V slovenski vladi bo pol manj ministrov Demosova četveraa komisija pripravila dva predloga za strukturne spre-membe v vladi, ki nqj bi imela namesto 23 po novem 14 ali deset ministrov LJUBLJANA, 9. avgusta - Svet Demosa je na včerajšnji zaprti seji vnovič obravnaval vprašanja, povezana z rekonstrukcijo sloven-ske vlade in zagotovitvijo njene večje učinkovitosti. Kot nam je dejal predsednik sveta dr. Jože Pučnik, so bili predstavljeni neka-teri modeli organiziranosti vlad v različnih državah. V razpravi se je po njegovem mnenju potrdilo, da so tudi v slovenski vladi potrebne strukturne spremembe, to pa seveda zahteva spremembo ustreznega zakona. Ko bo zakon sprejet, pravi dr. Pučnik, pa se bodo seveda postavila tudi vprašanja personalne zasedbe vlade.

nistrstev, drugi, radikalnejši mo-del pa predvideva celo samo de-

Sicer pa je — kot smo zvedeli - Demosova komisija (Peterle, Bučar, Zagožen in Pučnik) pri-pravila dva predloga za struktur-ne spremembe v vladi, in to sku-paj z ministrom za pravosodje dr. Ra jkom Pirnatom. Prvi mo-del predvideva, da naj bi število ministrstev (zdaj imamo 23 mini-strstev in 27 članov vlade) zmanjšali na obvladljivih 14 mi-

Obmejne postojanke izpraznjene

N O V A G O R I C A , TOL-MIN, 9. avgusta - Delavci novogoriške UNZ imajo danes ključe že 17 od skupaj 21 stražnic na meji z Italijo v se-vernoprimorski regiji, torej v novogoriški in tolminski ob-čini. V tem tednu so namreč brez zapletov in težav, kot je povedal načelnik novogoriške UNZ Stane Bačar, pregledali stražnice, sestavili zapisnike, stražnice nato zaklenili in za-pečatili. Osem stražnic na tem območju je sicer že med junij-sko vojno prevzela slovenska TO, potem ko so se vojaki in starešine predali. Za štiri zad-nje stražnice na Tolminskem pa prav danes poteka posto-pek prevzema in ker niti tu ne pričakujejo zapletov, je zatrdil Stane Bačar, bodo od jutri, 10. avgusta, prav vse stražnice na mejnem območju severne Primorske v rokah slovenske policije. Več o razmerah v Sloveniji po umiku JA na 3. strani. S. C.

set ministrstev; do največjih sprememb naj bi prišlo v gospo-darskih sektorjih (imeli naj bi sa-mo eno gospodarsko ministr-stvo, v katerem bi se združila ministrstva za industrijo, trg, obrt i td.). Kot kaže, se je večina opredelila za prvi koncept.

So pa stranke, ki so se že do-slej zavzemale za celovite ka-

• Član komisije sveta Demosa dr. Franc Zagožen pravi, daje na včerajšnji seji sveta prišel na dan pravzaprav en sam predlog: da je treba različne predloge in pogle-de na strukturne spremembe v vladi strokovno proučiti in na tej podlagi pripraviti teze za novi zakon o vladi. To naj bi pomeni-lo tudi začetek rekonstrukcije ce-lotne državne uprave, ne samo vlade. Dr. Zagožen meni, da bi te teze seveda potrebovali čim-prej.

drovske spremembe v vladi, me-nile, da bi procesa strukturnih in kadrovskih sprememb v vladi morala potekati hkrati. Prav ta-ko naj bi bil drastičnim spre-membam vlade nasprotoval tudi France Bučar, ki meni, da so ta-ko obsežne spremembe vlade vprašljive in tvegane.

Tokrat o poimenskih kadrov-skih zamenjavah v vladi ni bilo govora, vendar pa v Demosovih strankah največkrat omenja jo Andre ja Capudra , Petra Venc-lja, Izidorja Rejca, Katjo Boh, Maksa Bastla in Miho Jaz-binška.

