Ekonomsko ogledalo - Portal GOV.SI

Microsoft Word - nas1104.docEkonomsko ogledalo je zbirka rednih pregledov gibanj makroekonomskih trendov v Sloveniji in je nadaljevanje publikacije Pregled
pomembnejših gospodarskih gibanj. Izhaja v 12. številkah letno, in sicer do 2. v mesecu (razen septembra). V angleškem jeziku
(Slovenian Economic Mirror) redna številka izide do 8. v mesecu. Ekonomsko ogledalo odseva trenutno sliko slovenskega
gospodarstva, predvsem tako, kot jo vidi izdajatelj, Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Sluba Vlade RS.
Aktualno je sinteza makroekonomskega dogajanja.
Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Mojca Vendramin, Boštjan Vasle (Aktualno), Joe Marki (Ekonomski odnosi s tujino – tekoi raun, kapitalski raun), Slavica Jurani (Konkurennost), Boštjan Vasle (Cenovna gibanja, Denarna gibanja), Marjan Hafner (Denarni trg – varevanje, krediti), Toma Kraigher (Trg dela), Saša Kovai (Plae), Jasna Konda (Javnofinanni prihodki), Gorazd Kovai (Predelovalne dejavnosti), Maja Kersnik (Tveganje revšine in dohodkovna neenakost), Judita Mirjana Novak (Gospodarske drube), Štefan Skledar (Delovni as), Branka Tavar (Pomembnejši kazalci).
Bibijana Cirman Nagli, Marjeta igman (priprava podatkov, oblikovanje grafikonov). Simona Zrim (Distribucija).
Odgovarja: Janez Šušterši, direktor. Urednica: Lejla Faji. Tehnina urednica: Ema Bertina Kopitar. Lektoriranje: Karla eleznik. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA.
Tisk: Tiskarna Štrok. Naklada: 500 izvodov.
Urad za makroekonomske analize in razvoj Gregorieva 27, 1000 Ljubljana tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: [email protected] Distribucija: [email protected]
Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php.
Ob izidu Urad RS za informiranje medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – Objava za tisk.
© Razmnoevanje publikacije ali njenih delov, objava tekstov in podatkov so zaeljeni, e je naveden vir, kopija pa poslana v vednost urednici Ekonomskega ogledala.
Ekonomsko ogledalo UMAR Vsebina
številka 11/2004 str. 2
Aktualno Inflacija ob koncu leta ne bo bistveno odstopala od napovedane str. 3 Ekonomski odnosi s tujino V treh etrtletjih visoka rast blagovno-storitvenih tokov in neto izvoz kapitala str. 4, 5
Konkurennost Rast trnega delea ob nihanju cenovne in stroškovne konkurennosti okoli lanske ravni
str. 6
Cenovna gibanja Nihanja cen v zadnjih mesecih so v preteni meri posledica sezonsko pogojenih sprememb cen in cen goriv
str. 7
Denarna gibanja Preseno povpraševanje po devizah se je v zadnjih mesecih okrepilo str. 8 Denarni trg – varevanje prebivalstva Oktobra najveji realni upad tolarskega varevanja letos str. 9
Denarni trg – krediti Medletna rast tolarskih kreditov prebivalstvu se krepi str. 10
Trg dela Število delovno aktivnih se je septembra (po vmesnem zmanjšanju) vrnilo na raven izpred treh let; oktobra ponovno visok priliv v brezposelnost
str. 11
Plae Septembrsko nominalno stagniranje pla znailno za oba sektorja str. 12 Javnofinanni prihodki V desetih mesecih zmerna realna rast javnofinannih prihodkov (2%) str. 13 Predelovalne dejavnosti Poslabšanje podjetniške klime v novembru str. 14
IZBRANE TEME
Tveganje revšine in dohodkovna neenakost Stopnja tveganja revšine se še naprej zmanjšuje str. 17
Gospodarske drube – po obliki lastnine
V letu 2003 so najvejo donosnost sredstev in najvejo donosnost kapitala dosegle drube z zasebno lastnino kapitala
str. 18
Gospodarske drube – po poreklu kapitala
V letu 2003 glavnina drub z domaim poreklom kapitala, najvejo donosnost sredstev in donosnost kapitala so izkazale drube s tujim poreklom kapitala
str. 19
Delovni as Po številu obiajno opravljenih delovnih ur na teden Slovenija na 5. mestu med 25 lanicami EU
str. 20
Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17).
V primerjavi
Zadnji podatek
Rudarstvo IX 37.6 0.9 -0.2 -1.4
Predelovalne dejavnosti IX 25.7 6.0 6.1 5.6
Oskrba z elektriko, plinom, vodo IX -10.1 4.5 7.4 5.6
Izvoz blaga (FOB, v EUR) IX 38.4 10.1 9.9 9.3
Uvoz blaga (FOB, v EUR) IX 28.6 11.3 11.2 10.2
Stroški dela na enoto proizvodnje1 IX -1.4 0.2 0.2 0.7
Realni efektivni teaj tolarja2 X 0.4 0.8 0.9 1.0
Bruto plae na zaposlenega, realno IX 0.3 1.8 1.8 1.6
Skupno varevanje prebivalstva v bankah, realno X -0.3 3.7 4.1 3.8
Javnofinanni prihodki, realno X 4.2 2.0 2.3 2.1
Število formalno delovno aktivnih IX 0.4 0.4 0.3 0.2
Število registriranih brezposelnih X 2.0 -4.9 -4.7 -4.3
Število prostih delovnih mest X 7.2 15.5 13.9 14.6
V mesecu: Zadnjem Predzadnjem Predpredzadnjem
Stopnja registrirane brezposelnosti (%) IX 10.3 10.3 10.3
V mesecu: Zadnjem skupaj v letu medletno3
Inflacija (rast cen ivljenjskih potrebšin), v % XI 0.6 3.5 3.6
Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, % X 0.3 4.4 5.1 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izrauni in ocene UMAR.
Opombe: 1v predelovalnih dejavnostih, v košari valut, desezonirano po metodi TRAMO-SEATS za zadnji mesec v primerjavi s predhodnim mesecem, 2merjen z relativnimi cenami ivljenjskih potrebšin, 3skupaj v zadnjih 12-ih mesecih.
Ekonomsko ogledalo UMAR Aktualno
Cene ivljenjskih potrebšin so se novembra povišale za 0.6%, medletna inflacija pa je znašala 3.6%, kar je 1.5 odstotne toke manj kot novembra lani. Podobno kot e v predhodnih mesecih so novembra najbolj izstopale spremembe cen, ki so v preteni meri posledica sezonskih dejavnikov ter cene, povezane z gibanjem cen nafte. Med ukrepi ekonomskih politik pa je imela pomembnejši vpliv na cene le prilagoditev trošarin na tekoa goriva na nivo iz decembra lani. Ob nadaljnjem izvajanju ukrepov Vlade in Banke Slovenije za znianje inflacije, predstavljenih e v procesu vkljuevanja v ERM II, tako ne priakujemo, da bo medletna inflacija ob koncu leta znailno odstopala od napovedanih 3.5%. Poleg osnovnega scenarija Jesenske napovedi, ki je bil predstavljen v prejšnji številki, smo ocenili tudi uinek monih tveganj za uresniitev napovedi, kar predstavljata dva t.i. alternativna scenarija, ki se med sabo ne izkljuujeta. Prvi izhaja iz predpostavke, da bi se po vstopu v EU konkurennost slovenskega gospodarstva izkazala za manjšo od ocenjene, kar bi se odrazilo v niji rasti domae proizvodnje in poveanju brezposelnosti v delovno intenzivnih panogah. Drugi izhaja iz predpostavke, da bi znievanje nominalnih obrestnih mer ob vstopu v ERM II spodbudilo še hitrejšo rast domae potrošnje in s tem makroekonomska neravnovesja na podroju menjave s tujino in inflacije (gl. tudi Jesensko poroilo, 9. poglavje). Po razpololjivih podatkih se ti tveganji zaenkrat ne uresniujeta. Zaradi spremenjenega naina spremljanja podatkov zunanjetrgovinske menjave (gl. Jesensko poroilo, okvir 2, str. 33) in zaasnega poslabšanja njihove kvalitete, za obdobje po maju letos še ne razpolagamo s podatki o izvozu po posameznih dejavnostih in dravah, zato lahko sklepamo o uresnievanju napovedi oz. ocenjenih tveganj le na podlagi podatkov o obsegu proizvodnje in številu zaposlenih v panogah predelovalnih dejavnosti, ki so najbolj izpostavljene tem tveganjem. To so delovno intenzivne panoge, z nizko dodano vrednostjo na zaposlenega, ki so zaradi strukturnih problemov sooene z vedno vejo nekonkurennostjo svojih proizvodov (predvsem prehrambena, tekstilna, usnjarska in lesno-predelovalna industrija). e v osnovnem scenariju smo predvideli, da se bo njihov izvoz v prihodnje zmanjševal oz. stagniral, alternativni scenarij pa temelji na še monejšem padcu njihovega izvoza. Podatki o industrijski proizvodnji in zaposlenosti po dejavnostih, ki so na razpolago za obdobje do septembra, še ne kaejo na uresnievanje tega scenarija. Proizvodna aktivnost predelovalnih dejavnosti se e od konca lanskega leta ohranja na visoki ravni; od januarja do septembra se je glede na isto obdobje lani poveala za 6% (gl. str. 14), pri emer sta najvišje rasti dosegli proizvodnja elektrine in optine opreme in proizvodnja kemikalij in keminih izdelkov (21% oz. 17%). Po priakovanjih so najslabše rezultate zabeleile delovno intenzivne panoge; v proizvodnji hrane in tekstila je bil v devetih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani obseg proizvodnje niji za 8%, v proizvodnji usnja za 10.5%, v lesni industriji se je poveal za 4%. Upadanje je v letošnjem letu celo nekoliko manjše kot v zadnjih dveh letih (v 2002 in 2003 npr. v tekstilni industriji za 12%), kar je verjetno posledica ugodne gospodarske konjunkture. Podobno tudi podatki o zaposlenosti do septembra še ne kaejo na veje upadanje zaposlenosti v teh panogah. Po podatkih o delovno aktivnih po anketi o delovni sili se je do septembra letos nad priakovanji povealo število neformalno delovno aktivnih, kar je poleg ugodne rasti števila formalno delovno aktivnih najve prispevalo k zmanjšanju stopnje anketne brezposelnosti, na 6.0% v tretjem etrtletju (gl. str. 11). To pomeni, da se zaenkrat alternativni scenarij zniane konkurennosti ne uresniuje, pa pa gre za normalen proces zmanjševanja aktivnosti nizkokonkurennih panog, in to v obsegu, ki smo ga predvideli v osnovnem scenariju Jesenske napovedi. Glede scenarija pospešene rasti domae potrošnje razpololjivi podatki in priakovanja do konca leta prav tako ne kaejo bistvenih odstopanj od osnovnega scenarija. Rast kreditov prebivalstvu se je oktobra medletno realno okrepila e peti mesec zapored (15.1%) in bila najvišja po marcu leta 2000. Rast izvira iz dolgoronega zadolevanja, k emur je po naših ocenah poleg novega cikla zadolevanja prispevalo tudi zadolevanje v okviru stanovanjske sheme NSVS (gl. str. 10). Podjetja so se zadolevala predvsem v obliki deviznih kreditov, katerih neto poveanje je bilo v oktobru za skoraj dve tretjini veje kot lani, zadolevanje v obliki tolarskih kreditov pa je bilo nizko (obseg dolgoronega upada e skoraj vse leto). V tretjem etrtletju je bilo glede na isto obdobje lani veje tudi zadolevanje podjetij v tujini (gl. str. 5). Bolj kot v istem obdobju lani so se do septembra zadolevale tudi banke v tujini, ki tako zadovoljujejo povpraševanje po deviznih kreditih na domaem trgu. Nizka raven obrestnih mer sicer vpliva na upadanje tolarskega varevanja, vendar pa se nadaljuje krepitev drugih oblik varevanja in devizno varevanje (gl. str. 9). Vsa ta gibanja pa so v okviru priakovanih in zaenkrat ne kaejo na veje rasti domaega trošenja od predvidenih v Jesenski napovedi. Tudi v medarodnem okolju se gospodarska gibanja odvijajo v okviru priakovanih. Tekoi podatki o mednarodni mejavi kaejo, da se tako rast izvoza kot uvoza še nadalje nekoliko krepita (do septembra sta bila glede na isto obdobje lani višja za 10.2% oz. 11.6%, merjeno v EUR). Ob ohranjanju relativno visoke rasti izvoza v drave nelanice EU in pa zmanjšanju uvoza iz teh drav krepitev izvira iz veje menjave s lanicami EU (gl. str. 4). Glede na prvo hitro objavo je rast BDP v evro obmoju v 3. etrtletju na medletni ravni znašala 1.9%, kar pomeni rahlo umiritev glede na drugo etrtletje (2%). Industrijska proizvodnja in naroila za novo dobavo se avgusta in septembra po podatkih Eurostata trendno rahlo krepita, kar tudi kae na uresniitev predpostavke o 1.8-odstotni gospodarski rasti evro obmoja (gl. Jesensko poroilo str. 19).
