ŠOLSKO LETO 2018/2019 Šolsko glasilo - Arnesneznano.splet.arnes.si/files/2019/03/solsko-glasilo.pdf · -Otroška varnostna olimpijada -Eko dan 19 APRIL - Obiskal nas je Feri Lainšček

Šolsko glasilo2. osnovna šola Slovenska Bistr ica

2018/2019ŠOLSKO LETO

3 SEPTEMBER-Š ola v naravi 7 . razred-Pr va le tošnja sobota je za nami-Podobe bistr išk ih domačij

5 OKTOBER - -Ob rojstnem dnevu naše

šole - Jesensko medgeneracijsko

druženje -Dan zdrave šole -Ob tednu otroka -PROJEKT PO GUM -Tudi pozimi bomo lahko

se ja l i in sadi l i -Dobrodelni tek in hoja

Europa Donna -S ejem pokl icev -Sprejem pr vošolcev v

šolsko skupnost

9 NOVEMBER-Tradicionalni s lovensk zajt rk 2018

9 DECEMBER -Domači božični piškot i za

srečelov -Donator j i za srečelov -Tradic ionalni dobrodelni

koncer t s srečelovom na 2 OŠ Slovenska Bistr ica

-Pohod z lučkami -Tradic ionalni se jem igrač -B ožično ž ito za praznično

vzdušje -V veselem decem-

bru se družimo in skupaj ustvar jamo

-B ožiček v šol i

12 JANUAR -Pozdrav snežink z Rogle -Izkustveno spoznavanje

ž iva l i -Prehrana in zobje . -S emenske pogače za pt ice -Proslava ob kulturnem

prazniku na 2 . OŠ Slov. Bistr ica

-29. medobčinski šolsk i parlament na 2 . OŠ Slov. Bistr ica

-Druženje, zabavne akt iv-nost i in učenje s lovenskega jez ika skozi igro v z imskih počitnicah

13 FEBRUAR-Proslava ob kulturnem prazniku na 2 . OŠ Slov. Bistr ica -29 . medobčinski šolsk i parlament na 2 . OŠ Slov. Bistr ica -Druženje, zabavne akt ivnost i in učenje s lovenskega jez ika skozi igro v z imskih počitnicah -29. medobčinski šolsk i parlament na 2 . OŠ Slov. Bistr ica -Druženje, zabavne akt ivnost i in učenje s lovenskega jez ika skozi igro v z imskih počitnicah

15 MAREC-Obiska l i so nas kurent i -Slovenske besede z razg lednico v domovino pr isel jencev -Tekmovanje v recit i ranju ševi la π -2 . OŠ Slov. Bistr ica

gost i la mlade raziskovalce Spodnjega Podravja in Prlekije

16 APRIL-Zlat i bra lc i na nagradnem iz letu

17 MAJ-Tretješolc i v šol i v naravi v Čatežu -Otroška varnostna ol impijada -Eko dan

19 APRIL- Obiska l nas je Fer i L ainšček -Odpadni papir je zmanjša l ceno zak ljučnih ekskurzij

20 PROJEKT POGUM

22 MLADI PLANINCI

23 LITERARNI KOTIČEK

26 ŠPORTNI DOSEŽKI

Š o l s k o g l a s i l o | J u n i j 2 0 1 9

2 VSEBINA

je že dišalo po pečenih kostanjih , ob koncu dneva pa še po palačinkah – vsi že po malem praznujemo 10. obletnico naše šole , ki bo v tem tednu,« pri-poveduje učenka osmega razreda.

Ob 10. obletnic i delovanja šole smo se odloči l i , da se naše delo in uspehi pokažejo občanom in občankam Slov. Bistrice, zato si lahko v nekaterih javnih zavodih že ogledate naše razstave – če s i j ih še niste , vl judno vabl jeni .

V s o b o t o s t e n a s l a h ko o p a z i l i t u d i n a g ra j s k i tržnici , kjer smo imeli stojnico. »Nič nismo proda-ja l i , vse smo dal i zastonj , nas ni s ta lo prav nič , l judem pa je ogromno pomenilo . Namreč pri naši stojnici smo obiskovalcem podari l i čas za klepet , s šalo smo j im narisal i nasmeh na obraz , z lepo misl i jo pa j im ogreli srce,« razlaga učenka Larisa.

PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ

U č e n c i , k i s o v k l j u č e n i v i n t e re s n o d e j av n o s t »Šolski EKO vrt« in učenci počitniškega varstva, so bi l i pomladi in polet i zelo aktivni na šolskem vrtu, zato j im je narava v zahvalo namenila bogat izkupiček pridelkov.

Otroci danes vse več časa preživi jo v virtualnih svetovih , neposrednega st ika z naravo in pride -lavo hrane pa imajo vse manj . Ker smo ena izmed šol , k i smo lahko hvaležna za svoj šolski vrt , s i p r i z a d e va m o , d a u č e n c e m p o n u d i m o m o ž n o s t s o b i v a j o z n a r a v o . H k r a t i p a ž e l i m o m l a d e

ŠOLA V NARAVI 7. RAZRED

Letos smo se učenci 7 . razreda odpravi l i v šolo v naravi v Cerkno. V tem tednu smo spoznali vel iko novega in ga preživel i zelo ustvarjalno. Odpravi l i smo se na pohode v bližnji okolici . Spoznavali smo vodo z elementi f iz ike in kako deluje v določenih s i t u a c i j a h . Z l e s e n i m i p l o š č i c a m i s m o s e p re i z-kusi l i v gradnji razl ičnih mostov, ideje in načrte smo ustvarjali sami. Naučili smo se nuditi osnovno prvo pomoč v naravi , naredi l i tr i osnovne vozle in postavl ja l i b ivak iz dveh šotorskih kri l nekje v g o z d u . N a d C e rk n i m p o te ka t u d i g o z d n a t r i m s t e z a , k j e r p o s a m e z n e v m e s n e p o s t a j e n u d i j o n a rav n e f i t n e s n a p rave . Z a o g re va n j e z a t r i m stezo se je potrebno malce povzpeti nad mesto . Ena izmed bol j zanimivih dejavnosti je bi la pred-stavitev Cerkl janskih laufarjev. Prosti čas so nam zapolnile športne igre in plezanje na umetni steni. Šole v naravi ne bomo nikoli pozabili , saj smo čas, k i smo ga preživel i s sošolci in pri jatel j i , dobro izkorist i l i in se imeli zelo lepo.

PRVA LETOŠNJA SOBOTA JE ZA NAMI

V šolskem letu 2018/2019 so tr i delovne sobote . N a 2 . o s n ov n i š o l i j e b i l a p r va d e l ov n a s o b o t a zabavna, družabna, plesna in predvsem mavrična. Izvedli smo jo kot namenski dan. »Ob pol deveti uri z jutraj se je na naši šol i že plesalo , saj se je snemala rojstnodnevna koreografi ja . Malo za tem


3 SEPTEMBER

g e n e r a c i j e o z ave š č a t i o p o m e n u s a m o o s k r b e , s a j h ra n a z o p e t p o s t a j a p o m e m b n a , c e l o d ra ga dobrina, povpraševanje po kakovostnih, ekoloških i z d e l k i h p a n a ra š č a . Ke r s m o o d l a n s ke ga š o l s -ke ga l e t a vk l j u č e n i v p ro j e k t K re p i tev ko m p e -tence podjetnosti in spodbujanje krožnega preha-janja med izobraževanjem in okol jem v osnovnih š o l a h o z . P O G U M , i m a m o v e l i k o p r i l o ž n o s t i n m o ž n o s t , d a n a š e u č e n c e » o p r e m i m o « s t o k o m p e t e n c o p r e k o n a š e g a š o l s k e g a v r t a .

Namen šolskega vrta ni samo v tem, da pridemo d o p r i d e l k a , t e mve č p o m e n i z a u č e n c e m n o g o ve č . G e s l o , s k a t e r i m s m o s e l e t o s p re d s t av l -ja l i na Podobah bistr iških domači j se je glasi lo: Š o l s k i v r t i č e k p o n u d i u č e n c e m b o ga t i z ku p i č e k – znanje , izkustveno učenje , pridelke in izdelke, st ik z naravo, gibanje …

O b i s kova l c i s o l a h ko p r i n a š i s to j n i c i p o s ku s i l i ze l iščni in bučkin namaz . Pr i pr ipravi namazov n a m j e p o m a ga l a s ku p i n a p r vo š o l č kov, k i s e j e p r v i č » v r te l a « z a š te d i l n i ko m v n a š i g o s p o d i n -j s k i u č i l n i c i . Š e s to š o l ke s o p o m a ga l e n a s a m i p r i re d i t v i i n m i m o i d o č i m p re d s t av i l e u č i l n i c o

v naravi in šolski vrt . Prav tako so obiskovalce vl j u d n o p ova b i l e n a o s re d n j o p r i re d i tev o b 1 0 . obletnici naše šole , ki bo 3 . oktobra.

Iskreno se zahval jujemo vsem, ki ste se ustavi l i pri naši stojnici in nam nakloni l i lepo besedo ter pri jazen nasmeh.

Iskreno se zahval jujemo vsem, ki ste se ustavi l i pri naši stojnici in nam nakloni l i lepo besedo ter pri -jazen nasmeh.


4

JESENSKO MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE

Ko t v s a ko j e s e n t u d i l e t o s KO RK ob mednarodnem dnevu (1 . oktober) in tednu starejših oseb (od 1 . do 8 . oktober) organizira srečanja starejših krajanov.

V p r e n o v l j e n i r e s t a v r a c i j i P r e s t i g e s o s e z b r a l i s t a r e j š i k r a j a n i K S D r. J a g o d i č a , n a š i u č e n c i p a s o j i m p o p e s t r i l i p o p o l d a n s k ra t k i m ku l t u r n i m p ro g ra m o m . Ke r s m o d a n p re d tem imeli na šol i prireditev ob 10. obletnici , so nastopajoči pri-kazal i »Nevihto« in zapel i nekaj pesmi kar s te prireditve, učenci 1 . t r i a d e s o s e n a u č i l i n e k a j deklamaci j , osmošolka Hana pa j e z a i g ra l a n a c i t re . N a ko n c u smo starejše krajane še obdari l i z m e d e n j a k i , k i s m o j i h s a m i pekl i v šol i pri krožku in izbir-nem predmetu, starejši učenci z mlajšimi .

N i p a b i l o t o e d i n o j e s e n s k o m e d g e n e r a c i j s k o d r u ž e n j e . V soboto, 22. septembra, smo s kar osemnajst imi učenci prostovol -jc i od 6 . do 9 . razreda, obiskal i in se druži l i s stanovalc i Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane, enote Slovenska Bistrica. Ob svetovnem

OB ROJSTNEM DNEVU NAŠE ŠOLE

V sredo, 3 . 10. 2018, smo slavnostno obeleži l i 10. rojstni dan naše šole . Praznoval i smo, se druži l i s pri jatel j i , recit iral i , plesal i , pel i , se zabaval i in vel iko jedl i…

Kaj je bi lo pa najbol j všeč učencem 2. a in 3 . a razreda?

·Ples na našo himno, ker smo plesal i vsi učenci .·Ko smo se oblekl i v mavrico in zaplesal i na himno naše šole .·Pojedina v avl i in torta vel ikanka.·Ko so na proslavi konfeti letel i po celem odru. ·Proslava in zabavna stat ist ika šole .·Po končani prireditvi sem lahko babici pokazal moj razred. ·Zakl juček v avl i , da sem lahko jedla pecivo.·Ko smo delal i zapestnice pri jatel jstva za otroke iz vrtca Blaže in Nežica .·Druži l i smo se z otroki 3 . a razreda iz OŠ Pohorskega odreda.·Ples z Lolo , ker rada plešem.·Pesmi mladinskega pevskega zbora Banaha in Desetka je že tu .·Da je bi la moja r isbica v Sparu na razstavi . ·Palačinke smo jedl i in so bi le s lastne.


5 OKTOBER

dnevu Alzheimerjeve bolezni bi v pr imeru lepega vremena sta -novalce na vozičkih popel jal i na »sprehod za spomin«, z namenom o p o z a r j a n j a n a p r o b l e m e t e b o l e z n i , o z a v e š č a n j a j a v n o s t i i n z m a n j š eva n j a s t i g m e . A ke r j e d e ž eva l o , s m o s o d e l ova l i n a tomboli in zadeli mnogo sladkih nagrad. Sobotno dopoldne je pop-estri l tudi muzikant . Simbolično j e b i l o d r u ž e n j e o b a r v a n o z modrimi baloni ; modra barva je b a r va s p o m i n č i c e , p o te j n e ž n i rožici pa nosi ime tudi Slovensko združenje za pomoč pri demenci.