Očitno je, da znotraj Demosa tako še naprej ostajata pat pozi-cija in razmerje 3:3, ko gre za

temeljne ocene o Peterletovi vla-di in za nadaljnje predlagane spremembe, ki jih nekateri oce-njujejo za »neučinkovito telo-vadbo«. Za to razmišljanja o no-vem mandatar ju seveda še niso povsem zamrla, poglavitna kriti-ka na rovaš Lojzeta Peterleta pa je, da predsednik vlade koncep-tualno ne obvlada stvari in da vlada še danes nima temeljnega razvojnega koncepta. Za to se pojavljajo že tudi predlogi, da naj bi po strukturnih spremem-bah vlade Demos imenoval dva mandatar ja , ki bi predalgala vsak svojo vlado, in se z ekipa-ma pomerila v par lamentu.

V I N K O V A S L E

V DEMOSOVEM PESKOVNIKU

Karikatura: Franco Juri

TEMA DNEVA

»Cattiva Italia«? »Dol z Italijo!, »Grda Italija!« so kričali utrujeni in prepoteni

albanski begunci, ko so jih v Trstu vkrcavali na trajekt Palladio za vrnitev v domovino, ki je nočejo več imeti za svoj dom. Medtem so v Draču in VaIoni drli tisoči proti pristanišču in se skušali vkrcati na karkoli, kar bi jih lahko pripeljali čez Otrant-sko ožino v toliko zaželeno Italijo in od tam naprej v čudežni, bogati beli svet Zahodne Evrope in Amerike.

Prizori, kakršne bi si lahko domislil le filmski režiser Fellini-jevega kova, prizori, ki jih ta svet blaginje opazuje z grozo, večjo od oddaljenih, a nič manj strašnih stisk vietnamskih »boat people«.

Evropa ima na italijanski obali zdaj svoje, evropske »boat people«, po šestinštiridesetih letih tako do grla site pričakova-nja zmage socializma najčistejše leninistično-stalinistične zvr-sti, da jim je docela vseeno, če jim na poti v obljubljeno deželo voda zares seže do grla in čez, do žalostnega konca. In takih tragedij ni bilo malo v tem drugem navalu albanskih beguncev, ki sledi te dni tistemu v marcu.

Ali je Italija zares »cattiva«, ko brani svoje obale pred ladjevjem beguncev in jih s silo vrača nazaj? Nič bolj in nič manj kot ves razviti svet, ki se na vse mogoče načine otepa grozečega, še hujšega navala z evropskega Vzhoda sploh. Na obalah Puglie ni samo »cattiva Italia«, tam je razviti svet, ki bo moral prej ali slej temeljito premisliti, kaj storiti, da bo blaginja pognala korenine tudi v obubožanih naslednicah »realno obstoječega« socializma. JAKA ŠTULAR

Opazovalci na Hrvaško Na sestanku kriznega komiteja KVSE so s soglasnim sklepom razširili pristojnosti in obseg opazovalne misije ES - Beograd pa ima še vedno možnost blokade O D N A Š E G A S O D E L A V C A P R A G A , 9. avgusta - Danes naj bi se v Cerninski palači v Pragi končalo zasedanje kriznega komiteja Konference o varnosti in sode-lovanju v Evropi (KVSE) - prisotnih je več kot sto diplomatov iz 35 držav članic - ki razpravlja o položaju v Jugoslaviji. Potem ko so včeraj eno uro pred polnočjo sprejeli resolucijo o Jugoslaviji, so danes sprejeli še drugo besedilo, v katerem razširjajo sestavo in pristojnosti opazovalne misije ES, ki je že v Jugoslaviji. Verjetno bodo danes predlagali še sklic mirovne konference o Jugoslaviji.

