12
Torek, 29. novembra 2016, št. 230 www.finance.si OGLASNA PRILOGA Sejmi in dogodki Obisk sodobnega sejm razburljivo potovanje navidezna in obogatena resničnost, pa tudi že internet stvari. Začetek s spremembo strategije Podjetja najlažje dosežejo ljudi prek digitalnih komunikacijskih kanalov, s spletnimi stranmi, elektronsko pošto, kratkimi sporočili in dru- gimi podobnimi orodji. Vse je treba izkoristi- ti pred dogodkom, med njim in tudi po njem. Pred dogodkom razstavljavci z njimi ustvar- jajo zanimanje med ciljno javnostjo – največji uspeh je, če podjetju uspe potencialne stran- ke prepričati toliko, da na sejem pridejo z že- ljo, da vidijo prav njegov razstavni prostor, iz- delke in vsebine. Strategija obravnave (potencialnih) strank danes temelji na 360-stopinjskem pristopu – podjetja želijo kupce poznati vsaj tako dob- ro, kot ti poznajo sami sebe. Le tako jim lah- ko kar najbolj ustrežejo in predlagajo novosti, za katere so najbolj dovzetni. Zelo pomembno je tudi zbiranje podatkov na sami prireditvi – z različnimi nagradnimi igrami ali preprosti- mi majhnimi darili lahko podjetja o obisko- valcih dobijo goro podatkov, ki jih v nadalje- vanju vnesejo v svoj marketinški stroj in na- daljnjo obdelavo. V navidezni resničnosti so največji magnet igre Obljube, kako bo navidezna resničnost (VR, angl. virtual reality) spremenila naša življe- nja, segajo v devetdeseta leta prejšnjega sto- letja. Danes se vendarle uresničujejo. Pred- vsem zato, ker je tehnologija toliko dozorela, da se lahko razstavljavci resnično pohvalijo z njo, obiskovalci pa so navdušeni nad upo- rabniško izkušnjo. Navidezna resničnost za res dobro izku- šnjo zahteva precej zmogljive računalnike, a lahko solidno deluje že v navezi z boljšimi pametnimi telefoni. Strošek za razstavljavce tako ni pretirano visok, še posebej, če pro- dajajo velike in kompleksne izdelke, ki bi sicer zasedli ogromno (pregrešno dragega) razstavnega prostora. Še najdražja utegne biti naložba v res privlačno vsebino, presli- kano v navidezno resničnost. V prid razstavljavcem, ki želijo obisko- valce vabiti z VR-očali in vsebinami, govo- ri tudi veliko zanimanje obiskovalcev sej- mov za nove tehnologije. Ti so pač radove- dni in jih zanima, kaj bodo nekdaj videli in doživeli. Prodajalci strojev in orodij jim lah- ko omogočijo, da se tako sprehodijo po pa- metni tovarni. Prodajalci avtomobilov jih lahko preslikajo na sovoznikov sedež dir- kalnika na dirkališču. Ponudniki turistič- nih aranžmajev jim lahko naslikajo najbolj- še možne počitnice in turistične destinaci- je, ki se jim je po tako doživeti predstavi- tvi resnično težko upreti. Pravi magnet ta- ko za mlado kot staro pa so v navidezni re- sničnosti igre. Ne glede na to, ali gre za majhen ali ve- lik sejem, je naloga razstavljavcev ena- ka: pritegniti čim več obiska in prepri- čati ljudi o nakupu izdelka ali storitve. Privabljanje pozornosti obiskovalcev je čedalje pogosteje v rokah sodobne tehnologije in bogatih vsebin. Vse boljše predstavitve na sejmih, konferen- cah in drugih dogodkih so razvadile obisko- valce. Ti postajajo čedalje zahtevnejši. Povpre- čen letak iz rok še tako privlačne hostese jih že dolgo ne prepriča več. Čedalje več dela mora- jo zato razstavljavci opraviti že pred sejmom, in to v digitalnem svetu. V ospredje stopajo Razstavljavci pozornost obiskovalcev čedalje pogosteje privabljajo s tehnologijami navidezne in obogatene resničnosti ter interneta stvari Kako uspeti na tujih trgih? Storitve SPIRIT Slovenija za slovenske izvoznike: Vse informacije in storitve so brezplačne. Dodatne informacije: www.izvoznookno.si [email protected] REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Spletni portal Izvozno okno www.izvoznookno.si “Izvozno okno se mi zdi zelo uporabna spletna stran, kjer podjetja lahko dobijo veliko izvoznih informacij in konkretnih napotkov.“ Mitja Kolbe, ŠPICA INTERNATIONAL d. o. o. Izobraževanje za mednarodno poslovanje “Doslej smo se izvoza lotevali precej intuitivno. Razviti znamo odličen izdelek, ne znamo pa ga prodati. V izobraževanju ITM smo se naučili načrtovanja prodora na tuje trge, izdelati tržno raziskavo, najti poslovne partnerje itd.“ Irena Štamcar, HYB d. o. o. Tržne raziskave “S ciljem razpršitve izvoza na ruski trg smo želeli pridobiti informacije o profilu odjemalcev in konkurentov ter tehničnih standardih. S pomočjo kvalitetno izdelane tržne raziskave, ki jo je sofinancirala agencija SPIRIT Slovenija, smo dobili osnovo za vstop na trg in pridobivanje prvih poslov.“ Renato Vindiš, ROBOTIKA KOGLER d. o. o. Svetovanje in pomoč na tujem trgu “Z nepoznavanjem tujega jezika je izjemno težko opraviti primerno analizo tujega trga, zato se zahvaljujemo Slovenskemu poslovnemu klubu v Ukrajini za odličen pregled trga in potencialnih poslovnih partnerjev, kar za nas predstavlja dragoceno podlago za pripravo podrobne strategije vstopa na ukrajinski trg.“ Matjaž Petrovič, GENEPLANET d. o. o. Gospodarske delegacije “Na povabilo javne agencije SPIRIT Slovenija smo se udeležili gospodarske delegacije v Franciji. Poleg odlične organizacije delegacije bi želeli izpostaviti predvsem kakovostne sestanke s tujimi podjetji, ki so bili rezultat skrbno izbranih poslovnih partnerjev, s katerimi smo se dogovarjali o možnostih poslovanja na tujih trgih. Na podlagi omenjenih sestankov smo pridobili že dve novi stranki, s katerima že poslujemo ter vrsto zelo koristnih poslovnih kontaktov.” Izidor Gorenc, GORENC d. o. o. Sejemske predstavitve slovenskega gospodarstva v tujini “Na sejmu farmacevtskih izdelkov CPHI v Frankfurtu smo razstavljali celoten program embalaže za farmacijo. Na račun novih povpraševanj pričakujemo zapolnitev razpoložljivih proizvodnih kapacitet oz. celo širjenje proizvodnje. Pozdravljamo aktivnosti SPIRIT Slovenija, javne agencije, da s finančnimi sredstvi spodbuja sejemske predstavitve podjetij v tujini.“ Martina Šifrar, SIBO GROUP d. o. o. SPIRIT Slovenija, javna agencija, Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana SPIRIT Slovenija, javna agencija, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana

OGLASNA PRILOGA Obisk sodobnega sejma mora …...z zahtevami SIST EN ISO/IEC 17024. Bistvena prednost, ki jo prina ajo sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij je odstranjevanje

  • Upload
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: OGLASNA PRILOGA Obisk sodobnega sejma mora …...z zahtevami SIST EN ISO/IEC 17024. Bistvena prednost, ki jo prina ajo sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij je odstranjevanje

Torek, 29. novembra 2016, št. 230 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Sejmi in dogodki

Obisk sodobnega sejma mora postati razburljivo potovanje v prihodnost

navidezna in obogatena resničnost, pa tudi že internet stvari.

Začetek s spremembo strategijePodjetja najlažje dosežejo ljudi prek digitalnih komunikacijskih kanalov, s spletnimi stranmi, elektronsko pošto, kratkimi sporočili in dru-gimi podobnimi orodji. Vse je treba izkoristi-ti pred dogodkom, med njim in tudi po njem.

Pred dogodkom razstavljavci z njimi ustvar-jajo zanimanje med ciljno javnostjo – največji uspeh je, če podjetju uspe potencialne stran-ke prepričati toliko, da na sejem pridejo z že-ljo, da vidijo prav njegov razstavni prostor, iz-delke in vsebine.

Strategija obravnave (potencialnih) strank danes temelji na 360-stopinjskem pristopu – podjetja želijo kupce poznati vsaj tako dob-ro, kot ti poznajo sami sebe. Le tako jim lah-ko kar najbolj ustrežejo in predlagajo novosti, za katere so najbolj dovzetni. Zelo pomembno je tudi zbiranje podatkov na sami prireditvi – z različnimi nagradnimi igrami ali preprosti-mi majhnimi darili lahko podjetja o obisko-valcih dobijo goro podatkov, ki jih v nadalje-vanju vnesejo v svoj marketinški stroj in na-daljnjo obdelavo.

V navidezni resničnosti so največji magnet igreObljube, kako bo navidezna resničnost (VR, angl. virtual reality) spremenila naša življe-

nja, segajo v devetdeseta leta prejšnjega sto-letja. Danes se vendarle uresničujejo. Pred-vsem zato, ker je tehnologija toliko dozorela, da se lahko razstavljavci resnično pohvalijo z njo, obiskovalci pa so navdušeni nad upo-rabniško izkušnjo.

Navidezna resničnost za res dobro izku-šnjo zahteva precej zmogljive računalnike, a lahko solidno deluje že v navezi z boljšimi pametnimi telefoni. Strošek za razstavljavce tako ni pretirano visok, še posebej, če pro-dajajo velike in kompleksne izdelke, ki bi sicer zasedli ogromno (pregrešno dragega) razstavnega prostora. Še najdražja utegne biti naložba v res privlačno vsebino, presli-kano v navidezno resničnost.

V prid razstavljavcem, ki želijo obisko-valce vabiti z VR-očali in vsebinami, govo-ri tudi veliko zanimanje obiskovalcev sej-mov za nove tehnologije. Ti so pač radove-dni in jih zanima, kaj bodo nekdaj videli in doživeli. Prodajalci strojev in orodij jim lah-ko omogočijo, da se tako sprehodijo po pa-metni tovarni. Prodajalci avtomobilov jih lahko preslikajo na sovoznikov sedež dir-kalnika na dirkališču. Ponudniki turistič-nih aranžmajev jim lahko naslikajo najbolj-še možne počitnice in turistične destinaci-je, ki se jim je po tako doživeti predstavi-tvi resnično težko upreti. Pravi magnet ta-ko za mlado kot staro pa so v navidezni re-sničnosti igre.

Ne glede na to, ali gre za majhen ali ve-lik sejem, je naloga razstavljavcev ena-ka: pritegniti čim več obiska in prepri-čati ljudi o nakupu izdelka ali storitve. Privabljanje pozornosti obiskovalcev je čedalje pogosteje v rokah sodobne tehnologije in bogatih vsebin.

Vse boljše predstavitve na sejmih, konferen-cah in drugih dogodkih so razvadile obisko-valce. Ti postajajo čedalje zahtevnejši. Povpre-čen letak iz rok še tako privlačne hostese jih že dolgo ne prepriča več. Čedalje več dela mora-jo zato razstavljavci opraviti že pred sejmom, in to v digitalnem svetu. V ospredje stopajo

Razstavljavci pozornost obiskovalcev čedalje pogosteje privabljajo s tehnologijami navidezne in obogatene resničnosti ter interneta stvari

Kako uspeti na tujih trgih?Storitve SPIRIT Slovenija za slovenske izvoznike:

Vse informacije in storitve so brezplačne. Dodatne informacije: www.izvoznookno.si [email protected]

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA GOSPODARSKIRAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

Spletni portal Izvozno okno www.izvoznookno.si“Izvozno okno se mi zdi zelo uporabna spletna stran, kjer podjetja lahko dobijo veliko izvoznih informacij in konkretnih napotkov.“Mitja Kolbe, ŠPICA INTERNATIONAL d. o. o.