Ekonomsko ogledalo UMAR Ekonomski odnosi s tujino – tekoi raun
Plailna bilanca Slovenije, I–IX 2004, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–IX 2003 Tekoe transakcije 12,211.8 12,260.2 -48.5 -19.0
Blagovna menjava (FOB) 9,319.8 9,792.0 -472.2 -337.1 Storitve 2,082.2 1,591.0 491.2 416.6
Transport 586.8 358.2 228.6 199.6 Potovanja 1,003.6 593.5 410.1 387.2 Ostale storitve 491.8 639.3 -147.5 -170.1
Dohodki od dela in kapitala 400.6 492.7 -92.1 -158.7 Tekoi transferi 409.2 384.5 24.6 60.2 Vir podatkov: BS. Opomba: 1negativni predznak v saldu pomeni preseek uvoza nad izvozom pri tekoih transakcijah ter
poveanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.
Ugodna izvozna gibanja so v treh letošnjih etrtletjih pospešila proizvodnjo predelovalnih dejavnosti, kar je posledino vplivalo tudi na rast uvoznih tokov. Po predhodnih podatkih SURS-a se je izvoz blaga, izraen v EUR, v treh letošnjih etrtletjih v primerjavi z istim obdobjem lani nominalno poveal za 10.2% (v EU 25 za 8.4%, v drave nelanice za 13.9%). Izvoz blaga v drave EU 25 se od julija na medletni ravni postopoma krepi, izvoz blaga v drave nelanice pa se ohranja na relativno visoki ravni zadnjih dveh mesecev. Izvoz je najbolj pospešil proizvodnjo elektrine in optine opreme, proizvodnjo kemikalij, keminih izdelkov in umetnih vlaken, ter proizvodnjo strojev in naprav (gl. tudi str. 14). Omenjene tri panoge predelovalnih dejavnosti realizirajo kar 41% slovenskega blagovnega izvoza. Dinamiki blagovnega izvoza in proizvodnje je sledila tudi rast blagovnega uvoza, ki se je v primerjavi z istim lanskim obdobjem nominalno poveal za 11.6%. Slednje je bilo veinoma posledica visokega uvoza iz EU 25 (za 15.6%), medtem ko se je uvoz blaga iz drav nelanic celo nekoliko znial (za 0.9%). Ocenjujemo, da se je zaradi omenjenih gibanj trgovinski primanjkljaj z dravami EU 25 v primerjavi z istim obdobjem lani poveal za priblino 500 mio EUR, in sicer na 1,448.9 mio EUR. Letos se hitro poveuje tudi obseg storitvene menjave. V treh letošnjih etrtletjih se je v primerjavi z istim obdobjem lani nominalno poveal za 10.4%, tako na izvozni kot na uvozni strani pa so najhitrejšo rast zabeleile transportne storitve (17.8% oziroma 19.9%). Preseek v storitveni bilanci se je v primerjavi z istim obdobjem lani poveal za 74.6 mio EUR in je zadošal za kritje trgovinskega primanjkljaja. Kljub letošnjim ugodnejšim gibanjem pa se struktura slovenskega izvoza storitev spreminja poasi, zlasti pri izvozu ostalih storitev, ki temeljijo na znanju (finanne, raunalniške, telekomunikacijske, zavarovalniške in druge poslovne storitve). Njihov dele v Sloveniji predstavlja le slabo etrtino, v EU pa ve kot polovico izvoza storitev, medtem ko je struktura uvoza storitev podobna strukturi drav EU. Priblino petina uvoza storitev predstavlja transport, tretjino potovanja, najveji dele (priblino 44%) pa je ostalih storitev. Po podatkih Svetovne trgovinske organizacije (World trade 2003, prospects for 2004) je slovenski izvoz storitev leta 2003 predstavljal le 0.16% svetovnega izvoza, uvoz pa 0.13% svetovnega uvoza storitev. Najveje izvoznice in uvoznice storitev drav EU so bile Nemija, Francija, Velika Britanija in Italija. Omenjene razvite drave so v letu 2003 realizirale 23.3% svetovnega izvoza storitev (ZDA 16%) in 25% svetovnega uvoza storitev (ZDA 12.5%). V treh etrtletjih letos se je v primerjavi z istim obdobjem lani znial primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov. To je bilo pri nespremenjenih neto dohodkih od dela veinoma posledica vejih neto prejetih obresti od nalob v tuje vrednostne papirje. Preseek v saldu tekoih transferjev pa se je veinoma znial zaradi manjših neto prilivov ostalih transferjev. Z vidika varevalno-investicijske vrzeli se je primanjkljaj na tekoem raunu plailne bilance v letošnjih treh etrtletjih poveal zaradi hitrejše rasti obsega domaih investicij od obsega domaega varevanja.
Graf: Gibanje podbilanc tekoega rauna plailne bilance, v mio EUR
-400 -350
150 200
Q1 2003 Q2 2003 Q3 2003 Q4 2003 Q1 2004 Q2 2004 Q3 2004
Vir podatkov: BS.
v m
io E
U R
Trgov inska bilanca Storitv ena bilanca Bilanca f ak torsk ih dohodkov Bilanca teko ih t rans f erov Saldo tekoega rauna
Ekonomsko ogledalo UMAREkonomski odnosi s tujino – kapitalski in finanni raun številka 11/2004 str. 5
Plailna bilanca Slovenije, I–IX 2004, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I–IX 2003 Kapitalski in finanni raun 2,273.9 -2,134.1 139.9 -175.2
Kapitalski raun 58.4 -165.1 -106.8 -96.2 Kapitalski transferi 57.3 -164.6 -107.4 -94.4 Patenti, licence 1.1 -0.5 0.6 -1.8
Finanni raun 2,215.5 -1,969.0 246.6 -79.0 Neposredne nalobe 188.2 -308.8 -120.6 -144.8 Nalobe v vrednostne papirje 0.0 -519.4 -519.4 -95.1 Finanni derivativi 0.0 -0.7 -0.7 0.0 Ostale nalobe 1,672.2 -1,140.1 532.1 407.5
Terjatve 0.0 -1,140.1 -1,140.1 -788.3 Obveznosti 1,672.2 0.0 1,672.2 1,195.8
Mednarodne denarne rezerve 355.1 0.0 355.1 -246.6 Statistina napaka 0.0 -91.3 -91.3 194.2
Vir podatkov: BS. Opomba: 1negativni predznak v saldu pomeni preseek uvoza nad izvozom pri tekoih transakcijah ter poveanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.
Analiza kapitalskih tokov po sektorjih kae, da sta v letošnjih treh etrtletjih zasebni sektor (podjetja, banke in prebivalstvo) in centralna banka izkazovala neto pritok kapitala, medtem ko je dravni sektor zabeleil neto odtok. Celotni neto odtok kapitala je tako znašal 108.5 mio EUR, medtem ko je bilo v istem obdobju lani 167.6 mio EUR neto pritoka kapitala. Glavni viri pritoka kapitala v treh etrtletjih letos so bili: najeta posojila v tujini s strani domaih poslovnih bank in domaih podjetij, priliv neposrednih tujih nalob, kratkorone obveznosti iz naslova komercialnih kreditov ter gotovina in vloge tujih bank. Pritok kapitala v zasebni sektor je v treh letošnjih etrtletjih znašal 1,876.5 mio EUR, kar je 476.6 mio EUR ve kot lani. Poslovne banke so doma pokrivale veje povpraševanje po deviznih kreditih, zadolevanje podjetij pa se e drugo leto umirja. Podjetja so se bolj financirala z domaimi posojili, od katerih je bilo najve deviznih. Slednje je bilo posledica precej izenaenih tujih in domaih obrestnih mer za devizna posojila. Zaradi manjše razlike med domaimi in tujimi obrestnimi merami na devizne vloge so se v primerjavi z istim obdobjem lani zniale tudi vloge tujih bank pri domaih poslovnih bankah. Priliv tujih neposrednih nalob je bil nekoliko niji (188.2 mio EUR) kot v istem obdobju lani (193.0 mio EUR). Veina letošnjega priliva tujih neposrednih nalob je predstavljal lastniški kapital, medtem ko so ga v istem obdobju lani oblikovale obveznosti do povezanih podjetij. Ob poveanem obsegu blagovnega uvoza iz drav EU 25 so se do omenjenih drav poveale kratkorone obveznosti iz naslova komercialnih kreditov. Kapital je odtekal predvsem s selitvijo tuje gotovine in vlog prebivalstva iz bannega sistema, nalobami v vrednostne papirje, kratkoronimi komercialnimi krediti, neposrednimi domaimi nalobami v tujino in posojili. Odtok kapitala zasebnega sektorja, ki predstavlja skoraj celotni izvoz kapitala v tujino, je v letošnjih treh etrtletjih izkazoval 1,795.6 mio EUR in se je v primerjavi z istim lanskim obdobjem poveal za 552.4 mio EUR. Od tega so dve tretjini prirasta prispevale portfeljske nalobe in posojila. Rast izvoza kapitala v obliki tuje gotovine in vlog prebivalstva se poveuje e tretje leto; letos se je najbolj poveal v drugem etrtletju (medletno za 24%), medtem ko se je v tretjem etrtletju medletna rast e upoasnila (8.3%). Nalobe v tuje vrednostne papirje so od vseh tokov izvoza kapitala narašale najhitreje, poveala so se vlaganja podjetij in prebivalstva v tuje delnice in obveznice, plailo obveznosti iz naslova Evroobveznic s strani dravnega sektorja pa je predstavljalo kar priblino 40% tega odtoka. Poveal se je tudi odtok kratkoronih komercialnih kreditov, kar je bilo predvsem posledica visoke rasti blagovnega izvoza v drave nelanice. Odliv neposrednih domaih nalob v tujino se je v primerjavi z istim obdobjem lani (337.8 mio EUR) nekoliko znial (308.8 mio EUR), po podatkih BS pa se poveuje dele teh nalob v dravah EU 25. Plailnobilanni tokovi – primanjkljaj na tekoem raunu in neto odtok kapitala – v letošnjem letu zniujejo stanje neto tuje aktive BS in poslovnih bank skupaj. Zato se kljub monemu kreditiranju nadaljuje skromna rast denarnega agregata M3.
Graf: Neto tokovi neposrednih in portfeljskih nalob, v mio EUR
-350
-300
-250
-200
-150
-100
-50
0
50
Q1 2003 Q2 2003 Q3 2003 Q4 2003 Q1 2004 Q2 2004 Q3 2004
Vir podatkov: BS. Opomba: negativni (pozitivni) tok pomeni neto izvoz (neto uvoz) kapitala.
v m
io E
U R
Skupaj nalobe
Neposredne nalobe
Φ QIII 2004/ Φ QII 2004
Φ QIII 2004/ Φ QIII 2003
Φ QI–QIII 2004/ Φ QI–QIII 2003Indikatorji cenovne in stroškovne konkurennosti,
povpreni indeksi Origin. Desez. Origin. Origin. Efektivni teaj tolarja1 – nominalno 99.7 - 99.1 99.2 Realno, merjen z relativ. cenami ivljenjskih potrebšin 99.9 - 100.5 100.9 Realno, merjen z relativ. cenami proizvajalcev 99.9 - 100.6 101.2 Stroški dela na enoto proizvoda in komponente Stroški dela na enoto proizvoda, nominalno, v SIT2 100.0 101.5 100.3 101.0 Realno, v SIT 3 99.1 100.2 95.7 97.1 V košari valut4 99.7 101.3 99.4 100.2 Stroški dela na zaposlenega – realno5 95.5 100.8 103.8 104.2
Neto plae in drugi prejemki 91.2 100.5 103.6 104.0 Davna obremenitev6 100.1 100.1 100.4 100.5
Produktivnost dela 96.7 100.2 106.8 106.8 Cene ivljenjskih potrebšin/nominal. efektivni teaj7 100.3 100.8 102.7 102.8 Viri podatkov: SURS, APP, BS, OECD Main Economic Indicators, izrauni UMAR. Opombe: 1na osnovi trnih teajev: rast
vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti tolarja in obratno, 2v predelovalnih dejavnostih, za podjetja in druge organizacije s tremi in ve zaposlenimi, 3merjeno s cenami industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, 4nominalni, 5deflacionirani s cenami ivljenjskih
potrebšin, 6razmerje bruto plae in prispevki delodajalcev/iste plae, 7devizni. Desezonirano po metodi TRAMO-SEATS.