Besedilo resolucije, imenova- KVSE tudi v prihodnje nadzirale ne »Nujni poziv« in sprejete si-noči, se glasi: »Države članice helsinškega procesa izražajo za-skrbljenost zaradi številnih člo-veških žrtev v Jugoslaviji v zad-njih tednih, zato pozivajo vse strani, udeležene v jugoslovanski krizi, da z ločitvijo med seboj sprtih vojaških sil in z njihovim umikom s kriznega območja utr-dijo premirje v državi. Podpirajo tudi predlog, da bi s povabilom jugoslovanske strani države Evropske skupnosti ob sodelo-vanju še nekaterih drugih članic

spoštovanje premirja v Jugosla-viji. Članice KVSE prav tako pozivajo vse strani, udeležene v jugoslovanski krizi, na odgo-vornost in uvedbo političnega nadzora nad oboroženimi si-lami.«

Avstrijsko priznanje stopnji slovenske demokracije LJUBLJANA, 9. avgusta - V okviru pogovorov s predstavniki Republik Srbije, Hrvatske in Slovenije se je danes v Ljubljani mudila avstrijska parlamentarna delegacija, v kateri so bili poslanci vseh štirih v parlamentu zastopanih strank. Na sliki: obisk v skupščini Republike Slovenije - drugi z desne vodja delegacije Peter Schieder, desno podpredsednik zunanjepolitičnega odbora dr. Andreas Khol. Več na 4. strani. (Foto: Srdjan Živulovič)

»Nova« ZSSR bo nastala oktobra Do takrat naj bi zvezni do-govor podpisalo devet do-sedanjih republik v SZ

MOSKVA, 9. avgusta (AFP) - Devet sovjetskih republik bo podpisalo zvezni dogovor, v ka-terem bodo uvedli povsem nove odnose s federacijo v Moskvi, med 20. avgustom in 10. okto-brom; to je okvirni termin, ki ga jv dane., določil sovjetski pred-sednik Mihail Gorbačov.

Ruska federacija, Kazahstan in Uzbekistan bodo 20. avgusta kot prvi podpisali dogovor med slovesno prireditvijo v Kremlju, zaradi česar bo Gorbačov celo prekinil dopust. Belorusija in Tadžikistan naj bi podpisala zvezni dogovor 3. septembra, za njima pa 20. septembra Kirgizija in Turkmenija. Azerbajdžan in Ukrajina naj bi podpisala pogod-bo 10. oktobra, toda ukrajinski parlament je sporočil, da odloči-tve, ali bodo podpisali dogovor ali ne, ne bodo mogli sprejeti pred koncem septembra. Šeste-rica republik - Armenija, Gru-zija, Moldavija in tri baltiške re-publike, Litva, Latvija in Estoni-ja - pa v nobenem primeru ne namerava podpisati tega spora-zuma.

Slovenija si ne more privoščiti plenjenja I. Omerza: Srbski izgovor, da je prilaščanje slovenskih podjetij povračilni ukrep, je smešen L J U B L J A N A , 9 . avgusta - Izgovor tistih, ki si na primer v Srbiji prilaščajo slovenska podjetja, češ da to počno v povračilo, ker da v Sloveniji de lamo enako, j e nesmiseln. Slovenija ima namreč v Srbiji mnogo več podjetij in njihovih izpostav, kot pa jih ima Srbija v Sloveniji. Ker more biti zato saldo plenjenja le v škodo Slovenije, j e jasno, da se Slovenija k takšni kraji ne zateka, j e na današnji tiskovni konferenci v ljubljanski centrali S D K dejal njen generalni direktor Igor Omerza.

Hkrati je povedal, da pri plačilnem prometu z drugimi republi-kami SDK v Sloveniji ne izvaja nobenih omejitev. Zanimivo je, da bo ljubljanska centrala SDK šele zdaj opravila podrobnejši pregled, kolikšna je vrednost premoženja slovenskih podjetij v drugih republikah.

Sicer pa so pripravili pregled letošnjega polletnega poslovanja slovenskega gospodarstva glede na prodajo in nakupe znotraj Slovenije, nadalje v druge republike in v tujino. Podatke so zbrali s pomočjo velikega vzorca: namreč 1184 velikih in srednje-velikih podjeti j . Vzorec je sicer za 183 podjeti j manjši, kot je bil ob podobni anketi za lansko leto. Ta je zajela podje t ja , ki so ustvarila 92 odstotkov prihodkov gospodarstva in je bilo v njih 92,7 odstotka vseh zaposlenih v republiki.