Izobraževanje za mednarodno poslovanje“Doslej smo se izvoza lotevali precej intuitivno. Razviti znamo odličen izdelek, ne znamo pa ga prodati. V izobraževanju ITM smo se naučili načrtovanja prodora na tuje trge, izdelati tržno raziskavo, najti poslovne partnerje itd.“Irena Štamcar, HYB d. o. o.

Tržne raziskave“S ciljem razpršitve izvoza na ruski trg smo želeli pridobiti informacije o profilu odjemalcev in konkurentov ter tehničnih standardih. S pomočjo kvalitetno izdelane tržne raziskave, ki jo je sofinancirala agencija SPIRIT Slovenija, smo dobili osnovo za vstop na trg in pridobivanje prvih poslov.“Renato Vindiš, ROBOTIKA KOGLER d. o. o.

Svetovanje in pomoč na tujem trgu“Z nepoznavanjem tujega jezika je izjemno težko opraviti primerno analizo tujega trga, zato se zahvaljujemo Slovenskemu poslovnemu klubu v Ukrajini za odličen pregled trga in potencialnih poslovnih partnerjev, kar za nas predstavlja dragoceno podlago za pripravo podrobne strategije vstopa na ukrajinski trg.“ Matjaž Petrovič, GENEPLANET d. o. o.

Gospodarske delegacije“Na povabilo javne agencije SPIRIT Slovenija smo se udeležili gospodarske delegacije v Franciji. Poleg odlične organizacije delegacije bi želeli izpostaviti predvsem kakovostne sestanke s tujimi podjetji, ki so bili rezultat skrbno izbranih poslovnih partnerjev, s katerimi smo se dogovarjali o možnostih poslovanja na tujih trgih. Na podlagi omenjenih sestankov smo pridobili že dve novi stranki, s katerima že poslujemo ter vrsto zelo koristnih poslovnih kontaktov.”Izidor Gorenc, GORENC d. o. o.

Sejemske predstavitve slovenskega gospodarstva v tujini“Na sejmu farmacevtskih izdelkov CPHI v Frankfurtu smo razstavljali celoten program embalaže za farmacijo. Na račun novih povpraševanj pričakujemo zapolnitev razpoložljivih proizvodnih kapacitet oz. celo širjenje proizvodnje. Pozdravljamo aktivnosti SPIRIT Slovenija, javne agencije, da s finančnimi sredstvi spodbuja sejemske predstavitve podjetij v tujini.“Martina Šifrar, SIBO GROUP d. o. o.

SPIRI

T Slov

enija

, javn

a age

ncija

, Dim

ičeva

ulica

13, 1

000 L

jublja

naSP

IRIT S

loven

ija, ja

vna a

genc

ija, V

erovš

kova

ulica

60, 1

000 L

jublja

na

Page 2: OGLASNA PRILOGA Obisk sodobnega sejma mora …...z zahtevami SIST EN ISO/IEC 17024. Bistvena prednost, ki jo prina ajo sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij je odstranjevanje

Torek, 29. novembra 2016, št. 230 www.finance.si

Obisk sodobnega sejma mora postati razburljivo potovanje v prihodnost

Strategija obravnave potencialnih strank danes temelji na 360-stopinjskem pristopu – podjetja želijo kupce poznati vsaj tako dobro, kot ti poznajo sami sebe.

Obogatena resničnost namesto klasičnih ogledalRazstavljavci, ki stavijo na kakovostno inte-rakcijo z obiskovalci, uvajajo tudi rešitve s področja obogatene resničnosti (AR, angl. au-gmented reality). Z njimi obiskovalca, takšne-ga, kot je ta hip, s pomočjo kamere preslikajo v digitalno obogateno okolje in mu v navezi z različnimi zasloni na dotik omogočijo spro-ščanje kreativnosti in domišljije. Modna ogle-dala z obogateno resničnostjo ljudem omo-gočajo pomerjanje različnih oblek, modnih dodatkov ali pričesk, ne da bi obiskali trgovi-no ali frizerja. Tehnologija obogatene resnič-nosti namreč trenutno okolje in obiskovalca »oblepi« z različnimi digitalnimi informaci-jami v obliki slik, video posnetkov, različnih grafičnih podob in 3D-modelov.

Obogateno resničnost lahko uporabimo kjerkoli. Nelson-Atkinsonov muzej umetno-sti je na primer pripravil zgodovinsko razsta-vo, kjer so obiskovalci v interaktivnih kioskih lahko spoznali različne starinske predmete, jih poljubno obračali in pregledovali ter po želji tudi sodelovali v anketi ali kvizu. Celo Si-emens, 165 let staro industrijsko podjetje, že uporablja tehnologijo AR na sejmih. Na enem izmed njih je denimo z njeno pomočjo obi-skovalcem pričaral boljše razumevanje delo-vanja sodobnih ventilov in drugih komplek-snejših izdelkov – bistveno bolj nazorno, kot bi to storil s katerokoli brošuro.

Internet stvari bo spremenil tudi strogo poslovne sejmePonudniki rešitev za pametni dom že danes s pridom izkoriščajo tehnologijo interneta stvari, s katero obiskovalcem sejmov doka-zujejo, kako lahko komunikacija med pame-

tnimi napravami olajša njihov vsakdan in nadgradi njihovo udobje. Proizvajalci vozil z njegovo pomočjo na vsakem sejmu naslikajo prihodnost avtonomne vožnje in komunika-cije vozil z infrastrukturo. Nekateri gredo res daleč – avtomobil bo prejel obvestilo pame-tnega hladilnika, katera živila nam manjka-jo za kuhanje po receptu, ki smo si ga na pa-metnem telefonu ogledovali pred nekaj mi-nut in shranili med priljubljene, ter nas usme-ril do najbližje trgovine, ki manjkajoče sesta-vine prodaja.

Internet povezanih stvari bo spremenil tudi strogo poslovne sejme. Zasloni, name-njeni digitalnemu oglaševanju, bodo obisko-valcem prikazovali kar se da personalizirane oglase, pametna naprava v našem žepu pa bo razstavnemu prostoru takoj, ko bomo stopili nanj, dala vedeti, kaj nas zanima.

Razstavljavci bodo tako bolje poznali svo-je obiskovalce in prilagodili svoje aktivnosti – prav mogoče bomo po koncu sestanka na-mesto svinčnika z logotipom podjetja za da-rilo prejeli jabolko, saj bo »sistem« vedel, da nam je bolj mar za zdravo življenje kot mate-rialne dobrine.

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: [email protected]

Trženje:Boštjan KotnikTel.: (01) 30 91 462E-pošta: [email protected]

Avtorji prispevkov:Vasilij Krivec, Vlado Kadunec, Miran Varga

Prelom: Finance

Lektoriranje: Finance

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Sejmi so oglasna priloga časnika Finance

www.psdtranslatioo.coo

Povečajte prodajo

na mednarodnem trguin prepoznavnost

Dober prevod pomaga

Učinkovitejše trženjeRešitev administrativnih zagat

Pravilno uporabo izdelka

Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča:Velik izziv je bil, kako največjo sejemsko prireditev s področja avtomobilizma v Sloveniji po skoraj 20 letih znova pripeljati v Ljubljano.

Prenovljena konferenčna dvorana Karantanija v hotelu Lev:Z njo so Union hoteli uresničili svojo vizijo, da ustvarijo popolne razmere za plodne in ustvarjalne konference ter poslovna srečanja.

Page 3: OGLASNA PRILOGA Obisk sodobnega sejma mora …...z zahtevami SIST EN ISO/IEC 17024. Bistvena prednost, ki jo prina ajo sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij je odstranjevanje

20 Oglasna prilOga www.finance.si Torek, 29. novembra 2016, št. 230

Dodatne informacije ter prodaja vstopnic po znižani ceni:[email protected] • www.messe-berlin.si

GSM: +386 31 312 914

FRUITLOGISTICA 8.2.2017 – 10.2.2017Vodilni svetovni sejem svežega in sušenega sadja in zelenjave

2016: 2.884 razstavljavcev iz 83 držav na 117.500 m2 - 71.780 poslovnih obiskovalcev iz 95 držav

WASSER 28. 3. 2017 – 31. 3. 2017

Mednarodni strokovni sejem vode in vodnega gospodarstva2015: 557 razstavljavcev iz 26 držav na 36.000 m2 - 22.686 poslovnih obiskovalcev iz 104 držav

ITB BERLIN8. 3. 2017 – 12. 3. 2017ITB Berlin je največja turistična borza na svetu

2016: 10.000 razstavljavcev iz 187 držav na 160.000 m2 - 160.000 obiskovalcev, od tega 120.000 poslovnih

IFA 1. 9. 2017 – 6. 9. 2017Vodilni svetovni sejem zabavne elektronike in bele tehnike

2016: 1.800 razstavljavcev iz 57 držav na 150.000 m2 - 240.000 obiskovalcev, od tega 68.000 poslovnih obiskovalcev

V Slovenski akreditaciji smo vzpostavili sistem akreditiranja, ki je usklajen z vsemi mednarodnimi zahtevami, kar dokazujemo v medsebojnih preverjanjih pri Evrop-skem združenju za akreditacijo - EA in obeh mednarodnih združenjih za akreditacijo ILAC in IAF. Potrditev na letošnji generalni skupščini IAF, 3. novembra 2016, nam je omogočila, da smo lahko podpisali in razširili sporazum o medsebojnem priznavanju akreditacij tudi na področju akreditiranja certifikacijskih organov za osebje v skladu z zahtevami SIST EN ISO/IEC 17024.

Bistvena prednost, ki jo prinašajo sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij je odstranjevanje ovir pri trženju izdelkov in storitev, kar pripomore k podpori slovenskega gospodarstva. Ugotavljanje skladnosti postaja vse pomembnejše in je povezano z mnogimi hitro razvijajočimi se področji, kot so področja telekomunikacij, elektronske identifikacije, obdelave osebnih podatkov, letalskega, železniškega in cestnega prometa, kmetijskih iz-delkov in hrane, medicine, energetike in z njo povezane varčne rabe energije, ekologije ter varnosti in varstva potrošnikov. Zlasti v Evropi, kjer se regulatorji vse bolj navezujejo na akreditacijo, pričakujemo, da bo ta sčasoma vključena v vsa zgoraj našteta področja in še v mnoga druga.

Naše glavno poslanstvo je v tem, da z izvajanjem postopkov akreditiranja omogočamo, da lahko uporabniki zaupajo v meritve, preskušanja, kontrole, certificiranja in preverjanja, ki jih opravijo akreditirani laboratoriji, kontrolni organi, certifikacijski organi in preveritelji. Prav tako z vzpostavitvijo mednarodno primerljivega sistema akreditiranja pomagamo slo-venskemu gospodarstvu dosegati globalno konkurenčnost in prispevamo k pospeševanju mednarodne trgovine. Ne nazadnje pa akreditacija pripomore k izboljševanju kakovosti iz-delkov in storitev ter k povečanju njihove varnosti.

Letošnje leto je bilo za Slovensko akreditacijo zelo aktivno. Uspešno smo zaključili pilotni projekt razvoja sheme akreditiranja certifikacijskih organov za namen priglasitve po Uredbi (EU) 305/2011 za gradbene proizvode. Poteka tudi uvajanje dveh zelo pomembnih področij akreditiranja, to je področje akreditiranja medicinskih laboratorijev po zahtevah standarda SIST EN ISO/IEC 15189 in področje akreditiranja eIDAS o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije v skladu z zahtevami Uredbe (EU) 910/2014.

Na Brdu pri Kranju 7. decembra organiziramo že 18. Dan akreditacije. Vsako leto ob tem času povabimo vse zainteresirane strani, da se nam pridružijo na dogodku, kjer se ozremo na to, kaj je bilo narejeno v zadnjem letu, predstavimo novosti na področju akreditiranja in vedno osvetlimo aktualne teme. Več o programu samega dogodka najdete na spletnem naslovu www.slo-akreditacija.si

Slovenska akreditacija podpisala nov sporazum o medsebojnem priznavanju akreditacij

Pri sejmih, ki jih organizi-ra nemško podjetje Messe Berlin, zadnja leta čedalje večji pomen dobiva virtu-alni razstavni prostor (Vir-tual Market Place). To je neke vrste spletni katalog razstavljavcev. Na tej inter-netni platformi so razstav-ljavci predstavljeni celo le-to oziroma do naslednje-ga sejma.