V povpreju tretjega etrtletja leta 2004 se je cenovna konkurennost slovenskih predelovalnih dejavnosti v primerjavi z drugim etrtletjem rahlo izboljšala, v primerjavi z ravnijo izpred enega leta pa nekoliko poslabšala. Ob upoasnjeni nominalni depreciaciji zaradi padca ameriškega dolarja je tolar do košarice valut OECD (EUR, USD, CHF in GBP) pod vplivom umirjene rasti relativnih cen na etrtletni ravni realno rahlo depreciiral, realna apreciacija tolarja na medletni ravni pa je bila, kljub majhnemu pospešku, še vedno relativno nizka (gl. tabelo). Ob nespremenjeni etrtletni (za 0.5%) in umirjeni medletni nominalni depreciaciji (z 2.4% na 2.2%) je tolar do evra realno padel tako na etrtletni (merjeno z rastjo relativnih cen ivljenjskih potrebšin za 0.3%, industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za 0.4%) kot medletni ravni (za 0.6% oziroma 0.4%). V primerjavi s Hrvaško in povprejem eške, Slovaške, Madarske in Poljske se je v tretjem etrtletju letos izboljšanje slovenske cenovne konkurennosti nadaljevalo. Tolar je do hrvaške kune v tretjem etrtletju letos v primerjavi z drugim realno (merjeno z relativno inflacijo) upadel za 0.3%, do valut CZK, SKK, HUF in PLN za 2.7% in bil realno za 2% oziroma 6% niji kot pred letom. Stroškovna konkurennost predelovalnih dejavnosti se je v povpreju tretjega etrtletja leta 2004 poslabšala, v primerjavi z ravnijo v istem obdobju lani pa izboljšala. Poslabšanje na etrtletni ravni je na valutnem obmoju razvitih OECD trgovinskih partneric v najveji meri izhajalo iz mono upoasnjene rasti produktivnosti dela pod vplivom skromne rasti proizvodnje (po desezoniranih podatkih za 0.2%, po 2.4-odstotni rasti v drugem etrtletju), pri tem ko je zaposlenost stagnirala na ravni drugega etrtletja. Ker se je po drugi strani nominalna depreciacija tolarja upoasnila (z 0.9% na 0.2%), rast realnih stroškov dela na zaposlenega pa pospešila (z 0.4% na 0.8%), so stroški dela na enoto proizvoda v košari valut porasli (za 1.3%, po 1.7-odstotnem padcu v drugem etrtletju). Na medletni ravni se je zaradi še vedno izrazite rasti produktivnosti dela (za 6.8%) pod vplivom hitre rasti proizvodnje (za 6.3%) stroškovna konkurennost izboljšala, kljub relativno hitri rasti realnih stroškov dela na zaposlenega (deflacionirano z nominalnim efektivnim teajem za 6.6%, s cenami ivljenjskih potrebšin pa za 3.8%). Rast slovenskega trnega delea na trgih pomembnejših (15-tih) trgovinskih partneric se je v osmih mesecih letos nadaljevala etrto leto (na 0.542% z 0.539% v povpreju osmih mesecev leta 2003 in z 0.536% v povpreju celega leta 2003). Za to je bila po lanskem padcu odloilna rast na hrvaškem trgu in pospešena rast trnega delea na avstrijskem, v manjši meri tudi ruskem trgu. Slovenski trni dele v Nemiji, Poljski in eški je letos upadel (drugo leto), prav tako v Italiji, Slovaški in Madarski (po lanski izraziti rasti). Zelo hitro se letos poveujejo trni delei na do sedaj manj pomembnih trgih: belgijskem, španskem, pa tudi na trgih EU, ki v preraun slovenskega agregatnega trnega delea niso zajeti: grškem, irskem, danskem trgu ter v Luksemburgu.
Graf: Slovenski trni delei v pomembnejših trgovinskih partnericah (15-tih)
0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 0.6 0.7 0.8 0.9 1.0 1.1
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 jan - av g 2004
Tr n
%
Skupaj-15* EU-12 EU-5 Av strija Nemija Italija Francija Rusija Hrv aška (desno)
Viri podatkov: SURS, Eurostat, WIIW, U.S. Census Bureau, prerauni UMAR. Opomba: * Nemija, Italija, Avstrija, Francija, Nizozemska, Belg ija, Španija (EU 7- partnerice iz evro obmoja); Velika Britanija, eška, Slovaška, Madarska, Poljska (EU 5 - partnerice izven evro obmoja); Hrvaška, ZDA, Rusija.
Ekonomsko ogledalo UMAR Cenovna gibanja
XII 2002 Φ (I 03-XII 03)/ Φ (I 02-XII 02)
X 2004/ IX 2004
X 2004/ X 2003
Φ (XI 03-X 04)/ Φ (XI 02-X 03)
Cene ivljenjskih potrebšin (CPI) 104.6 105.6 100.3 103.3 103.8 Blago 103.9 105.0 100.6 102.2 102.9 Goriva in energija 103.6 103.5 101.9 111.9 105.5 Drugo 104.0 105.3 100.3 100.2 102.4 Storitve 106.5 106.9 99.7 105.8 106.1 Regulirane cene1 104.0 104.4 101.4 110.8 106.4 Energija 103.5 103.5 101.8 112.6 105.7 Drugo 104.8 106.1 100.6 107.1 107.9 Osnovna inflacija Odrezano povpreje 104.2 105.9 100.4 102.9 103.6 Brez hrane in energije 103.7 104.9 100.2 102.4 103.1 Cene industrijskih proizvodov (IPI) 102.1 102.5 100.3 105.1 103.8 Vmesna poraba 102.5 102.0 100.5 107.4 105.2 Investicije 98.9 99.6 99.8 103.5 101.7 Široka poraba 102.4 104.1 100.1 103.0 102.8 Cene v EMU Cene ivljenjskih potrebšin (MUICP) 102.0 102.1 100.3 102.4 102.1 Brez hrane, energije, tobaka in alkohola 101.6 101.8 100.2 101.8 101.8 Cene industrijskih proizvodov (IPI) 101.0 101.5 100.22 103.42 101.62
Vir podatkov: CPI, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP, IPI v EU: Eurostat (zaasni podatki) in preraun UMAR. Opombe: številke se zaradi zaokroevanj ne seštevajo vedno, 1zaradi sprememb indeksa reguliranih cen v letu
2004 podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi, 2podatek za predhodni mesec.
Oktobra se je nadaljevalo postopno umirjanje inflacije. Cene ivljenjskih potrebšin so se povišale za 0.3% (toliko je znašalo tudi njihovo povišanje oktobra lani), tako da je medletna inflacija v primerjavi s predhodnim mesecem ostala nespremenjena, in znašala 3.3%. V desetih mesecih letošnjega leta se je inflacija tako zniala za 1.3 odstotne toke, v primerjavi z oktobrom lani pa je nija za 1.5 odstotne toke. Še naprej se nadaljuje tudi postopno znievanje povprene inflacije. Merjeno s harmoniziranim indeksom cen ivljenjskih potrebšin (HICP) je oktobra znašala 3.9%, kar je 1.8 odstotne toke manj kot decembra lani. Maastrichtski kriterij, ki se izraunava na podlagi povprene (HICP) inflacije, je na podlagi zaasnih podatkov Eurostata in ob upoštevanju dosegljivih pojasnil institucij EU glede naina njegovega izrauna, oktobra znašal 2.1%. Nihanja cen v zadnjih mesecih so v preteni meri posledica sezonsko pogojenih sprememb cen in povišanja cen goriv. Oktobrska inflacija je bila tako posledica višjih cen v skupinah obleka in obutev (k inflaciji so prispevale 0.3 odstotne toke), stanovanje (predvsem goriva; k inflaciji so prispevale 0.3 odstotne toke) ter gostinske in nastanitvene storitev (k inflaciji so prispevale 0.1 odstotne toke). Hkrati so se zniale cene v skupinah rekreacija in kultura (predvsem poitniških paketov) ter hrana in brezalkoholne pijae (zaradi vsakega je bila inflacija nija za 0.2 odstotne toke). Dolgoronejše umirjanje cen ivljenjskih potrebšin pa je rezultat aktivnosti Banke Slovenije in Vlade RS, ki v zadnjih treh mesecih izvajata ukrepe za nadaljnje znianje inflacije, predstavljene v toku priprav na vstop v ERM II. Medletna rast teaja evra se je v prvem polletju upoasnila za 0.5 odstotne toke (na 2.3% na medletni ravni), konec junija pa je BS stabilizirala teaj tolarja, s tem odpravila prispevek rasti teaja k rasti cen in pomembno prispevala k hitrejšemu umirjanju rasti cen. Vlada pa je nadaljevala z izvajanjem Narta povišanja reguliranih cen in z njim povezanimi fiskalnimi spremembami ter s tem zagotavljala skladno rast reguliranih cen z rastjo prostih cen. Njihovo povišanje v desetih mesecih letos je sicer znašalo 9.8% (rast prostih cen je v tem obdobju znašala 1.6%), pri emer pa je razlika posledica višjih cen nafte oziroma tekoih goriv za prevoz in ogrevanje. Samo te so v desetih mesecih leta (ob priblino 60-% povišanju cen nafte) k skupnemu dvigu cen ivljenjskih potrebšin prispevale 40%.
Graf: Gibanje cen ivljenjskih potrebšin in osnovne inflacije
2%
3%
4%
5%
6%
7%
8%
9%
10%
M ed
le tn
a st
op nj
a
C PI Os nov na inf lac ija (odrezano pov p. ) Os nov na inf lac ija (brez hrane in energije)
Ekonomsko ogledalo UMAR Denarna gibanja
Denarni agregati, devizni teaji ter obrestne mere Banke Slovenije (stanja konec meseca) 2003 2004Denarni agregati1,
stopnje rasti v % XII 03/ XII 02
X 03–XII 03/ X 02–XII 02
X 04/ IX 04
X 04/ X 03
VIII 04–X 04/ VIII 03–X 03
M1 10.6 10.8 -1.0 18.6 18.8 M2 5.2 8.5 -0.8 -0.8 0.6 M3 4.9 7.2 -1.1 3.0 4.2
Devizni teaj, stopnje rasti v %
XII 03/ XII 02
I 03–XII 03/ I 02–XII 02
X 04/ IX 04
X 04/ X 03
XI 03–X 04/ XI 02–X 03
EUR 2.8 3.3 -0.1 1.7 2.4 USD -15.0 -14.0 -3.5 -6.6 -8.0
Obrestne mere, nominalne v % XII 03 I–XII 03 III 04 VI 04 X 04 depozit preko noi 3.00 3.6 2.75 2.25 2.25 TBZ2 60-d 6.00 6.9 5.25 4.00 4.00 TBZ2 270-d 6.75 8.0 5.50 4.25 4.20 zaasni odkup deviz 3.00 3.7 2.50 1.00 1.00 OM refinanciranja pri BS 5.00 5.9 4.50 3.00 3.00
Vir podatkov: BS. Opombe: 1nacionalna definicija, 2tolarski blagajniški zapisi (60-, 270-dnevni).
Po preseni ponudbi deviz, znailni za prvih pet mesecev letošnjega leta, je po maju na deviznih trgih prevladovalo preseno povpraševanje po devizah. Na promptnem in terminskem segmentu trgovanja je v prvem polletju leta presena ponudba deviz znašala skupaj 14.6 mrd SIT, v tretjem etrtletju pa je, tako zaradi spremenjenih razmer na promptnem kot na terminskem segmentu trgovanja, neto povpraševanje po devizah doseglo 67.6 mrd SIT. Na promptnem delu trgovanja je k temu najve prispevala zmanjšana neto ponudba tujcev (na 48.6 mrd SIT, v prvih dveh etrtletjih pa je v povpreju znašala 165.4 mrd SIT), medtem ko se neto povpraševanje podjetij in prebivalstva v menjalnicah ter neto ponudba fizinih oseb v bankah v primerjavi s predhodnimi etrtletji niso bistveno spremenile. Neto pozicija je bila torej ponovno odvisna od aktivnosti nerezidentov, predvsem preko nekoliko upoasnjene rasti deviznih posojil. Do relativno manjših sprememb pa je prišlo na terminskem segmentu trgovanja, kjer se je neto povpraševanje v primerjavi s povprejem prvega polletja v tretjem etrtletju zmanjšalo za etrtino. Kljub presenemu povpraševanju po devizah se je stanje swap poslov v tretjem etrtletju ponovno povealo. Po tem, ko se je stanje swap poslov v dvanajstih mesecih pred vstopom v ERM II postopno znievalo in skupaj zmanjšalo za 381.8 mrd SIT, se je v tretjem etrtletju letošnjega leta ponovno povišalo za 52.6 mrd SIT in oktobra znašalo 323.4 mrd SIT. Spremenjeni pritoki deviz pa spreminjajo strukturo izdajanja denarnih agregatov. Rasti širše opredeljenih denarnih agregatov M2 in M3, ki sta še vedno niji od rasti oje opredeljenega denarnega agregata M1, sta v vse veji meri posledica rasti neto domae aktive oziroma tolarskega kreditiranja, medtem ko se dele neto tuje aktive še naprej zniuje. V tretjem etrtletju leta se je tako neto tuja aktiva v M3 zmanjšala za 70.3 mrd SIT, prispevek neto domae aktive pa se je poveal za 160.9 mrd SIT. Ker v skladu s priakovanji v drugem polletju ni prišlo do drugih znailnih sprememb v makroekonomskem okolju, ki bi jih povzroila vkljuitev v ERM II, BS ni spreminjala usmeritev svojih politik. Kljune obrestne mere so po njihovem znianju za 2.0 do 2.5 odstotne toke v prvem polletju leta tudi ob koncu oktobra ostale na doseenem nivoju; teaja tolarja pa podobno kot v predhodnih treh mesecih ni zanihal za ve kot 0.2% pod centralno pariteto.
Graf: Neto ponudba/povpraševanje po devizah na promptnem in terminskem segmentu trgovanja
-125 -100
Ekonomsko ogledalo UMAR Denarni trg – varevanje prebivalstva
Nominalni zneski, v mrd SIT Realne stopnje rasti, v %Prihranki prebivalstva v bankah 31. XII 2003 31. X 2004 31. X 04/30. IX 04 31. X 04/31. XII 03 31. X 03/31. XII 02
Celotni prihranki, skupaj 2,138.5 2,218.9 -0.3 1.9 3.4 Tolarski prihranki, skupaj 1,293.1 1,311.1 -1.0 -1.5 4.2
Vpogledne vloge 466.3 550.2 -2.4 14.6 6.5 Kratkorone vloge 608.2 615.1 0.4 -1.8 4.1 Dolgorone vloge 218.3 144.7 -2.0 -35.6 0.2
Devizni prihranki, skupaj 845.5 907.7 0.6 6.1 2.3 Kratkorone in vpogledne vloge 766.6 822.8 0.4 6.1 4.7 Dolgorone vloge 78.9 85.0 2.1 6.5 -16.1
Vir podatkov: Bilten BS, prerauni UMAR.