T a p o d j e t j a iz Slovenije so v prvem pol let ju letos p roda la za 2 6 0 , 5 mil i jarde d inar jev izdelkov in stori tev in kupila za 2 1 3 , 7 mil i jarde d inar jev . Ko so razčlenili smer i s lovenske p r o d a j e , so ugotovil i , da so pod je t j a 57 ,4 ods to tka te pro-d a j e opravi la v Sloveniji , nadal jn j ih 2 3 , 8 ods to tka p roda j e je Slo v druge republike, zunaj Jugoslavije pa je 18,8 odstotka le tošnje pol le tne p r o d a j e . Več na 3. strani. 1LJA POPIT

• P R A G A , 9. avgusta (Tanjug) — Nocoj se je sestanek kriznega komiteja KVSE končal. Sprejel je tri resolucije. V zadnji, spreje-ti pred samim koncem zasedanja, je izražena podpora naporom, da bi dosegli dogovor o bodoči ure-ditvi Jugoslavije. V njej komite odločno podpira namen jugoslo-vanskih organov, da se pogajanja o bodočnosti Jugoslavije začno že prihodnji teden.

Danes pa so članice KVSE to konkretizirale, saj so soglasno sprejele sklep o razširitvi pristoj-nosti in obsega opazovalne mi-rovne misije Evropske skupno-sti. V sprejetem besedilu je reče-no, da »KVSE podpira razširitev opazovalne misije v dogovoru z jugoslovanskimi oblastmi z vključitvijo drugih držav (poleg ES) članic KVSE. Med te druge države sodijo Švedska, Pol j ika, ČSFR in Kanada, ki jih bodo še

Švica. Tu gre seveda zgolj za ci-vilno opazovalno misijo, ker , kot je dejal Buchlovsky, »v no-benem primeru ne nameravamo sprejeti sklepa o odhodu medna-rodnih vojaških sil v Jugoslavijo, čeprav pričakujemo, da bodo nekatere delegacije nedvomno nastopile s takšnim predlogom.

S tem ko je Jugoslavija glaso-vala za tak sklep, je implicitno sprejela dejstvo, da bo opazoval-na misija delovala tudi na Hrva-škem - zdaj je le v Sloveniji — saj je govora o »razširitvi« nasploh, torej tudi pri pristojno-stih, ne le številu. »To je očitna podpora načrtu za pošiljanje opazovalcev na Hrvaško,« je de-jal nemški predstavnik, čeprav je pri razširitvi govora o »ustrez-nem sodelovanju z jugoslovan-skimi oblastmi«, ki torej lahko, če opazovalcev nočejo, njen pri-hod blokirajo.

B O R U T M E R Š A K in A F P

* VRHUNEC RAZPLETA - Ko so začeli Albanci množično skakati v morje in plavati proti obali, je morala italijanska mornarica popustiti in spustiti begunce na obalo v Bariju. (Telefoto: AP)

• VVASHINGTON, 9. avgusta (Reuter) - Z D A so včeraj poz-vale svoje državljane, naj »ob prvi priložnosti« zapustijo Hrva-ško in Slovenijo, tistim, ki so v drugih jugoslovanskih republi-kah, pa priporočajo, naj razmi-slijo o možnosti odhoda.

D A N E S V D E L U • Srbi se

pripravljajo na vojno z Albanci Kohlu pa sporočajo, da se nikogar ne bo-jijo

• Bo poslanska kritika vlade voda na armadni mlin? Javno vprašanje mi-nistroma Janši in Bavčarju

stran 2

• Vsak dan več brezposelnih Konec julija jih je bi-lo v Ljubljani že 20.000

stran 3

• Državne meje Republike Slovenije Kdo bo naš vzhodni sosed, bomo imeli iz-hod na morje?

stran 4

i Olimpija vendarle v Beograd Ljubljanski nogome-taši bodo proti Parti-zanu nastopili močno oslabljeni

stran 5

Iz sveta avtomobilizma Citroen AX: nova ge-neracija

stran 7

Z občasnimi praskami se Hrvaška le umirja Teroristi ponekod še kršijo premirje - Pogostejši premiki vojske - Je Dalj nov Katynski gozd? O D N A Š E G A DOPISNIKA