Obiskovalci, potencialni no-vi partnerji in vsi interesen-ti imajo celo leto vpogled v razstavni program in kontak-tne podatke podjetja, ki se je predstavilo na sejmu. V času pred sejmom pa je virtualni razstavni prostor namenjen predvsem mreženju podje-tnikov in je odlična priložnost za dogovarjanje o sestankih. Podjetnikom tako omogoča, da se na srečanje s potencial-nim ali obstoječim partnerjem pripravi vnaprej.

Sejmi še vedno pomemben del tržnega komuniciranjaKljub vsem elektronskim in mobilnim tehnologijam na-stop na sejmu in obisk tega oh-ranja pomembno nalogo v po-slovnem svetu. Čeprav so in-formacije prek spleta najhitre-je in najceneje dostopne v vsa-kem trenutku, je anketa Zdru-

ženja nemške sejemske indu-strije (AUMA) pokazala, da 80 odstotkov strokovnjakov me-ni, da so sejmi še vedno naj-bolj učinkovita oblika tržnega komuniciranja.

Da sejemska dejavnost kljub digitalizaciji ostaja po-membna, kažejo tudi nekate-ri statistični podatki ob kon-cu leta, saj se je število raz-stavljavcev in obiskovalcev iz držav, ki jih zastopamo na naj-pomembnejšim sejmih v Ber-linu, povečalo.

Na največjem mednaro-dnem sejmu tirnih transpor-tnih tehnologij InnoTrans je septembra letos sedem slo-venskih podjetij razstavlja-lo skupno na 376 kvadratnih metrih, kar je 43 odstotkov več kot leta 2014. Sejem za-bavne elektronike in bele teh-nike IFA je obiskalo 42 odstot-kov več obiskovalcev iz regi-je kot leta 2014. Tudi največja turistična borza ITB vsako le-to pritegne več obiskovalcev, predvsem strokovne turistič-ne delavce –obisk se je v pri-merjavi z letom 2014 povečal za 61 odstotkov.

Lani izjemno leto, med največjimi sejmi tudi letosBerlinsko sejmišče je leta 2015 doseglo izjemen uspeh, čeprav je bilo zaradi bienalnosti sej-mov manj prireditev kot deni-mo letos. Na skupno dveh mi-lijonih kvadratnih metrov za-

kupljenega razstavnega pros-tora so pripravili 102 priredi-tvi, na katerih se je predstavi-lo več kot 30 tisoč razstavljav-cev iz 180 držav. Messe Ber-lin se je z najpomembnejšimi mednarodnimi sejmi tudi le-tos uvrstil med najuspešnejše svetovne sejemske hiše. V na-daljevanju predstavljamo nji-hove največje sejme.

Mednarodni zeleni teden IGWMednarodni zeleni teden (IGW) je letos praznoval 90-le-tnico. Sejem je obiskalo nekaj manj kot 400 tisoč obiskoval-cev, med njimi tudi visoki dr-žavni predstavniki in uradni-ki. Sodi med največje sejme prehrambne industrije in je iz-jemno pomemben tudi za slo-venska podjetja. Letos so se na stojnici ministrstva za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano predstavila slovenska podje-tja Dveri Pax, Droga Kolinska, Panvita, Berryshka, Kodila in čebelarstvo Šauperl.

IGW bo znova od 20. do 29. januarja 2017. Organizatorji bo-do posebno pozornost nameni-li poslovnim obiskovalcem. V dvorani Marshalhall bodo raz-stavljavcem ponudili »Professi-onal Center«, kjer bodo svoje izbrane izdelke predstavili iz-ključno potencialnim poslov-nim partnerjem in se lahko z njimi tam tudi srečali in v mir-nem okolju pogovorili.

Fruit LogisticaFruit Logistica je vodilni sejem svežega in sušenega sadja, ze-lenjave in vsega, kar sodi k pri-delavi, sortiranju, pakiranju in prevozu. Na njem se pred-stavlja približno tri tisoč pod-jetij z vsega sveta, obišče pa ga več kot 70 tisoč poslovnih obi-skovalcev. Organizatorji glede na število prijav za prihodnje leto, ko bo Fruit Logistica pra-znovala 25-letnico, napovedu-jejo še več obiskovalcev in raz-stavljavcev. Sejem bo od 8. do 10. februarja. Vsako leto med sejmom pripravijo tudi forum z aktualno temo. Prihodnje le-to bo naslov foruma Svet sve-žih idej.

Na letošnji Fruit Logistici so razstavljala slovenska pod-jetja Rastoder, Štajerc, Evro-sad, Eho, Efos, Maar in TPG.

ITB BerlinITB Berlin je največja svetov-na turistična borza, namenje-na predvsem poslovnim sre-čanjem, napovedim turističnih smernic in raziskavam. Zadnja dva dneva je sejem odprt tudi za široko javnost, kjer vsak lah-ko najde idejo in informacije za svoje počitnice. Vsako leto tudi Slovenija predstavi svojo turi-stično ponudbo.

Prihodnje leto bo sejem od 8. do 12. marca. Organizator-ji bodo tokrat prvič poseben del razstavnega prostora na-menili področjema e-poto-

vanj (e-Travel) in zdravstve-nega turizma.

Wasser – vodaStrokovni bienalni sejem Was-ser Berlin je namenjen proble-matiki vode in vodnemu gospo-darstvu. Strokovnjakov ne pri-vabi zgolj zaradi raznovrstno-sti ponudbe z vsega sveta,tem-več tudi zaradi bogatega spre-mljevalnega strokovnega pro-grama. Aktualna tema v zad-njem obdobju so poplave in protipoplavna zaščita, zato bo tudi naslov naslednjega sejma in kongresa, ki bo od 28. do 31. marca 2017 »Flood Manage-ment«. Novost na sejmu Was-ser v letu 2017 bo poseben raz-stavni prostor »Innovation pla-za«, namenjen novostim s tega področja.

Na več kot 36 tisoč kvadra-tnih metrih razstavnih povr-šin se bo predstavilo približ-no 600 razstavljavcev, priča-kujejo več kot 20 tisoč poslov-nih obiskovalcev. Na tem sej-mu se tradicionalno predsta-vlja slovensko podjetje Jordan; tokrat bo predstavilo inovativ-no napravo za prenos podat-kov Aqua Link.

IFA – zabavna elektronika in bela tehnikaIFA je največji mednarodni se-jem zabavne elektronike in be-le tehnike, ki je tudi letos dose-gel rast. Na okrog 158 tisoč kva-dratnih metrih je svoje izdelke

predstavilo 1.823 razstavljav-cev, kar je 13 odstotkov več kot lani. V dneh sejma je bilo skle-njenih za 4,5 milijarde evrov pogodb. Na sejmu so se predsta-vila tudi slovenska podjetja Go-renje, Status, Strip's, Šumer in Dynamix. Prihodnje leto bo IFA med 1. in 6. septembrom.

Miha Čebulj je direktor podjetja Ekspogrupa.

Virtualni razstavni prostor skozi celo leto" MIHA ČEBULJ

[email protected]

" Če se želite predstaviti na enem izmed sejmov, se obr-nite na podjetje Ekspogrupa, d. o. o., ki je uradni predstav-nik Messe Berlin za Slovenijo, Srbijo, Črno goro, Makedoni-jo, Kosovo in Albanijo. Pri njih lahko naročite vstopnice po znatneje nižjih cenah, kot sta-nejo pri vhodu na sejem ali v spletni trgovini.

Kako do predstavitve na enem izmed berlinskih sejmov

80 %strokovnjakov meni, da so sejmi še vedno najbolj učinkovita oblika tržnega komuniciranja.

Page 4: OGLASNA PRILOGA Obisk sodobnega sejma mora …...z zahtevami SIST EN ISO/IEC 17024. Bistvena prednost, ki jo prina ajo sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij je odstranjevanje

SEJMI IN DOGODKI 21www.finance.si Torek, 29. novembra 2016, št. 230

Pred največjo slovensko sejemsko hišo Celjski se-jem je bogato sejemsko le-to 2017. Pripravili bodo 12 mednarodnih sejemskih dogodkov, nadaljujejo pa tudi mesečno pripravo ku-linaričnih festivalov, ki so jih zelo uspešno uvedli ok-tobra 2015.

Med novostmi prihodnjega leta v Celju posebej poudarjajo nov koncept industrijskih sejmov v skladu z izzivi četrte industrij-ske revolucije oziroma industri-je 4.0 ter popolnoma nov se-jem inovativnih digitalnih re-šitev Feel the Future, ki bo ne-kakšna nadgradnja sejma infor-macijskih tehnologij, ki ga v Slo-veniji ni že skoraj poldrugo de-setletje. Na novo bo zastavljen tudi sejem Logistika.

MOS praznuje abrahamaLeto 2017 bo posebej zaznamo-valo tudi praznovanje 50-le-tnice sejma MOS. Jubilejno po-novitev MOS od 12. do 17. sep-tembra bodo v Celjskem sejmu izkoristili za še večjo vsebinsko segmentacijo sejma na pet glav-nih področij: MOS – gradnja in obnova doma, MOS – turizem in gostinstvo, MOS – oprema in materiali za obrt in industrijo, MOS – izdelki široke potrošnje ter MOS – poslovne storitve in poslovne priložnosti v tujini. V Celjskem sejmu so tudi v skle-pnih dogovorih, da Hrvaška postane prva država partneri-ca v zgodovini sejma. Na MOS so Celjani samo v zadnjem de-setletju gostili več kot 1,5 mili-jona obiskovalcev in več kot 15 tisoč razstavljavcev iz 40 držav.

Dodatni dvorani za Industrijski sejemMednarodni Industrijski sejem bo v Celju od 4. do 7. aprila. Za-radi izjemnega zanimanja so razstavnim površinam name-nili dodatni sejemski dvorani, ki se prav tako odlično zapol-njujeta, zato bo sejmišče v ce-loti polno. »Predstavljeni bodo stroji, ki so vredni tudi deset mi-

lijonov evrov ali več in jih ni mo-goče videti drugje kot na sejmu, saj jih zaradi vrednosti nihče ni-ma v zalogi. Sejem je tako rekoč edina priložnost, da si je mogoče delovanje stroja ogledati v živo, njegovo delovanje pa predstavi-jo strokovnjaki iz tovarne,« poja-snjuje izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec.

Strokovni sejmi, kakršen je Industrijski sejem, so po njego-vih besedah dokaz, da so sejmi kljub vsem novim tehnologi-jam, digitalizaciji še vedno po-membno orodje, ki podjetjem v obdobju hitrega razvoja omo-goča hitro predstavitev novosti in takojšnje testiranje, kako se bodo uveljavile. »Veliko lahko slišiš, bereš, pogledaš, na sej-mu pa lahko to občutiš z vse-mi čutili. Če boš v živo igral pin-gpong z robotom, je doživetje precej drugačno, kot če si igro ogledaš na Youtubu,« svojo iz-kušnjo z nemškega industrij-skega sejma plastično predsta-vi izvršni direktor Celjskega sej-ma. Zaradi hitrega življenja je osebnih stikov vse manj, zato je sejem tako rekoč edina pri-ložnost, da se proizvajalec sre-ča s končnim kupcem. »Gre za čedalje redkejšo dobrino, ki je zato vse bolj dragocena.«

Digitalne rešitve za prihodnostTako doživljanje prihodnosti z vsemi čutili bo po Otorepče-

vih besedah ponudil novi se-jem inovativnih digitalnih re-šitev Feel the Future. Eden od ciljev tega sejma, ki bo na celj-skem sejmišču od 19. do 21. ok-tobra, je zmanjšati zaostanek Slovenije pri digitalizaciji, ki na nekaterih področjih že res-no zmanjšuje našo konkurenč-nost. »O digitalizaciji se je zad-nje čase tudi v Sloveniji začelo precej govoriti in pisati, na sej-mu pa jo bo imel vsakdo mož-nost občutiti z vsemi čutili, kar gotovo nikogar ne bo pus-tilo ravnodušnega,« poudarja Otorepec.