Zadnji teden v septembru pa so stanovalce doma obiskali tudi vsi petošolc i . S starejš imi osebami s o s e d r u ž i l i n a d e l ov n i t e ra -piji , sodelovali so pri ustvarjalni delavnici in z nj imi telovadil i .

D o ž i v e t o m e d g e n e r a c i j s k o d r u ž e n j e j e t a ko s t a re j š i m ko t tudi nam pust i lo mnogo pri jet -n i h v t i s ov. Vs i s m o z a d ovo l j n i , da smo del svojega prostega časa namenili tem dogodkom in pope-stri l i dneve l judem, ki so bolj al i manj odvisni od pomoči drugih .

DAN ZDRAVE ŠOLE

S l o v e n s k a m r e ž a z d r a v i h š o l , med katerimi je tudi naša, letos praznuje že 25 let svojega delo-vanja v okviru evropske mreže z d rav i h š o l . Z a t o s m o p o c e l i v e r t i k a l i i m e l i d a n z d r a v e š o l e ; v s o b o t o , 2 9 . s e p t e m b ra učenci 1 . in 2 . tr iade, v torek, 2 . oktobra pa učenci 3 . tr iade. Bi lo

je veselo , zabavno, poučno… in seveda zdravo.

Začelo se je z mavričnim plesom, m e d v r s t n i š k i m d r u ž e n j e m , g i b a n j e m i n i g ra m i n a s ve ž e m zraku, vmes je dišalo po pečenih kostanj ih in jabolkih… Nato pa se je zvrst i la cela paleta najra -zličnejših delavnic in predavanj . Š e s t o š o l c i s o s e p r e i z k u s i l i v prepoznavanju razl ičnih vonjev i n o ku s ov te r s p o z n ava l i e ks o -tična živila po svetu. Sedmošolci s o s e p o sve t i l i e ko l o š k i m vs e -b i n a m . O b i s ka l i s o o d l a ga l i š č e o d p a d k o v i n č i s t i l n o n a p r avo n a P r a g e r s k e m . O s m o š o l c i s o p o s l u š a l i p r e d a v a n j i O d n o s i m e d s p o l o m a i n z d r a va s p o l -n o s t t e r Ž i v l j e n j e z d r o g o i n p o s l e d i c e , i m e l i p a s o t u d i delavnico za obl ikovanje samo-podobe in se na koncu razgibal i š e n a k o l e s a r s k e m p o l i g o n u . Z a d e v e t o š o l c e j e b i l o r g a n i -ziran kratek tečaj prve pomoči . Vsi smo bi l i zadovol jni , da smo naredi l i nekaj dobrega za naše zdravje .

OB TEDNU OTROKA

V te d n u o t ro ka s e j e n a n a š i šol i v prvi tr iadi dogajalo vel iko z a n i m i v e g a . I m e l i s m o d n e v e d e j a v n o s t i , d a n š o l e i n p o u k smo popestri l i z obiskom dneva o d p r t i h v r a t v g a s i l s k e m i n z d ravs t ve n e m d o m u S l ove n s ka Bistrica . Dogajalo se je :

-Ogledal i smo si predstavo na japonskem mini gledal išču Kamišibaj .

-Napisal i smo svojo pravl j ico in izdelal i knj igo.

-Obiskal i smo lovski dom in lovec nam je povedal zanimivo -st i o gozdnih žival ih .

-Na močeradovi poti smo srečal i močerade.

-Raziskoval i smo in eksperimentiral i .

-Praznoval i smo rojstni dan naše šole , se s ladkal i s torto vel ikanko in plesal i mavrični ples .

-Pekl i smo kostanje in se s lad -kal i s palačinkami.

-V šolo smo prinesl i svoje igrače in se igral i s svoj imi pri jatel j i .

-Obiskal i smo gasi lski dom Slovenska Bistrica .

-Udeleži l i smo se dneva odprtih vrat v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica .


6

PROJEKT POGUM NA 2. OSNOVNI ŠOLI SLOV. BISTRICA

TUDI POZIMI BOMO LAHKO SEJALI IN SADILI

Na 2. osnovni šol i so v minulem tednu, v okviru projekta Pogum, učenci izdelal i razredne vrtičke, ki so narejene po principu visoke grede.

»Zamisel za prenosne gredice smo dobi l i v sep -tembru, ko je ddr. Ana Vovk Korže na predavanju za starše naših učencev izpostavi la , da s i lahko prav vsak izmed nas doma pridela nekaj osnovne zelenjave ne glede na prostor, k jer živimo, in ne g l e d e n a l e t n i č a s . L a h ko re č e m , d a j e n e k a ko potrkala na našo vest , da smo se zamisl i l i , kol iko možnosti samooskrbe imamo, ampak je ne znamo ali nočemo izkoristiti . Zato smo se kasneje odločili za »razredne vrtičke« z namenom, da učenci spoz-najo, da ni potrebno imeti vel ikega vrta in da ne p o t re b u j e m o o g ro m n o č a s a , d a s i n e k a j z e l e n -jave pridelamo sami . Prav tako pa smo želel i , da sami izkusi jo , kako se seje , sadi , da vedo, katere dejavnike morejo upoštevati , da bo rastlina zrastla in predvsem, da znajo opazovati in razložiti , zakaj je priš lo do določenega rezultata . Hkrati so imeli učenci 7. razreda možnost , da so obdelovali les, ga brusi l i in lakiral i , saj so t i učenci naredil i zaboje , k i s luži jo kot vrt ički« , razloži Kat ja Leva , vodja projekta Pogum.

P r v i s o s v o j v r t i č e k d o b i l i u č e n c i 1 . a razreda . Najprej s o s p o m o č j o » v r e č e p r e -senečenja« videli v r t n a o r o d j a , p o t e m p a š e s p o z n a l i ra z l i ko med sejanjem in s a j e n j e m . Te m u je sledilo »ustvarjanje« visoke grede. Po plasteh so napolnili zabojček z različnimi materiali – najprej vej ice , zatem lepl jenko, volno, kompost , zemljo . S ledi lo je sejanje in sajenje solate . Drugo šolsko uro so se učenci prestavi l i v uči l -nico na prostem, k j e r s o v s v o j e l o n č k e p o s a d i l i f i ž o l i n ko r u z o , zraven pa dodal i m e r i l n i t ra k , d a bodo lahko opa -zoval i in beleži l i rast rast l in .

Ko n e c t e d n a s o d o b i l i s vo j e v r t i č ke š e o s t a l i razredi prve tr iade ter oddelka 4 . in 5 . razreda. Učenci so posejal i v vrt ičke, kar so sami prinesl i od doma, zato ne dvomimo, da bodo vrtički nadvse raznoliki .

Kot učitel j i se zavedamo, kako pomembno je , da lahko učenec teori jo poveže tudi s prakso in da je osebna izkušnja tista, ki šteje največ. Zato strmimo k te m u , d a v p o u k v n a š a m o č i m ve č i z ku s t ve n -ega učenja . Zgornj i primer je le en od mnogih, ki j ih učitel j i na naši šol i izvajajo , saj je izkustveno učenje vedno vpleteno v pouk. Izkustveno učenje

z e l o d o b ro o p i š e s t a r k i t a j s k i p re g ovo r : Pove j mi in bom pozabil , pokaži mi in se bom spomnil , vkl juči me in bom razumel .


7

DOBRODELNI TEK IN HOJA EUROPA DONNA

V soboto, 13.10.2018 s m o s e u d e l e ž i l i dobrodelnega teka in h o j e z a u p a n j e , k i ga je organizirala Europa D o n n a v o k v i r u “rožnatega oktobra”.

SEJEM POKLICEV

P r o t i k o n c u o s n o v n e š o l e s e m o r a j o o t r o c i o d l o č i t i k a m n a p r e j . Ta odločitev seveda n i l a h k a , z a t o j i m s k u š a m o pomagat i . Vsako l e t o o r g a n i -z i ra m o p o s e b e n dan, ko spoznavajo različne srednje šole in poklice. Ta k o s o t u d i l e t o s n a š i o s m o - i n d e ve t o š o l c i preživel i dan na razl ičnih šolah, zavodih, podjet-j ih in organizaci jah, kjer so iz prve roke videl i in sl išali , kako tam poteka živl jenje in delo. Obiskali s o S re d n j o š o l o S l ov. B i s t r i c a , S re d n j o š o l o z a gostinstvo in turizem Cel je in Šolski center Cel je . N e ka te r i s o s e d r u ž i l i z m a l č k i v Vr tc u O to n a Župančiča Slov. Bistrica, nekateri pa s starejšimi v Domu dr. Jožeta Potrča. Na RTV Maribor so spozna-val i so novinarjev in drugih zaposlenih, v Salonu telesne nege Mona Lisa in v Zdravstvenem domu Slov. Bistrica pa izvedel i , kako se skrbi za lepo in zdravo te lo . B i lo je sproščeno in poučno. Hvala vs e m , k i s te n a š i m o t ro ko m p o m a ga l i s svo j i m i dragocenimi izkušnjami in nasveti !

SPREJEM PRVOŠOLCEV V ŠOLSKO SKUPNOST

2 5 . 1 0 . 2 0 1 8 s m o s e d e ve t o š o l c i o d p rav i l i v 1 . razred, da bi j ih sprejeli v šolsko skupnost .Najprej so nam prvošolci zapeli pesem; Prvič v šolo, kar je ustvarilo veselo in prijetno vzdušje. Sama sem kot predstavnica razreda učencem svetovala razl ične s t va r i i n n ava d e , k i j i m b o d o z a g o tov i l e u s p e h . Vsi so svečano zaprisegl i s pomočjo predstavnika šolske skupnosti . Podari l i smo j im ravni la in se skupaj druži l i . Prvošolci so druženje opisal i kot zabavno, v redu, super, fa jn , zanimivo.


8

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK 2018

Že sedmo leto zapored obeležu-jemo vsak tret j i petek v novem -b r u d a n s l o v e n s k e h r a n e v okviru Tradic ionalnega s loven -skega zajtrka.

Glavni cil j tega dneva je podpora s l o v e n s k i m p r i d e l o v a l c e m i n p re d e l ova l c e m h ra n e te r s p o d -b u j a n j e z a v e d a n j a i n p o m e n a d o m a č e s a m o o s k r b e , o h r a n -j a n j e č i s te ga , z d rave ga o ko l j a , o h ra n j a n j e p o d e ž e l j a , s e z n a n -j a n j e m l a d i h s p o s to p k i p r i d e -lave in predelave hrane ter spod-bujanje zanimanja za dejavnosti na kmeti jskem področju .

Tudi na naši šol i bomo obeleži l i Tra d i c i o n a l n i s l ove n s k i z a j t rk , v p e t e k , 1 6 . 1 1 . 2 0 1 8 . Z a j t r k b o v z a č e t k u p r ve š o l s ke u re . S e s t a v l j e n b o i z e k o l o š k e g a m l e k a , d o m a č e g a k r u h a , e k o l o š k e g a s u r o v e g a m a s l a , l o k a l n o p r i d e l a n e g a m e d u i n ekoloških jabolk .

DOMAČI BOŽIČNI PIŠKOTI ZA SREČELOV

Prav vsako leto se pred vesel im decembrom po hodnikih naše šole začne razšir jat i omamno pri jeten vonj . Če , kot to počnejo otroci , sledite svojemu nosu, vas pripelje do gospodinjske učilnice, ki v tem predprazničnem času nima podobe uči lnice . No, ker pravzaprav to tudi ni . Spremeni se v č isto pravo šolsko pekarno božičnih piško-tov …

Tudi letos smo z učenci ob pri jetnem medgeneraci jskem druženju pekli in krasili najrazličnejše božične piškote. Učile so nas izkušene gospodinje z Ložnice . Z n j ihovo pomočjo smo napekl i res vel iko s l a s t n i h p i š ko tov. Z a p a k i ra n e v š ka t l i c e s m o j i h p r i s p eva l i ko t dobitke na srečelovu oz. j ih ponudil i gostom v čajnici po dobrodel-nem koncertu.