Z A G R E B , 9. avgusta - Navzlic razglasitvi prekinitve ognja so v nekaterih krajih na območju Republike Hrvaške kršili premirje. Tukaj pa sodijo, da je bilo to tudi pričakovati, saj nekatere skupine teroristov niso za nikakršen sporazum. Kot so povedali na današnji redni tiskovni konferenci, je bilo na območju Osijeka precej manj incidentov kot v minulih dneh, pomembno pa je , da so spet obnovili železniško povezavo Belega Manastira s Pecsom na Madžarskem.

Vlaki so danes stali do 10.20

uradno zaprosili, naj sodelujejo v opazovalni misiji v Jugoslaviji, čeprav so te države že izrazile pripravljenost za sodelovanje. Edinole predstavnik češkoslova-škega zunanjega ministrstva Buchlovsky je dejal, da je ude-ležba češkoslovaških predstavni-kov »Vprašljiva«, in to »zgolj iz finančnih razlogov«. Teh opazo-valcev naj bi bilo v začetku 200, ob koncu pa največ 500. Morda se bo v to misijo vključila tudi

Na EP brez hrvaških plavalcev Za Atene je tako od repre-zentance Jugoslavije ostalo samo šest tekmovalcev

LJUBLJANA - Dve tretjini predvidene plavalne reprezentance Jugoslavije, ki se je prijavila za evropsko prvenstvo v Atenah, bo-sta ostali doma, kajti Plavalna zve-za Hrvaške je sklenila, da njeni člani v sedanjih razmerah ne bodo odšli na pot in ne bodo nastopali pod zastavo Jugoslavije. Tako so ostali v ekipi samo štirje slovenski plavalci, Beograjčan Kapor in ma-kedonska delfinistka Meškovska.

PZJ, ki skoraj ne obstaja več, bo zdaj morala poslati spremenjeno prijavo organizatorjem, EP v Ate-nah, kjer pa se po napovedih iz Beograda obetajo novi zapleti. Bivši v.d. zveznega trenerja Mili-šič, ki je odstopil a nato odstop preklical, namreč še vedno grozi, da bo preprečil nastop Majcna in Bučarja ter spremstvo trenerja Čermaka, za katere je zahteval su-spenz, ker so zapustili sredozem-ske igre. Tako lahko v Atenah pri-de tudi do škandalov, ki bodo le dopolnili podobo Jugoslavije v se-danjih razmerah. Več na 5. strani.

S. T.

ker so včeraj z avtomatskim orožjem streljali na mednarodni vlak na tej progi. Na območju Vukovarja in Vinkovcev ni bilo incidentov, opaziti pa je bilo in-tenzivnejše premike vojaških vo-zil, še posebej v Vinkovcih. V Vukovarju so preklicali lokal-ni ukaz, po katerem polnoletni moški niso smeli iz mesta brez

• Komisija SFRJ za vzpostavi-tev premirja, katere člani so čla-na predsedstva dr. Vasil Tupur-kovski in Bogič Bogičevič in pod-predsednik skupščine SFRJ Irfan Ajanovič, je obiskala Dalj in Sarvaš. S hrvaške strani so v de-legaciji minister brez listnice Dražen Budiša in pomočnika mi-nistrov Slavko Degoricija in Živ-ko Juzbašič. Hrvaška javnost če-dalje bolj govori o Dalju kot o novem Katynskem gozdu. V tem mestecu na bregu Donave je prišlo do pokola 1. avgusta, ko so ga napadli pripadniki J A in srbski rezervisti. Govorijo, da je bilo tedaj ubitih več kot 500 ljudi.

menjavi ujetnikov bo Hrvaška sprejela v celoti in upoštevala bo načelo »vsi za vse«. To bo storila iz moralnih vzrokov, čeprav ji formalno-pravno tega ne bi bilo treba storiti. Kot je pojasnil hr-vaški minister za pravosodje in upravo Bosiljko Mišetič, poteka proti priprtim teroristom zakonit preiskovalni in pravosodni po-stopek. Po drugi strani pa je po-ložaj hrvaških ujetnikov v Kni-nu, Dalju in še nekaterih drugih krajih popolnoma negotov in sli-šati je, da jih trpinčijo. Vlada v Zagrebu je privolila v zame-njavo ujetnikov samo zato, da bi preprečila trpljenje in trpinčenje državljanov Republike Hrvaške.