Prva prireditev že sredi februarjaSejemsko sezono 2017 bodo v Celju začeli 18. in 19. febru-arja z 2. festivalom hrane in pijače Kulinart ter 2. festiva-lom Kava Slovenija. Partner pri zadnjem je tržaško združe-nje proizvajalcev in trgovcev s kavo. S podporo združenja je mogoče v Celju pričakovati še bolj celostno ponudbo za vse ljubitelje kave, ki so se januar-ja letos odlično odzvali na fe-stival kave.

Marca (od 10. do 12. marca) sledita spomladanski sejemski trojček Flora, Poroka in Alter-med ter največje evropsko sre-čanje čebelarjev ApiSlovenija. Zaradi velikega zanimanja po-nudnikov izdelkov in storitev za zdravo življenje, ki se pred-

stavljajo na sejmu Altermed, so tega preselili v večjo sejemsko dvorano L. Na ApiSlovenija, ki bo praznoval 40. ponovitev, pa se Celjani skupaj s Čebelar-sko zvezo Slovenije, ki je soor-ganizator, dogovarjajo s Češko, da postane država partnerica.

Maja bo celjsko sejmišče v znamenju avto-moto-logistič-ne stroke, saj bodo od 18. do 21. maja pripravili že 20. sejem Avto in vzdrževanje, 10-letni-co praznuje sejem Gospodar-ska vozila, sejem Moto boom pa bo doživel 12. ponovitev. Se-

jemsko dogajanje bo zaokrože-val še mednarodni sejem Lo-gistika – na novo zasnovan se-jem celotne logistike oskrbo-valne verige od dobaviteljev do končnega kupca.

V Celjskem sejmu so ve-seli zelo dobrega odziva na področju gospodarskih vo-zil, napovedujejo pa tudi bo-gat obsejemski program, saj imajo odlične površine, od asfaltnih do makadamskih, za različne testne poligone in adrenalinske šove. Sejem-sko sezono bo tudi prihod-nje leto v Celju sklenil erotič-ni sejem sLOVErotika (od 8. do 10. decembra), ki bo pra-znoval 10-letnico.

Pred Celjskim sejmom je bogata sezona

9. Mednarodni erotični sejem sLOVErotika

1. PRAZNIČNI FESTIVAL

2. KULINART, fe�ival hrane in pijače1. FESTIVAL KAVE SLOVENIJA

22. sejem FLORA16. sejem POROKA13. sejem ALTERMED

APISLOVENIJA, 40. dneva čebelar�va

2. FESTIVAL PALAČINK IN CESARSKEGA PRAŽENCA

14. MEDNARODNI INDUSTRIJSKI SEJEM

3. FESTIVAL SIRA, OLJ & KONOPLJE

2. FESTIVAL VINA, RIB & ŠPARGLJEV

20. sejem AVTO IN VZDRŽEVANJE12. sejem MOTO BOOM10. sejem GOSPODARSKA VOZILA1. sejem LOGISTIKA

2. FESTIVAL PIVO & BURGER & ČILI

50. MOS

1. sejem FEEL THE FUTURE, inovativne digitalne rešitve

2. FESTIVAL JESENSKIH DOBROT in PRAZNIK ŠTRUDLJA2. FESTIVAL ČEBELJIH PRIDELKOV IN IZDELKOV

3. FESTIVAL VINA, PRŠUTA & SALAM

10. Mednarodni erotični sejem SLOVEROTIKA

2. PRAZNIČNI FESTIVAL

9.-11. DECEMBER 2016

17. DECEMBER 2016

18. in 19. FEBRUAR 2017

10.-12. MAREC 2017

11. in 12. MAREC 2017

18. MAREC 2017

4.-7. APRIL 2017

22. APRIL 2017

13. MAJ 2017

18.-21. MAJ 2017

17. JUNIJ 2017

12.-17. SEPTEMBER 2017

19.-21. OKTOBER 2017

21. OKTOBER 2017

18. NOVEMBER 2017

8.-10. DECEMBER 2017

16. DECEMBER 2017

KOLEDAR SEJMOV IN FESTIVALOV2016/2017 CELJSKI SEJEM

Celjski sejem d.d.

Dečkova ce�a 1, 3000 Celje, SloveniJa

T: +386 54 33 000 | F: +386 54 19 164

E: [email protected] www.ce-sejem.si

Organizator si pridržuje pravico do spremembe koledarja.

" V Celju bodo letošnjo sejemsko sezono sklenili z najzabavnejšim sejmom v svoji ponudbi – 9. mednarodni erotični sejem sLOVEroti-ka bo mogoče obiskati od 9. do 11. decembra. Na sejmišču bo znova živahno tretjo soboto v decembru (17. decembra), ko Celjani v okvi-ru projekta Sobote na celjskem sejmišču pripravljajo še 1. Praznič-ni festival.

V Celju do konca leta še sLOVErotika in Praznični festival

" Prihodnje leto bo posebej zaznamovalo praznovanje 50. obletnice sejma MOS, ki bo potekal od 12. do 17. septembra.

" V Celju posebej poudarjajo nov koncept industrijskih sejmov v skladu z izzivi industrije 4.0 ter popolnoma nov sejem inovativnih digitalnih rešitev Feel the Future.

Page 5: OGLASNA PRILOGA Obisk sodobnega sejma mora …...z zahtevami SIST EN ISO/IEC 17024. Bistvena prednost, ki jo prina ajo sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij je odstranjevanje

Poskrbite za družinske inance.

Revija Moje inance vas čaka na vašem prodajnem mestu.

Informacije in naročila: [email protected] ali 080 15 80

8 STATUSNIH SIMBOLOV, DA BOSTE VIDETI BOGATEJŠI

TEMA Z NASLOVICE: Nima za burek, vozi pa dober avto.Zakaj?

I 6 NASVETOV: Ste bili izbrani za službo? Pazite, kaj podpi-

sujete! I ZASEBNA ZABAVA: Dva tisočaka za žur z Avdićem.

Koliko pa za druge zvezdnike?

Page 6: OGLASNA PRILOGA Obisk sodobnega sejma mora …...z zahtevami SIST EN ISO/IEC 17024. Bistvena prednost, ki jo prina ajo sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij je odstranjevanje

SEJMI IN DOGODKI 23www.finance.si Torek, 29. novembra 2016, št. 230

Na Gospodarskem razsta-višču bo prihodnje leto od 27. marca do 2. aprila Avtomo-bilski salon Slovenije. »Velik izziv je bil, kako največjo se-jemsko prireditev s področ-ja avtomobilizma v Sloveni-ji po skoraj 20 letih znova pri-peljati v Ljubljano,« je dejal direktor Gospodarskega raz-stavišča, mag. Iztok Bricl. Do-dal je, da bodo zadnje smer-nice avtomobilske industri-je predstavili na 12 tisoč kva-dratnih metrih razstavnih površin, pričakujejo pa sto ti-soč obiskovalcev.

" Kako vam je uspelo po to-liko letih znova obuditi ta dogodek?Že 24. Avtomobilski salon Slo-venije načrtujemo skupaj s sek-cijo za osebna motorna vozi-la pri Trgovinski zbornici Slo-venije. V sekciji so si bili edini, da salon poteka prihodnjo po-mlad na Gospodarskem razs-tavišču v Ljubljani, kjer bo do-segljiv največjemu krogu ljudi. K takšni odločitvi je pripomo-gla tudi odlična izkušnja orga-nizatorjev iz Zagreba, kjer je sa-lon letos spomladi privabil 130 tisoč obiskovalcev. Prodaja av-tomobilov v Sloveniji raste že zadnji dve leti, kar je odlično tu-di za slovensko gospodarstvo. Organizatorji smo prepričani, da si ljudje želijo videti nove avtomobile, da moramo zanje pripraviti zanimivo predstavi-tev in jim pokazati novosti ta-koj za salonom v Ženevi tukaj, v Ljubljani.

" Ta salon bo verjetno pre-cej premešal vrstni red naj-večjih sejmov na Gospodar-skem razstavišču. Je že zna-no, kakšna bo njegova pri-hodnost?Salon bomo izpeljali takoj po sejmu Dom, zato nam bodo na voljo dodatne razstavne povr-šine v montažnih dvoranah. Si-cer pa bo Avtomobilski salon Slovenije bienalni, potekal bo vsako drugo leto. Glede preo-stalih sejmov v naši organizaci-ji lahko rečem, da želimo pos-topoma spremeniti le nekaj ter-minov, ki bodo bolj prijazni do razstavljavcev in obiskovalcev.

" Ali se na sejemskem po-dročju prihodnje leto napo-veduje še kakšna novost?Sejme nenehno posodablja-mo, razvijamo spremljevalni program z brezplačnimi sve-tovanji za obiskovalce, aktu-alnimi temami in strokovni-mi posveti. Nekaj manjših se-jemskih prireditev pa bodo pri nas organizirali zunanji orga-nizatorji. Sejmu za aktivni tu-rizem v naravi Natour Alpe-A-dria smo pred letom dni prik-ljučili še poslovno borzo z am-bicijo, da se turizem v Sloveni-

ji še uspešneje predstavi tujim agencijam in drugim poslov-nim subjektom.

" Letos ste tradicional-ni jesenski sejem Ambient nadgradili z dodatnim sej-mom Dom plus. Zakaj ste to storili in kako se je ta poteza obnesla?Ankete na pohištvenem sejmu Ambient Ljubljana, ki že tra-dicionalno poteka vsako leto novembra, in spomladanske-ga graditeljskega sejma Dom so pokazale, da kar veliko lju-di na njih pogreša programe, ki se nekako dopolnjujejo. Za-to smo se odločili, da sejmu pohištva in notranje opreme Ambient Ljubljana dodamo je-sensko različico našega najve-čjega sejma Dom. Sejmu pohi-štva smo dodali graditeljske vsebine v programih stavbne-ga pohištva, ogrevalne in hla-dilne tehnike, montažnih hiš, varovanja ter urejanja okolice. Dva sejma pod isto streho, Am-bient Ljubljana in Dom plus, sta pritegnila več kot 30 tisoč obi-skovalcev.

" Kaj pomeni ta sejem za slo-vensko lesnopredelovalno industrijo, katere obseg se je zelo skrčil?Čeprav je v vmesnem obdobju prišlo do recesije celotne pano-ge, se je trend zdaj obrnil v pozi-tivno smer. Sektor, ki se ukvar-ja s proizvodnjo hiš in opreme, je pridobil izvozno konkurenč-nost. V zadnjem času je tudi slo-

venska vlada prišla do spozna-nja, da se z lesom, ki ga imamo v Sloveniji v izobilju, da nekaj več narediti. Zato so v okviru gospodarskega ministrstva us-tanovili direktorat za lesarstvo, ki že izvaja številne aktivnosti za revitalizacijo lesarske pano-ge in razvoj lesarskega sektor-ja v Sloveniji. Vse to je v prid se-jemski dejavnosti v naši organi-zaciji, ki si z našima največjima sejmoma – sejmom Dom, ki pri-vabi prek 55 tisoč obiskovalcev, in z Ambientom Ljubljana – že desetletja prizadeva spodbuja-ti razvoj lesnopredelovalne in-dustrije pri nas. Obiskovalcem predstavljamo zadnje obliko-valske dosežke v njej, najbolj-še nagrajujemo z nagradami top 5, ki jih še posebej posta-vimo na ogled. Veliko prizade-vanj vlagamo tudi v promocijo mladih ustvarjalcev s projek-tom Top ideje. S ponosom lah-ko rečemo, da mladi ustvarjalci prepoznavajo projekt Top ideje kot izredno priložnost. Ne na-zadnje je bil prav ta dogodek za marsikaterega ustvarjalca eden izmed pomembnih ko-rakov pri njegovi uveljavitvi na trgu. Tu gre poudariti, da Go-spodarsko razstavišče vsako leto poskrbi za medijsko pre-poznavnost oblikovalskih pre-sežkov in jih tudi tako približa slovenski javnosti.

" Kakšna je bila letošnja se-zona kongresnih prireditev?Kongresna dejavnost na Go-spodarskem razstavišču goto-

vo raste, kar ima pomembne gospodarske učinke za mes-to. Poslovni gost bo poleg strokovnega srečanja nekaj dni tudi preživel na izbrani destinaciji – ne le v hotelu, ampak tudi na ulici, v trgovi-nah, kjer bo kupil spominke, v restavraciji, muzeju, galeri-ji, kavarni. Junija smo gostili 17. Svetovni kongres čipk OID-FA, ki se ga je udeležilo prib-ližno 600 čipkaric. Samo to jesen je bilo pri nas kar osem večjih mednarodnih kongre-sov, od tega polovica s pod-ročja medicine.

