za sneg ). Ocena prvih plezalcev je le nekakšen predlog dejanske težavnosti in se pri morebitni ponovitvi v

boljših razmerah lahko tudi popravi. Slap je lahko na začetku ali na koncu zime različno težak. Zaradi pomanjkanja ledu ali snega zna biti vzpon veliko težji, v nasprotnem primeru pa, na p j j g p j , p p p ,

primer zaradi otoplitve, postane tudi lažji od običajnega. Tako je tudi lažje plezati po 90 stopinjskem trdem snegu, kot pa po 80 stopinjskem črnem ledu ali na požledu na skalah.

Ocenjevanje je najbolj natančno in usklajeno v Kanadi in prevzele so ga praktično že vseOcenjevanje je najbolj natančno in usklajeno v Kanadi in prevzele so ga praktično že vse alpske dežele. V novejših vodnikih in strokovnih literaturah se v večini primerov uporablja le ta

lestvica. Sestavljena je iz dveh delov: iz lestvice zahtevnosti plezanja ( od I do VII ) in iz lestvice, ki zajema tehnične težave ( od 1 do 8 ).

Zahtevnost plezanja (stopnja resnosti )

Ocenjuje se dolžina, zahtevnost, oddaljenost in težavnost pri dostopu in sestopu. To je splošna ocena celotne ture, pri kateri sama višina ali težavnost najtežjega raztežaja nimata najpomembnjše vloge.

I: Kratek slap ob cesti z zavarovanimi stojišči lahek spust nezahtevno plezanje v gorah ali visokih gorahI: Kratek slap, ob cesti, z zavarovanimi stojišči, lahek spust, nezahtevno, plezanje v gorah ali visokih gorah brez objektivnih nevarnosti.

II: Raztežaj ali dva, ob cesti, malo objektivnih nevarnosti, spust po vrvi ali lahek sestop. Objektivna nevarnost npr. padanja serakov ali kamenja na kratkih odsekih smeri.npr. padanja serakov ali kamenja na kratkih odsekih smeri.

III: Več raztežajev, ne visoko, nekaj urno plezanje ali pa dolgotrajen dostop peš ali na smučeh, ki zahteva dobro poznavanje zimskih razmer, spust po vrvi. Objektivne nevarnosti na večjem odseku daljše smeri.

IV: Več raztežajev, zelo visoko ali pa oddaljeno področje, zahtevajoč dobro alpinistično znanje in izkušnje. Možne so objektivne nevarnosti plazov, kamenja. Pri spustu so možne težave, zato so spusti po vrvi na

svedrovcih ali klinih.

V D l t j l j čji d ki iši i ki ht i k š t i i lj t (k di ij )V: Dolgotrajno plezanje, na večji nadmorski višini, ki zahteva izkušenost in pripravljenost (kondicijo), izpostavljenost slabim razmeram, vremenu, plazovom, dolg in težaven dostop. Objektivne nevarnosti med

dostopom ali vzponom. Zelo težaven sestop, problematičen umik.

VI : Dolga smer v alpski steni ki je v enem dnevu dostopna le najboljšim lahko predstavlja logističniVI : Dolga smer v alpski steni, ki je v enem dnevu dostopna le najboljšim, lahko predstavlja logistični problem zimskega plezanja, nevarnost podorov serakov, plazov, nadmorska višina, oddaljenost, predstavlja

resen cilj za dobre plezalce.

VII : Značilnost ocene VI a z razsežnostmi ki se tako stopnjujejo da opravičujejo višjo ocenoVII : Značilnost ocene VI, a z razsežnostmi, ki se tako stopnjujejo, da opravičujejo višjo oceno.

Tehnična težavnost ( tehnična stopnja)Tehnična težavnost ( tehnična stopnja)

Ocenjuje se le najtežji raztežaj, upoštevajoč višino in trajanje težav, trdnost ledu in njegovo oblikovanost (gobe, sveče, žlebiči …). V Ameriki in Kanadi je to ocena WI - Watter ice.

1: Zelo lahki odstavki grape pobočja kjer uporaba rok skoraj ni potrebna1: Zelo lahki odstavki, grape, pobočja, kjer uporaba rok skoraj ni potrebna.

2: Od 60° - 70° po ledu dobre kakovosti s kratkimi strmimi odstavki, dobro varovanje in zanesljiva stojišča.

3: Raztežaj 70° - 80°, na splošno dober in trden led ali sneg. Možni so krajši strmi odstavki, a z mesti za počitek, ki j , p g j , p ,dovoljujejo dobro varovanje in dobra stojišča.

4: Raztežaj 75° - 85°, z dobrim stojiščem ali pa raztežaj z nekoliko manjšo naklonino a s težkim in relativno visokim mestom (sveča ipd). Led in sneg v glavnem dober, varovanje zadovoljivo.

5: Resnejši raztežaj z dobrim ledom, a strm 85° - 90°, ki zahteva tehnično znanje. Malo možnosti za počitek. Led in varovanje v glavnem še zadovoljiva.

6: Zelo navpičen raztežaj z zelo redkimi mesti za počitek in ponavadi visečimi stijišči led slabše kakovosti6: Zelo navpičen raztežaj z zelo redkimi mesti za počitek in ponavadi visečimi stijišči, led slabše kakovosti, dvomljivo varovanje.

7: Navpičen odstavek, ki je lahko zelo ozek, z ledom povprečne kakovosti, ki je drobljiv, težavno ali nemogoče varovanjevarovanje.

8: Da ne bi prihajalo do nepotrebnih zniževanj ocen je tudi ta lestvica odprta navzgor, saj zaenkrat že obstajajo slapovi z oceno 7+slapovi z oceno 7+.

Poleg ocene za zahtevnost in težavnost pa se poda tudi naklonina ledu ali snega vPoleg ocene za zahtevnost in težavnost pa se poda tudi naklonina ledu ali snega v stopinjah.

Pri prehodih iz leda v skalo ali obratno, kjer del smeri plezamo po skali, imenujemo p , j p p , jkombinirano plezanje. Za te odstavke je v uporabi ocena M ( mixed ) zaenkrat

do M11.

Primer: IV / 5+, 90°/ 75° - 80°, v skali VII - A3 / V

IV / 5 + zahtevnost / tehnična težavnost (lednega ali snežnega dela)

90° / 75° - 80° naklon najtežjega raztežaja / povprečen naklon (lednega ali snežnega dela)snežnega dela)

VII - , A3 / V najtežje prosto, tehnično mesto / povprečna težavnost (skalnega dela smeri) .