Nizka raven obrestnih mer za banne depozite spodbuja varevalce, da se ob vse veji ponudbi odloajo za alternativne oblike varevanja. Oktobra je realni obseg varevanja prebivalstva v bankah upadel. Omenjeno gibanje je posledica znievanja obsega tolarskega varevanja, medtem ko devizno varevanje ni upadlo e od lanskega septembra. Realna rast se je glede na konec decembra lani tako še zniala in je bila na najniji ravni doslej (celo za 0.2 odstotne toke nija od rasti iz leta 2002). Celotni neto tokovi so bili v prvih desetih mesecih letos na ravni 80.3 mrd SIT, kar je realno za dobro tretjino manj kot v istem obdobju lani. V primeru, da izloimo tolarske vpogledne vloge, je varevanje prebivalstva v bankah beleilo neto odliv v višini 3.6 mrd SIT (v desetih mesecih lani je bil zabeleen priliv v višini 74.6 mrd SIT). Realni obseg tolarskega varevanja je oktobra beleil najvišji meseni upad letos, v primerjavi z lanskim oktobrom pa le še skromno rast. K temu so najve prispevale vpogledne vloge, ki so po povpreni 1.8-odstotni realni rasti v prvih devetih mesecih letos oktobra prvi beleile realen upad. Še naprej pa se realno in tudi nominalno zniuje obseg dolgoronega tolarskega varevanja. Medletna realna stopnja tolarskih prihrankov (0.7%) pa se je ponovno pribliala zgodovinsko najniji vrednosti iz junija letos (0.6%). Na medletni ravni se bolj krepi devizno varevanje, ki je realno poraslo za 7.5%, rasle pa so tako kratkorone devizne vloge (z vpoglednimi) kot tudi dolgorone. Vrednost sredstev v vzajemnih skladih še vedno naraša, povprena tehtana donosnost teh sredstev pa se zniuje. Konec oktobra je znašala e 191.7 mrd SIT, kar za ve kot dvakrat presega vrednost ob koncu preteklega leta, v primerjavi s septembrom pa je bila višja za 3.5%. Pri oktobrskih neto prilivih, ki so znašali 6.4 mrd SIT, je glede na pretekle mesece prišlo do strukturnega premika v posameznih skupinah vzajemnih skladov. Tako so neto prilivi v obvezniške vzajemne sklade predstavljali 21.7% vseh prilivov, medtem ko se je ta vrednost v preteklih mesecih letos gibala med 4% in 8%. Razlog za takšno spremembo bi lahko iskali v prilagajanju neto prilivov gibanju vrednosti tok posameznih vrst skladov, saj so delniški skladi v povpreju beleili izgubo v višini 0.1%, mešani skladi so v povpreju beleili donos v višini 0.1%, obvezniški pa donos v višini 0.5%. Donosi slednjih nihajo bistveno manj od donosov delniških (in tudi mešanih) vzajemnih skladov. Tako so letos meseni povpreni donosi obvezniških skladov nihali med 0.2% in 0.8%, donosi delniških skladov pa so bili na ravni med izgubo v višini 4% in donosom v višini 5.6%. Medletna povprena tehtana donosnost vzajemnih skladov se zniuje e tretji mesec zapored in je bila oktobra na ravni 22.8%. To je še vedno precej ve od donosov, ki jih prinašajo banni depoziti, ki pa za razliko od vzajemnih skladov zagotovljajo fiksen donos.
Graf: Struktura neto prilivov v vzajemne sklade
-1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
ja n
V m
rd S
Nominalni zneski, v mrd SIT Realna rast kreditov, v % Obseg kreditov domaih bank 31. XII 2003 31. X 2004 31. X 2004/
30. IX 2004 31. X 2004/ 31. XII 2003
31. X 2003/ 31. XII 2002
Tolarski krediti skupaj 1,831.0 1,971.2 -0.8 4.6 4.1 Tolarski krediti podjetjem in DFO 1,062.9 1,086.7 -0.8 -0.7 3.1 Okvirni, kratkoroni 553.3 584.1 -1.0 2.6 0.7 Dolgoroni 509.6 502.5 -0.6 -4.2 6.1 Devizni krediti podjetjem in DFO 625.7 862.1 3.8 36.2 31.6 Tolarski krediti prebivalstvu 637.5 742.5 1.2 13.2 4.5 Okvirni, kratkoroni 127.6 134.8 1.7 2.6 0.5 Dolgoroni 509.8 607.7 1.1 15.8 5.5 Tolarski krediti dravi 130.7 142.0 -10.1 5.6 10.4 Okvirni, kratkoroni 23.3 27.3 -24.6 14.2 39.1 Dolgoroni 107.4 114.7 -5.8 3.7 1.9
Vir podatkov: Bilten BS, prerauni UMAR. Opomba: DFO: druge finanne organizacije.
Po visoki septembrski rasti (2.3-odstotni) je oktobra skupni realni obseg tolarskih kreditov upadel, medletna rast pa se je zniala. K najvejemu mesenemu upadu letos (za 0.8%) je najve prispevalo 2.6- odstotno realno znianje kratkoronih kreditov (v veliki meri zaradi neto odplaevanja tovrstnih kreditov drave), ki predstavljajo priblino tretjino vseh tolarskih kreditov, medtem ko je 3.2 odstotna rast okvirnih kreditov to znianje rahlo ublaila. Medletna rast se je v primerjavi s predhodnim mesecem zniala kar za 2.7-odstotne toke (tudi zaradi visoke rasti oktobra lani), in sicer na 5.1%. Neto tokovi vseh tolarskih kreditov so tako v prvih desetih mesecih letos znašali 140.2 mrd SIT in so realno za 5.7% zaostajali za neto tokovi iz istega obdobja lani. Realni obseg tolarskih kreditov podjetij in DFO je letos na meseni ravni upadel e peti, na medletni ravni pa je ostal praktino nespremenjen. V zadnjih dvanajstih mesecih so se krepili okvirni in kratkoroni tolarski krediti, ki so realno porasli za 1.7%, medtem ko so dolgoroni tolarski krediti realno upadli za 1.8%. Podjetja in DFO so v desetih mesecih letos neto najemala tolarske kredite v višini 23.8 mrd SIT, kar realno dosega le slabo tretjino ravni iz istega obdobja lani. Glavna vira dolniškega financiranja podjetij in DFO še vedno ostajajo devizni krediti najeti pri domaih bankah in krediti najeti v tujini. Prvi so v desetih mesecih letos na meseni ravni v povpreju rasli po 3.1-odstotni realni stopnji. Tako so oktobra predstavljali e 44.2% vseh domaih kreditov podjetij in DFO, kar je za 7.1 odstotne toke ve kot ob koncu preteklega leta. Neto tokovi deviznih kreditov podjetij in DFO so v prvih desetih mesecih letos znašali 236.4 mrd SIT in so realno za skoraj dve tretjini presegli neto tokove iz istega obdobja lani. Od konca drugega etrtletja (z izjemo julija) se krepi tudi neto zadolevanje podjetij v tujini. V prvih devetih mesecih letos so tako neto rpala kredite v tujini v višini 105.1 mrd SIT, kar je realno za 10% ve kot v istem obdobju lani. Obseg tolarskih kreditov prebivalstva se je krepil tudi oktobra. Medletna realna rast se je tako okrepila e peti mesec zapored in je znašala 15.1%, kar je najve po marcu leta 2000. Najbolj se krepijo dolgoroni krediti, ki so v preteklih dvanajstih mesecih realno porasli za 17.6% in so k skupni rasti tolarskih kreditov prebivalstva prispevali kar 14.1 odstotne toke. Visoka rast je najverjetneje posledica zadolevanje iz naslova NSVS in tudi odplaila kreditov najetih v letu 1999 in s tem zaetka novega cikla zadolevanja ob nizkih obrestnih merah.
Graf: Meseni neto tokovi deviznih kreditov podjetij in DFO pri domaih bankah in v tujini
0
10
20
30
40
50
V m
rd S
IT
Krediti najeti v tujini Dev izni krediti najeti pri domaih bankah
Ekonomsko ogledalo UMAR Trg dela
V tiso Rast v % Izbrani kazalci trga delovne sile Φ
2003 IX
2003 IX
I–IX 2004/ I–IX 2003
Φ 2003/ Φ 2002
A Aktivni po mesenih poroilih (A=B+C) 874.9 874.7 876.3 0.4 -0.2 -1.3 Formalno delovno aktivni 777.2 776.5 785.6 0.4 0.4 -0.8
Zaposleni v podjetjih in organizacijah 633.0 633.5 639.4 0.4 0.5 0.3 Zaposleni pri samozaposlenih osebah 66.2 66.8 66.4 0.5 -0.8 -0.9B
Samozaposleni (vkljuno s kmeti) 78.1 76.2 79.8 0.4 0.3 -8.8 Registrirani brezposelni 97.7 98.2 90.7 0.4 -4.7 -4.8
enske 51.6 52.7 48.8 -0.7 -4.3 -1.8 Starejši od 40 let 43.1 42.2 38.4 -1.5 -7.9 -14.9C
Brezposelni ve kot 1 leto 47.5 46.9 42.2 0.7 -10.4 -14.9 Stopnja registrirane brezposelnosti (C/A), % 11.2 11.2 10.3 - - -
Moški 9.7 9.5 8.8 - - -D enske 13.0 13.4 12.3 - - -
Prosta delovna mesta 12.1 14.8 16.2 21.7 13.9 4.4E Za doloen as, v % 73.8 75.5 75.4 - - - Nove zaposlitve 9.7 11.1 14.3 88.2 10.0 5.3
Z nijo izobrazbo 2.9 2.6 3.4 41.4 6.7 8.5 S srednjo izobrazbo 5.3 5.1 7.0 68.8 11.5 2.1F
Z višjo in visoko izobrazbo 1.5 3.4 3.8 280.2 11.6 11.3 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izrauni UMAR.
Po poletni sezonski stagnaciji se je število formalno delovno aktivnih (tako zaposlenih kot samozaposelnih) septembra povealo za 0.4%, število neformalno delovno aktivnih pa je bilo v tretjem tromeseju še za 12% višje kot v drugem. Število formalno delovno aktivnih se je najbolj povealo v podroju izobraevanja (za 1,841 ali 3.3%), zmanjšalo pa le v finannem posredništvu, in še to le za 42 oseb. Relativno mono se je povealo število samostojnih podjetnikov posameznikov ter pri njih zaposlenih. Povpreno število delovno aktivnih po anketi o delovni sili je v devetih mesecih letos kar za 6.0% višje od povprenega števila delovno aktivnih v istem obdobju lani, od tega število formalno delovno aktivnih za 0.4%, število neformalno delovno aktivnih pa za 43.7%. Število registriranih brezposelnih se je oktobra povealo bolj kot septembra. Tudi oktobra se je povealo zaradi sezonskega priliva iskalcev prve zaposlitve (5,800), a poleg tega tudi zaradi visokega števila oseb, ki so izgubile delo (skoraj 6 tiso), ki je bilo za skoraj tiso veje od števila brezposelnih, ki so oktobra delo dobili. rtanih je bilo precej ve oseb kot prejšnje mesece (4,872 ali 5.4%), tako da se je število brezposelnih skupaj povealo za 1,853, na 92,538. Povealo se je tudi število anketno brezposelnih (za okrog 1,000), zaradi višjega števila delovno aktivnih pa se je stopnja anketne brezposelnosti v tretjem etrtletju zmanjšala na 6.0%. Tokovi registrirane brezposelnosti tudi za prvih devet mesecev 2004 kaejo ugodnejšo sliko, kot smo je bili vajeni zadnja leta. Delo je v tem obdobju izgubilo 1.1% manj oseb kot v istem obdobju lani, dobilo pa 9.4% ve brezposelnih kot v istem obdobju lani. Nesubvencionirane zaposlitve, ki predstavljajo 86% vseh zaposlitev brezposelnih oseb v tem obdobju, so se v primerjavi z istim obdobjem lani poveale za 6%, zaposlitve, subvencionirane v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja pa za 36.7%. Med njimi se je po nekaj letnem upadanju, ponovno povealo število vkljuenih v programe javnih del (za 31.5% v primerjavi z istim obdobjem lani), število subvencij po drugih programih pa za 53.7%. Priliv iskalcev prve zaposlitve je bil letos do septembra za 5.7% veji kot v istem obdobju lani, število rtanj iz nezaposlitvenih razlogov pa za 2.1%. Število registriranih brezposelnih se je v primerjavi z istim obdobjem lani tako zmanjšalo za 4.7%. Graf: Gibanje števila formalno delovno aktivnih po mesecih 2000–2004
755
760
765
770
775
780
785
790
jan f eb mar apr maj jun jul av g sep okt nov dec
Vir podatkov: SURS.