" Kakšno kongresno leto pri-čakujete prihodnje leto?Septembra imamo potrjen več-ji medicinski kongres EURO-SON s približno 800 udeležen-ci, dogovori za štiri druge kon-grese pa so v sklepni fazi.

" Kašno je letos razmerje v prihodkih med sejemsko, kongresno in prireditveno dejavnostjo?S sejemsko dejavnostjo ustva-rimo približno 60 odstotkov prihodkov, preostalih 40 od-stotkov pa z nesejemskimi de-javnostmi.

" Ali v kratkem prihaja na Gospodarsko razstavišče tu-di kakšna nova odmevna raz-stava?Gospodarsko razstavišče je vse bolj prepoznavno po svetovnih interaktivnih razstavah za kar najširšo javnost. Razstave Razkri-ta telesa, Genij – Da Vinci, Mož-gani – zgodba od znotraj ter 1001 izum so v nekaj mesecih privabile od več 10 tisoč do 70 tisoč obisko-valcev. Za v prihodnje smo v do-govorih za svetovno razstavo, ki bo obravnavala človekovo zdrav-je. Podrobnosti o njej naj za zdaj ostanejo skrivnost.

V Ljubljano se vrača avtomobilski salon

I N T E RVJ U: mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča

1.--4. december, Gospodarsko razstavišče

www.planetkock.si

Avtomobilski salon Slovenije bo vsako drugo leto.

MA

TE

JA J

. PO

TO

ČN

IK

Page 7: OGLASNA PRILOGA Obisk sodobnega sejma mora …...z zahtevami SIST EN ISO/IEC 17024. Bistvena prednost, ki jo prina ajo sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij je odstranjevanje

15. NOV

15. NOV15. NOV

NAPOVED DOGODKOV ZA 2016

Ključni dogodki v 2017

7. DEC 8. DEC

29. NOV

6. DEC

8. DEC

11. -12. APR15. FEB

29. NOV

14. DEC

23. MAJ9.-10. MAJ

30.-31. MAJ 16.-17. NOV

SEMINAR - DRFE-inventura: izvedba, vplivi novih PSR, prednosti aplikacij

SEMINAR - DRFKaj je novega pri davkih v letih 2016 in 2017?

SEMINAR - DRFKako najti prevare v računovodskih izkazih?

KONFERENCA19. Dnevi energetikovwww.dnevi-energetikov.si

KONFERENCA11. Sales Summitwww.sales-summit.si

FORUM7. Podjetniški forum

SEMINAR - TRŽENJESpletni marketing v turizmu. Osvojimo družbena omrežja, nato svet!

SEMINAR - DRFKako z izvršbo ob pravem času najhitreje priti do njihovega poplačila?

KONFERENCA4. Marketing Summit Belgradewww.marketing-summit.rs

KONFERENCA34. Finančna konferenca (FK)www.fkonferenca.si

KONFERENCA22. Slovenska marketinška konferenca (SMK)www.smk.si

KONFERENCA19. Poslovna konferenca Portorož (PKP)www.pkp.si

SEMINAR - HRMKoliko je vredno moje podjetje in kako povečati njegovo vrednost

Spremljajte nas na: akademija.finance.si / Časnik Finance

9. DEC

SEMINAR - INTERNETPravni vidik spletne prodaje in trženja prek elektronskih sporočil

Page 8: OGLASNA PRILOGA Obisk sodobnega sejma mora …...z zahtevami SIST EN ISO/IEC 17024. Bistvena prednost, ki jo prina ajo sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij je odstranjevanje

SEJMI IN DOGODKI 25www.finance.si Torek, 29. novembra 2016, št. 230

POSLOVNI PAKETIPO VAŠI MERIOSNOVNI NAPREDNI PREMIUM MODRI

OBSTOJEČI NAROČNIKI:6 MESECEV1

NOVI NAROČNIKI:12 MESECEV²

-5 € NA NAROČNINO

1Ponudba 6 mesecev 5 EUR popusta na mesečno naročnino in brezplačna zamenjava paketa (prehod iz paketov storitev SiOL na poslovne pakete) velja od 6. 10. do 31. 12. 2016 ob podaljšanju obstoječega naročniškega razmerja z Osnovnim poslovnim paketom, Naprednim poslovnim paketom, Premium poslovnim paketom, Modrim poslovnim paketom, paketom Mladi podjetnik, Poslovnim paketom telefonija in internet, Poslovnim paketom mobitel in internet, Poslovnim kompletom telefonija in internet, Poslovnim paketom internet, Brezžičnim poslovnim paketom ter Velikim poslovnim paketom ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Naročnikom pripada šest mesecev 5 EUR popusta na naročnino osnovnega paketa brez dodatnih storitev ali telefonskih priključkov. Akcija velja za vse obstoječe naročnike navedenih paketov, ki nimajo sklenjene druge vezave. 2Ponudba 12 mesecev 5 EUR popusta na mesečno naročnino in brezplačna namestitev opreme velja od 6. 10. do 31. 12. 2016 ob sklenitvi novega naročniškega razmerja s paketi Osnovni poslovni paket, Napredni poslovni paket, Premium poslovni paket, Modri poslovni paket ter Mladi podjetnik ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Naročnikom pripada dvanajst mesecev 5 EUR popusta na ceno osnovnega paketa brez dodatnih storitev ali telefonskih priključkov in brezplačna namestitev opreme, ki je potrebna za uporabo širokopasovnih storitev. Akcija velja za vse nove naročnike, pri čemer se kot nov naročnik šteje vsak naročnik, ki sklene naročniško pogodbo za prej navedene poslovne naročniške pakete, pod pogojem, da v omrežju Telekoma Slovenije priključek na njegovem naslovu in njegovi številki stanovanja v preteklih šestih mesecih ni bil zaseden. 3Akcijska ponudba 1 leto brezplačna licenca storitve Varnostni paket Kaspersky velja ob sklenitvi vezave za obdobje 24 mesecev na izbran varnostni paket Kaspersky. Naročilo ugodnosti je možno v obdobju od 19. 7. do 31. 12. 2016. Po preteku brezplačnega obdobja (12 mesecev) se mesečna naročnina izbranega paketa Kaspersky zaračunava po ceniku izbranega paketa.Cene so v EUR z DDV. Prodajni ponudbi se izključujeta z akcijsko ponudbo naprav za naročnike poslovnih paketov, ki je objavljena na www.telekom.si. Za več informacij o ponudbi, obračunskem intervalu in ceniku drugih storitev obiščite Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto, www.telekom.si, pišite na [email protected] ali pokličite 080 70 70.

Začnimo dobro. www.telekom.si/podjetniki

Izberite še Varnostni paket Kaspersky 1 leto brezplačno3. Z njim lahko varnostno kopirate podatke, zaščitite finančne transakcije in imate popoln nadzor svojega omrežja.

Sejemska podjetja z več kot sto mi-lijoni evrov prihodkov v letu 2015V milijonih evrov

Reed Exhibition (Velika Britanija) 1.183,0

UBM plc (Velika Britanija) 855,5

Messe Frankfurt (Nemčija) 467,8

GL Events (Francija) 456,0

MCH Group (Švica) 384,5

Informa (Velika Britanija) 356,1

Fiera Milano (Italija) 337,3

Deutsche Messe (Nemčija) 329,3

Koelnmesse (Nemčija) 321,2

Messe Düsseldorf (Nemčija) 302,0

VIPARIS (Francija) 283,0

Emerald Expositions (ZDA) 281,0

Messe München (Nemčija) 277,4

Messe Berlin (Nemčija) 242,0

HKTDC (Hongkong) 223,1

Coex (Južna Koreja) 217,0

i21 Events Group (Velika Britanija) 204,0

Nürnbergmesse (Nemčija) 203,7

ITE Group (Velika Britanija) 178,1

Fira Barcelona (Španija) 148,0

Jaarbeurs Utrecht (Nizozemska) 133,3

Svenska Mässan Göteborg (Švedska) 128,9

dmh :: events (Velika Britanija) 128,1

Amsterdam RAI (Nizozemska) 126,2

Bologna Fiere (Italija) 119,0

Trasus Group (Velika Britanija) 117,9

SNIEC Shanghai (Kitajska) 115,7

Landmesse Stuttgart (Nemčija) 115,0

Comexposium (Francija) 108,5

Artexis Group (Belgija) 108,0

Vir: AUMA

Združenje nemške sejemske industrije AUMA je pripravilo le-stvico sejemskih podjetij po vsem svetu, katerih prihodki so leta 2015 presegli sto milijonov evrov. Na lestvici močno prevladuje-jo evropska podjetja. Izmed 31 podjetij, kolikor jih je na seznamu, jih ima le pet sedež zunaj Evrope. Sicer pa je na lestvici osem nem-ških in sedem britanskih podjetij. Daleč največje je britansko se-jemsko podjetje Reed Exhibitions z 1,18 milijarde evrov prihod-kov, sledita mu britansko podjetje UBM plc z 855 milijoni evrov in nemški Messe Frankfurt s 647 milijoni evrov prihodkov.

To so največja sejemska podjetja na svetu

V prihodnjem letu bo SPI-RIT Slovenija za izvajanje skupinskih predstavitev slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini predvi-doma namenil do 800 tisoč evrov. Trenutno priprav-ljajo program skupinskih predstavitev slovenskega gospodarstva, ki jih bodo iz-vajali na sejmih v tujini pri-hodnje leto. Točnega pro-grama sicer še niso sprejeli, ga pa bodo objavili še letos.

Pri tovrstnih predstavitvah SPI-RIT Slovenija zagotovi organi-zacijo in izvedbo predstavitve. Tako financirajo zakup neopre-mljenega razstavnega prosto-ra, razstavljavce vpišejo v se-jemski katalog, stojnico opre-mijo s tehničnimi priključki ter skličejo pripravljalni sestanek in svetovanje. Stroške prevoza eksponatov in postavitve raz-stavnega prostora ter druge do-

datne stroške krijejo podjetja, ki se udeležujejo skupinskih se-jemskih predstavitev. V SPIRIT Slovenija poudarjajo več pred-nosti: poleg stroškovne učinko-vitosti in enostavnejše organi-zacije in priprave na sejem na-vajajo tudi večjo prepoznav-nost stojnice in s tem tudi raz-stavljavcev slovenskih podjetij.

Vabila pošljejo vsako letoPodjetja se za sodelovanje v okviru skupinskih predstavi-tev slovenskega gospodarstva prijavijo na podlagi vabil, ki jih SPIRIT Slovenija objavi za sku-pinske sejemske predstavitve. Vsa aktualna vabila in prijavni-ce na posamezne sejme so ob-javljene na portalu za izvozni-ke Izvozno okno (www.izvo-znookno.si).

Nabor skupinskih sejem-skih predstavitev pripravijo na podlagi izraženega zanimanja podjetij. Zato vsako leto objavi-

jo javno vabilo podjetjem za po-sredovanje interesa za skupin-sko udeležbo na sejmih v tuji-ni. Končni nabor skupinskih predstavitev, ki jih agencija na-to izvaja v posameznem prora-čunskem letu, pripravi njihov programski odbor. Po obja-vi končnega seznama skupin-skih predstavitev slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini SPIRIT Slovenija z vabili znova naveže stik s podjetji. Pri obli-kovanju končnega seznama se-jemskih predstavitev upošte-vajo načelo heterogenosti, kar pomeni, da se zagotavlja izva-janje sejmov iz različnih gospo-darskih panog.

Pred nastopom vsaj eno srečanje s podjetjiAgencija nato zakupi neopre-mljene razstavne površine in se pogaja s sejmiščem oziroma or-ganizatorjem sejma glede ume-ščenosti in lokacije razstavne-

ga prostora na sejmu. Med pri-pravo na skupinsko sejemsko predstavitev SPIRIT Slovenija med drugim organizira prip-ravljalne sestanke z vsemi pri-javljenimi podjetji in udeležen-ci, kjer jih seznani z vsemi re-levantnimi informacijami za izvedbo sejma. Gre za samo

predstavitev razstavnega pros-tora in njegove umestitve, vizu-alizacijo stojnice, logistiko in vstopnice za sejem. Prav tako udeleženci dobijo osnovne in-formacije, kako rezervirati pre-nočitve in morebitne vizume.