DONATORJI ZA SREČELOV

Z b ra n a s re d s t va s m o p o ra b i l i z a u č e n c e n a š e š o l e , k i p o t re b u -je jo pomoč. Vsi učenci naše šole so s i brezplačno ogledal i f i lmsko predstavo v mesecu decembru. S talnimi nalepkami bo vsem našim otrokom omogočeno več sproščenosti med gibanjem po šol i .

TRADICIONALNI DOBRODELNI KONCERT S SREČELOVOM NA 2. OŠ SLOVENSKA BISTRICA

»NAJ SRCE PRIJAZNO NIKDAR NE OMAHUJE, TREBA JE POMAGATI …«

Mesec december je čas , ki kl iče po človečnosti , dobrih dejanj ih in majhnih pozornostih. Je čas veselja in sreče. Je čas, ki ga preživimo s svo j i m i n a j b l i ž j i m i i n j e t u d i č a s o b d a rova n j a i n n e s e b i č n e ga del jenja . Za večino je to naj lepši mesec v letu , za mnoge pa tudi iz jemno težak.

N a 2 . o s n ov n i š o l i S l ov. B i s t r i c a s m o s e t u d i l e to s o d l o č i l i , d a z d r u ž i m o p r i j e t n o s ko r i s t n i m i n o rga n i z i ra m o ž e t ra d i c i o n a l n i d o b ro d e l n i ko n c e r t s s re č e l ovo m . Z z b ra n i m i z ku p i č ko m b o m o p o m a g a l i u č e n c e m n a š e š o l e , k i p o t re b u j e j o p o m o č , h k ra t i p a o m o g o č i l i vs e m u č e n c e m b re z p l a č e n o gl e d f i l m s ke p re d s t ave v mesecu decembru. Prav tako bomo del sredstev porabil i za names -t i tev t a l n i h i g e r, d a b o t u d i s t a re j š i m u č e n c e m o m o g o č e n o ve č sproščenosti med gibanjem po šol i .

Že nekaj dni pred koncertom je na hodnikih 2 . osnovne šole pri-jetno dišalo po piškotih , iz uči lnic se je s l išalo petje , šola pa se je odela v števi lne praznične luči . V torek, 4 . decembra 2018, sta nas

Svojo srečo kuje , kdor druge osrečuje


9NOVEMBER DECEMBER

skozi koncert prijetno popeljala voditelja – Jure in Neli Merkaš. Letos smo v našo sredo povabili Adija S m o l a r j a , p r i z n a n e ga s l ove n s ke ga k a n t av to r j a , pesnika, kitarista, pevca in še kaj . Preprost človek, k i l judem skozi svojo umetnost govori o pri jaz-nosti , spoštovanju, hvaležnosti in sočutju . Adi je pevec, ki ga pozna mlado in staro, njegove pesmi popevajo malčki v vrtcu, mamice in očki , dedki in babice – nič drugače ni bi lo na našem koncertu. Prevzel nas je s svojo sproščenostjo , preprosto-st jo , dobrodelnostjo in smislom za humor. Svoje g l o b o ke m i s l i , k i j i h ve d n o ov i j e v š a l e , j e m e d prepevanjem izroči l tudi obiskovalcem. Poudari l je vrednote , ki v ž ivl jenju resnično nekaj pome-nijo – sreča , mir, l jubezen, razumevanje , minl j i -vost … Obiskovalci , ki so napolnil i šolsko telovad-nico, so skupaj z Adijem prepevali znane melodije, na koncu pa so se mu na odru pridružil i še učenci vseh zborov naše šole in skupaj so zapel i pesem Treba je pomagati .

Sledil je srečelov z zanimi-vimi nagradami. Vse srečke so bile dobitne, zato so bili o t ro c i , p a t u d i u č i te l j i i n starši , že v vel ikem priča-kovanju in zanimanju, kaj b o d o d o b i l i . V p ra z n i č n o o d e t i av l i š o l e s o g o s t j e p r i j e t n o p o k r a m l j a l i o b č a j u , k a v i i n d o m a č e m pecivu.

Vo d s t vo š o l e , u č e n c i i n z a p o s l e n i n a 2 . o s n o v n i šol i S lovenska Bistr ica se i s k re n o z a hva l j u j e m o v s e m d o n a t o r j e m , k i s o prispeval i dobitke za srečelov in s tem omogoči l i f inančna sredstva, ki j ih bodo deležni vsi učenci . Posebna zahvala pa gre tudi našemu gostu Adi ju S m o l a r j u , k i j e d o b r o d e l n o i n n e s e b i č n o s vo j dragoceni čas namenil prav nam. Prav tako se zah-valjujemo članicam aktiva kmečkih žena z Zgornje Ložnice, ki so nam razkrile svoje recepte in poma-gale pri peki prazničnih piškotov.Adi Smolar pravi : “Svojo srečo kuje , kdor druge osrečuje . . .” Ta večer smo zagotovo osrečili mnoge .

POHOD Z LUČKAMI

Tokrat smo se odpravili na pot kar popoldne. Na P l a n i n i p o d Š u m i ko m smo parkirali naše kon-j i č ke , n a d e l i n a gl av n e svetilke in se skozi gozd podali v črno noč. Čeprav je bila zemlja malo zas-nežena le na Treh kraljih, je bilo zaradi mrazu na z listjem postlani podlagi ve l i ko l e d u . K r i s t a l č k i so se zmešali z listjem in pod nogami je škripalo kot bi hodili po snegu. V hotelu Jakec so nas toplo s p re j e l i . O k re p i l i s m o s e z m a l i c o i n v ro č i m ča jem ter se vrni l i na izhodišče. Preživeli smo lep čaroben večer.

TRADICIONALNI SEJEM IGRAČ

U č i te l j i p r ve t r i a d e ž e k a r n e k a j l e t o r g a n i -zirajo SEJEM IGRAČ, saj j e p r i u č e n c i h i z re d n o pril jubljen. Vsak učenec v šolo prinese vsaj eno i g r a č o , d o b i ž e t o n , s katerim si lahko izbere d r u g o i g ra č o . L e to š n j e leto so bi l i učenci zelo radodarni, zato je veliko i g r a č o s t a l o , t e b o m o p o d a r i l i n a K a r i t a s , n e k a j d i d a k t i č n i h i g e r in knj ig pa se bo razde -l i l o p o o d d e l k i h p r v e tr iade.


10

B OŽ I Č N O Ž I TO Z A P R A Z N I Č N O VZDUŠJE

O prazničnem okrasju in vzdušju moramo razmišl jati že v začetku d e c e m b ra , s a j n e k a t e re s t va r i potrebujejo več časa , da so pri-pravl jene do božiča .E n a o d d e ko ra c i j , k i i m a t u d i m o č n o s i m b o l n o vl o g o , j e n e d -vo m n o b o ž i č n o ž i t o , p o n e k o d p o i m e n o v a n o t u d i d r u g a č e – Štajerci mu rečejo kal jeno žito , Dolenjci pšeničko, v Bel i kraj ini pa se je ohranilo morda najlepše ime, namreč večno živl jenje .Ne glede na ime pa božično žito še zdaleč ni le zeleno okrasje , ki ga p o s t av i m o z rave n j a s l i c , n a p ra z n i č n o p r i p ravl j e n o m i z o v kuhinji al i dnevni sobi , temveč v sebi skriva tisočletno simboliko, s a j n a j b i m l a d o ž i t o p r i n e s l o o b i l n o l e t i n o p r i h o d n j e l e t o , družini pa srečo in zadovoljstvo.Božično žito se po starodavnem izročilu seje na god sv. Barbare – 4.decembra, Marijin praznik – 8. decembra ali pa na god sv. Lucije – 13. decembra. Glede božičnega ž i t a o b s t a j a j o ra z l i č n a i z ro č i l a oz. šege, po večini pa naj bi dobro v z k a l j e n a i n z r a s t l a p š e n i č n a trava napovedala obi lno let ino, vesel je in srečo v prihajajočem letu. Učenci prve t iade so sejal i ž i to n a d a n , ko g o d u j e sv. B a rb a ra . N a j p re j s o v s t e k l e n e ko z a rc e n a s u l i p l a s t z e m l j e , n a t o s o seme enakomerno porazdelil i po kozarcu in ga zakri l i še s tanko p l a s t j o z e m l j e . U č e n c i s o s a m i skrbel i , da je bi la zemlja prim -erno vlažna in da se ni izsuši la . Ko j e ž i t o z ra s t l o , s o o k ra s i l i š e svo j e ko z a rc e , d a s o n a s t a l i čudovit i palčki .

V V E S E L E M D E C E M B R U S E D R U Ž I M O I N S K U P A J USTVARJAMO

U č e n c i i z 9 . a i n 1 . a s m o s e v m e s e c u d e c e m b r u p o n o v n o druži l i . Tokrat smo devetošolci p o v a b i l i p r v o š o l č k e n a p r e d -metno stopnjo. Razveselili so nas z odpeto pesmico in domiselnimi darilci , ki so j ih izdelali sami. Po zelo natančnih navodil ih El i jasa

Bohneca Mernika smo si izdelal i papirnata letala . Okrašene smo p r e i z k u s i l i v p r o s t e m l e t u i n letela so zelo daleč . Užival i smo tako vel iki kot majhni in žel imo s i p o n o v n i h d r u ž e n j v n o ve m koledarskem letu.

BOŽIČEK V ŠOLI

Zadnji šolski dan pred novolet -nimi počitnicami je bi lo na naši š o l i z e l o ve s e l o . U č e n c i v i š j i h ra z re d ov s o s e p o d a l i v k i n o , u č e n c i n i ž j i h r a z r e d o v p a s o imel i k ino kar v šo l i . Vsekakor p a n i p r i m a n j kova l o b o ž i č n e ga v z d u š j a , z a k a r s o u č i t e l j i c e p o s k r b e l e s p o g r i n j k i , g l a s b o , svečkami in plesom.Z a p rav p o s e b n o p re s e n e č e n j e pa je poskrbel Božiček. Ne, niste narobe prebral i ! Res je!B o ž i č e k j e d a n e s s s e ve r n e g a tečaja prispel naravnost v našo šolo. Razveselil i so se ga najmla-jš i učenci kot tudi malo starejši . A če nam je kaj prinesel? Seveda. Nekaj s ladkega in nekaj uporab-nega. Je pa obl jubi l , da bo vsem

R a z v e s e l i l i s o n a s z o d p e t o p e s m i c o i n domiselnimi dari lc i , k i so j ih izdelal i sami .

učencem pod domačo smrečico p u s t i l š e k a k š n o m a l e n k o s t . Počakajmo in bomo videl i .


11


12 JANUAR

POZDRAV SNEŽINK Z ROGLE Z našim odhodom iz šole se je pričelo zimsko vesel je .Vso pot na Roglo so nas sprem-l ja le snežinke, ki so cel i dan plesale okol i nas . Komaj smo čakal i , da gremo na smučke in preizkusimo sveže zasnežene proge. Razdel i l i smo se v dve vel iki skupini . Smučarj i smo na preizkusu pokazal i , kako se znamo smučati in se po znanju razdel i l i na tr i skupine. Začet -niki smo hitro osvoj i l i znan-je , se razdel i l i v tr i skupine, se postavi l i na dve smučki in že smučal i po bregu navzdol . Naš naslednji c i l j je vlečnica . Po smučanju smo se spoznal i z FIS pravi l i , k i vel ja jo za vsake -ga smučarja . Po večerj i smo šl i na nočni sprehod opazovati jas-no zimsko nebo in prečudovite zvezde. Vesel imo se novega dne.

IZKUSTVENO SPOZNAVANJE ŽIVALI V četrtek, 10. 1 . 2019, so imeli sedmošolci naravoslovni dan v Mariboru. Obiskal i smo Akvari j - terari j Maribor, k jer smo si ogledal i razl ične s ladkovodne in morske

r ibe pa tudi rake, ožigalkarje , iglokožce in druge v vodi ž iveče žival i . V terari j ih pa smo kar malo s strahom, a tudi z vel ik-im zanimanjem opazoval i pred -vsem razl ične plazi lce: stru -pene in nestrupene kače, vel ike in male kuščarje , želve in celo krokodila .Obiskal i smo tudi Vivari je FNM Maribor, k jer so nas skozi iz-kustveno spoznavanje živa-l i vodi l i študentje biologi je in zelo pri jazna ga . Bojana. Na za -nimiv in poučen način so nam predstavi l i razl ične izbrane organizme, kar je bi lo za nas pri jetno doživetje in dobra na-dgradnja učne snovi pri pouku naravoslovja . Hvaležni smo, da smo bi l i deležni takšnega spoznavanja in st ika z ž ivalmi .

