Torek, 18. novembra 2014, št. 223 www.finance.si

Sejmi in dogodkio

gl

as

na

pr

ilo

ga

Na sejemskih dogodkih želijo prika-zati novosti, ker pa se sejmov udeležujejo tudi njihovi poslovni partnerji, so sejem-ske predstavitve v panogi karavaninga po-membno vozlišče poslovnih stikov tako s končnimi kupci kot poslovnimi part nerji. Za iskanje dobaviteljev je sejem pomembno, a ne odločujoče izhodišče, saj dolgoroč-no sodelovanje s posameznimi dobavite-lji opredeljujejo številni drugi parametri.

Ohranjajo stare in iščejo nove kupceVodilni igralci v panogi, tudi Adria Mobil, sejemske nastope načrtujejo celostno, tako da vsak stik z blagovno znamko Adria ved-no odseva inovativnost, kakovost ter druge vrednote podjetja in blagovne znamke. Gre za preplet iskanja novih kupcev, utrjevanja prepoznavnosti blagovne znamke in s tem položaja na trgu. Sejemski nastopi v pano-

Sejmi so eden pomembnejših trženj-skih instrumentov medorganizacij-skega (oziroma tako imenovanega business to business) trženja. Vse je odvisno od panoge podjetja, pri če-mer nekatera podjetja kombinirajo sodelovanje s partnerji, hkrati pa iš-čejo nove kupce. Tudi končne.

Adria Mobil vsako leto na 14 evropskih sejmihSejemska sezona Adrie Mobil se vedno zač-ne z največjim sejmom počitniških vozil v Düsseldorfu, kjer je Adria Mobil ob svojem 50. jubileju letos prvič predstavila novo ko-lekcijo. Adria novosti predstavi še na sej-mih v Italiji, na Švedskem, Finskem, Nor-veškem, v Franciji, Španiji, na Danskem, v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Bel-giji in Švici.

gi počitniških vozil v Evropi so predstavit-veno in prodajno naravnani. Kot element tržnega komuniciranja so sejmi eden po-membnejših vzvodov za krepitev ugleda in prepoznavnosti. Enako pomembno je oh-ranjati že pridobljene kupce kot tudi iskati in pritegniti nove.

Uspešen sejemski nastop je, kot pravi-jo v Adrii, odvisen predvsem od temeljitih priprav, kamor sodijo določitev ustrezne-ga tlorisa, umestitev komunikacijskih ele-mentov, produktna predstavitev, celovita komunikacijska podoba od sejma do ka-talogov in spleta, usposobljenost prodaj-ne ekipe in drugo. Enako pomemben ali še pomembnejši je uspešen produktni ra-zvoj. Za intenziviranje komunikacije so ze-lo pomembne tudi dejavnosti tik pred za-četkom sejemskega cikla, ko izdelčne no-vosti predstavljajo novinarjem.

Skozi primerjalne analize ugotavljajo, da imajo sejemski nastopi pri mednaro-dni pojavnosti prednost, saj pri načrto-vanju in opredeljevanju sejemskih pro-storov sledijo enotni podobi na vseh tr-gih, pri čemer komunikacijske materi-ale prilagodijo posebnostim posame-znega trga.

Na sejmih največ zaslužka na vložena sredstvaPredstavitve na sejmih so eden pomemb-nejših trženjskih instrumentov medorga-nizacijskega (business to business, B2B) tr-ženja. V marsikateri dejavnosti podjetje ni pravi igralec, če se ne pokaže na speciali-ziranih sejmih, v zadnjem času so zelo za-nimivi tovrstni sejmi na Kitajskem, v Indi-ji in na drugih rastočih trgih, pa tudi tradi-cionalni sejmi, kjer se predstavljajo turi-stične storitve.

Nekatere raziskave kažejo, da zapos-leni v podjetjih – gre praviloma za tržni-

Veliko podjetnikov in vodilnih v podjetjih poudarja, da so specializirani sejmi primerna promocija predvsem za podjetja, ki ne dosegajo končnih kupcev, ampak poslujejo s podjetji (B2B)

Poslovni sejmi so eno iz-med pomembnih oro-dij pospeševanja proda-je predvsem za tiste orga-nizacije, ki poslujejo na medorganizacijskih trgih (B2B).

Od sodelovanja na sejmih pod-jetja pričakujejo različne ko-risti, kot so pridobivanje no-vih povpraševanj, ohranja-nje stikov s kupci, uvajanje no-vih izdelkov, srečevanje novih kupcev, povečanje prodaj sta-

rim kupcem ter izobraževanje kupcev s publikacijami, filmi in drugim avdiovizualnim gra-divom. Za organizacije, ki so v vlogi kupcev, je takšno orod-je trženjskega komuniciranja koristno predvsem zato, ker kupcu na enem mestu omogo-ča bolj transparenten pregled nad ponudbo ter vzpostavlja-nje poslovnih stikov, ki lahko pozneje prerastejo v dolgoroč-no sodelovanje.