Poleg tega jim dajo osnov-ne informacije o tem, kakšne

pripravljalne aktivnosti so po-membne za uspešnost sejem-ske predstavitve. Po konča-nem sejmu SPIRIT Slovenija od podjetij pridobi mnenje in oce-ne, prek katerih ocenijo posa-mezno predstavitev ter opo-zorijo na morebitne slabosti ali napake.

Tudi prihodnje leto v tujini na skupnih stojnicah

" SPIRIT Slovenija je letos iz-vedel 15 skupinskih predsta-vitev slovenskega gospodar-stva na sejmih v tujini, za kar so namenili 750 tisoč evrov. Na teh skupnih prireditvah se je predstavilo 146 podje-tij. SPIRIT Slovenija je za pot-rebe skupinskih predstavitev slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini v letu 2016 za-kupil 2.545 kvadratnih me-trov razstavnih površin.

Letos 15 skupinskih nastopov

JAN

EZ

TO

MA

ŽIČ

" Seznam skupnih sejemskih nastopov, ki jih bo v prihodnjem letu organiziral SPIRIT Slovenija, bo znan do konca tega leta.

Page 9: OGLASNA PRILOGA Obisk sodobnega sejma mora …...z zahtevami SIST EN ISO/IEC 17024. Bistvena prednost, ki jo prina ajo sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij je odstranjevanje

26 Oglasna prilOga www.finance.si Torek, 29. novembra 2016, št. 230

Decembra bo v igralniško-za-baviščnem centru Mond v Šentilju vrata odprl moderen hotel Mond, ki se bo ponašal s štirimi zvezdicami superi-or. Rdeča nit hotela, v kate-rem bo tudi kongresna dvora-na, bodo vinske zgodbe, ki jih na stičišču štajerskih vinskih poti ne bo manjkalo.

V Mondu bo 35 sob, pet apart-majev, vinski bar, hotelska re-stavracija z letno teraso, spro-stitveni center s savnami, ma-sažnima bazenoma, sončno te-raso in masažnimi kabinami za razvajanje ter prireditvena dvo-rana s 120 sedeži za poslovne in družabne dogodke.

Uživanje ob masažah, savni in odličnem vinuHotel Mond bo del celovite po-nudbe za sproščeno preživlja-nje prostega časa. Tu si boste ob udobni nastanitvi lahko privo-

ščili trenutke sprostitve v cen-tru dobrega počutja. Ob prijet-nih masažah ter savnanju v fin-ski in infrardeči savni bo mogo-če uživati tudi v notranjem in zu-nanjem masažnem bazenu s ču-dovitim razgledom na okoliško vinorodno pokrajino.

Ob novi hotelski restavraciji bo vse ljubitelje vin navdušil vin-ski bar s široko ponudbo vrhun-skih vin lokalnih vinogradnikov iz Slovenskih goric in z avstrijske vinske ceste. Ne nazadnje pa bo Mond ponujal tudi možnost or-ganizacije različnih dogodkov v večnamenski dvorani.

Kulinarična spremljava za vse priložnostiHotel bo neposredno povezan z igralnico in vrhunskima re-stavracijama Harmonia in Ba-zar, kjer Mondovi gostinci z ra-znolikostjo kreacij navdušujejo še tako zahtevne okuse. S pro-fesionalnim pristopom vedno

znova najdejo pravo kulinarično spremljavo za različne trenutke: od sproščenega druženja s prija-telji ob večerji do uspešnih po-slovnih srečanj, organiziranih dogodkov in praznovanj, temat-skih vinskih večerov in manjših festivalov.

Priljubljeno središče zabavnega dogajanjaHitov igralniško-zabaviščni cen-ter Mond se je na širšem Štajer-skem uveljavil kot priljubljeno središče zabavnega dogajanja. Ob igrah na srečo se na koledar-ju dogodkov redno vrstijo kon-certi, plesni in zabavni večeri, nagradna žrebanja ter vrhun-ska kulinarična doživetja.

V centru Mond je 408 naj-sodobnejših igralnih avtoma-tov, od tega 23 v zunanji igralni-ci, 27 igralnih miz, soba za po-ker, v prireditvenem prostoru je prostora za 300 sedežev ali 700 stojišč.

Novi hotel sredi štajerskih vinskih zgodb

" Hotel Mond bo ponujal čudovit razgled na okoliško vinorodno pokrajino.

" V Mondu bo 35 sob, pet apartmajev.

Pridobivanje kongresnih in drugih sorodnih dogod-kov je precej posebno. Or-ganizator, ki želi pridobiti kongresni dogodek, mora pri tem paziti na veliko po-drobnosti, vse pa se začne pred domačim pragom.

Organizatorji kongresov so na-mreč večinoma mednarodna strokovna, znanstvena, gospo-darska ali politična združenja. Krovno mednarodno združe-nje pozove svoje nacionalne partnerje, naj pripravijo pred-log za organizacijo kongresa v njihovi državi. In tu se vse sku-paj začne.

Vse se začne na domačem pragu»Dobre povezave in poznava-nje nacionalnih združenj so eden izmed temeljnih pogo-jev za pridobitev organizacije in izvedbe kongresa, čeprav je to šele prvi izmed stoterih ko-rakov za samo izvedbo,« pra-vi Majda Zidanski, ustanovite-ljica podjetja Albatros, ki orga-nizira tovrstne dogodke v Slo-veniji. Dodaja, da se nekateri kongresi dogajajo vedno na is-tem mestu, večina pa se jih se-li po svetu. Nacionalno zdru-ženje tako preda kandidaturo,

obrazložitev ter okvirne pogo-je centrali, ki pozneje odloči o organizatorju.

Predstavniki združenja pregledajo prispele ponudbe za organizacijo kongresa, obiš-čejo destinacijo in se pogovori-jo s predstavniki lokalnih ob-lasti, hotelirji, lastniki konfe-renčnih centrov.

Postopki izbire so dolgiPred odločitvijo natančno pro-učijo logistična in finančna merila, interna pravila zdru-ženja in politične ter emocio-nalne kriterije. Gre za precej zapletene postopke, velikok-rat tudi žolčne razprave, vse-kakor pa se odločitev ne sprej-me čez noč. Vsi postopki traja-jo od nekaj mesecev pa tudi do nekaj let. Šele nato se odločijo za najbolj ugodno in zanimivo destinacijo.

Odločitev lahko sprejme ena oseba, na primer pred-sednik ali sekretar združe-nja, večinoma pa gre za ko-lektivno določitev. Pogosto o izbiri odločajo svetovalci, sponzorji, politiki in drugi vplivneži iz strokovnega, po-litičnega in gospodarskega sveta. Pri tem ne smemo za-nemariti niti vpliva medijev. Pri vsem ni odveč pripomni-

ti, da imajo ugledna in stro-kovno najbolj cenjena naci-onalna združenja več vpliva v združenju, s tem pa seveda tudi več možnosti za organi-zacijo kongresa.

V Evropi prva Barcelona, sledi Berlin»Slovenski organizatorji mo-rajo pri pripravi kongresnih dogodkov tekmovati z vsemi svetovnimi destinacijami. V Evropi sta ta hip najbolj pri-ljubljena Barcelona in Berlin, velikokrat se nam je že zgodi-lo, da sta nam prav ti dve mes-ti izpred nosa speljali pomem-ben in velik dogodek,« pravi Majda Zidanski. Kot največ-je pomanjkljivosti naše drža-ve našteva premajhne zmo-gljivosti za organizacijo veli-kih dogodkov, slabo finanč-no kondicijo organizatorjev in tudi države, ki bi obenem morala poskrbeti prav za pre-poznavnost destinacije. Prav tako lokalne skupnosti in tu-ristična podjetja v Sloveniji ni-majo veliko izkušenj s pripra-vo velikih dogodkov, sloven-ski posredniki pri organiza-ciji kongresnih dogodkov pa pogrešajo tudi več vpliva slo-venskih predstavnikov v med-narodnih institucijah.

Brez dobrih odnosov z domačimi združenji ni mogoče pridobiti kongresa

" Konferenca je načrtovano srečanje udeležen-cev za razpravo, raziskave, reševanje problemov in posvet. Konference so manjše od kongresa in so namenjene predvsem izmenjavi informacij.

" Kongres je periodično srečanje od nekaj sto do tisoč posameznikov, ki pripadajo določeni stro-kovni, kulturni ali drugi skupini. Pogosto se skli-če za razpravo o določeni temi, na predstavitvah

in razpravi sodelujejo le člani organizacijskega odbora.

" Simpozij je srečanje strokovnjakov z določene-ga področja, na katerem predstavijo raziskave v določeni domeni. Na teh dogodkih se preverjajo objavljena poročila strokovnjakov ali pa se razpra-vlja o vprašanjih, prek katerih udeleženci izobliku-jejo skupne sklepe o obravnavanih področjih.

Kaj so konferenca, kongres in simpozij

TH

INK

STO

CK

" Postopki odločanja, kje bo potekal velik mednarodni kongres, trajajo od nekaj mesecev

pa do več let. Prireditelj prouči lokacijo, finančno sliko in logistiko, odločitev pa je odvisna tudi od

vplivnosti nacionalnih članov v združenju.

Page 10: OGLASNA PRILOGA Obisk sodobnega sejma mora …...z zahtevami SIST EN ISO/IEC 17024. Bistvena prednost, ki jo prina ajo sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij je odstranjevanje

SEJMI IN DOGODKI 27www.finance.si Torek, 29. novembra 2016, št. 230

Vaše prednosti sodelovanja z nami:

• z dobrim poznavanjem tržišča in dolgoletnim sodelovanjem s partnerji s hotelsko-turističnega področja dosegamo optimalne pogoje in konkurenčne cene storitev

• prihranimo vam čas in denar, tudi skrbi, saj se vam bo kot gostitelju mednarodnega srečanja gotovo lažje dogovoriti za vse storitve na enem mestu, kot pa hoditi od vrat do vrat, od hotela do hotela, restavracije, dvorane, prevoznika …

• s tem, ko v vašem imenu in za vaš račun prevzamemo popolno tehnično organizacijo, koordinacijo in nadzor pri pripravi in izvedbi srečanja, se vi kot gostitelj lahko povsem posvetite strokovni pripravi le-tega

• spremljamo kongresne proračunske finance, usklajujemo stroške in dohodke, sledimo davčnim predpisom ter tako poskrbimo za pozitivne finančne učinke mednarodnega srečanja

Kot profesionalni kongresni organizator jamčimo za kvaliteto storitev, na osnovi mednarodnih standardov.

Prepričani smo, da bomo skupaj uspešnejši.

RAZMIŠLJATE O ORGANIZACIJI MEDNARODNEGA SREČANJA IN NE VESTE,

KJE ZAČETI?

Albatros, kongresno-turistični servis d.o.o.

Ribenska cesta 2, SI-4260 Bled

Podjetje za organizaci-jo kongresov, konferenc, simpozijev in drugih znan-stveno-strokovnih srečanj Albatros je bilo ustanovlje-no pred 30 leti, in sicer kot prva zasebna kongresno-turistična agencija v takra-tni Jugoslaviji. V tem času je prešlo dobre in hude ča-se. V zadnjem času so mo-rali zaradi novih tržnih razmer prilagoditi poslo-vanje, ki po nekaj letih su-hih krav spet lepo raste.

Vse skupaj se je začelo leta 1986 v zakotni sobici s hišnim telefonom in električnim pi-salnim strojem na Bledu. Ob-čina Radovljica je takrat na-mreč registrirala Albatros kot podjetje za organizacijo turi-stičnih storitev.

Na začetku je kazalo pre-cej slabo, saj so lokalne skup-nosti nasprotovale že ustano-vitvi podjetja, zatem so dobi-li pod noge veliko polen. Kljub vsem okoliščinam so vendarle vzpostavili poštene poslovne odnose in počasi pridobili za-upanje. Začeli so se uveljavljati na kongresnem trgu.