PREHRANA IN ZOBJE V petek, 11. 1 . 2019, so ime-l i četrtošolci naravoslovni dan o zdravi prehrani in skrbi za zdrave zobe.V gospodinjski uči lnici so spoznaval i piramido zdrave prehrane in s i pripravi l i ter pokušal i zdravo malico . Najprej tunin pa bučni namaz z dro -bljenimi in cel imi bučnimi se -meni , na črnem kruhu, seveda. Nato primerjava ovsenih kos-mičev s s ladkimi čokoladnimi medvedki in koruznimi kosmiči , pripravl jenimi z mlekom al i jogurtom. In nazadnje še zelen-javni krožniki , ki so s i j ih otroci obl ikoval i kot obrazke, rožice , ž ival i… Najprej mora bit i hrana privlačna za oči… Kaj pa s ladi -ca? Njami , sadna nabodala!Trebuščki so bi l i polni . Zato so otroci ta dan redno šolsko mali -co odnesl i domov.

SEMENSKE POGAČE ZA PTICE

Bližajo se mrzl i dnevi , ko bo hrane za ptice v okol ju vse manj . V podal jšanem bivanju smo z učenci 1 . razreda naredi l i se-menske pogače. Navezal i smo j ih na drevesa šolskega vrta , nekaj pa j ih nastavi l i v pt ič je krmilnice .Potreboval i smo:• Vel ik lonec in kuhalnico,• kokosovo mast ,• razl ična semena,• s i l ikonske modelčke,• vrvico,• s lamice.Kokosovo mast smo stopi l i v posodi , v katero smo dodali ra-zl ična semena. Nato smo dobro premešal i , da je mast obl i la vsa semena.Zmes smo napolni l i v s i l ikon-ske modelčke. V modelčke, ki niso imeli luknjic , smo vtaknil i


13 FEBRUAR

LETOŠNJE PREŠERNOVE NAGRAJENKE 2. OSNOVNE ŠOLE

Pesem Srečka Niedorferja pravi : » … kultura je s ladoled in da nanj v vrst i počakaš , kultura je knj iga in da jo vzameš v roke, kultura je tudi , če kaj pojasnit i skušaš in kultura s i t i , k i me poslušaš …«V počastitev s lovenskega kulturnega praznika smo minuli četrtek pripravi l i kratko proslavo, na kateri smo se spomnil i vel ič ine dr. Franceta Prešerna in š iršega pomena kulture. Na proslavi so bi le podel jene tudi Prešernove nagrade učenkam, ki so dosegle iz-jemne dosežke na razl ičnih področj ih . Kot se za takšno proslavo spodobi , se je pričela s s lovensko him-no, ki jo je zapel otroški pevski zbor. Temu je s ledi la odl ična dramska igra . Zaigral i so jo učenci prve tr iade po pravl j ic i Kdo je napravi l Vidkovo srajčico? Slednji dogodek prireditve je bi la podel itev Prešernovih nagrad. Najmlajša letošnja nagrajenka je bi la Ajda Ftičar iz 4 . a razreda. Napisala je izvirno zgodbo Sonce išče pri jatel ja , ki je bi la nagrajena na mednarodnem natečaju . Njena pravl j ica je izšla kot samostojna knj iga in kot t ipanka, ki je namenjena tudi s lepim in s labovidnim. Hana Hren iz 8 . b in Neža Lunežnik iz 9 . b razreda sta bi l i nagrajeni s področja l i terature. Izkazal i sta se pri izvirnem l i t -erarnem poustvarjanju in z odl ičnim poznavanjem kn -j iževnega in jezikovnega po-dročja . Na področju fotograf i je je bi la nagrajena Nel i Merkaš iz 9 . b . Na temo »od kapl j ice do morja« je naredi la najbol jšo fotograf i jo . Pokazala je odl ično poznavanje fotografske tehnike in izvirno domiselnost fotogra-f iranja . Tudi letos smo med nas povabi-l i gost jo , ki je podel i la Prešernove nagrade. Letošnja gost ja je bi la gospa Natal i ja Šarman Ferlež , dolgoletna pevka v skupini Vivere. V pogovoru, ki ga je vodi la ravnatel j ica , je povedala , da jo glasba spremlja že od rane mladosti . Čas , v katerem je odraščala , ni bi l prežet s tehnologi jo kot danes. Otroci so svojo odvečno energi jo »pusti l i« na igriščih in v gozdovih, pri igri pa j ih je spremljalo petje . Gospa Natal i ja nas je spomnila , da je kultura pesem, ples , zgodba, s l ika , nasmeh, lepa beseda, spomin, spoštovanje , tradici ja in tudi druženje .

Gospe Natal i j i se lepo zahval jujemo, da je priš la na našo prireditev in z nami del i la delček svojega ustvarjalnega in kulturnega živl -jenja . Iskrene čest itke tudi letošnj im nagrajenkam. Mi pa s i žel i -mo, da kultura in šola še dal je t lakujeta isto pot , na kateri so sk-upni c i l j i – uspešni , ustvarjalni in izvirni učenci .

s lamico, da smo lahko kasne -je skozi luknjice , ki so nastale , napel jal i vrvico.Napolnjene si l ikonske mod-elčke smo postavi l i kar ven na mizo, da se je zmes strdi la . Pogače smo naslednji dan po-bral i ven iz modelčkov.Sledi lo je obešanje semenskih pogač na drevesa.


1429. MEDOBČINSKI ŠOLSKI PARLAMENT NA 2. OSNOVNI ŠOLI SLOV. BISTRICA

V četrtek, 14. 2 . 2019, je na naši šol i potekal 29. medobčinski šolski parlament pod vodstvom učitel ja Igorja Kebra. Sodelovalo je 11 šol , vsaka z dvema predstavnikoma. Osrednja tema nj ihovih razprav je bi la Šolstvo in šolski s istemi , k jer so opredel i l i podtemi Odnosi in Šola za živl jenje . V prvem delu zasedanja so razpravl jal i v št ir ih delovnih skupinah o odnosih v razl ičnih korel-aci jah, in s icer učenec–učenec, učenec–starši , učitel j–starši , učenec–učitel j . Učenci so ugotovi-l i , da je kl jučno, da mladostniki znajo konfl ik-tne s ituaci je rešit i med sabo sami . Izpostavi l i so tudi , da je šola stvar učenca in ne starša . Ocena pri predmetu naj bi s luži la kot povratna infor -macija učencu o razumevanju snovi in ne kot ra -zlog za konfl ikt v družini a l i izven nje . Str injal i so se , da starši morajo sodelovati s šolo , saj so odgovorni za svoje otroke, vendar so opozori l i na medsebojno spoštovanje – šole in staršev. V odnosu med učitel jem in učencem so ugotovi l i , da je mogoče vzpostavit i zdrav odnos le , če gre za obojestransko spoštovanje . Dobro se počuti jo in delajo pri t istem predmetu, kjer je učitel j ko -rekten, redol juben in dosleden.

Podtema Šola za živl jenje je bi la bol j praktično naravnana. Učenci so se preizkusi l i v š ivanju al i v izdelovanju izdelka iz nakl jučno izbranih ma -terialov. Drugi so načrtoval i obisk informativne -ga dne z omejenimi f inančnimi sredstvi a l i so se uri l i v pisanju prošnje za opravl janje počitniške -ga dela .

Učenci so ugotovi l i , da so omen-jene spretnosti pomembne v vsakdanjem živl jenju. Podal i so predloge za š ir i tev šolskega pro-grama pri gospodinjstvu ter pri tehniki . Žel i jo s i , da bi tehnika bi la ponovno v 9 . razredu, kajt i ravno to so pred let i izgubil i . Ko so učenci končal i s skupinskim delom, so svoje ugotovitve pred-stavi l i mentorjem udeleženih šol .

Nato so odšl i na Občino Slov. Bistrica , k jer j ih je sprejel župan dr. Ivan Žagar.

Med vsemi sodelujočimi učenci so moral i izglaso-vati tr i , k i se bodo udeleži l i regi jskega srečanja . Odločitev je bi la težka, saj so s i bi l i v govorništ -vu skoraj enakopravni , a vendar so poslal i zma -govalci Nika Petrič iz OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica , Luka Urban Kitek iz OŠ Gustava Ši l iha Laporje ter Domen Hren iz OŠ Pohorskega batal-jona Oplotnica .

Čestitke vsem učencem, posebej še zmagovalcem, in mentorjem, ki razpravl jajo o temah, v katere smo tesno vpeti vsi , a morda o nj ih premalokrat vprašani . In prav je , da pris luhnemo učenčevim predlogam, kajt i otroci razmišl ja jo preprosto, konkretno in zelo pametno ter vel ikokrat najdejo bol jšo rešitev kot odrasl i . Naj nj ihov glas seže do t ist ih , ki imajo moč, da šolski s istem spremenijo na bol jše .

DRUŽENJE, ZABAVNE AKTIVNOSTI IN UČENJE SLOVENSKEGA JEZIKA SKOZI IGRO V ZIMSKIH POČITNICAH Učenci prisel jenci 2 . OŠ Slovenska Bistrica so se udeleži l i brezplačnih zimskih počitniških aktiv-nosti , k jer so se dva dni druži l i z mult ipl ikatorko Natal i jo Kaučič v okviru projekta SIMS (Soočenje z izzivi medkulturnega sobivanja) . Učenci so lahko izkorist i l i pri ložnost za neko-l iko drugačno druženje in povezovanje z vrst-niki . Otrokom smo ponudil i možnost za zabav-no ter aktivno preživl janje prostega časa. Z elementi c irkuške pedagogike smo se najprej v krogu z žogico spoznal i . Razl ične igre v krogu so od sodelujočih zahtevale vel iko sodelovanja in koncentraci je . S ledi le so vaje z rutkami. Z nj imi smo utrjeval i besedišče na dano črko al i temo. Celotna skupina se je morala uskladit i , kar nam je uspelo . Poskusi l i smo tudi žongl irat i z rutka -mi. Nekaterim je š lo , drugi pa so že nestrpno po-gledoval i žogice . Vsak učenec s i je izdelal svoje žonglerske žogice . Tudi tukaj je bi lo lažje , če smo sodeloval i in s i pomagali . Ko je vsak imel tr i žog -ice , smo se lot i l i vaj žongl iranja v parih , najprej sede, nato še stoje . S ledi lo je samostojno žongl i -ranje . Vel iko bomo še treniral i , smo si obl jubi l i , saj so žogice na začetku kar letele po t leh. Loti l i smo se še umetnosti in vsak si je izdelal ploščico s svoj im imenom iz das mase, ki mu bo polepšala sobico. Dal jše je bi lo ime, večje težave smo imeli . Ampak nismo se predal i , saj smo gnet -l i in val jal i še enkrat , dvakrat in tudi tr ikrat . Tudi ples nas je povezal . Koreograf i jo smo vsi os-voji l i in do dobra smo razmigal i in ogrel i naša telesa . Imeli smo zaklad. Nismo iskal i zaklada. Mi smo zaklad gusarju kradl i in ob tem postaja -l i k ipi . Čas smo popestri l i z družabnimi in di-daktičnimi igrami ter tekmovanjem »Podirajmo rekorde«. Imeli smo se lepo, vel iko smo se nas-mejal i in malce pozabil i , da ne govorimo istega jezika. Ampak prav igra je odl ično sredstvo za učenje in š ir jenje znanja s lovenskega jezika. Multipl ikatorka Natal i ja Kaučič


15 MAREC

OBISKALI SO NAS KURENTI

V petek, 1. 3. 2019, je bilo na šoli glasno rajanje, saj so nas obiskali kurenti KUD-a Polanec Starše. Okrog 20 kurentov s pisanimi trakovi in velikimi zvonci okrog pasu je napolnilo avlo naše šole. S poskako-vanjem in hudim truščem so odganjali zimo ter na-povedali pomlad. Lahko rečemo, da težkega dela s tem letos res niso imeli. Nekateri učenci so bili spr-va malce prestrašeni, ampak so hitro tudi ti postali navdušeni nad plesom kurentov. Učenci so si žele-li, da bi kurenti ostali dlje časa, zato so jih z glas-nimi kriki »še, še, še« klicali nazaj. Žal pa so kurenti morali oditi, saj so jih čakale še druge obveznosti. Hvala za obisk in dobrodošli tudi naslednje leto.