Ekonomsko ogledalo UMAR Plae
Nominalno Realno1 Rast bruto plae na zaposlenega, v indeksih rasti
Plae v SIT IX 2004 IX 04/VIII 04 IX 04/IX 03 IX 04/VIII 04 IX 04/IX 03
Bruto plaa na zaposlenega skupaj 268,420 100.2 105.8 100.3 102.4 Zasebni sektor (A do K) 248,072 100.2 106.7 100.3 103.3
A Kmetijstvo 218,309 101.1 105.0 101.2 101.7 B Ribištvo 209,106 92.9 103.2 93.0 99.9 C Rudarstvo 331,903 101.0 109.0 101.1 105.5 D Predelovalne dejavnosti 226,925 99.8 106.9 99.9 103.5 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 324,422 101.5 104.7 101.6 101.4 F Gradbeništvo 223,954 101.6 107.5 101.7 104.1 G Trgovina 237,476 100.7 107.6 100.8 104.2 H Gostinstvo 200,635 99.0 105.5 99.1 102.1 I Promet, skladišenje in zveze 287,669 100.1 106.2 100.2 102.8 J Finanno posredništvo 380,471 100.3 105.1 100.4 101.8 K Poslovanje z nepremininami 288,168 100.3 105.7 100.4 102.4
Javne storitve (L do O) 324,333 100.0 103.5 100.1 100.2 L Javna uprava 325,785 100.1 101.1 100.2 97.9 M Izobraevanje 332,462 100.0 105.7 100.1 102.4 N Zdravstvo in socialno varstvo 312,457 99.3 102.2 99.4 98.9 O Dr. javne, skupne, os. storitve 324,574 101.2 106.7 101.3 103.3
Vir podatkov: SURS in prerauni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami ivljenjskih potrebšin.
Bruto plaa na zaposlenega je v septembru v obeh sektorjih skoraj stagnirala. Nominalno je porasla le za 0.2%, realno pa ob 0.1-odstotnem mesenem padcu cen ivljenjskih potrebšin za 0.3%. Bruto plaa v zasebnem sektorju (A do K) je septembra nominalno porasla za 0.2%, umiritev rasti v primerjavi s predhodnim mesecem pa je bila znailna za vse skupine dejavnosti. Po številu delovnih dni je september enak predhodnemu mesecu. V skupini dejavnosti industrija in gradbeništvo (C, D, E, F) je bila rast 0.1-odstotna, vendar pa je v predelovalni dejavnosti bruto plaa nominalno upadla za 0.2%, medtem ko je verjetno zaradi sezonskega vpliva v dejavnosti gradbeništva porasla za 1.6%. Bruto plaa je porasla tudi v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo (za 1.5%), na kar pa je lahko e vplivala septembra podpisana kolektivna pogodba za elektrogospodarstvo, z doloitvijo uskladitvenega zneska v višini 9,895 SIT. Dele zaposlenih je v predelovalnih dejavnosti prevladujo, zato odstopanje v rasti pla v ostalih dejavnostih nima tolikšnega vpliva na skupno rast v skupini dejavnosti industrije in gradbeništva. V skupini dejavnosti proizvodnih storitev (G, H, I) se je bruto plaa v septembru umirila (0.3%) po porastu v mesecu avgustu, ki je bil oitno posledica uskladitvenega mehanizma in ne toliko sezonskega znaaja. Panone kolektivne pogodbe v tej skupini dejavnosti so bile podpisane veinoma v avgustu. Ravno tolikšna (0.3%) je bila rast bruto pla v skupini dejavnosti poslovnih storitev (J, K), kjer se bo vpliv sprejetega naina usklajevanja pla poznal šele pri plai za oktober in izplaani v novembru, saj so bile kolektivne pogodbe te dejavnosti podpisane veinoma v oktobru. V javnih storitvah (L do O) je bruto plaa na zaposlenega v avgustu nominalno stagnirala, nekoliko odstopa le nominalni padec bruto plae v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, kjer pa je prisotna sezonska komponenta. V poletnih mesecih se plaa v tej dejavnosti zaradi poveanega delea nadur zaradi nadomešanj povea in nato v septembru upade. V devetih mesecih letos je glede na isto obdobje lani povprena bruto plaa na zaposlenega porasla nominalno za 5.6%, realno pa za 1.8%. Bruto plaa v zasebnem sektorju je ohranila do avgusta doseeno nominalno 6.9-odstotno rast in realno 3.1-odstotno rast. V sektorju javnih storitev je bruto plaa nominalno porasla za 2.4%, realno pa je upadla za 1.3%. Zaradi lanskega nazadovanja bruto plae v tem sektorju v drugi polovici leta bo do konca leta bruto plaa nominalno nekoliko bolj narašala, kumulativno pa se bo realni padec do konca leta zmanjševal, tako da bo letna realna raven bruto plae od lanske nija za slabe pol odstotne toke. V zasebnem sektorju bo v povpreju leta dosegla okoli 3.2-odstotno rast. Nova ocena 2.2-odstotne realne rasti pla v letu 2004 je nekoliko višja od pomladanske (2.0%) prav zaradi monejše rasti pla v zasebnem sektorju.
Graf: Mesene rasti realne bruto plae na zaposlenega
115
125
135
145
155
165
175
185
se p
Vir podatkov: SU R S, prerauni U M AR . Opomba: deflacionirano z indeksom cen ivljenjskih potrebšin.
R av
en le
to 1
99 2=
10 0
Z as ebni s ek tor (od A do K) Indus t rija, gradbeniš tv o Proizv odne s toritv e Pos lov ne s toritv e J av ne s toritv e
Ekonomsko ogledalo UMAR Javnofinanni prihodki
Indeksi rasti, nominalno Struktura I–X Javnofinanni prihodki I–X 2004,
v mio SIT X 2004/ IX 2004
X 2004/ X 2003
I–X 2004/ I–X 2003 2003 2004
Davek od dobika 108,968.0 108.1 141.9 117.8 4.9 5.4 Dohodnina 304,626.6 106.1 110.9 107.2 15.0 15.2 Davek na dodano vrednost, trošarine1 640,726.2 115.0 96.1 102.9 32.8 31.9 Carine in uvozne dajatve 17,880.7 138.8 26.6 65.0 1.4 0.9 Prispevki za socialno varnost 723,426.5 99.9 106.2 106.9 35.7 36.1 Ostali javnofinanni prihodki2 210,725.9 87.5 97.9 108.3 10.2 10.5 Javnofinanni prihodki skupaj 2,006,354.0 104.5 102.4 105.7 100.0 100.0
Vir podatkov: UJP, Poroilo B-2 (bruto vplaila). Opombe: 1Podatek je popravljen za asovno usklajevanje vplail trošarin, 2Vkljuene takse (sodne, komunalne, ekološke, upravne), davek na izplaane plae, denarne kazni in drugi davki obanov.
Po rahlem zmanjšanju v septembru so se oktobra javnofinanni prihodki realno poveali za 4.2%. Oktobra so bili celotni prihodki realno za 0.9% niji od lanskih v istem mesecu, glede na lansko meseno povpreje pa so bili realno višji za 1.8%. V prvih desetih mesecih so se javnofinanni prihodki glede na isto obdobje lani realno poveali za 2.0%. Kljub ugodnim oktobrskim gibanjem ostajajo prihodki od davka na dodano vrednost v desetih mesecih realno niji kot v tem obdobju lani. Prihodki od davka na dodano vrednost so se oktobra po septembrskem nihaju navzdol realno poveali kar za 21.3%. Pri tem so se oktobra prihodki iz davka na dodano vrednost po obraunu realno poveali za 19%, prihodki od davka na dodano vrednost pri uvozu pa za 29.2%. Zaradi likvidnostnih izpadov v preteklih mesecih, ki jih je povzroil vstop Slovenije v EU, so se prihodki od davka na dodano vrednost skupaj v prvih desetih mesecih glede na isto obdobje lani realno zmanjšali za 6%. Prihodki od trošarin so se oktobra realno poveali le za dober odstotek, v desetih mesecih pa medletno za 6.6%. Glede na september so se oktobra realno poveali prihodki od trošarin na mineralna olja (za 3.3%) in prihodki od trošarin na tobak in tobane izdelke (za 3%), prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne izdelke pa so se realno zmanjšali (za 22.7%). V prvih desetih mesecih so se najhitreje poveevali prihodki od trošarin na tobak in tobane izdelke (za 15.5%), predvsem zaradi prilagajanja zakonodaji EU s poveanjem specifinih in proporcionalnih trošarin na tobak in tobane izdelke; nekoliko poasneje pa prihodki od trošarin na mineralna olja (za 4.7%), prihodki od trošarin na alkohol in alkoholne izdelke pa so se realno zmanjšali za 2.9%. Oktobra so se skupaj prihodki od davkov in prispevkov, ki so vezani na plae, realno zmanjšali za 0.8%, v obdobju desetih mesecev pa so se glede na isto lansko obdobje realno poveali za 3.6%. Prihodki od prispevkov za socialno varnost so se oktobra glede na september realno zmanjšali za 0.4%. V desetih mesecih so se v primerjavi z istim lanskim obdobjem realno poveali za 3.2%. Prihodki iz dohodnine so se oktobra glede na september realno poveali za 5.8%. Prihodki od davka iz pla, ki predstavljajo glavnino dohodnine, so se oktobra realno zmanjšali za 1.7%, prihodki od ostalih podvrst dohodnine pa za dobrih 11%. Oktobra pa so bili bistveno manjši negativni porauni dohodnine za leto 2003, ki so se s 3 mrd SIT v septembru zmanjšali na priblino 500 mio SIT v oktobru. V desetih mesecih so bili celotni prihodki od dohodnine glede na isto obdobje lani realno višji za 3.5%; v tem so se prihodki od davka iz pla poveali realno za 3.8%, prihodki iz drugih podvrst dohodnine pa za 1.7%. Negativni porauni dohodnine so bili v desetih mesecih realno za 2.8% višji kot v istem lanskem obdobju. Septembra se je s spremembo zakona zvišala spodnja meja obdavitve pla z davkom na izplaane plae s 130,000 SIT na 165,000 SIT. Prihodki od davka na izplaane plae so se zato oktobra realno zmanjšali za 2%. V desetih mesecih so se glede na isto obdobje lani realno poveali za 6.3%. Mesena akontacija davka od dobika pravnih oseb je bila oktobra realno za 7.8% višja kot septembra, v prvih desetih mesecih so bili prihodki od davka od dobika pravnih oseb realno za 13.7% višji glede na isto lansko obdobje. Po vstopu Slovenije v EU se carine in uvozne dajatve nanašajo le še na uvoz iz drav izven EU, zato so prihodki iz tega naslova oktobra dosegli le priblino etrtino vrednosti iz zadnjih mesecev pred vstopom v EU. V desetih mesecih so bili prihodki od carin glede na isto lansko obdobje realno niji za skoraj 37%.
Graf: Prihodki javnofinannih blagajn, v mrd SIT (stalne cene)
0
20
40
60
80
100
av g
se p
ok t
no v
de c
ja n
av g
se p
ok t
no v
de c
ja n
av g
t
Vir podatkov: APP, UJP, Poroilo B-2 (bruto vplaila), metodolog ija in prerauni UMAR.
V m
rd S
VIII 2004 IX 2004/ IX 2003
I–IX 2004/ I–IX 2003
I–XII 2003/ I–XII 2002
Obseg proizvodnje1 25.7 5.4 6.0 1.6 - Izrazito izvozno usmerjene panoge1a 28.5 11.9 11.2 3.6 - Zmerno izvozno usmerjene panoge1b 33.6 5.4 6.9 1.3 - Preteno na domai trg usmerjene panoge1c 12.6 -0.8 -0.9 0.4 Povpreno število zaposlenih1 -0.12 -1.02 -1.42 -2.0 Produktivnost dela -14.22 11.82 7.62 3.7 Obseg zalog proizvodov 2.5 15.5 14.2 5.9 Povprena bruto plaa 2.53 4.73 3.73 1.93
Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih 0.5 5.1 3.8 2.9 - relativno glede na inflacijo 0.6 1.7 0.1 -2.6
Vir podatkov: SURS; prerauni UMAR. Opombe: 1podatek se nanaša na podjetja z 10 in ve zaposlenimi. 1a Podpodroja dejavnosti D (DC, DG, DK, DM), pri katerih na podlagi podatkov AJPES (2003) za gospodarske drube v RS povpreni dele istih prihodkov iz prodaje, ustvarjenih na tujih trgih, v istih prihodkih iz prodaje (v nadaljevanju DPPTT) presega 70%, 1bPodpodroja
dejavnosti D (DB, DD, DH, DJ, DL, DN), pri katerih se DPPTT giblje med 50 in 70%, 1cPodpodroja dejavnosti D (DA, DE, DF DI), pri kateri je DPPTT pod 50%. 2Podatek za avgust 2004. 3Realna rast – preraun z indeksom cen ivljenjskih potrebšin.