Velika nihanja v prvih sedmih letihProti koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja so začeli vsaj približno normalno poslovati ter leta 1989 in 1990 zaznali pre-cejšnjo rast poslovanja. Čeprav je v tem času Jugoslavija že raz-padala, so vsako leto organizi-rali od 40 do 50 poslovnih in iz-obraževalnih dogodkov.

Je pa med osamosvojitve-no vojno in po njej v letih 1991 in 1992 v Sloveniji turistični obisk upadel vsaj za 70 odstot-kov. Vendar za kongresno de-javnost velja, da od vseh tu-

rističnih dejavnosti najmanj niha, zato so v teh dveh le-tih še vedno organizirali veli-ko srečanj.

Prva knjiga in novoletni koncert na BleduLeta 1991 so izdali prvo bro-šuro motivacijskih (incentive) programov v Sloveniji in začeli blejski novoletni koncert. Ta je bil iz leta v leto bolj kakovosten in privabljal čedalje več poslu-šalcev, saj so vstopnice razpro-dali že v predprodaji. V tem obdobju so gostili najboljše in mednarodno priznane operne in koncertne pevce ter simfo-nične orkestre.

Razcvet se začne leta 1994Povsem novo obdobje se je za-čelo leta 1993. Samostojna Slo-venija je izvajala zelo aktivno zunanjo politiko, kar je zelo pripomoglo k rasti števila med-narodnih srečanj. Od leta 1994 do 2007 je poslovanje raslo iz-

jemno strmo, saj so vsako le-to prihodke povečali približ-no za šestino. Sodelovali so pri organizaciji odmevnih medna-rodnih srečanj in dogodkov, kot je bilo leta 2001 srečanje ameriškega predsednika Ge-orgea Busha in ruskega pred-sednika Vladimirja Putina na Brdu pri Kranju. Organizira-li so konference za največje in najuglednejše mednarodne or-ganizacije, kot so FAO, Unesco, WHO, PEN, Svetovna banka in druge. Leta 2005 je ustanovi-teljica podjetja Majda Zidanski izdala prvi praktični priročnik Kongresna dejavnost – organi-zacija kongresov, v katerem ne-sebično predstavlja vse svoje izkušnje in znanje.

Do leta 2007 se je tako Bled vse bolj izkazoval kot vodil-na slovenska kongresna de-stinacija; kar 88 odstotkov vseh mednarodnih srečanj v Sloveniji je bilo organiziranih prav tam.

Zaradi degradacije storitev Bled izgubil primatKonec leta 2008, ko je Slove-nija predsedovala Evropski uniji, je sledil preobrat. Tudi zaradi svetovne gospodarske in finančne krize so kongres-ne aktivnosti začele hitro pe-šati, Bled je izgubljal vodilno mesto kot slovenska kongres-na destinacija. Število medna-rodnih srečanj je upadlo zara-di zelo slabe lokalne organiza-cije ter nestrokovnih in nespo-sobnih lastnikov blejskih hote-lov. Kongresni gost je priprav-ljen plačati več za kakovostno storitev, čemur blejski turizem ni sledil. Zato je tam največ ce-nenih storitev in množičnega turizma.

Pred tremi leti začeli pisati novo poglavjeTako je do leta 2013 gospo-darska in politična negotovost zavrla kongresno dejavnost v Sloveniji, zato so v Ljubljani us-

tanovili poslovno enoto, podje-tje reorganizirali in začeli ponu-jati nove produkte ter osvajati nove trge. Predlanskim so tako krivuljo poslovanja znova obr-nili navzgor, lani pridobili certi-fikat poslovne odličnosti AA in

ga letos nadgradili z AAA. Poleg tega je Majda Zidanski ob 30-le-tnici delovanja izdala celosten priročnik za kongresno dejav-nost z naslovom Kongresna de-javnost – viri in načini pridobi-vanja kongresov.

Albatros že 30 let organizira znanstveno-strokovna srečanja

" Albatros je letos izdal novo knjigo z naslovom Kongresna de-javnost – viri in načini pridobivanja kongresov, ki jo je napisa-la ustanoviteljica podjetja Majda Zidanski. V njej avtorica natančno opisuje, kdo so pobudniki takšnih dogodkov, opis pa nadgradi z razlago, kako se jih lotiti, kako komunicirati in kako ustvariti fi-nančno uspešen posel. Knjiga je namenjena vsem, ki delujejo na področju kongresne dejavnosti ter želijo pridobiti in organizirati čim več kongresov in drugih sorodnih dogodkov.

Knjiga za razlago delovanja kongresne panoge

AL

BA

TR

OS

" Podjetje Albatros, ki praznuje 30 let delovanja, je letos organiziralo 22 znanstveno-strokovnih srečanj, ki se jih je udeležilo od sto do 650 udeležencev. V prihodnjih dveh letih bodo organizirali najmanj 27 srečanj, med katerimi bo tretjina mednarodnih kongresov z več kot 500 udeleženci.

MajdaZidanski

KONGRESNA

DEJAVNOST

VIRI IN NAČINI

PRIDOBIVANJA

KONGRESOV

Page 11: OGLASNA PRILOGA Obisk sodobnega sejma mora …...z zahtevami SIST EN ISO/IEC 17024. Bistvena prednost, ki jo prina ajo sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij je odstranjevanje

28 Oglasna prilOga www.finance.si Torek, 29. novembra 2016, št. 230

Za več informacij poskenirajte QR kodo, pokličite na 080 14 00 ali obiščite www.posta.si

PAKETNA DOSTAVA

IZBERITE POŠTO SLOVENIJE ZA DOSTAVO VAŠEGA SPLETNEGA NAKUPA IN PRILAGODITE DOSTAVO SVOJIM ŽELJAM.

Dostava domov, v službo, prijatelju, sosedu ali na izbrano pošto.

Pred dostavo vas pokličemo ali pošljemo SMS-sporočilo.

Naročite ponovno brezplačno dostavo.

Paket dostavimo na vnaprej dogovorjen prostor.

Prevzem in oddaja paketov na več kot 500 poštah.

Prevzem in oddaja paketov v izbranih PS Paketomatih po vsej Sloveniji.

Prevzem in oddaja paketov tudi na 114 bencinskih servisih Petrola.

Prevzem paketov s plačilom odkupnine s karticami Mastercard, Maestro, Visa, Karanta in Diners Club (tudi na obroke).

Pokliči in naroči –1, 2, 3, Poštavse dostavi!

Ste podjetnik, ki veliko po-sluje na terenu in zato ni-mate časa doma čakati na dostavo paketa? Ali pa bi ra-di oddali paket in vas skrbi, kako to storiti, ker ste med delovnim časom poštnih po-slovalnic vseskozi na tere-nu pri strankah. Nove stori-tve Pošte Slovenije ponujajo številne rešitve, zaradi kate-rih si vam s temi vprašanji ni več treba beliti glave.

Pošta Slovenije vsak dan po-nuja številne alternativne obli-ke dostave paketov, ob tem pa zagotavlja širok nabor blaga in dokumentov za opremo poši-ljk (paketno embalažo, polni-la za notranjo zaščito vsebine, obrazce za sprejem pošiljk …).

PS Paketomat – elegantno in preprosto do paketaZdaj vam ni več treba skrbeti in gledati na uro, da boste uje-li dostavljavca težko pričakova-nega paketa. Za diskreten, hiter in priročen prevzem ali pošilja-nje paketa Pošta Slovenije po-nuja preprosto rešitev – samo-postrežne avtomate (PS Pake-tomat), ki jih najdete na najbolj frekventnih lokacijah po Slove-niji. Glavne prednosti PS Pake-tomata so:

" dostopnost 24/7: brez vrst in gneče lahko 24 ur na dan vse dni v letu prevzamete in

oddate svoj paket ter plačate odkupnino s plačilno ali po-sojilno kartico; " hitrost: za prevzem pake-ta je potrebnih le sedem se-kund; " enostavnost in varnost: na telefon prejmete SMS z unikatno kodo (PIN) za od-piranje predala in QR-kodo za prevzem paketa; " popolna diskretnost: ni po-membno, kaj naročate ali po-šiljate – kodo za dostop prej-me le naslovnik; " obveščenost: obveščanje s SMS in e-sporočili.Ob spletnem nakupu za

mesto dostave paketa izberite paketomat v svoji bližini (loka-cije paketomatov preverite na www.pspaketomat.si). Če sple-tni trgovec ne ponuja te mož-nosti, si jo zagotovite sami, in si-

cer tako, da izberete Pošto Slo-venije za dostavo paketa in za svoj naslov izpišite lokacijo iz-branega paketomata ter doda-te vašo mobilno številko.

PS Pošlji paket – oddaja paketov od domaS spletno aplikacijo »PS Pošlji paket« lahko paket za pošilja-nje pripravite kar v udobju svo-jega doma ter ga samo oddate na najbližjo poštno posloval-nico ali v PS Paketomat. Posto-pek je hiter in preprost. V sple-tno aplikacijo »PS Pošlji paket« vnesete podatke o naslovniku, izberete velikost paketa, prip-ravite in natisnete spremnico za pošiljanje ter jo namestite na paket. Storitev plačate s plačil-no oziroma posojilno kartico ali z moneto. Pripravljen paket od-date na najbližji pošti ali v izbra-ni paketomat.

Na Pošti Slovenije so podprli tudi brezgotovinsko plačevanje odkupnin ob dostavi. S POS-ter-minali so opremili več kot 500 pismonoš, ki dostavljajo paketne pošiljke ter vam tako omogočili še preprostejše nakupe, saj lah-ko pakete z odkupnino plačate s karticmi: z mastercardom, ma-estrom, viso, karanto in diners clubom (tudi na obroke).

Vse alternativne oblike do-stave pošiljk lahko preverite na www.posta.si ali pokličite na 080 14 00.

Prilagodite dostavo paketa svojim potrebam in željam

" Prek spletne strani www.posta.si

" ob pomoči programskega paketa za vzpostavitev Sple-tnega servisa za sledenje, ki omogoča uporabnikom dostop do strežnika s statusi pošiljk,

" s poizvedbo na pošti, " na brezplačni številki klic-

nega centra 080 14 00.

Tako lahko svoji pošiljki sledite na vsakem koraku:

Smo vse bolj zanimiva deže-la za mednarodna poslov-na srečanja, število kongre-snih dogodkov in udeležen-cev raste, kar prinaša ugo-dne ekonomske učinke.

»Po desetletju organizirane mednarodne promocije Slove-nije je naša država v mednaro-dnem poslovnem okolju pos-tala bolj prepoznavna destina-cija za poslovna srečanja. To je spodbudilo tudi ponudnike kongresnih zmogljivosti, ki vse bolj spoznavajo dodano vred-nost poslovnih srečanj in vse več vlagajo v nadgradnjo svoje ponudbe in mednarodno pro-mocijo,« je z letošnjim izkupič-kom kongresnih dogodkov ozi-roma poslovnih srečanj zado-voljen direktor Kongresnotu-rističnega urada Miha Kovačič.

Promocija je tek na dolge progeVečina kongresov, ki so organi-zirani po vsej državi, ima v pov-prečju od 300 do 600 udeležen-cev, gostili smo tudi kongres s 1.300 gosti v Portorožu, v Mari-boru pa so pod streho uspešno postavili dogodek s 1.500 ude-leženci. Kot poudarja Kovačič, je kongresna dejavnost tek na dolge proge. Pri promocijskih dejavnostih moramo biti aktiv-ni, vztrajni in predvsem potr-

pežljivi. »V Kongresnem uradu Slovenije pod blagovno znam-ko Slovenia Meetings povezu-jemo celotno ponudbo v državi in jo promoviramo na vseh po-membnih mednarodnih trgih. V sodelovanju s Slovensko turi-stično organizacijo in ponudniki kongresnih zmogljivosti se ude-ležujemo globalnih poslovnih sejmov oziroma borz, kjer pred-stavljamo Slovenijo kot privlač-no kongresno destinacijo. Orga-nizatorji kongresov iščejo avten-tične, z lokalnimi posebnostmi nadgrajene zgodbe, s poudar-kom na gostoljubju in osebnim pristopom. Slovenci vse to ima-mo in znamo,« še pove Kovačič.