SLOVENSKE BESEDE Z RAZGLEDNICO V DOMOVI-NO PRISELJENCEV

Na tečaju slovenskega jezika so učenci priseljenci 2. OŠ Slovenska Bistrica »potovali« po Sloveniji.Spoznavali so večja mesta, naravne in kulturne znamenitosti ter z didaktično igro utrdili znanje o državi Sloveniji. Slovenija je lepa dežela, zato so di-jaki njene lepote želeli deliti tudi s svojimi sorod-niki in prijatelji. Poiskali so razglednice Slovenske Bistrice, zalepili znamke in poslali pozdrave iz Slo-venije v svojo domovino v slovenskem jeziku.Seveda so dodali tudi nekaj besed materinščine, da bo prejemnikom pisanje razumljivo. Vsi so bili zelo radovedni, kdaj bodo razglednice prispele do nji-hovih sorodnikov in prijateljev.

TEKMOVANJE V RECITIRANJU ŠTEVILA PI Ko slišimo, da nekdo omeni število pi, naše misli največkrat pobegnejo k matematiki. Pi je število, ki ga v večini primerov uporabljamo tako, da ga za-okrožimo na dve decimalki natančno, torej na 3,14. Datuma tekmovanja v recitiranju decimalk števila pi učitelji niso izbrali naključno. 14. marec je nam-reč mednarodno poznan kot dan pi, saj je ta dan v ameriškem datumskem formatu zapisan kot 3/14, kar so prve tri števke števila pi. Na ta dan se je leta 1897 rodil tudi Albert Einstein.Tudi na 2. osnovni šoli učitelji matematike že vr-sto let organizirajo tekmovanje v recitiranju šte-vila pi. Tokratnega tekmovanja se je udeležilo ve-liko učencev. Moramo priznati, da imajo vsi precej dober spomnim, še posebej letošnja zmagovalka, Amadeja Komučar iz 6. b razreda, ki je na pamet zrecitirala kar 212 dec-imalnih številk in krep-ko presegla lanskoletni rekord. Kot so povedali učitelji matematike, imajo tekmovalci različne teh-nike pomnjenja. Nekateri si decimalke zapomnijo na vizualen način, drugi s pomočjo zvoka, ključnega pomena pa so domišljija, asociacije in organizacija.Letos smo dobili tudi nov državni rekord v reciti-ranju števila pi, in sicer na 3333 decimalk natanč-

no, le-tega je osvojil Lev Rus, dijak gimnazije Slov. Konjice. Morda pa v prihodnjih letih najdemo nove-ga zmagovalca na naši šoli? Amadeji iskreno česti-tamo za dober spomin in zmago!

2. OŠ SLOV. BISTRICA GOSTILA MLADE RAZISKOV-ALCE SPODNJEGA PODRAVJA IN PRLEKIJE V petek, 22. 3. 2019, se je na naši šoli trlo mladih raziskovalcev, saj smo bili gostitelji 27. regijskega srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije.Več kot 90 učencev je predstavilo skupaj 48 ra-ziskovalnih nalog z različnih področij. Komisija iz ZRS Bistra Ptuj je bila nad raziskovalnimi nalogami navdušena, saj so nekatere naloge že kar na nivo-ju diplomskih nalog. Še bolj kot nad nalogami pa so bili navdušeni nad zanimivimi odgovori mladih raziskovalcev in nad diskusijo, ki se je odprla po predstavitvi nalog. Spoznali so, da so učenci zelo radovedni, kar je pogoj, da postaneš raziskovalec.Tudi na naši šoli vodstvo in učitelji spodbujajo učence k raziskovanju tem, ki so jim blizu, zanimive. Tako imajo možnost, da s pomočjo mentorja, pride-jo do dragocene izkušnje, kako napisati raziskoval-no nalogo, zbrati lastne misli, obdelati določene podatke. Vso pridobljeno znanje jim bo vsekakor v pomoč pri nadaljnjem šolanju. Letos smo na šoli »bogatejši« za osem odličnih raziskovalnih nalog. Pet od teh je bilo nagrajenih z zlatim priznanjem, tri pa s srebrnim. Ena raziskovalna naloga se je uvrstila na državno tekmovanje, kjer so dosegli sre-brno priznanje.• Pohorski lonec kamnin (Žiga Gaal, Vasja Lorbek, mentor Igor Keber)• Odnos do invalidov v naši družbi (Anastasi-ya Stepanyan, Polina Stepanyan, mentorica Suzana Ramšak)• »Nič ni boljšega kot mir!«, je rekel moj dedi (Luka Rupnik, Mai Primec, mentorica Mojca Žunko)• Analiza ŠKV in prehranske navade v 3. in 6. razredu 2. OŠ Slov. Bistrica (Noa Tušek, Vita Brat-kovič, mentorica Ivana Fekonja)• Vpliv različnih hranil na rast solate (Nika Rajzman, mentor Luka Husu)• Od kmetije do tržnice (Neli Merkaš, Iva Vrhovšek, mentorica Tanja Keber) • Divji opraševalci – koristne ali nadležne žuželke (Neža Lunežnik in Jernej Kosajnč, mentori-ca Katja Leva)• Prijetna starost in čim daljša kakovostna leta: zadovoljevanje socialnih potreb starostnika nekoč in danes (Eva Dobnikar Klepec, Neli Nikolina Kos, mentor Dejan Ratej)


16 APRIL

ZLATI BRALCI NA NAGRADNEM IZLETU Bralno leto na šol i se zakl jučuje , prvi so ga zak-l juči l i devetošolci , torej z lat i bralci , k i so bi l i zvesti dobri knj igi vseh devet let . Že po tradici j i j ih je Občina Slovenska Bistrica nagradi la z iz let -om v naše glavno mesto. Ogledal i so s i zanimivo in drzno mladinsko predstavo Zmeda v glavi ter kulturne in druge znamenitosti starega dela Lju -bljane. Čeprav je bi la pot letos dal jša in ovinkas -ta , so bi l i vt is i vseh udeležencev iz leta pozit ivni .

MAJ

TRETJEŠOLCI V ŠOLI V NARAVI V ČATEŽU

V vel ikem pričakovanju plavalnega tedna smo dočakal i prvi dan v termah Čatež . Čeprav nas je skoraj cel dan spremljal dež in veter, se na to nismo kaj preveč oziral i . Avtobus nas je pripel jal do naših hišk , k jer smo se nastani l i in nato pri-pravi l i za odhod na bazen. Učitel j i so preveri l i naše plavalno znanje in nas po barvah razvrst i l i v plavalne skupine. Z dal jš im sprehodom smo si ogledal i okol ico in se tako ogrel i za plavalne aktivnosti . V sk-upinah pridno izpopolnjujemo plavalne sposob -nosti . Vmes nekaj časa namenimo tudi za igro in spoznavanje toboganov. Energi je nam ne pri -manjkuje . Po kosi lu je s ledi l krajši počitek, a smo komaj čakal i , da gremo nazaj na bazen. Preplava -l i smo vel iko dolžin . Po zelo dobri večerj i se nam je pri legel še sprehod v Indi jansko vas , v novi del kompleksa mobilnih hišic in na jezero. Šole v naravi ne bomo nikol i pozabi l i , saj smo se vel iko nauči l i in predvsem cel teden druži l i s svoj imi pri jatel j i . Lepo smo se imeli .


17OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA

Četrto predtekmovanje 14. otroške varnostne ol impijade je gosti la OŠ Antona Ingol iča Spodnja Polskava. V št ir ih igrah se je med seboj meri lo 19 ekip četrtošolcev iz 12 osnovnih šol z območja PP Slovenska Bistrica in PP Rače. Našo osnovno šolo sta zastopal i dve ekipi . Ekipa 4 . A in 4 . B razreda, ki sta se uvrst i l i na 10. in 12. mesto.

EKO DAN

ZDRAVA EKOLOŠKA MISELNOST – EDINI KL-JUČ K OHRANITVI NAŠEGA PLANETANaš svet se neprestano spreminja . Na razpola -go je vse več materialov, izdelkov, tehnoloških novosti . L judje pa postajamo vse bol j sebični – imeli bi vse , kar obstaja , pri tem pa ne pomisl i -mo na tone odpadkov, ki j ih pridelamo. Razl ični medij i nas dnevno opozarjajo na globalni prob -lem onesnaževanja našega okol ja , ampak še ved -no se zdi , da o tem samo poslušamo in beremo, dejansko pa proti temu naredimo izredno malo. K drugačni miselnosti otrok pa lahko vel iko doprinese tudi šola . Že zelo zgodaj je potrebno začeti otroke ozaveščati o gromozanskih posled-icah človekovega nepravi lnega ravnanja v naravi oziroma do narave. Zato kot šola moremo učen -cem pomagati razvit i skrb in odgovornost za č ist in zdrav planet .Na zadnjo delovno soboto v tem šolskem letu, 11. maja , smo se na šol i odloči l i , da namenski dan posvetimo ekološkim temam ter spoznavan-ju posledic prekomernega onesnaževanja našega

planeta .Vsi razredi so z razl ičnimi delavnicami al i obiski spoznal i , kako lahko l judje vpl ivamo na naravo oziroma kako lahko narava vpl iva na našo živl -jenje .Učenci od 1 . do 3 . razreda so se odpravi l i v Čebe-larski center Slov. Bistrica . Spoznaval i so pomen čebel in opraševanja ter opazoval i medovite ras -t l ine . Predvsem j im je bi l predstavl jen vidik , da vel iko hrane, ki jo pojedo, ne bi bi lo brez pridnih čebel ic . Učenci 4 . razreda so se podal i k Bistriškemu potoku, kjer so opazoval i rast l insko in živalsko prisotnost ob vodi in v vodi , hkrati pa so pregle-dali , kako čisto oziroma onesnaženo je območje ob potoku. 5 . razred je obiskal Vodarno Slov. Bistrica . Spoznaval i so proces in pot vode od zajet ja do doma.Šestošolci so seši l i nakupovalne vreče iz blaga (zaves) in tako doprinesl i k zmanjšanju plas -t ičnih odpadkov. Spoznal i so , da lahko s kreativ-nostjo in domišl j i jo vel iko materiala ponov-no uporabimo. Po dokončanem šivanjem so se odpravi l i v bl ižnj i gozd, kjer so nabral i smrekove vršičke, da so s i izdelal i s irup, ki bo v zimskem času marsikomu dobro del .7 . razred zagotovo ni bi l lačen, saj so s i vso do-poldne pripravl jal i zdrave obroke. Spoznaval i so

pomen ekološko, samooskrbno pridelane hrane in nujnost zdravega načina prehranjevanja .8 . razred se je preizkušal v izdelavi mila in spoznal način , kako lahko delujemo samooskrb -no in ekološko.9 . razred je pomagal pri urejanju šolskega vrta . Dotrajane visoke grede so zamenjal i z novimi , zato so učenci prestavi l i vso zemljo iz starih gred v nove. Druga skupina se je lot i la posl ikave vi -sokih gred, spet nekaj drugih učencev je prebar-valo kompostnik in hotel za žuželke. Del delavnic je potekalo tudi v tehnični uči lnici , k jer so učen-ci posl ikaval i kamenje , na katere so s l ikal i zelen -javo, ki jo premore naš vrt . Posl ikano kamenje s luži kot označevalec rast l in v gredi .


18

Ali smo z Eko dnevom spremenil i in reši-l i svet? Zagotovo ne. Smo pa učencem ponovno dal i možnost , da z naravo postanejo pri jatel j i , možnost , da naravo čuti jo z vsemi svoj imi čuti-l i . Zavedamo se , da bo učencem, le t isto kar so sami izkusi l i , doživel i , tudi prirast lo k srcu. Naše naloge so , da učencem pomagamo in j ih usmerja -mo pri odkrivanju narave, da jo bo spoštoval in do nje čuti l odgovornost . Če smo vsaj nekaj od tega pri nj ih prebudil i , smo naredi l i vel ik korak k nj ihovi zdravi ekološki miselnosti , k i je edini kl juč , da ohranimo naš planet .