Vsi begunci »domov« Po burni noči, ko so italijanske oblasti albanske begunce v Bariju hkrati pretepale in reševale, je zdaj v teku njihovo vračanje BARI, 9. avgusta (AFP) - Italija je danes začela z veliko zračno in pomorsko operacijo, s katero naj bi ob pomoči petih ladij ter vojaških in civilnih letal v naslednjih nekaj dneh (treh do petih) vrnili v Albanijo več kot 10.000 beguncev, ki so se v četrtek zvečer s skoki v morje in plavanjem do kopnega (teh, slabo oblečenih in le z vrečkami v rokah, je bilo 2.000) ter s pristankom ladje Vlora izkrcali na obali Jadranskega morja v tretjem valu pobegov iz Alba-nije v letošnjem letu. n a , kjer so prenočili, a tudi tam

Ponoči je iz Barija proti Alba- ni bilo miru. Albanci so se na-mreč spopadli s policijo, pa če-prav goloroki in s kamenjem, in 200 jih je ušlo s stadiona. Še bolj razburljivo je bilo čez dan, ko je 3000 lačnih in žejnih Albancev, utrujenih od sonca (bilo je več

niji že poletel helikopter Hercu-les C-130, v katerem je bilo 60 beguncev, štiri vojaška letala pa so prišla na pomoč kasneje; z le-tali naj bi namreč zgolj pomagali pri vračanju beguncev po morju, za kar bodo po besedah notra-njega ministra Enza Scottija uporabili prav vse razpoložljive ladje, če bo treba. Zjutra j so na trajekt Tiziano za smer Drač vkrcali 600, popoldne pa na la-djo Espresso Grecia 1.300 Al-bancev, ki so skupaj z drugimi (več kot 3 .000 jih je bilo) preno-čili na obali, pri čemer so se po-noči na veliko pretepali. Policija je pri tem posredovala in zaple-nila precejšnje število pištol in nožev. Preostalih 7000 beguncev

so z ogromnimi težavami v pravi . obkolitveni akciji spravili na ba-

G O R A N M O R A V C E K rijski n O g 0 m e t n i stadion Vitto-

kot 30 stopinj Celzija) kljub poli-cijskemu nadzoru in helikopter-skim preletom pobegnilo iz tega »taborišča«, kot danes piše itali-janski tisk. Rezultat stadionskih bitk: več deset ranjenih begun-cev in policistov, medtem ko ubežnike še lovijo po ulicah Ba-rija. Že med plavanjem na kop-no pa je morala policija reševati številne obnemogle plavalce, medtem ko so imeli reševalci na obali po pristanku Vlore ogrom-no dela z ranjenimi, veliko pa je bilo tudi nosečih žensk tik pred porodom. Med potjo iz Albanije v Italijo sta umrla najmanj dva

begunca, katerih trupli so našli v morju pri Lecceju in Bariju.

• Državni sekretar v italijan-skem zunanjem ministrstvu Cla-udio Vitalone je že v četrtek od-potoval v Tirano, kjer je zuna-njemu ministru Muhametu Kapllaniju povedal, da bodo vse Albance, ki so v Italijo prispeli ilegalno, »poslali nazaj, brez iz-jeme«, kot sporoča A N S A . Kapllani je sicer obljubil, da bo-do skušali preprečiti eksodus, toda »če govoriva odkrito, kako naj rešimo ta problem v celoti«, navaja ANSA njegovo izjavo. Poleg tega naj bi bil Kapllani dejal, da sumi, da morda Srbija spodbuja najnovejši eksodus Al-bancev.

