Šolski vrt –gradivo za udeležence...Šolski vrt –gradivo za udeležence usposabljanj Jožica Fabjan, Alenka Henigman, dr. Anamarija Slabe Inštitut za trajnostni razvoj Ljubljana,

Šolski vrt – gradivo za udeležence usposabljanj

Jožica Fabjan, Alenka Henigman, dr. Anamarija Slabe

Inštitut za trajnostni razvoj

Ljubljana, junij 2016

Vsebina

• Prostorski in časovni načrt setve oziroma saditve

• 4-poljinski kolobar in gnojenje – načini pridelovanja zelenjave in osnove vrtnarskega kolobarja

• Predstavitev značilnosti osnovnih skupin zelenjadnic

• Potrebe po zalivanju in gnojenju posameznih skupin zelenjadnic

• Predstavitev dobrih in slabih sosedov

• Uvod v šolski ekovrt: program ŠEV; zakaj vrtnariti ekološko; permakulturno načrtovanje

Inštitut za trajnostni razvoj: Gradivo ŠV v SŠSZ, 2016

Prostorski in časovni načrt setve, saditve

• Naredi si seznam rastlin, ki jih želiš imeti na svojem vrtu.

• Določi si stalne prostore za trajnice.

• Lahko upoštevaš kolobar, dobre slabe sosede, rastline z globokimi, plitkimi koreninami.

• Mešani posevki.

• Vmesni posevki -ko pobereš eno vrtnino, na njeno mesto posadi drugo

• Semenjenje rastlin


KOLOBARJENJE- VRSTENJE, SLEDENJE, MENJAVANJE

Je smiselen sistem razvrščanja poljščin in vrtnin, s časovnim zaporedjem,ki ga uporabljamo na njivah, vrtovih ali v rastlinjakih. • Pri načrtovanju kolobarja upoštevamo zahteve

rastlin, način gnojenja in način pridelaveZ njim preprečujemo:• enostransko koriščenje hranil,• kvarjenje strukture tal, utrujenosti tal,• pojav bolezni in predvsem talnih škodljivcev pri

prepogostem pridelovanju istih ali sorodnih kultur na istih površinah.


KOLOBARJENJE V RAZLIČNIH ZGODOVINSKIH OBDOBJIH

• monokulturno (žita, praha)

• sredozemsko dvopolje(žita, praha-pognojeno z gnojem)

• rimljanski kolobar (4 poljine brez prahe)

• monokulture z žiti

• Karel Veliki je v 8. stol. prepovedal monukulture z žiti in zopet uvedel praho oz. počitek tal

• Norfološki kolobar v 18.stol. (50% žit, 25% okopavin,25% stročnic)

• Z razvojem živinoreje v 20.stol. se zopet pojavijo monokulturne koruze

• 21. stoletje………..? Inštitut za trajnostni razvoj: Gradivo ŠV v SŠSZ, 2016

SESTAVA TAL

- 50% TRDNI DEL- 50% VODA, ZRAK (nihata, glede na vrsto tal in padavine)TRDNI DEL: - Mineralni del 40-45% - rastlinam služi za oporo.- Organska snov 5-10% (talni organizmi, humus) – hrana za

rastline.

ZEMLJA JE ŽIVA !!!- Vsak organizem v tleh ima svojo vlogo!- Z organsko snovnjo- odmrlimi deli rastlin, bogatimo življenje v tleh:

živali: členonožci, hrošči, paščipalci, pršice, deževniki – pomembni razkrojevalciorganske mase, hranijo rastline, druge organizme in zračijo prst

mikrobi: temelj življenja v tleh, spremljajo rastline od vzklitja, so del imunskega sistema, pomagajo vezati dušik iz zraka, pretvarjajo sončno svetlobo v hranila, pretvarjajo vezana hranila v rastlinam dostopna hranila,...ščitijo rastline pred sušo, mrazom, vplivajo tudi na okus rastlin.

RASTLINE, KI IZBOLJŠUJEJO TLAOgrščica, repice in enoletne stročnice nivo humusa vzdržujejo.

Lucerne, detelje in travno deteljne mešanice povečujejo vsebnost humusa.