Proizvodna aktivnost predelovalnih dejavnosti se ohranja na visoki ravni. V septembru se je obseg proizvodnje v primerjavi s predhodnim mesecem ob enakem številu delovnih dni poveal za 25.7%. Septembrska visoka rast je v veliki meri sezonskega znaaja, saj je bil avgust poitniški mesec in je predstavljal nizko osnovo (desezonirana stopnja rasti je znašala 2.2%). Na medletni ravni je bil obseg proizvodnje v septembru, ki je bil glede števila delovnih dni enak lanskemu, višji za 5.4%. V prvih devetih mesecih letos je bil obseg proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem lani višji za 6.1%, po posameznih etrtletjih letos pa je bila doseena 4.0-, 7.6- in 6.3- odstotna rast. Najvišjo rast obsega proizvodnje dosegajo panoge, ki veino prihodka ustvarijo izven tolarskega obmoja trgovanja. V obdobju od januarja do septembra letos se je v primerjavi z istim obdobjem lani proizvodna aktivnost najizraziteje poveala v proizvodnji elektrine in optine opreme DL (21.0%), ki sodi v skupino zmerno izvozno usmerjenih panog. Na medletni ravni je bil v tej dejavnosti septembra obseg proizvodnje višji za 14.5%, pri emer se je izrazito povišal tudi obseg zalog (kar za 107.4%). Visoka raven obsega proizvodnje je bila zabeleena tudi v proizvodnji kemikalij in keminih izdelkov DG (izrazito izvozno usmerjena panoga), kjer so v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani dosegli 17.0-odstotno rast. Najnijo raven proizvodne aktivnosti dosegajo delovno intenzivne panoge (proizvodnja tekstilnih izdelkov DB, proizvodnja usnjenih izdelkov DC), v katerih se je obseg proizvodnje od januarja do septembra letos gleda na isto obdobje lani znial za 7.9% in 10.5% ter proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva DF, ki je upadla za 15.8%. Poslovna klima v predelovalnih dejavnostih se je v novembru izraziteje poslabšala. Na podlagi ankete SURS-a o poslovnih tendencah v predelovalnih dejavnostih je skupni kazalec zaupanja (gl. EO 7/04:14) v novembru po treh mesecih ponovno dosegel negativno vrednost. Dele anketiranih podjetij, ki priakujejo poslabšanje poslovne klime, tako za 3.0 odstotne toke presega dele tistih, ki priakujejo njeno izboljšanje. Tudi desezonirana serija mesenih vrednosti kazalca se je v novembru glede na predhodne mesece poslabšala, vendar je še pozitivna (1.0). Na poslabšanje kazalca zaupanja v novembru so najmoneje vplivale ocene o niji priakovani proizvodnji v naslednjih 3–4 mesecih, medtem ko se ocene o ravni skupnih naroil in zalog niso bistveno spremenile. Manj optimistina kot v predhodnih mesecih so tudi priakovanja o skupnem in izvoznem povpraševanju v naslednjih 3–4 mesecih, ki sicer v kazalec zaupanja niso vkljuena.
Graf: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti
90
100
110
120
130
140
In de
ks (1
99 5
Ekonomsko ogledalo UMARIzbrane teme številka 11/2004 str. 15–20
Ekonomsko ogledalo UMAR Tveganje revšine in dohodkovna neenakost
Tveganje revšine in dohodkovna neenakost v Sloveniji, 1997–2002 in v EU 15, 2001
v % 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2001 EU 15
20012
EU 25
Brez dohodka v naravi A Stopnja tveganja revšine po socialnih transferjih (pokojnine so vkljuene v dohodek) 14.0 13.8 13.6 13.0 12.9 11.9 15 n.p. B Stopnja tveganja revšine pred socialnimi transferji (pokojnine so vkljuene v dohodek) 19.5 19.8 20.5 20.2 20.2 18.8 23 n.p. Stopnja tveganja revšine pred socialnimi transferji (pokojnine so odštete od dohodka) 40.3 40.0 40.7 40.8 41.5 40.2 40 n.p. Prag tveganja revšine (v SIT) 49,990 54,316 57,790 64,720 72,251 79,172 - n.p. Prag tveganja revšine (v EUR)1 276.25 292.08 297.12 313.25 331.50 350.33 693.25 n.p. C Neenakost porazdelitve dohodka: – razmerje kvintilnih razredov (80/20) 3.7 3.6 3.6 3.6 3.6 3.5 4.4 n.p. - Ginijev kolinik 24.8 24.8 24.8 24.7 24.3 24.0 28.0 n.p. V dohodek je vkljuen tudi dohodek v naravi Stopnja tveganja revšine 11.7 11.8 11.6 11.3 10.6 9.9 n.p. 15 Stopnja tveganja revšine pred socialnimi transferji (pokojnine so vkljuene v dohodek) 17.3 17.4 17.6 17.5 17.3 16.3 n.p. n.p. Stopnja tveganja revšine pred socialnimi transferji (pokojnine so odštete od dohodka) 36.3 36.1 37.5 37.2 37.6 36.1 n.p. n.p. Prag tveganja revšine (v SIT) 55,514 59,840 63,113 71,414 79,180 86,291 - - Prag tveganja revšine (v EUR)1 306.75 321.83 324.5 345.66 363.25 381.81 n.p. n.p. Neenakost porazdelitve dohodka: – razmerje kvintilnih razredov (80/20) 3.2 3.2 3.2 3.2 3.1 3.1 n.p. 4.4 - Ginijev kolinik 22.2 22.3 22.5 22.3 22.0 21.9 n.p. 28
Vir podatkov: SURS, Prva statistina objava, št. 135, september 2004; prerauni UMAR. Opomba: 1predstavlja preraun za 1 osebo meseno po teaju Eurostata; (zaradi uporabljenih statistinih utei na osnovi– OECD-
jeve prilagojene ekvivalenne lestvice, preraun za ve oseb ni moen); 2ocena Eurostata; podatki niso popolnoma primerljivi. Kazalniki dohodka in revšine so del kazalnikov socialne povezanosti za spremljanje napredka na podroju blaitve revšine in socialne izkljuenosti. Izhajajo iz podatkov Ankete o porabi gospodinjstev in so izraunani na osnovi naslednjih metodoloških predpostavk: prag tveganja revšine predstavlja 60% mediane denarnega dohodka, preraun je narejen za osebe, na osnovi OECD-jeve modificirane ekvivalenne lestvice. Stopnja tveganja revšine pomeni odstotek oseb, ki ivijo v gospodinjstvih z neto ekvivalentnim dohodkom pod pragom revšine, in v Sloveniji e vse od leta 1997 upada. Prag revšine je leta 2002 za eno osebo znašal 79,172 SIT meseno (za štirilansko gospodinjstvo 166,262 SIT). Stopnja tveganja revšine se je leta 2002 v primerjavi z letom poprej zniala še za 1 odstotno toko, na 11.9% (to pomeni, da je imelo 11.1% moških in 12.6% ensk manj kot 79,172 SIT mesenih dohodkov). V kolikor je pri izraunu upoštevan še dohodek v naravi, je stopnja tveganja še nija. Od leta 1999 se zmanjšuje tudi globina revšine (dele ljudi oddaljenih od praga – relativna vrzel tveganja revšine), ki je bila leta 2002 za 1.5 odstotne toke manjša, kot leto poprej. Primerjava med stopnjama tveganja revšine pred (B) in po prejetju socialnih prejemkov (A), kae na uinkovitost ukrepov socialne politike (gl. graf) in tudi na ustrezno ciljno naravnanost socialnih prejemkov. Iz tabele je razvidno, da se je opisana uinkovitost v Sloveniji poveala. Leta 2002 je namre razlika med stopnjama revšine znašala 6.9 odstotne toke (leta 1997 pa 5.5 odstotne toke). To pomeni, da bi bila revšina, brez prerazdelitvene intervencije drave, v letu 2002 za skoraj 7 odstotnih tok višja. V EU 15 je uinkovitost ukrepov socialne politike v povpreju nekoliko višja (opisana razlika znaša 8 odstotnih tok). Neenakost porazdelitve dohodka (C), izmerjena s kvintilnim in Ginijevim kolinikom, se je v Sloveniji prav tako zmanjšala in je nija kot v EU 15. Podatki o neenakosti porazdelitve dohodkov in podatki o stopnji tveganja revšine za EU 25 kaejo višje vrednosti kot v Sloveniji in enake kot v EU 15; (pri izraunih je za EU 15 upoštevan le dohodek v denarju, za EU 25 pa tudi dohodek v naravi, kar pomeni, da je neenakost višja kot v EU 15). Razvrstitev prebivalstva po razlinih kriterijih kae, katere skupine prebivalstva so najbolj/najmanj izpostavljene tveganju revšine. Stopnja tveganja revšine je bila leta 2002, glede na starost in spol najvišja med enskami starimi 65 let in ve (24.1%) ter najnija med enskami starimi med 25 in 49 let (8.6%). Glede na aktivnost je revšina dale najvišja med brezposelnimi (39.1%). Glede na tip gospodinjstva je najvišja stopnja tveganja revšine v enolanskih moških gospodinjstvih (38.4%) in gospodinjstvih starih (38.1%). V gospodinjstvih z otroki pa je nadpovprena stopnja tveganja revšine v enostarševskih gospodinjstvih (14.8%) in v velikih druinah (13.4%). Glede na stanovanjsko razmerje je nadpovprena stopnja tveganja revšine med najemniki stanovanj (17.6%).
Graf: Stopnja tveganja revšine pred in po socialnih transferjih
10
12
14
16
18
20
22
Vir podatkov: SURS.
ah
St . tv eganja rev š ine pred soc ialnim i t rans f erji
St . tv eganja rev š ine po soc ialnih t rans f erjih
U inkov itos t soc ialne polit ik e (des na os )
Ekonomsko ogledalo UMAR Gospodarske drube
Kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih drub glede na obliko lastnine v letu 2003 Med njimi:Kazalniki Vse
drube Zasebne Mešane Zadrune Dravne Število drub 39,837 37,569 1,603 342 284 Število zaposlenih 464,381 227,907 183,125 4,306 48,205 Neto isti dobiek (izguba), v mio SIT 314,751 199,010 94,197 -189 21,066 Prihodki/Odhodki 1.03 1.04 1.02 1.00 1.02 Dele prihodkov od izvoza v skupnih prihodkih, v %
26.3 24.3 29.9 2.8 24.4
Dodana vrednost na zaposlenega, v tiso SIT 6,130 5,745 6,327 4,260 7,382 Donosnost sredstev, v % 2.3 3.6 1.7 -0.2 0.7 Donosnost kapitala, v % 4.8 8.9 3.1 -0.4 1.8 Dolgovno-kapitalsko razmerje 1.07 1.35 0.75 1.00 1.34 Dolgorona pokritost dolgoronih sredstev in zalog 0.96 0.96 0.96 0.82 0.98
Vir podatkov: AJPES – Podatki iz bilance stanja in bilance uspeha za leto 2003, AJPES – Poslovni register Slovenije na dan 31. 12. 2003, prerauni UMAR.
Po obliki lastnine, ki doloa lastništvo trajnega kapitala in upravljalskih pravic poslovnih subjektov, loimo drube z zasebno, zadruno, dravno in mešano lastnino. V letu 2003 je bilo od 39,837 drub 94.3% drub z zasebno, 4.0% z mešano, 0.9% z zadruno, 0.7% z dravno lastnino, 2 drubi sta bili še vedno v drubeni lasti, za 37 (0.1%) drub pa ni podatka o njihovi obliki lastnine. Najve vseh drub v zasebni lasti je bilo v trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe (33.2%), najve vseh drub z mešano lastnino v predelovalnih dejavnostih (30.6%), najve vseh drub z dravno lastnino v nepremininah, najemu in poslovnih storitvah (21.8%), najve vseh drub z zadruno lastnino v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu (38.6%), od drub z drubeno lastnino pa je bila 1 v kmetijstvu, lovu in gozdarstvu ter 1 v trgovini, popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe. eprav je bilo drub v zasebni lasti kar 94.3%, so zaposlovale manj kot polovico vseh delavcev (49.1%) in prispevale manj kot polovico k skupnemu poslovanju drub. Njihov prispevek k skupnim prihodkom je bil 49.4%, k celotni dodani vrednosti 46.0% in k celotni vrednosti sredstev 41.1%. Samo nekoliko manjši so bili prispevki drub z mešano lastnino. Pri njih je bilo zaposlenih 39.4% vseh delavcev, ki so ustvarili 40.0% skupnih prihodkov, 40.7% celotne dodane vrednosti in razpolagali z 38.6% celotne vrednosti sredstev drub. Sledile so drube v dravni lasti, ki so zaposlovale 10.4% vseh delavcev ter prispevale 9.2% k skupnim prihodkom, 12.5% k celotni dodani vrednosti in 19.3% k celotni vrednosti sredstev drub. Najmanjši so bili prispevki drub z zadruno lastnino, kjer je bilo zaposlenih 0.9% vseh delavcev, ki so ustvarili 1.3% skupnih prihodkov, 0.6% celotne dodane vrednosti in razpolagali z 0.7% celotne vrednosti sredstev drub. Vse obravnavane skupine drub, razen zadrunih, so za leto 2003 izkazale neto isti dobiek (pozitivno razliko med istim dobikom in isto izgubo), ki je bil najveji pri drubah v zasebni lasti (gl. tabelo). Najboljše kazalnike celotne gospodarnosti, donosnosti sredstev in donosnosti kapitala so dosegle drube v zasebni lasti. Kazalnik celotne gospodarnosti je bil pri drubah z zadruno lastnino enak 1, pri ostalih obravnavanih skupinah drub je bil veji od 1 (prihodki so bili veji od odhodkov), najveji pa je bil pri drubah v zasebni lasti (1.04). Slednje so dosegle tudi najvejo (3.6%) donosnost sredstev (merjeno z neto istim dobikom na povpreno vrednost sredstev) in najvejo (8.9%) donosnost kapitala (merjeno z neto istim dobikom na povpreno vrednost kapitala). Ker so drube z zadruno lastnino izkazale neto isto izgubo, sta bila oba omenjena kazalnika pri njih negativna. Najvejo produktivnost dela (merjeno z dodano vrednostjo na zaposlenega) so izkazale drube v dravni lasti, sledile so drube z mešano, zasebno in zadruno lastnino (gl. tabelo). Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja (razmerje med finannimi in poslovnimi obveznostmi in kapitalom) je bil manjši od 1 samo pri drubah z mešano lastnino (0.75), najveji pa je bil pri zasebnih drubah (1.35). Koeficient dolgorone pokritosti dolgoronih sredstev in zalog je bil pri vseh obravnavanih skupinah drub manjši od 1. To pomeni, da nobena skupina drub s kapitalom, dolgoronimi rezervacijami in dolgoronimi obveznostmi skupaj ni v celoti pokrila vseh dolgoronih sredstev in zalog. Graf: Prispevki drub z zasebno, mešano, dravno in zadruno lastnino k skupnemu poslovanju v letu
2003
0
10
20
30
40
50
v %
Ekonomsko ogledalo UMAR Gospodarske drube
Kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih drub glede na poreklo kapitala v letu 2003 Kazalniki Skupaj Domae Tuje Mešane Število drub 39,837 35,918 2,389 1,530 Število zaposlenih 464,381 398,912 34,885 30,584 Neto isti dobiek, v mio SIT 314,751 203,946 60,778 50,027 Prihodki/Odhodki 1.03 1.03 1.06 1.05 Dele prihodkov od izvoza v skupnih prihodkih, v % 26.3 22.0 35.0 50.5 Dodana vrednost na zaposlenega, v tiso SIT 6,130 5,757 8,336 8,478 Donosnost sredstev, v % 2.3 1.8 4.8 3.7 Donosnost kapitala, v % 4.8 3.8 12.9 7.6 Dolgovno-kapitalsko razmerje 1.07 1.05 1.42 0.92 Dolgorona pokritost dolgoronih sredstev in zalog 0.96 0.95 1.01 1.07 Vir podatkov: AJPES – Podatki iz bilance stanja in bilance uspeha za leto 2003, AJPES – Poslovni register na dan 31. 12. 2003,
prerauni UMAR.