Tudi vlada sredozemskega otoka Malte, na katerem se je izkrcalo 675 Albancev (v prista-nišču San Paolo), beguncem - tako kot Italija - ne bo dovo-lila izkrcanja. »Preprečili jim bo-mo prihod na obalo,« pravi pre-mier Eddie Fenech Adami, »in jih čim prej vrnili nazaj v Alba-nijo.«

posebne prepustnice. Na območ-ju Virovitice sta odjeknili dve eksploziji, potem pa so v vasi Cabuna prijeli nekega človeka. Policija še išče neznanca, ki je podtaknil razstrelivo na mestni tržnici v Virovitici. Kot je pove-dal načelnik policijske uprave v Karlovcu Ivan Štajduhar, so si-noči z minometi napadli Topu-sko in vas Lasinje, kjer žive zve-čine Hrvati . V teh napadih ni bilo žrtev, novinarji pa so zvede-li, da so včeraj pri vasi Viduše-vac ubili enega, ranili pa dva hr-vaška gardista. Blizu te vasi na Baniji je bilo ranjenih nekaj hr-vaških gardistov, ki so padli v zasedo. Sporočili so, da se je v Kostajnico danes vrnila prva skupina 50 beguncev. Mesto je bilo prazno dobrih deset dni, ker so se vsi prebivalci izselili.

Na območju Dalmacije ni bilo incidentov, samo v Zadru se je zvrstilo nekaj bombnih akcij. Žr-tev ni bilo. Prebivalci Zadra pa so že nekaj dni skorajda brez vo-de, ker so teroristi zaprli ventile blizu Obrovca na reki Zrmanji.

Sklep predsedstva SFRJ o za-

TRDOŽIVOST SEJMA V KRANJU - Kljub razmeram, ki sejmom niso naklonjene, letošnji 41. mednarodni Gorenjski sejem ni okrnjen. Na njem sodeluje 727 domačih in 47 tujih razstavljalcev, ki prihajajo iz Avstrije, Nemčije in Japonske. (Foto: Marjan Zaplatil)

Gorenjski sejem se ne da

KRANJ, 9. avgusta - »Neko-liko sem bil zadržan v pričakova-nju, kaj bo z letošnjim Gorenj-skim sejmom, ker pač še vedno živimo v dokaj nenormalnih raz-merah in vesel sem. ko vidim, da sejem ni okrnjen,« je na olvoritvi letošnjega 41. mednarodnega Gorenjskega sejma dejal pred-sednik IS Slovenije Lojze Peier-le. Menil je. da se na lakšni pri-reditvi komaj spodobi govorili o poliliki, zato je misel navezal na Prešerna in metaforično po-udaril, da z eno nogo res šc živi-mo v Jugoslaviji, toda da se bodo vremena Kranjcem zjasnila.

Otvoritve Gorenjskega sejma so se danes dopoldne udeležili še član predsedstva Ivan Oman, predsednik zbora občin skuščine Republike Slovenije Ivan Bizjak, predsednik gospodarske zbornice avstrijske KoroSke Kari Koffler, predstavniki vseh pomembnejših občinskih institucij in drugi. Di-rektor sejma Franci Ekar je po-vedal, da je sejem letos razpro-dan do zadnjega kotička. Raču-najo, da bodo letos s poslovnimi stiki zagotovili za 10 milijonov dolarjev prihodka.

Sejem ob velikem šmaru, kot ga tukaj radi imenujejo, nadalju-je petstoletno sejemsko tradicijo Kranja tudi s privlačnimi zabav-nimi večernimi programi.

L1L1JANA RESNIK

imo, Hudeček gre - Ločiti, kar

NOSILEC • KAKOVOSTI

GORNJA RADGONA

1991 POOlOlODOllilMIiniliiiillJiiillilOllllOOflOlfli

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo

SOBOTA, 10. AVGUSTA 1991 • LJUBLJANA, LETO XXXIII • ŠT. 186 • CENA 20 DINARJEV 3,30 D E M , 23 ATS, 2,80 CHF, 2500 ITL