DODAJANJE ORGANSKE MASE-GNOJENJE

- VRTNI KOMPOST

- ULEŽAN HLEVSKI GNOJ

- GNOJILA IZ KOPRIV, GABEZA (TEKOČA, ZASTIRKA), LESNI PEPEL

- ZELENO GNOJENJE


Vir: Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, Jerneja Jošar

OSNOVNE SKUPINE ZELENJADNIC

PLODOVKE: paradižnik, paprika, jajčevci, kumare, bučke, lubenica, melona

Zahtevajo:

- toplotno zahtevne pogoje za rast

- dobro gnojena tla, bogata rodovitna tla

- večje potrebe po vodi

- sadike predhodno vzgojimo v zaščitenih prostorih


SOLATNICE: solata, regrat, endivija, radič, motovilec

Zahtevajo:

- Niso toplotno zahtevne

- sejemo in presajamo jih kot vmesni posevek, ne marajo neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem

- Majhne potrebe po vodi, razen poletne solate

- Setev v zaščiten prostor ali neposredno na gredo


ČEBULNICE: čebula, česen, por, drobnjak

Zahtevajo:

- Niso toplotno zahtevne, dobro prenašajo nizke temperature

- Ne prenesejo neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem, rade imajo rodovitna tla

- Majhne potrebe po vodi

- Neposredna setev na rahla tla ali preko čebulčka, strokov, lahko tudi z vzgojo sadik-por, drobnjak

KAPUSNICE IN SORODNICE: zelje, cvetača, brokoli, koleraba,kolerabica, brstični ohrovt, glavnati ohrovt, kodrolistni ohrovt, kitajski kapus, redkev, repa

- Niso toplotno zahtevne, so rastline hladnega dne

- Dobro gnojena tla- gojimo v prvi poljini

- Majhne potrebe po vodi

- Setev v zaščiten prostor- presajanje na gredo


KORENOVKE: korenček, rdeča pesa, zelena

- Toplotno niso zahtevne

- Ne prenašajo neposredno gnojenja s hlevskim gnojem

- Dobro prenašajo vremenske nevšečnosti, siharje, toče,

- Rahla, vlažna tla

- Setev neposredno na gredo, sadike zelene predhodno v zaščitenem prostoru


GOMOLJNICE: krompir

- Dobro gnojena tla, lahko na prvo poljino

- Rahla, vlažna tla

- Gomolje sadimo ne posredno na gredo

ŠPINAČNICE: špinača, blitva

- Sadimo na drugo poljino


STROČNICE:

- Ne gnojimo s hlevskim gnojem

- Na 3. poljini, tla bogatijo z dušikom

- V času cvetenja potrebuje vlažna tla – po potrebi zalijemo

- Sadimo neposredno na grede


Vir: Vrtnarček-Enostavni napotki za ekološko vrtnarjenje, Alenka Henigman, 2016

Potrebe rastlin po hranilih

• ZELO VELIKE: kapusnice

• VELIKE: plodovke, korenasta in gomoljasta zelenjava (zelena, pastinak, krompir), visoki fižol

• SREDNJE: korenasta in gomoljastna zelenjava(korenček, redkev, koleraba, rdeča pesa), listnata zelenjava (blitva, endivija, motovilec), čebulnice (česen, por, zimska čebula)

• MAJHNE: korenasta in gomoljasta zelenjava (redkvica, peteršilj), listnata zelenjava (špinača), stročnice (nizki fižol, grah, bob, čičerika)


ZAHTEVE RASTLIN GLEDE NA ORGANSKO MASO V TLEH

1. poljina gnojeno 2.poljina brez 3.poljina brez 4.poljina brez

z org. gnojilom org. gnojila org. gnojila org. gnojila

kumare repa bob rdeča pesa

paradižnik peteršilj grah korenček

por žita metuljnice motovilec

bučke zimska solata čičerika koleraba

ohrovt česen soja čebula


NAČRT ZA ZDRAV VRTPrimer zasaditve na eni sami gredi

1. vrsta 2. vrsta

April: korenje April: čebula + rdeče redkvice

Konec avgusta: zimska solata Konec avgusta: motovilec

3. vrsta 4. vrsta

April: zgodnja glavnata solata April: čebula+ rdeče redk.+rukola

Maj: rdeča pesa Konec avgusta: zimska solata

Okt. oz. nov.: bob

5. vrsta

April: korenje

Okt. oz. nov.: zimski česen


ZALIVANJE• ob setvi, saditvi, presajanju,

• zgodaj zjutraj, pozno zvečer,

• ob steblu rastline

• plodovke potrebujejo več vode.