Glede na poreklo kapitala, s katerim je opredeljeno poreklo lastnine ustanovitvenega kapitala, loimo drube z domaim, tujim in mešanim (domaim in tujim) kapitalom. V Sloveniji prevladujejo drube z domaim kapitalom. V letu 2003 je bilo med drubami, ki so posredovale podatke iz letnih poroil AJPES-u, 90.2% drub z domaim, 6.0% drub s tujim in 3.8% drub z mešanim kapitalom. Najve vseh drub tako z domaim (31.3%) kot s tujim (41.2%) in z mešanim kapitalom (36.3%) je bilo v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe. Drube z domaim kapitalom niso bile samo najštevilnejše, ampak so zaposlovale tudi najve delavcev (85.9%) ter najve prispevale k skupnim prihodkom (78.5%), k celotni dodani vrednosti (80.7%) in k celotni vrednosti sredstev (80.2%). Sledili so prispevki drub s tujim kapitalom s 7.5% vseh zaposlenih, ki so ustvarili 11.3% skupnih prihodkov, 10.2% celotne dodane vrednosti in razpolagali z 10.2% celotne vrednosti sredstev drub. Samo nekoliko manjši so bili prispevki drub z mešanim kapitalom, kjer je bilo zaposlenih 6.6% vseh delavcev. Te so ustvarile 10.2% skupnih prihodkov, 9.1% celotne dodane vrednosti sredstev in prispevale 9.6% k celotni vrednosti sredstev drub. Med vsemi obravnavanimi skupinami so bile drube z mešanim kapitalom najbolj izvozno usmerjene in so dobro polovico svojih prihodkov ustvarile s prodajo na tujem trgu (gl. tabelo). e pa primerjamo povpreja posameznih skupin drub, podatki kaejo, da je posamezna druba z mešanim kapitalom v povpreju zaposlovala najve delavcev (20), ustvarila najve prihodkov (800 mio SIT), najve dodane vrednosti (169 mio SIT) in razpolagala z najvejo celotno vrednostjo sredstev (929 mio SIT). Vse tri skupine drub so poslovanje v letu 2003 zakljuile z neto istim dobikom (pozitivno razliko med istim dobikom in isto izgubo), ki je bil najveji pri drubah z domaim kapitalom (gl. tabelo). Najboljše kazalnike celotne gospodarnosti, donosnosti sredstev in donosnosti kapitala so za leto 2003 izkazale drube s tujim kapitalom. Kazalnik celotne gospodarnosti je bil pri vseh treh skupinah drub veji od 1 (prihodki so bili veji od odhodkov), najveji pa je bil pri drubah s tujim kapitalom (1.06). Te drube so dosegle tudi najvejo (4.8%) donosnost sredstev (merjeno z neto istim dobikom na povpreno vrednost sredstev) in najvejo (12.9%) donosnost kapitala (merjeno z neto istim dobikom na povpreno vrednost kapitala). Najvejo produktivnost dela (merjeno z dodano vrednostjo na zaposlenega) so izkazale drube z mešanim kapitalom (8,478 tiso SIT). Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja (razmerje med finannimi in poslovnimi obveznostmi in kapitalom) je bil manjši od 1 samo pri drubah z mešanim kapitalom (0.92), najveji pa je bil pri drubah s tujim kapitalom (1.42). Koeficient dolgorone pokritosti dolgoronih sredstev in zalog je bil manjši od 1 samo pri drubah z domaim kapitalom (0.95), pri drubah s tujim (1.01) in mešanim kapitalom (1.07) pa veji od 1. To pomeni, da so drube s tujim in z mešanim kapitalom uspele dosei dolgorono pokritost dolgoronih sredstev in zalog.
Graf: Prispevki drub z domaim, tujim in mešanim kapitalom k skupnemu poslovanju v letu 2003
0
15
30
45
60
75
90
v %
Ekonomsko ogledalo UMAR Delovni as
Urejanje delovnega asa predstavlja eno izmed kljunih podroij v okviru industrijskih odnosov, tako na ravni EU, kot v mnogih posameznih dravah, še posebno potem, ko je Evropska komisija priela s postopkom prenove Direktive EU 93/104/EC (konsolidiran tekst 2003/88/EC) o doloenih vidikih organizacije delovnega asa. Tako imajo kolektivna pogajanja glavno vlogo pri doloanju doline delovnega asa v veini drav, vendar v manjši meri v nekaterih novih lanicah in kandidatkah. V Sloveniji lahko po sprejetju novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in s tem povezani prenovi kolektivnih pogodb dejavnosti priakujemo ve pogajanj tudi na tem podroju. Pri le-teh bodo pomembne tudi primerjalne analize doline delovnega asa. Najbolj jasno sliko o tem koliko delavci dejansko delajo v doloenem tednu kaejo podatki o številu obiajno opravljenih delovnih ur na teden, ki se zbirajo z anketami o delovni sili. Obiajne delovne ure opravljene na teden predstavljajo število delovnih ur, ki jih oseba normalno opravi na teden, pa tudi dodatne ure (plaane ali neplaane), ki jih oseba normalno opravi, medtem ko as za pot na delo in z dela ter glavni odmori za prehrano niso vkljueni. Podatki o povprenem številu dejansko opravljenih ur na teden, ki jih zbirajo posamezne drave, so zaradi razlinih definicij dosti manj ustrezni za mednarodne primerjave. Slovenija je po obiajno opravljenih delovnih urah na teden v letu 2002 (za zaposlene za poln delovni as) v vrhu 25-ih drav lanic EU (gl. graf). V letu 2002 je povpreno število za EU 25 znašalo 40.3 ur. Med lanicami EU je bilo najvišje število ur, ki jih zaposleni za poln delovni as obiajno opravijo na teden, v Latviji (43.6 ur), ki sta ji sledili Velika Britanija (43.3 ur) in Slovaška (41.8 ur). Najnije pa je bilo na Nizozemskem (38.9 ur), v Italiji (38.5 ur) in v Franciji (37.7 ur). Slovenija je bila z 41.6 urami med 25 lanicami EU na 5 mestu. Tudi sicer je bilo število ur v novih lanicah iz srednje in vzhodne Evrope višje kot v starih lanicah. Temu je prav gotovo vzrok dolina delovnega tedna, ki je dogovorjena v kolektivnih pogodbah. Ta je bila v starih lanicah na splošno nija kot v novih lanicah in kandidatkah, kjer v veini drav in tudi v Sloveniji znaša 40.0 ur. Njena povprena dolina je bila v vseh dravah tudi nija od števila obiajno opravljenih delovnih ur na teden. V EU 25 je bila razlika med povpreno dolino kolektivno dogovorjenega delovnega tedna (38.6 ur, EU 23 – brez podatkov za Litvo in Ciper) in povprejem opravljenih ur na teden (40.3 ur) znašala 1.7 ure. V Veliki Britaniji je bila kolektivno dogovorjena dolina delovnega tedna za 6.1 ur nija od števila obiajno opravljenih delovnih ur. To odraa kulturo dolgega delovnega asa in nadur ter nizko zajetost zaposlenih s kolektivnimi pogodbami v tej dravi (za podrobnejšo analizo gl. Gibanja delovnega asa – 2003, primerjalna študija Evropske fondacije za izboljšanje ivljenjskih in delovnih pogojev izdelana v okviru Evropskega observatorija industrijskih odnosov na internetu (EIRO)). Pri vseh dravah je povpreje za moške višje od povpreja za enske. Povprena razlika med spoloma znaša 2.2 uri na teden oziroma priblino 6%, tako v starih, kot novih lanicah in kandidatkah, v Veliki Britaniji, Poljski, Irski in Italiji pa znaša 3 ure ali ve. V Avstriji, Švedski, Bolgariji, Romuniji, Slovaški in na Cipru znaša manj kot 1 uro.
Graf: Število obiajno opravljenih delovnih ur na teden, EU 25, Norveška, Bolgarija in Romunija
37
38
39
40
41
42
43
44
45
LV GB RO SK PL SI CZ BG EE GR HU MT ES PT AT CY DE SE IE LT LU BE FI DK NL IT NO FR Vir podatkov: Eurostat.
EU 25 = 40.3
Ekonomsko ogledalo UMAR Bruto domai proizvod / I
številka 11/2004 str. P 2
Tekoe cene, v mio SIT Realne stopnje rasti v %
2000 2001 2002 2003 2004
ocena
2005
napoved
2006
2004
ocena
2005
napoved
2006
napoved
A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 118,746 121,903 148,032 131,773 150,133 147,162 152,420 0.8 -12.2 15.5 -15.4 10.0 1.0 1.0
B Ribištvo 732 751 884 1,115 866 892 916 -2.7 1.6 -4.2 5.1 -25.0 0.0 0.0
C Rudarstvo 25,567 23,490 22,844 27,048 27,117 27,657 28,391 -1.4 -5.5 -8.4 5.8 -2.0 0.0 1.0
D Predelovalne dejavnosti 1,013,226 1,139,198 1,242,106 1,365,106 1,499,069 1,600,178 1,699,469 8.9 5.1 4.8 3.9 6.4 5.1 4.9
E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 105,521 127,026 144,532 148,407 158,072 165,272 172,231 5.5 7.0 6.1 -3.1 2.5 0.5 1.0
F Gradbeništvo 237,291 248,368 264,720 290,819 309,910 335,310 358,083 0.9 -2.2 0.6 3.4 2.5 4.0 3.5
G Trgovina in storitve popravil izd. široke potrošnje
421,961 484,756 541,123 593,885 639,354 691,755 738,023 1.3 2.4 3.5 2.9 3.6 4.0 3.4
H Gostinstvo 87,811 98,293 104,081 113,909 121,919 131,912 142,232 4.2 6.5 3.4 3.5 3.0 4.0 4.5
I Promet, skladišenje in zveze 264,215 295,821 327,641 363,183 390,612 424,658 460,075 2.8 5.0 3.1 3.4 3.5 4.5 5.0
J Finanno posredništvo 186,798 184,639 242,554 232,701 263,581 289,298 316,412 2.5 6.4 5.8 6.1 9.0 5.5 6.0
K Nepreminine, najem, poslovne storitve 559,948 634,955 736,673 798,186 855,977 926,133 996,681 0.7 4.1 3.3 3.7 3.2 4.0 4.3
L Javna uprava, obramba in obv. soc. zav. 230,632 269,095 298,935 333,153 356,928 386,182 410,416 5.6 5.3 3.3 4.4 3.1 4.0 3.0
M Izobraevanje 206,452 239,831 263,782 287,896 306,795 327,153 345,994 4.9 2.2 2.6 2.4 2.5 2.5 2.5
N Zdravstvo in socialno skrbstvo 191,869 217,892 234,368 251,688 270,697 292,742 314,135 4.3 2.6 4.0 3.1 3.5 4.0 4.0
O Druge javne, skupne in osebne storitve 134,172 149,631 154,863 168,537 179,513 194,226 208,426 3.8 2.8 -2.2 1.5 2.5 4.0 4.0
P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 1,369 1,789 1,728 1,336 1,361 1,423 1,476 11.0 12.5 -9.8 -34.1 -2.0 0.5 0.5
Pripisane banne storitve (PBS) -106,919 -98,989 -128,748 -128,792 -145,070 -164,193 -181,344 2.1 12.2 7.0 12.3 8.3 8.8 7.0
1. DODANA VREDNOST ( A+...+P+PBS ) 3,679,390 4,138,450 4,600,119 4,979,950 5,386,834 5,777,760 6,164,035 4.4 3.1 3.7 2.5 4.3 4.0 3.9 2. KOREKCIJSKE POSTAVKE ( davki na proizvode in storitve minus subvencije )
572,924 623,364 714,376 767,218 807,666 848,240 902,365 1.6 0.0 0.6 2.5 2.1 2.4 4.1
Davki na proizvode in storitve 597,109 646,009 737,489 795,366 838,638 881,370 937,697 4.7 -0.1 0.9 2.3 2.2 2.5 4.0
Subvencije 24,185 22,644 23,115 28,148 30,972 33,130 35,332 3.9 -3.6 6.6 -0.6 3.0 2.5 2.2
BRUTO DOMAI PROIZVOD ( 1+2 ) 4,252,315 4,761,815 5,314,494 5,747,168 6,194,500 6,626,000 7,066,400 3.9 2.7 3.3 2.5 4.0 3.8 3.9 Vira podatkov: SURS, UMAR - Jesensko poroilo 2004.