SPREJEM PRVOŠOLCEV MED PODMLADEK RK 8. maj je mednarodni dan RK in cel mesec maj pravzaprav obeležujemo kot mesec humanitar -nosti , sol idarnosti , pomoči … Vsako leto so tudi v tem mesecu prvošolci sprejet i med podmladek RK. Tako so v četrtek tudi letošnj i prvošolci ime-l i ta dogodek. Najprej so skozi kratek f i lmček spoznal i delovanje RK, nato pa so j ih sedmošolke navduši le z igro Križem Kapica , v kateri dekl ica v gozdu pomaga ranjenemu zajčku. S ledi la je igra in pri jetno druženje mlajših in starejših otrok. Otroci so užival i v obvezovanju ran prometnim in vojnim ponesrečencem, ranjenim žival im, l ikovnem poustvarjanju zgodbice … Dobil i so tudi pri ložnostna dari lca in za posladek še polno košarico sadja .

ZA VSAKO BOLEZEN ROŽCA RASTE Obiskala nas je babica dveh učenk iz 1 . a razreda gospa Marjetka Resnik in je v času podal jšanega

bivanja izvedla delavnico o zel iščih in zdravi lnih rast l inah. V začetku so učenci spoznaval i rast l ine in nj ihov zdravi lni učinek oz . uporabo, kasneje pa so vse prenesene rast l ine vonjal i in okušal i . V krogu so z igro »vonjaj in povej« ugotavl jal i , katera zel išča so zapakirana v vrečici , iz teh pa so s i kasneje naredi l i tudi čaje . Naj l jubše j im je bi lo , da so s i naredi l i bezgov in melis in napitek. Hvala gospe Marjetki za sprejeto povabilo in zelo dobro izpel jano delavnico, polno novega znanja in izkušenj .


19 JUNIJ

OBISKAL NAS JE FERI LAINŠČEK

Tudi letos smo na šol i organiziral i prireditev ob zakl jučku BRALNE ZNAČKE. Zakl jučna prireditev je namenjena t ist im učencem, ki v te-kočem šolskem letu uspešno zakl juči jo bralno sezono. Letos je bi lo teh učencev kar 309. Da bralce nagradimo za zvesto branje , vsako leto na prireditev povabimo nekoga, ki nam daje pesmi , zgodbe, skozi katere potujemo v svet domišl j i je , v svet čutenja , v svet novega znanja . Letos nas je obiskal pisatel j , pesnik , scenarist in dramatik Feri Lainšček.Srečanje s Feri jem Lainščkom je potekalo v dveh del ih . Najprej se je predstavi l mlajšim učencem, nato še učencem od 5. razreda dal je . V kulturni program so nas s pet jem popel jale tr i učenke 7 . a , in s icer Zala in Eva Rak ter Ana Eva Adelstein Prgin. Pogovor z nj im sta vodil i Lari Zafošnik in Larisa Mesarič , ki sta zanj pripravi l i zanimiva vprašanja . Tako smo izvedel i vel iko zanimivosti o njem, o njegovem rodnem kraju in o njegovem otroštvu. Navduši l nas je s svojo odkritosrčnos-t jo , s svojo preprostost jo , predvsem pa s svoj im pozit ivnim pogledom na svet .Mladim je povedal , kako zelo pomembno je bran -je in kako je branje vpl ivalo nanj . Začel je ra -zlagati prav o začetkih svojega otroštva: »Živel sem v hiši , zgrajeni iz blata , k jer nismo imeli ne elektrike ne knj ig . Starša sta mi ob dolgih večerih pripovedovala pravl j ice . Ko sem začel hodit i v šolo , sem do tret jega razreda prebral že vse kn -j ige , ki so bi le v naši majhni knj ižnici . Učitel j ica mi je začela prinašal i knj ige od drugod. Menil sem, da je vse skrivnosti tega sveta moč odkrit i prav v knj igah. Bral sem, ker sem iz knj ig izvedel kdo sem, kaj sem, kako bom živel .«

Gospod Lainšček je ob zakl jučku prireditve podel-i l priznanja z lat im bralcem, t ist im devetošolcem, ki so vsa leta osvoj i l i bralno značko in bi l i zvesti knj igi . Teh je bi lo letos 14. Vsestranski kulturnik j im je zaželel obi lo dobrega in pri jetnega branja , ki naj traja skozi vse živl jenje – in ne le v času šolanja . Čestitke vsem »značkarjem« za osvojeno priznan-je , hkrati pa vas vabimo, da se v novem šolskem letu zopet podate v »svet branja«, namreč, t ist i , k i bere , ž ivi t isoč živl jenj , t ist i , k i ne bere, pa le eno.

ODPADNI PAPIR JE ZMANJŠAL CENO ZAKL-JUČNIH EKSKURZIJ

Papir nas obkroža skoraj povsod, kamor se oz-remo. Pomisl imo samo na vse časopise in re-vi je , ki so nam na razpolago, reklame, ki nam dnevno polni jo poštni nabiralnik , vso kartonsko embalažo, ki jo po nekaj sekundah, ko odvi je -mo izdelek, odvržemo. Tega se v kratkem času nabere v ogromni kol ič ini . In zakaj ne bi nekaj naredi l i tudi v sklopu šole , da bi obvaroval i nar -avo in s tem še nekaj pris luži l i? Na naši šol i že nekaj let učenci skrbno zbirajo in prinašajo odpadni papir. Denar, ki s i ga pris luži-jo po razredih, porabi jo za končno ekskurzi jo . Za kol iko se zmanjša cena ekskurzi je , je odvisno od kol ič ine papirja , ki ga je razred zbral . V letošn -jem šolskem letu je krepko zmagal 5 .a razred, ki je s skupnimi moči vseh učencev zbral kar 3721 kg. Zasluži l i so 223 evrov, kar pomeni , da se je cena ekskurzi je zmanjšala za 9 evrov na učenca.

Iza Leskovar, učenka 5 . a , je nedvomno vel iko pripomogla k temu, da je njen razred zmagal . Povedala je : ” Jaz sem v zbiralno akci jo papirja vkl juči la vse , ki j ih poznam. Papir so nam nosi -l i sosedje , sorodniki . Največ pa sta mi pomagala starša . Ati je papir vozi l domov tudi iz s lužbe. Včasih smo imeli doma tol iko papirja , da smo ga moral i v šolo pripel jat i kar z dvema avtoma.”

Iza še doda, da je k zmagi vel iko prispevala tudi razredničarka, gospa Sabina Povhe, ki j ih je skozi opominjala in pozivala k temu, da prinašajo pa -pir. Razloži la j im je ponovno uporabo, reciklažo papirja , v idik ohranjanja narave ter j im poveda -la , da bo zbrani denar znižal strošek ekskurzi je .

“Meni osebno je bi la največja motivaci ja , da sem prinašala papir, da znižam strošek ekskurzi je in da pomagam, da lahko gremo na zakl jučni iz let vsi . Pa tudi zaradi spoštovanja do narave sem prinašala papir,” še pripomni Iza .

Pohval it i pa moramo tudi učence 3 . a razreda, ki so zasedli drugo mesto. Prinesl i so 3181 kg pa-pirja in s i znižal i ceno ekskurzi je za 7 evrov na učenca. Skupno smo na šol i zbral i malo več kot 28 ton odpadnega papirja , kar v zaslužku pomeni 1691 evrov.


20Ker za 1 tono papirja uničimo 17 povprečnih dreves , smo ponosni , da so učenci naše šole “reši l i” kar 476 dreves .

Čestitke in zahvala vsem, ki ste kakor kol i doprinesl i k zbranim tonam papirja . Pred -vsem pa hvala staršem, ki ste vzorno vozi l i papir, pa tudi našemu hišniku, ki je skrbno in natančno tehtal papir in zapisoval kg .

PROJEKT PO GUM

»POVEJ MI IN BOM POZABIL, POKAŽI MI IN SE BOM SPOMNIL, VKLJUČI ME IN BOM RAZUMEL«

Podjetnost za kakovostnejšo in trajnejšo znanje2. osnovna šola Slov. Bistrica je od šolskega leta 2017/2018 vkl jučena v evropski projekt Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožne-ga prehajanja med izobraževanjem in okol jem v osnovnih šolah, skrajšano POGUM. Namen projekta je v osnovnošolcih spodbudit i način razmišl janja in razumevanja podjetnosti kot ustvarjalnost , inovativnost in proaktivnost posameznika ter skupin. Razvi janje kompetence podjetnosti pri učencih je odl ična naložba, saj bogati nj ihovo živl jenje preko izkušenj in kreativ-nosti . Ci l j razvi janja podjetnosti je namreč usposabl janje posameznika za uresničevanje lastnih zamisl i , idej in interesov. Predvsem se znanje učen-cem podaja preko izkustvenega učenja .V šolskem letu 2017/2018 smo učitel j i , k i smo vkl jučeni v projekt , opre-deli l i področje , na katerem se lahko učenci opolnomoči jo s kompetenco podjetnosti . Razmišl jal i smo, da lahko naš šolski vrt in uči lnica v naravi postaneta odl ičen didaktični pripomoček, ki bo učencem omogočal izkust -veno učenje …S šolskim letom 2018/2019 smo pogumno začel i uvajat i novosti v pouk. Pridobil i smo kar nekaj novih stvari in ogromno trajnostnega znanja za živl jenje .

NOV ŽIVLJENJSKI PROSTOR NA ŠOLSKEM VRTU – MLAKA Mlako smo naredi l i polet i 2018, in s icer na predlog ddr. Ane Vovk Korže, predavatel j ice na Fi lozofski fakultet i Maribor, s katero sodelujemo v zadn-jem letu v okviru projekta . Učenci , ki so polet i obiskoval i počitniško varst -vo, so naredi l i načrt , kakšna naj bo mlaka. S hišnikovo pomočjo so izkopal i luknjo , vanjo dal i traktorsko gumo, jo obloži l i s fol i jo in nato napolni l i z vodo. Kasneje smo vanjo zasadi l i vodne rast l ine , ob mlako pa zasadi l i dren. Mlaka je v septembru dobila prve prebivalce , žabice . Od takrat dal -je je mlaka poseben prostor na šolskem vrtu, kjer se učenci neizmerno radi zadržujejo . Torej , namen je dosežen – pritegnit i učence k opazovanju narave okrog sebe, v nj ih »vzbudit i« zanimanje , radovednost , povezovan-je . Mlaka lahko s pridom izkorist imo pri razl ičnih predmetih (naravoslov-je , kemija) , saj lahko učenci v njej opazujejo živalske in rast l inske vrste , primerjajo stoječo vodo s tekočo, meri jo razl ične parametre …

RAZREDNI VRTIČKIRazredne vrt ičke smo pridobil i jeseni 2018. Glavni razlog za uvedbo le-teh je bi l , da učenci spoznajo , da s i lahko vsi , z vsaj malo vol je in iznajdl j ivo -st i , pridelamo nekaj zelenjave doma, torej , ne glede na to kje ž ivimo (sta-novanje , hiša) in ne glede na letni čas .Prav tako smo želel i , da učenci sami izkusi jo , kako se seje , sadi , da vedo, katere dejavnike morejo upoštevati , da bo rast l ina zrast la in predvsem, da znajo opazovati in razložit i , zakaj je priš lo do določenega rezultata . Hkrati so imeli učenci 7 . razreda možnost obdelave, brušenja in lakiranja lesa , saj


21so t i učenci naredi l i zaboje , ki s luži jo kot vrt ički . Prvi so svoj vrt iček dobil i učenci prvega razre-da, ko so spoznaval i razl iko med sejanjem in sajenjem. Vrt iček so sami napolni l i z razl ičnimi material i , in s icer po principu visoke grede. Po plasteh so vanj najprej položi l i vej ice , zatem lep -l jenko, volno, kompost , zemljo . S ledi lo je sejanje in sajenje solate . Sedaj imajo svoje vrt ičke že vsi oddelki od 1 . do 5 . razreda. Vanje so posejal i razl ično zelenjavo, ki jo bomo v pomladnem času presadi l i na šolski vrt . Učenci so z vrt ički dobi l i možnost spoznati ce-lot i proces rast i in samooskrbe – sejanja , presa -ditev, sajenje , pridelek, izdelek.