KAKO ZMANJŠAMO POTREBO PO ZALIVANJU?

-ustvarimo zadostno organsko maso,

-uporaba zastirke,

-mešani posevki-višje rastline senčijo nižje.


KOLOBAR

tudi v rastlinjaku


1.letoPosadili smo jablano


2. leto Okoli drevesca smo posadili različno zelenjavo in zelišča

3.leto Drevo je dalo prve sadeže, tla pod/okoli drevesa nudijo obilico zelenjave in zelišč


in 4.,5., 6., 7.,…. leto



Na Inštitutu za trajnostni razvoj skrbimo za inovativne projekte, ki spodbujajo vzgojo za trajnostni razvoj.

S programom Šolski ekovrt si že 6 let prizadevamo:

• spodbuditi oblikovanje šolskih / vrtčevskih ekoloških vrtovpo vsej Sloveniji in jih vključevati v pouk in vzgojo otrok,

• vzdrževati dejavno mrežo šolskih ekovrtov, ki omogoča izmenjavo izkušenj in dobrih praks,

• učiteljem in vzgojiteljem nuditi znanja o ekološki pridelavi,

• Posredovati znanja o celoviti kakovosti ekoloških živil, ki vključujejo prehransko polnovrednost ter okoljske in socialne vidike.

Vabljeni na www.solskiekovrt.si


http://www.solskiekovrt.si/

RAZLIKE MED EKOLOŠKIM IN KONVENCIONALNIM KMETIJSTVOM

Ekološko kmetijstvo Konvencionalno kmetijstvo

Izboljšanje rodovitnosti tal

S pravilno obdelavo, organskim gnojenjem, kolobarjenjem, zastiranjem, zelenim gojenjem,...

Z uporabo sintetičnih, mineralnih gnojil

Prehrana rastlin Posredna (sproščanje hranil iz tal) Direktna (z uporabo lahkotopnih mineralnih gnojil)

Varstvo rastlin Obdelava vzrokov, preprečevanje nastanka bolezni, škodljivcev

Odprava znamenj z uporabo sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev

Živinoreja Živalim primerna reja, optimalna kakovost doma pridelane krme

Baterijska reja perutnine, privezana reja brez izpustov, optimalno dopolnilno krmljenje(beljakovinski in drugi dodatki)

Prehrana živali Optimalna kakovost doma pridelane krme

Optimalno dopolnilno krmljenje (beljakovinski In drugi dodatki)

Zdravljenje živali Povečanje odpornosti Zdravljenje bolezenskih znamenj

Vir: Bavec, 2001 Inštitut za trajnostni razvoj: Gradivo ŠV v SŠSZ, 2016

ZAKAJ EKOLOŠKO?

• Pridelaš bolj zdravo, polnovredno, okusno hrano.

• Bogatiš tla.

• Varuješ kakovost vode.

• Skrbiš za biotsko raznovrstnost.

• Prihraniš denar.

• Si energetsko učinkovit.


Naše šolske ekovrtove načrtujemo po načelih permakulture.

PERMAKULTURA TEMELJI NA:

Skrb za ljudi: osnovne potrebe po hrani, domu, izobrazbi, človeških stikih

ETIKA

Skrb za Zemljo

EKOLOGIJA

Presežke vračaj nazaj v človeka ali planet

PRAVIČNI DELEŽI


POMEMBNE SESTAVINE PRI NAČRTOVANJU

NARAVNE DANOSTI

Voda

Zemlja

Pokrajina

NAČRTOVANJE

»Skladna kombinacija sestavin v

njihovih pravilnih razmerjih.«

SOCIALNE SESTAVINE

Pravna pomoč

Ljudje

Kultura

Trgovina

ENERGIJA

Tehnologija

Zgradbe

Viri

Povezave

ABSTRAKTNE SESTAVINE

Izbira pravega časa

Informacije

Vir: Uvod v permakulturo, Bill Mollison in Reny Mia Slay


Vir: setveno saditveni načrt, Jožica Fabjan

Primer: “greda na ključ”


Documents

Šolski vrt –gradivo za udeležence...Šolski vrt –gradivo za udeležence usposabljanj Jožica Fabjan, Alenka Henigman, dr. Anamarija Slabe Inštitut za trajnostni razvoj Ljubljana,