Ekonomsko ogledalo UMAR Bruto domai proizvod / II
Tekoe cene, v mio SIT Realne stopnje rasti, v %
2000 2001 2002 2003 2004
ocena
2005
napoved
2006
napoved
ocena
2005
napoved
2006
napoved
IZDATKOVNA STRUKTURA BDP
BRUTO DOMAI PROIZVOD ( 3+4+5 ) 4,252,315 4,761,815 5,314,494 5,747,168 6,194,500 6,626,000 7,066,400 3.9 2.7 3.3 2.5 4.0 3.8 3.9
1. Izvoz proizvodov in storitev 2,387,289 2,744,468 3,060,345 3,245,428 3,656,435 3,938,614 4,265,800 13.0 6.3 6.7 3.2 8.5 5.8 6.6
2. Uvoz proizvodov in storitev 2,538,115 2,776,503 2,981,749 3,247,262 3,671,064 3,975,345 4,300,200 7.6 3.0 4.9 6.8 9.2 6.5 6.5
3. SALDO * ( 1-2 ) -150,826 -32,035 78,596 -1,834 -14,628 -36,730 -34,399 2.4 1.7 1.0 -2.2 -0.7 -0.7 -0.1
4. KONNA POTROŠNJA ( a + b ) 3,269,505 3,656,738 3,973,047 4,293,961 4,593,198 4,888,603 5,180,603 0.9 2.7 0.7 2.7 3.3 3.3 3.1
a. Domaa zasebna potrošnja 2,426,039 2,682,049 2,900,011 3,127,977 3,354,772 3,573,807 3,787,089 0.4 2.3 0.3 2.7 3.5 3.4 3.1
b. Dravna potrošnja (individualna in kolektivna) 843,466 974,689 1,073,036 1,165,984 1,238,426 1,314,796 1,393,514 2.3 3.9 1.7 2.6 2.7 2.9 2.9
5. BRUTO INVESTICIJE ( c +d ) 1,133,636 1,137,111 1,262,851 1,455,041 1,615,930 1,774,127 1,920,197 2.7 -4.3 7.4 10.5 7.9 6.9 6.0
c. Investicije v osnovna sredstva 1,066,779 1,164,431 1,239,153 1,373,343 1,522,053 1,672,534 1,806,845 0.6 4.1 3.1 6.3 7.4 7.0 5.5
d. Spremembe zalog in vred. Predmeti * 66,857 -27,320 23,698 81,698 93,877 101,593 113,352 0.6 -2.2 1.0 1.1 0.3 0.1 0.2
OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO NACIONALNEGA RAZPOLOLJIVEGA DOHODKA Struktura v %, tekoe cene, BDP=100
1. BRUTO DOMAI PROIZVOD 4,252,315 4,761,815 5,314,494 5,747,168 6,194,500 6,626,000 7,066,400 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0
2. Neto primarni dohodki s tujino 6,008 9,333 -34,427 -41,152 -27,701 -30,669 -39,774 0.1 0.2 -0.6 -0.7 -0.4 -0.5 -0.6
3. BRUTO NACIONALNI DOHODEK ( 1+2 ) 4,258,323 4,771,148 5,280,067 5,706,016 6,166,799 6,595,331 7,026,626 100.1 100.2 99.4 99.3 99.6 99.5 99.4
4. Neto tekoi transferi s tujino 25,746 31,166 32,267 21,739 27,940 43,368 44,326 0.6 0.7 0.6 0.4 0.5 0.7 0.6 5. BRUTO NACIONALNI RAZPOLOLJIVI DOHODEK ( 3+4 )
4,284,069 4,771,148 5,312,334 5,727,755 6,194,738 6,638,699 7,070,953 100.7 100.2 100.0 99.7 100.0 100.2 100.1
6. Konna potrošnja gospodinjstev in drave 3,269,505 3,656,738 3,973,046 4,293,961 4,593,198 4,888,603 5,180,603 76.9 76.8 74.8 74.7 74.1 73.8 73.3
Zasebna potrošnja 2,426,039 2,682,049 2,900,011 3,127,977 3,354,772 3,573,807 3,787,089 57.1 56.3 54.6 54.4 54.2 53.9 53.6
Dravna potrošnja 843,466 974,689 1,073,036 1,165,984 1,238,426 1,314,796 1,393,514 19.8 20.5 20.2 20.3 20.0 19.8 19.7
7. BRUTO VAREVANJE ( 5-6 ) 1,014,565 1,114,409 1,339,288 1,433,794 1,601,541 1,750,096 1,890,350 23.9 23.4 25.2 24.9 25.9 26.4 26.8
8. Saldo tekoih transakcij s tujino -119,072 8,464 76,436 -21,247 -14,390 -24,031 -29,847 -2.8 0.2 1.4 -0.4 -0.2 -0.4 -0.4
9. BRUTO INVESTICIJE ( 7-8 ) 1,133,636 1,105,945 1,262,852 1,455,041 1,615,930 1,774,127 1,920,197 26.7 23.2 23.8 25.3 26.1 26.8 27.2
Viri podatkov: SURS, BS, UMAR - Jesensko poroilo 2004. Opomba: * kot prispevek k realni rasti BDP (v odstotnih tokah).
Ekonomsko ogledalo UMAR Industrijska proizvodnja
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2003 2004 2003 2004
QIII QIV QI QII QIII 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9
INDUSTRIJA, indeksi obsega proizvodnje po dejavnostih, 1992=100
INDUSTRIJA skupaj 1 111.6 111.1 118.0 121.4 124.3 126.1 122.8 132.0 128.8 135.0 129.9 136.5 141.8 136.5 117.8 121.5 122.7 142.2 126.2 140.4 138.4 133.0 114.7 141.8
C Rudarstvo 87.4 83.9 81.6 75.2 81.0 85.7 90.4 83.1 88.1 84.6 89.1 97.7 98.7 83.6 66.9 82.5 84.5 97.3 78.6 97.6 77.6 84.8 76.8 105.6
D Predelovalne dejavnosti 112.5 112.5 120.3 123.7 126.1 128.2 125.4 134.8 129.5 138.0 133.3 139.3 144.6 140.5 119.3 121.3 123.2 144.1 128.1 143.2 142.8 136.3 116.8 146.8
DA Hrana, pijae, tobak 104.7 106.9 112.6 112.8 111.1 112.1 121.4 123.5 97.1 100.6 101.7 123.4 118.9 130.7 120.7 95.2 90.6 105.6 102.6 101.8 97.4 100.8 98.1 106.3
DB Tekstilije in izdelki 100.6 93.6 97.6 89.8 78.6 69.6 67.7 66.6 69.1 63.2 62.9 76.4 73.5 66.0 60.2 66.0 67.5 73.9 56.0 65.9 67.6 62.0 54.0 72.8
DC Usnje in izdelki 61.9 48.8 50.7 49.9 42.4 36.9 32.4 37.2 37.5 32.9 28.4 37.6 36.8 37.1 37.8 30.4 35.5 46.5 34.3 32.0 32.3 32.5 21.3 31.4
DD Les in izdelki 78.4 74.7 75.9 69.4 71.5 69.1 68.6 71.3 67.5 75.7 70.5 74.4 78.8 70.7 64.4 62.5 68.1 72.0 72.0 76.6 78.3 77.2 56.2 78.3
DE Papir, zaloništ., tiskarstvo2 73.1 70.8 72.9 69.8 73.5 73.3 75.5 75.3 72.6 82.1 79.4 75.1 75.2 74.3 76.2 65.9 68.6 83.3 75.9 83.9 86.6 80.5 72.8 84.9
DF Koks, naftni der., jedr. gorivo 34.5 40.6 28.8 9.4 10.1 10.5 11.0 10.2 8.8 9.7 8.2 11.8 12.4 9.7 8.6 7.6 8.8 10.1 9.5 11.0 8.5 7.3 7.4 9.8
DG Kemik., kemi. izd., umet. vl. 132.1 134.2 148.1 160.1 169.6 189.7 160.2 213.4 206.0 221.8 210.1 179.1 195.3 246.5 198.5 187.9 180.7 249.2 183.8 230.1 251.5 220.6 197.2 212.4
DH Izd. iz gume. plastinih mas 131.3 128.8 141.9 143.6 141.6 147.0 146.8 150.9 149.6 157.0 155.3 167.5 169.8 158.5 124.3 137.7 148.5 162.6 148.3 157.7 164.9 151.0 138.6 176.2
DI Dr. nekovins. mineralni izdel. 127.8 132.7 128.0 128.1 129.2 130.0 143.5 133.9 99.2 141.4 146.3 150.6 152.4 138.7 110.7 80.0 95.6 122.1 127.0 146.0 151.2 146.7 136.0 156.2
DJ Kovine in izdelki 99.9 103.9 117.0 122.3 126.6 131.0 126.5 136.7 131.0 141.4 136.9 139.4 146.0 141.3 122.7 119.9 124.9 148.2 141.9 145.1 137.3 143.8 119.4 147.4
DK Stroji in naprave 103.4 102.8 108.4 125.1 139.4 131.0 127.5 138.1 139.8 139.9 140.3 148.8 159.5 140.7 114.1 141.5 130.3 147.6 134.5 139.3 146.0 136.6 123.6 160.8
DL Elektri., optina oprema 169.0 177.4 202.5 215.4 223.3 248.5 240.8 265.8 293.4 305.0 282.5 289.5 325.0 273.6 198.8 288.3 294.5 297.5 255.2 350.2 309.7 286.3 229.6 331.5
DM Vozila in plovila 94.6 95.3 105.7 107.2 112.5 118.1 105.8 118.6 125.1 135.6 115.7 129.2 130.9 124.3 100.7 110.9 119.9 144.6 127.6 137.4 141.7 127.4 77.8 141.9
DN Pohištvo, drugo, reciklaa 130.0 125.2 124.7 135.2 132.6 127.9 124.8 130.1 122.5 128.8 125.1 148.0 150.5 132.3 107.5 113.3 115.2 139.0 125.2 131.2 129.9 129.4 102.9 142.8
E Oskrba z elektriko. plin., vodo3 116.8 112.0 113.8 124.4 131.2 126.7 111.9 129.7 148.8 130.6 114.4 127.7 135.6 121.3 132.3 153.6 142.8 150.1 134.6 134.1 122.9 123.9 115.5 103.7
ZAPOSLENI V INDUSTRIJI
Število skupaj, v tiso 256.8 252.7 251.1 252.8 255.0 250.6 249.7 249.9 247.9 248.4 247.8 249.7 250.4 250.6 248.7 247.7 247.7 248.3 248.2 248.3 248.6 247.8 247.6 247.8
C Rudarstvo 7.4 7.0 5.7 5.4 5.1 4.8 4.8 4.7 4.4 4.3 4.3 4.7 4.7 4.7 4.6 4.5 4.4 4.4 4.4 4.3 4.3 4.3 4.3 4.3
D Predelovalne dejavnosti 237.8 234.1 234.0 236.1 238.4 234.5 233.7 234.1 232.5 232.9 232.3 233.8 234.4 234.8 233.0 232.3 232.4 232.8 232.8 232.8 233.1 232.3 232.2 232.3
E Oskrba z elektriko, plin, vodo 11.6 11.6 11.4 11.3 11.5 11.2 11.3 11.2 11.0 11.2 11.2 11.2 11.2 11.2 11.1 10.9 10.9 11.1 11.1 11.2 11.2 11.2 11.2 11.2
GRADBENIŠTVO4, realni indeksi vrednosti opravljenih del, 2000=100
Gradbeništvo skupaj - 99.9 100.0 92.9 97.9 105.7 118.3 122.8 78.3 103.5 127.2 126.0 129.3 120.1 119.0 67.2 80.1 87.7 95.6 101.2 113.8 119.1 130.0 132.4
Stavbe - 107.0 100.0 107.1 104.2 104.9 112.7 129.1 90.7 105.0 136.1

Documents

Ekonomsko ogledalo - Portal GOV.SI