AKVAPONIKAIz naših akvari jev, ki krasi jo šolske hodnike, je gospod Peter Maričič ustvari l t . i . urbane ribni -ke. Akvaponika je sodobna metoda gojenja ras -t l in na vodi , kar pomeni , da rast l in ni potrebno zal ivati in okopavati , pul i t i plevela in opravl jat i ostal ih vrtnarskih opravi l . Pridelava rast l in na vodi je precej olajšana. Rast l ine rastejo s po -močjo invazivnih žival i , iz lovl jenih iz okol ja , a l i s pomočjo r ibic , želvic , ki j ih l judje smatrajo za hišne l jubl jence. Urbani r ibnik z akvaponiko ima tudi vel iko pedagoško vrednost , saj lahko učen-ci spoznavajo princip delovanja akvaponike, uvidi jo problem nizke samooskrbe v Sloveni j i in problem invazivnih žival i . Akvaponika deluje kot lep, atraktiven okras , zraven pa opravl ja izredno pomembno nalogo, saj predstavl ja medij za sa -ditev okrasnih rast l in , vrtnin al i začimbnic . Na 2. osnovni šol i smo tako naredi l i še en korak naprej , da učenci spoznajo , da lahko z razl ičnimi načini pridemo do samooskrbe.

SKRB ZA DIVJE OPRAŠEVALCE – ČMRLJAKI Želel i smo, da učence tudi ozavestimo o izredno pomembni vlogi opraševalcev v naravi , predvsem divj ih . Zato smo v sklopu raziskovalne naloge z naslovom Divj i opraševalci – pomembne al i na -dležne žuželke naredi l i nova domovanja za divje opraševalce . Neža Lunežnik in Jernej Kosajnč , ki sta avtorja te naloge, sta se povezala s 7 . razre -dom in z nj ihovo pomočjo naredi la čmrl jake in domovanja za čebele samotarke. Naredi la sta tudi izbor medovit ih rast l in , ki j ih bomo v pom-ladnem času posejal i oziroma posadil i na novo cvetl ično gredo. Učenci bodo lahko pri nara-voslovju del pouka opravi l i na prostem, ko bodo obravnaval i vsebino o opraševanju.

SKRB ZA PTICE – PTIČJE KRMILNICE IN SEMEN-SKE POGAČEUčitel j i se str injamo, da moremo pri učencih dvi-gnit i raven zavedanja in spoštovanja do narave. Prav iz tega razloga vel ikokrat kakšne dejavnosti usmerimo v to smer. Učenci 3 . razreda so naredi l i pt ič je krmilnice iz plastenk, kjer so dal i poudarek ponovni upora -bi materialov, hkrati pa naredi l i dobro delo za ptičke. Izkazal i so se kot zelo kreativni in polni idej , kar se t iče ponovne uporabe. V podal jšanem bivanju so učenci 1 . razreda nare -


22dil i semenske pogače za ptice . Navezal i smo j ih na drevesa šolskega vrta , nekaj pa j ih nastavi l i v pt ič je krmilnice .

DELO NA ŠOLSKEM VRTKer smo mesta šola , se zavedamo, da vel iko učencev nima možnosti pristnega st ika z obde-lovanjem zemlje oziroma vrta . Zato smo še to -l iko bol j ponosni , da imamo šolski vrt , k jer la -hko vsem učencem ponudimo, da spoznajo delo na vrtu. Šolski vrt pa našim učencem ne pomeni samo učenje »vrtnarjenja« , ampak tudi spros -t i tev, g ibanje , druženje , ustvarjalnost . Vsi učen -ci , od prvega do devetega razreda, sodelujejo pri izdelavi , spremljanju in obdelovanju šolskega vrta . Vkl jučeni so v okviru krožkov, namenskih dni , podal jšanega bivanja in raznih projektov na šol i .

Pomembno je , da damo možnost učencem, da znajo pridelek s šolskega vrta tudi primerno up-orabit i oziroma ga pretvorit i v izdelek. Tako ve -l ikokrat nastane kakšen zel iščni namaz al i skuha -jo odl ično ekološko marmelado. Zel išča narežejo , posuši jo in spakirajo v vrečke za čaj . S svoj imi izdelki se radi predstavi jo na Podobah bistriških domači j a l i z nj imi popestri jo božični bazar.

Kot učitel j i se zavedamo, kako pomembno je , da lahko učenec teori jo poveže tudi s prakso in da je osebna izkušnja t ista , ki šteje največ . Zato strmi-mo k temu, da v pouk vnašamo čim več izkustven -ega učenja . Izkustveno učenje zelo dobro opiše star kitajski pregovor: Povej mi in bom pozabil , pokaži mi in se bom spomnil , vkl juči me in bom razumel – in na naši šol i se trudimo, da so učenci resnično aktivno vkl jučeni v pedagoški proces .

Katja Leva, vodja projekta

Mladi planinci 2 . osnovne šole se zelo radi po-tepamo. Letošnje šolsko leto smo hodil i po s le-deh pastirskih škratkov na Krvavcu, na Uršl j i gori smo iskal i stopinje svete Ursule in s i ogle-dali najviš je ležečo cerkev na Slovenskem, na Košenjaku in Trdinovem vrhu v Gorjancih pa smo preskakoval i državno mejo. Praznični in zims-ki čas smo si popestri l i z igrami na snegu in z nočnim pohodom na Tri kral je . Sedaj že nestrp-no pričakujemo poletni planinski tabor, ki bo na CŠOD Gorenje .Če radi odkrivate kotičke naše dežele in obožu-jete gibanje v naravi , ste vl judno vabl jeni , da se nam na naših dogodivščinah pridružite .

MLADI PLANINCI


23 LITERARNI KOTIČEK

OTROŠKA DOMIŠLJIJA NE POZNA MEJA

»Sonce išče pri jatel ja« je naslov pravl j ice , s kat -ero se je učenka 2 . osnovne šole , Ajda Ftičar, pri javi la na mednarodni l i terarni natečaj za na -jbol jšo otroško in mladinsko knj igo, ki ga je raz-pisala mestna občina Schwanenstadt v Gornj i Avstri j i . Ajda je dosegla odl ično drugo mesto.

Ajda, kje in kdaj si do -bila idejo, da napišeš pravljico?Mami mi je povedala za natečaj , potem pa sva se počasi lot i l i dela .

Ampak zgodbica je bila tvoja? Ti si si jo izmisli la?Seveda. Tema je bi la o pri jatel jstvu. Všeč mi je vesol je . Dobila sem zamisel o soncu, ki išče pri jatel ja . Všeč so mi planeti , vseol je , zvezde …

Koliko časa si potrebovala, da si pravljico napisala od začetka do konca?En mesec sem pisala pravl j ico in nato sem jo i lustrirala . Kasneje sva z mamico začel i ustvar -jat i še t ipanko.

Ali si pravljico med pisanjem kaj spreminjala?Nekatere besede sem spremenila , zamenjala , ker mi niso bi le všeč . Pa tudi mami je s lovnično po -pravi la besedi lo ter postavi la besede v pravi lni vrstni red.

Kaj pa samo zgodbo, si jo kaj spreminjala?Najprej sem si jo zamisl i la in nato sem jo zapisa-la . Sem pa kasneje nekatere dele pravl j ice spre -menila .

Zakaj si spreminjala nekatere dele pravljice?Ker sem želela , da bo zgodba zanimiva.

Kateri del pa je tebi najbolj všeč?Ko piščanček Pipo dobi barvo, saj sta bi la potem s soncem še bol j povezana.

Si zadovoljna s končno obliko pravljice?Sem. Zelo .

Komu je pravljica namenjena? Mlajšim. Tudi s lepim.

Zakaj slepim?Ker je zraven braj lo -va pisava. Tudi s l ike so puhaste , v obl iki sonca, kometa, lune.

Zakaj si jo namenila slepim?Ker je moja omica s lepa.

Kako pa omica bere pravljice?Ona posluša posnete pravl j ice al i pa j i berem jaz .

Zakaj se ti zdi pomembno, da lahko slepi l jud -je berejo in se učijo?Zato, ker niso nič bol j drugačni kot mi , t ist i , k i vidimo.

LORI ZAFOŠNIK TRETJA NA PESNIŠKI OLIMPI-JADI Javni sklad za kulturne dejavnosti , območna iz-postava Dravograd, je že osmič organiziral pesniško ol impijado za mlade ustvar -ja lce iz Sloveni je in zame -jstva . Tema letošnjega na -gradnega natečaja so bi le sanje , t iste nočne in tudi sanje in sanjarjenje o lep -šem in srečnejšem svetu ter pri jaznih odnosih med l jud-mi.V kategori j i mladih pesnikov od 7 . do 9 . razreda je tret je mesto v konkuren -ci več kot stotih ustvarjal -cev dosegla Lori Zafošnik , učenka 7 . razreda naše šole . Mlada nadarjena pesnica je svojo pesem z naslovom Sanjam tudi prebrala na s lovesni podel itvi priznanj v dvorcu Bukovje pri Dravogradu.Svojo ustvarjalnost je dokazala tudi že v okvi -ru šole , saj je dvakratna dobitnica Prešernovega priznanja za področje l i terature na 2 . osnovni šol i v Slovenski Bistric i .

MOJE VESOLJE

Ozrem se v nebo, t isočero luči ,zvezdic nebroj z neba se blešči .Lebdim v temi in z roko, žel im,

da bi lahko se dotaknilateh biserov svetlečih , j ih nabrala ,

pot novo v živl jenje z nj imi stkala .

V temi neskončnega vesol jase začne in konča vse ,

tam skrit i so odgovori na misl i ,ki po glavi mi roje .

Me kdo opazuje , se z mano smeji ,me spremlja previdno in mi s ledi?

Razdal je nevidne,tako so brezmejne,

planeti , zvezde, galaksi je …tako raznolike , bol j od naše domišl j i je .

Obstaja ž ivl jenje in metul j i lete ,je voda, so ptice , ki zažvrgole?

Morda pa nekoč v vesol je bom šla ,roko nekomu podala , rože dišeče nabrala

in stkala pri jatel jske vezi ,kjer mil i jarda zvezd vame strmi!

Avtorica: LORI ZAFOŠNIK 7. B


24 VESOLJE

Ko sem majhna bi la ,sem vedno sanjala ,

da astronavtka bom postala ,vesol je raziskovala .

Pri jela Zemljo bom za roke,z njo zaplesala ,

in vse l judi z njein iz hiš pometala .

Z luno bom klepetala ,se zvezdicam smejala ,

v vesol je pobegnila , in novi svet odkri la .

Tam drevo bom posejalain se cele dni smejala .Tam bodo vsi vesel i ,

plesal i le in pel i .

A tak svet je domišl j i ja .Preden v vesol je polet imo,

zapojmo si in se povesel imo,saj naj lepše je doma,

kdor dom le ima.

Larisa Mesarič , 7 . b

Vsak t iho zori , počasi in z let i , a kamor že greš , vse poti je treba na novo začeti (Tone Pavček)

Sem Anisa in obiskujem oz. zakl jučujem 9. razred osnovne šole . Moje živl jenje ni bi lo vedno polno mavric in sončkov, temveč tudi temnih oblakov, dežja in neviht . Zdi se mi oz . vem, da je to »okej« , saj mora vsak posameznik skozi nevihto, da pride do mavrice in s tem, po mojem mnenju, č lovek mentalno bol j dozori , pridobi izkušnje in se nauči , da se ne sme takoj vdati in obupati v ž ivl jenju.

Spomnim se 1 . razreda, ko sem bi la še č isto majhna. Spomnim se , da sem bi la vesela , saj bom končno stopi la skozi šolska vrata in v uči lnico. Komaj sem čakala , da vidim, al i koga že poznam in kdo bodo moji sošolci in sošolke naslednjih 9 let . Moram priznati , da so ta leta hitro mini la . Takrat smo bi l i še majhni , polni energi je , zdaj pa smo že vel iki in se odločamo o svoj i pokl icni poti . Šola me je nauči la osnov, torej pisanja , branja in računanja . Nauči la me je tudi , da moram spoštovati in cenit i to , kar imam, da cenim sebe in druge okoli mene ter da zaupam vase. Leto 2013 je bi lo eno hujših let . Smrt moje mami. Kl jub temu da sem bi la takrat še majhna, vem, da je bi la pametna, delovna, pozit ivna in vesela oseba. Na svoj i prehojeni poti sem ustvari la in izgubila tudi nekaj pri jatel jstev. Za vse sem zelo hvalež-na. Nikol i ne bom pozabila vseh lepih trenutkov, trenutkov, ki so me nasmejal i do solz in žalostnih trenutkov, saj se tudi iz tega nekaj naučiš . Lani , torej leta 2018, sem konec februarja dobila psico po imenu Šiva . Njo imam po vsej verjetno-st i najraje , saj je pametna, igriva , zabavna in smešna. Pravi jo , da psi pridejo v naša živl jenja , da nas uči jo o l jubezni in zvestobi . Ne morem potrdit i , da me je tega moja psica nauči la , lahko pa potrdim, da zagotovo vem, kaj besedi pomenita . In zdaj sem torej v 9 . razredu. Poslavl jam se od osnovne šole in stopam v srednjo. Še težje bo. Poznala bom le nekaj pri jatel jev, več bo učenja in seveda izzivov. Žel im si uspešno končati g imnazi jo in se kasneje vpisati na študi j . Najbol j s i žel im prepotovati svet , saj me zanima, kako l judje živi jo drugod, kako se preživl ja jo , kakšne so pokraj ine in nj ihove kulture . Te sanje bom v prihodnosti za-gotovo uresniči la . Prehodila sem le majhen del svoje dolge poti in vem, da me v živl jenju čaka še vel iko znanja , pad -cev, izzivov, novih pri jatel jstev in izkušenj . Verjamem tudi , da živl jenje dobrim l judem podari , kar s i zasluži jo . Morda ne danes. Morda ne jutri . Morda bo na to treba dolgo čakati . Toda na koncu bodo z vsem dobrim vendarle nagrajeni .