Bohinjski sir za kongresnikeZdruženi organizatorji kongre-sov v Sloveniji so naše kongres-ne zmogljivosti in ponudbo letos prvič predstavili tudi na ameri-škem trgu, zanimanje spodbujajo tudi z organizacijo študijskih obi-

skov za tuje organizatorje poslov-nih srečanj. Tako so predstavni-ki organizatorjev kongresnih de-javnosti iz tujine v okviru študij-skega obiska pri nas med drugim spoznali zgodbo izdelave bohinj-skega sira, si ogledali delo ribogoj-nice Fonda iz Pirana, za vse pa je bila nepozabna večerja v Piran-skih solinah. Kot pravi sogovor-nik, so vse te številne aktivnosti namenjene vzpostavitvi dobre-ga odnosa s strankami. Osebna izkušnja je nujna za začetek po-slovnega sodelovanja, ki vodi k povečanju zanimanja za organi-ziranje poslovnih srečanj v naši državi. Te dni se slovenska kon-gresna dejavnost predstavlja na svetovni borzi IBTM v Barceloni, kjer bodo predstavitev naše dr-žave nadgradili z inovativno sple-tno igro MICE MasterMind Quiz, v kateri bodo udeleženci spozna-vali Slovenijo.

Poslovneži zapravljajo večSogovornik je še posebej pono-

sen na mednarodno poslovno borzo Conventa, ki jo vsako le-to organizirajo v Ljubljani in je prerasla v največji tovrstni mar-ketinški dogodek jugovzhodne in srednje Evrope. Letos so v kongresnem uradu nadgradi-li aktivnosti tudi v digitalnem okolju, na družabnih omrež-jih, kot so Facebook, Twitter, Instagram in LinkedIn. »Odzivi mednarodnega trga so vse bolj-ši, vsako leto opažamo večje za-nimanje in obisk, kar ustvarja široke ekonomske učinke vseh, ki neposredno in posredno so-delujejo v kongresni dejavno-sti. Naj poudarim, da udele-ženec poslovnih srečanj pora-bi trikrat več kot povprečni tu-rist,« je z rezultati promocijskih aktivnosti zadovoljen direktor kongresnega urada Slovenije.

Potrebujemo hotele s petimi zvezdicamiMiha Kovačič doda, da so velike prednosti Slovenije bližina glav-

nih središč svetovnih trgov, še vedno razmeroma nova in neod-krita (trajnostna) destinacija, ze-lo pestra ponudba na majhnem geografskem območju, vrhun-ska kulinarika in vina ter dob-ro razmerje med ceno in kako-vostjo storitev. Za večjo dosto-pnost Slovenije za mednarodne trge pa Kovačič poudari nuj-nost dobrih letalskih povezav, za zahtevnejše mednarodne do-godke pa nam primanjkuje več hotelskih zmogljivosti najvišje-ga ranga.

Mesto pešcevTatjana Radovič, vodja Kongres-nega urada Ljubljana, je razkrila glavne prednosti, s katerimi za-interesiranemu organizatorju kongresa slovensko glavno mes-to predstavijo kot odlično de-stinacijo za njihove naročnike: mesto je zaradi svoje kompak-tnosti zlahka obvladljivo, mno-ga zanje pomembna prizorišča oziroma kongresne dvorane so

od hotela oziroma druga od dru-ge oddaljene le nekaj minut ho-je. Blizu so tudi posebna prizori-šča v zgodovinskih stavbah, mu-zejih, galerijah, nad vsemi pa do-minira Ljubljanski grad. Kongre-sno dejavnost v mestu obvladu-jejo specializirane agencije s kre-ativnimi programi, njihovo delo pa je na visoki strokovni ravni. Organizatorje kongresov in se-veda udeležence zadovolji tudi splošno dobro poznavanje tujih jezikov Slovencev oziroma mož-nost lahkotne komunikacije.

Zelena duša Ljubljane»Glede na to, da še nismo zelo znana kongresna destinacija, je privlačnost starega mestne-ga jedra velik dejavnik svežine v siceršnji ponudbi že uveljav-ljenih in novih kongresnih sre-dišč, navdušuje pa tudi 'zelena duša' Ljubljane. Svoje k odloči-tvi za primerno destinacijo po-slovnih srečanj prinese tudi bli-žina drugih atraktivnih krajev Slovenije, ki jih brez posebnega potovalnega napora lahko doži-vijo v prostem času.« Vodja Kon-gresnega urada Ljubljana še po-udari, da razvojni kongresni po-tencial mesta še ni polno izkori-ščen, nadaljnja kakovostna in fi-zična rast pa sta odvisni tudi od dejavnikov, kot sta boljša letal-ska dostopnost in ustrezno veča-nje namestitvenih zmogljivosti.

Organizatorji kongresov z vsega sveta bodo Slovenijo spoznavali prek kviza

" Tudi v Ljubljani se – predvsem zadnji dve leti – krivulja poslov-nih dogodkov tako z domačimi kot tujimi udeleženci obrača navzgor. Tatjana Radovič iz Kongresnega urada Ljubljana za letos ocenjuje 20-odstotno rast dejavnosti. »Projekcija na podlagi ob-sega povpraševanj in doslej potrjenih poslov za prihodnji dve leti je še vedno pozitivna, glede mednarodnih znanstveno-strokov-nih kongresov pa je že zdaj jasno, da bo leto 2018 za Ljubljano naj-boljše doslej,« poudarja vodja Kongresnega urada Ljubljana.

V Ljubljani letos 20-odstotna rast

" Tri največja prizorišča v Ljubljani – Cankarjev dom, Gospo-darsko razstavišče in Grand hotel Union – so letos gostila nekaj zanimivih kongresnih dogodkov s po 500 do 780 udeležen-ci: Evropski forum robotike, Evropski kongres veterinarske urgentne in kritične nege, Svetovni čipkarski kongres, Evrop-ski kongres o geosintetiki, Mednarodni kongres nemotorič-nih motenj pri Parkinsonovi bolezni in z njo povezanih bole-znih ter druge.

Zanimivi kongresi v prestolnici

Page 12: OGLASNA PRILOGA Obisk sodobnega sejma mora …...z zahtevami SIST EN ISO/IEC 17024. Bistvena prednost, ki jo prina ajo sporazumi o medsebojnem priznavanju akreditacij je odstranjevanje

SEJMI IN DOGODKI 29www.finance.si Torek, 29. novembra 2016, št. 230

Hotel LevVošnjakova ulica 11000 Ljubljana

Grand hotel Union BusinessMiklošičeva cesta 31000 Ljubljana

Grand hotel UnionMiklošičeva cesta 11000 Ljubljana

Central hotelMiklošičeva cesta 91000 Ljubljana

• SODOBNA TEHNIČNA OPREMAIN RAZLIČNE MOŽNOSTI POSTAVITEV ZA VSE TIPE DOGODKOV

• VAROVANA PARKIRIŠČA IN ‘VALET’ STORITEV

• VRHUNSKA KULINARIČNA PONUDBA

PODNEVI URADNI DOGODEK, ZVEČER ZABAVA, VES ČAS POPOLNA IZKUŠNJA. Doživite nov dogodkovni koncept v dvorani hotela Lev.

REZERVACIJE: [email protected]

T +386 1 308 7000E [email protected]

WWW.UNION-HOTELS.EU

HL_FINANCE-25.11.2016.indd 1 25.11.2016 13:02:39

V družbi Union hoteli vseskozi skrbijo za izboljšave in dvigovanje kakovosti bivanja ter uvajajo no-ve koncepte. Letos so tako prenovi-li 30 sob v Grand hotelu Union, ure-dili Sense Wellness v Grand hotelu Union Business, prenovili nekda-njo restavracijo Smrekarjev hram in jo preimenovali v Atelje, v hote-lu Lev pa so ob odprtju prenovlje-ne dvorane Karantanija predstavili povsem nov koncept dogodkov.

V Union hotelih, ki se ponašajo s 574 so-bami in varovanimi parkirišči, kjer vam po želji vozilo parkira njihovo osebje, lahko izbirate med hotelskimi sobami v treh cenovnih razredih in 31 konferenč-nimi oziroma dogodkovnimi prostori z izvrstno kulinarično ponudbo na zelo priročnih lokacijah. Med hoteli izsto-pa hotel in konferenčni center Grand hotel Union, čudovita stavba v secesij-skem slogu, ki je v preteklosti gostil šte-vilne ugledne in najbolj zahtevne goste, med drugimi tudi kraljico Elizabeto II.

V tem hotelu iz elegance in udobja mehko prestopiš naravnost v srce čudo-vite Ljubljane. Za konferenčnega gosta ni večjega privilegija kot imeti vse pod eno streho, kjer se prepleta mednaro-dno in lokalno, ter izstopiti naravnost v srce mesta. A glede na lokacijsko pri-ročnost in odzivnost osebja ne gre iz-pustiti preostalih treh hotelov, ki so na slovenskem trgu vse bolj vidni, vsak s svojo prednostjo.

Sense Wellness v nebesih Grand hotela Union BusinessPo tem, ko so v Union hotelih prenovi-li 30 sob Grand hotela Union ter osveži-li kopalniške prostore, so uredili parki-rišča v kletnih prostorih, ki so odslej na voljo tudi za lokalne goste. Polni idej za prenove so se zatem preselili v najvišje nadstropje. Pred kratkim so v Grand ho-telu Union Business uredili prostor z naj-lepšim razgledom v mestu in ga namenili sprostitvi. Zdaj se Ljubljančani lahko raz-vajate v razkošnem ambientu z oriental-skim pridihom in se osvežite v bazenu z odprto teraso in pogledom na grad. Sen-se Wellness je postalo novo ime za kako-vosti velnesa v središču mesta.

Smrekarjev hram je postal AteljePo končanih delih v »nebesih« hote-la je manjkala le še tista pika na i, ki po sprostitvi najbolj godi – dobra hra-na v prijetnem ambientu. Preprosta, a dovršena, skrivnostnih, a harmo-ničnih okusov ob vrhunski spremlja-vi vin. Restavracija, ki je nekoč slove-la po odlični slovenski in mediteran-ski kulinariki in je nosila ime po Hin-ku Smrekarju, je tako po natanko tri-desetih letih doživela popolno preno-vo. Dobila je novo podobo, novo ime Atelje, v kuhinji pa novo ekipo. Ta pod vodstvom mojstra Jorga Zupana, ki je vodil Smrekarjev hram od januarja 2016, danes ustvarja unikatno kuli-

narično izkušnjo z novo, svežo ponud-bo, ki jo ocenjujejo kot vrhunsko, uni-katno in dovršeno, restavracijo pa kot najmodernejšo v Ljubljani.

Hotel Lev z novim dogodkovnim konceptomVolje za nove izzive unionski ekipi ni zmanjkalo. Novembra so odprli so-doben fitnes center, ki je na voljo tudi lokalnim obiskovalcem, pred tem pa prenovili konferenčno dvorano v ho-telu Lev. Ob njeni prenovi so zasno-vali povsem nov koncept dogodkov. Konec poletja so ga prvič predstavi-li v okviru mednarodne konference Conventa Crossover, ki je posvečena prihodnosti področja MICE (kratica

označuje poslovna srečanja, motiva-cijska potovanja, kongrese in konven-cije ter razstave, sejme in prireditve) in turističnega trženja. Kombinacija edinstvene konference in nekonvenci-onalnega prizorišča srečanj in dogod-kov je bila zadetek v polno in je pre-segla vsa pričakovanja udeležencev.

Konferenčna dvorana Karantanija v pritličju hotela Lev sprejme do 400 gostov. Z njeno popolno prenovo so končno uresničili vizijo Union hote-lov, da ustvarijo popolne razmere za plodne in ustvarjalne konference ter poslovna srečanja. Novi koncept po-nuja postavitev za različne tipe dogod-kov in veliko mreženja, ki zagotavlja odlične rezultate.

Privilegij je, da so najboljše stvari pri roki

MA

RK

O D

EL

BE

LL

O O

CE

PE

K

" S prenovo dvorane Karantanija v hotelu Lev so ustvarili popolne razmere za plodne in ustvarjalne konference ter poslovna srečanja.

MA

RK

O D

EL

BE

LL

O O

CE

PE

K

" Restavracijo Atelje označujejo za najmodernejšo v Ljubljani.