Anisa Vrtagić , 9 . a

SANJAMSanjam, da na najviš j i gori stoj im

in ves svet na dlani držim,hodim po cest i , k i nima meja ,srečujem l judi z vsega sveta .Danes z oblakov se smejim,jutri na cvetoči trat i ležim,

dan za tem, morda, sredi morjase s pogledom srečava.

Na Mars bi odšla , na Luno morda,pa še cel svet s i ogledala .

Vesol je neskončno bi raziskala ,na Zemlj i pa mir bi posejala .

Sanjam, da srečo del im,kamorkoli oko se ozre ,

na obrazu l judi ni solza , ni jeze ,ni skrbi in vsak se smeji .

Z nasmehom na obrazu se prebudim in moje sanje kot milni mehurček

v nebo polete ,se razbl ini jo in izpuhte .

Nič zato , če vse to le sanje so bi le ,saj ž ivl jenje polno presenečenj nam natrosi ,

dobro in s labo se nam godi ,a največj i zaklad je ,

da živimo in se živl jenja vesel imo.


25 Vsak t iho zori , počasi in z let i , a kamor že greš , vse poti je treba na novo začeti .

»Edina stalnica v odraščanju so spremembe.«

Za nami je skoraj 9 let , v katerih sem se vel iko nauči la , v katerih se je spreminjalo okol je , naše raz-položenje in navsezadnje mi sami .Ko so me v prvem razredu postavi l i v prostor imenovan »uči lnica« skupaj z nekaj več kot dvajsetimi otroki , sem vedela , da bom z nj imi preživela kar nekaj časa , a nit i sanjalo se mi ni , kol iko od t ist ih tuj ih obrazov mi bo v prihodnosti polepšalo dan, me nasmejalo , mi pomagalo rešit i probleme al i j ih celo ustvarit i . Sklenjenih je bi lo vel iko pri jatel jstev, začetih vel iko dobrih pogovorov in doživetih lepih trenutkov. Ampak ni bi lo vse tako rožnato, saj ž ivl jenje ni nikol i samo črno al i belo , ampak je nasl ikano v prel ivajočih odtenkih s ive . Pravzaprav sem vesela , da je bi lo tako, saj smo se z ra-zl ičnimi spori uči l i pomembne stvari drug o drugem in tudi sami o sebi . Nauči la sem se tudi vel iko f iz ičnih stvari kot na primer delanje čopa, vezanja vezalk , kombiniranja oblači l in delanja zapiskov na najbol j estetsko zadovol j iv način in to od sošolcev in sošolk , ki lepo pišejo . Lahko bi naštela še vel iko fascinantnih stvari , a se mi ne zdi smiselno. Najbol j pomembno se mi zdi , da sem se od l judi , ki so me spremljal i 9 let , odnesla znanje o tem, kako najbol jše odreagirati v razl ičnih s ituaci jah, kako pokazati pri jatel jem, da j ih ceniš in tudi kako cenit i sebe, saj so me sošolci zmeraj podpiral i pri pisanju in brez majhnih komentarjev gotovo ne bi bi la tako prepričana sama vase, kar pa misl im, da je ena od najpomembnejših stvari v ž ivl jenju. Pa ne pravim zdaj , da bodite egoist i , ampak da je vredno najt i neko pravo mero samospoštovanja . Vsak od nas je sprejemal odločitve , ki logično niso bi le vedno pravi lne. Z delanjem napak si nabiramo izkušnje in rastemo, pa ne v viš ino. Vseh 9 let nas je bi lo ves čas med 20 in 30. To je vel iko razl ičnih karakterjev, mnenj in posameznih pozit ivnih al i negativnih vibraci j . Super se mi zdi , da ko te obkroža tol iko l judi , ki so v določenem momentu srečni , s i srečen tudi t i . Al i pa v nasprotnem primeru, če se zgodi nekaj s labega in imaš do sošolca , sošolke sočutje , s i razvi jaš smisel za empati jo oziroma zvišuješ čustveno intel igenco. V pogovoru l judi (20-30) lahko stvari vidiš z ogromno zornih kotov in se t i mnenje z lahkoto spremeni . Zelo všeč mi je tudi , da ko kdo del i svoje mnenje , ga drugi poslušajo . Meni da to zanimanje l judi o tem, kako jaz čutim glede neke zadeve, občutek neke osebne valute . To, da nisi »kr en«. O sošolcih sem že vel iko povedala , a name so zelo vpl ival i tudi učitel j i . Učitel j i , k i se učencem dejansko posvečajo so zelo redki . Taki , ki otrok ne obravnavajo kot le predmete ustanove, ki se imenuje »šola« , ampak taki , ki nas obravnavajo kot navadne l judi . Kot otroke, ki rabi jo roko, da j ih vodi in pri nj ih izpostavi vse bleščeče kval i tete oziroma lastnosti , k i j ih v sebi skriva vsak posameznik. Zaradi razl ičnih razpisov in tekmovanj sem kot umetnica rasla na področju umetnosti , na katerem upam, da se bom nekoč odl ikovala . Učitel j me je podpiral od samega začetka. Pa ne žel im, da zdaj izpade, kakor da povel iču -jem samo sebe in njega. Samo hočem povedati , da so vsi , k i so pokazal i interes do mojih del , za mojo osebnostno rast stori l i vel iko. Osnovna šola bi morala učit i ž ivl jenje . Pa saj tudi ga , vendar je lepo, če t i pri tem pomaga odrasla oseba. Zame je to moj že prej omenjeni učitel j s lovenščine. Nikol i nas ni uči l le s lovenščine, ampak je v pouk vkl jučeval tudi svoje odl ično znanje zgodovine in splošno razgledanost , s č imer nam je š ir i l obzorja in nam predstavl jal realni svet . Zmeraj je vse učence pod-piral k razvi janju krit ičnega razmišl janja .Ker mi zmanjkuje časa , žel im za konec povedati le še to , da sem vesela za vsa pri jatel jstva , ki so bi la sklenjena, žal pa mi je za vsa , ki so bi la razdrta al i sem to stori la celo sama. Hvaležna sem za vse sošolce , ki so me sprejel i takšno, kot sem, in mi odpusti l i moje napake. Hvaležna sem, da je imel prav vsak od nj ih pri ložnost vpl ivati name. Prehodil i smo dolgo in naporno pot , ki se je vi la kar 9 let . Čas je , da razširimo kri la in polet imo novim pri ložnostim naproti .

Alja Uršič , 9 . A


26

UČENKE ZELO USPEŠNE NA MEDOBČINSKEM KROSU

V Pol jčanah je potekalo medobčinsko tekmovanje v krosu. Na tekmovanju je nastopi lo 245 učencev in učenk, med nj imi so bi le zelo uspešne učen-ke naše šole . V kategori j i dekl ic letnik 2007 je Ula Tušek osvoj i la 2 . mesto. Ekipno so učenci 2 . OŠ Slov. Bistrica letnik 2007 zasedli 3 . mesto. V kategori j i dekl ic letnik 2006 je Ema Veber osvo-j i la 2 . mesto in Brina Rahle 3 . mesto. V kategorj i dekl ic letnik 2005 je zmagala Noa Tušek, Ema Ve -ber je osvoj i la 2 . mesto. V vseekipni razvrst itvi je naša šola osvoj i la 4 . mesto.

NAŠIM SMUČANJEM ZLATO IN SREBRO V VE -LESLALOMUNa Treh kral j ih je 23. 1 . 2019 potekalo me-dobčinsko tekmovanje v veleslalomu za učence OŠ. Na njem je nastopi la tudi ekipa 15 učenk in učencev iz naše šole . Domov so prinesl i dve medal j i . Ž iga Rupnik je v kategori j i starejših dečkov osvoj i l 1 . mesto, Nel i Gošnjak pa v kate-gori j i starejših dekl ic 2 . mesto. Odlično so nasto-pil i tudi ostal i učenci in učenke.

STAREJŠI UČENCI OBČINSKI PRVAKI V DVORAN-SKEM ATLETSKEM MNOGOBOJUEkipa starejših učencev v postavi Aleks Jesenek, Nik Horvat in Alen Rebernak so ekipno osvoj i l i 1 . mesto v dvoranskem atletskem mnogoboju. V posamični razvrst itvi je Aleks Jesenek osvoj i l 1 . mesto, med učenkami pa Zala Veber 2 . mesto.

ŠPORTNI D OSEŽKI V LETU 2018/2019

PETOŠOLCI OBČINSKI PRVAKI V IGRI MED DVE-MA OGNJEMA23. 5 . 2019 se je na OŠ Antona Ingol iča Spodnja Polskava, podružnica Zgornja Polskava odvi jalo medobčinsko tekmovanje v igri med dvema ogn-jema. Našo šolo so zastopal i učenci 5 . a in 5 . b razreda. Po zelo dobro odigranem prvem kolu so se v drugem kolu uvrst i l i v skupino, ki se je bo-ri la za prva tr i mesta . Na koncu tekmovanja so se uvrst i l i na prvo mesto.

MALA ODBOJKA – UČENKE OSVOJILE 2. MESTONa področnem tekmovanju v mali odbojki v Slovenski Bistric i so nastopi le naše učenke. Po odl ičnih igrah so osvoj i le 2 . mesto.


27FINALE POSAMIČLNEGA ATLETSKEGA TEKMOVANJA V ŽALCUV okviru Festivala športna mladih v Žalcu je 5 . juni ja potekalo f inalno at letsko tekmovanje za učence OŠ. Na njem so nastopi l i tr i je učenci : Aleks Jesenek, Zala Veber in Ema Veber. Aleks je imel drugi čas kval i f ikaci j in se v f inalu teka na 60 m poškodoval , Zala Veber je med starejšimi učenkami nastopi la v suvanju krogle in osvoj i la 10. mesto. Med mlajšimi učenkami je nastopi la Ema Veber v teku na 300 m in osvoj i la 22. mesto.

UČENCI 2. OŠ OBČINSKI PRVAKI V ATLETSKEM TROBOJUUčenci in učenke 5 . razredov so nastopi l i na at letskem troboju. Med učenkami je v troboju Urška Hojnik osvoj i la 1 . mesto, med učenci je zmagovalec troboja postal Mark Bečirovič Novak.

MLAJŠI UČENCI PODROČNI PRVAKI V MALEM NOGOMETUEkipa mlajših učencev 2 . OŠ Slovenska Bistrica je osvoj i la 1 . mesto na področnem tekmovanju v malem nogometu, ki je potekalo v Kidričevem. Na f inalnem tekmovanju so se pomeri l i mlajši učenci iz področi j S lovenska Bistrica , Ptuja in Ormoža. Ekipo so zastopal i : Lanej Bakšič , Rocco Bukovec, Tim Jezovšek, Diar Lati f i , Kevin Pek, Nejc Poštrak, Anej Razboršek, Erik Veber, Endrit Veselaj pod mentorstvom Nevena Ivetića .

Documents

ŠOLSKO LETO 2018/2019 Šolsko glasilo - Arnesneznano.splet.arnes.si/files/2019/03/solsko-glasilo.pdf · -Otroška varnostna olimpijada -Eko dan 19 APRIL - Obiskal nas je Feri Lainšček