V številnih primerih pa so poslovni sejmi namenjeni tudi fizičnim osebam oziroma po-sameznikom, kar je odvisno od vrste izdelka, ki je na sejmu

predstavljen. V tistih primerih, ko organizacija na poslovnem sejmu predstavlja izdelke, po katerih lahko povprašujejo or-ganizacije kot tudi posamezni-ki, ponavadi z dodatno razlago o značilnostih, prednostih, ko-ristih izdelka poskrbi tudi za ustrezen pristop k posamezni-kom. S tem lahko tudi fizičnim osebam poskuša olajšati odlo-čitev v zvezi z izbiro primerne-ga izdelka.

Porabniki na sejmih iščejo različne koristiKoristi za posameznike so ze-lo podobne nekaterim koris-

tim, ki jih vidijo organizacije kot kupci. Najprej omenimo zgoščenost ponudbe in mož-nost primerjave med znam-kami izdelkov, kar še posebej velja za specializirane sejme z ozkim in globokim prodajnim asortimentom. Izdelki, pred-stavljeni na sejmih, so pravilo-ma cenejši kot v redni proda-ji, saj razstavljavci ponujajo se-jemske popuste, možnost pla-čila na obroke, dodatne bonu-se. Možna je tudi posredna di-ferenciacija prodajne cene, kar pomeni ponudbo izdelka po enaki ceni kot v prosti prodaji, vendar z več dodane vrednos-

ti izdelka – določeni dodatki, ki jih ponudnik sicer posebej za-računava, in podobno.

Udeležba je včasih življenjskega pomenaOdločitev organizacije, koliko sredstev bo v proračunskem kolaču, ki ga ima na voljo za fi-nanciranje aktivnosti v okviru trženjskega komuniciranja, na-menila pospeševanju prodaje in v tem okviru poslovnim sej-mom, je odvisno od več dejav-nikov. Prvi je zagotovo dejav-nost, v kateri organizacija po-sluje. V nekaterih dejavnostih je udeležba na sejmih nujna

za zagotavljanje preživetja in ustreznega ter želenega pozi-cioniranja na trgu.

Precej je to odvisno tudi od vrste izdelka. Ponavadi se za nakup izdelkov večjih vred-nosti, pri nakupu katerih je stopnja tveganja visoka, zah-teva tudi več nasvetov, navo-dil, predlogov, dodatnih infor-macij in predvsem analitične konkurenčne primerjave, kar je pogosto najbolj učinkovito izvedljivo na poslovnih sejmih. Pomembna je tudi ciljna sku-pina, ki ji je izdelek namenjen. Za izdelke za široko porabo, ki jih kupuje tako rekoč vsakdo,

Sejemski nastopi so za nekatere nujni, drugi so bolj selektivniǪ Doc. Dr. Matjaž IršIč

Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru

" Sejemski nastopi Adrie Mobil so skrbno načrtovani, z mediji pa sodelujejo tako pred sejemsko prireditvijo kot tudi med to.

Zadnji dan sejma začnejo teči priprave na naslednjega

Torek, 18. novembra 2014, št. 223 www.finance.si

Nekatere raziskave kažejo, da zaposleni ustvarijo največ zaslužka na vložena sredstva prav na sejmih in prodajnih dogodkih, zagotovo pa se takšne predstavitve uvrščajo pred elektronsko trženje.

Mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča:Vsak izmed 400 tisoč obiskovalcev sejmišča v Ljubljani povprečno zapravi 30 evrov.

Sejemski nastopi so za nekatere nujni, drugi so bolj selektivni

V Celju bo sejemsko sezono tudi letos sklenil erotični sejem sLOVErotika. Potekal bo od 12. do 14. decembra.

Kako uspeti na tujih trgih?Storitve SPIRIT Slovenija za slovenske izvoznike:

Vse informacije in storitve so brezplačne. Dodatne informacije: www.izvoznookno.si izvoznookno@spiritslovenia.si

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA GOSPODARSKIRAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

Spletni portal Izvozno okno www.izvoznookno.si“Izvozno okno se mi zdi zelo uporabna spletna stran, kjer podjetja lahko dobijo veliko izvoznih informacij in konkretnih napotkov.“Mitja Kolbe, ŠPICA INTERNATIONAL d. o. o.

Izobraževanje za mednarodno poslovanje“Doslej smo se izvoza lotevali precej intuitivno. Razviti znamo odličen izdelek, ne znamo pa ga prodati. V izobraževanju ITM smo se naučili načrtovanja prodora na tuje trge, izdelati tržno raziskavo, najti poslovne partnerje itd.“Irena Štamcar, HYB d. o. o.

Tržne raziskave“S ciljem razpršitve izvoza na ruski trg smo želeli pridobiti informacije o profilu odjemalcev in konkurentov ter tehničnih standardih. S pomočjo kvalitetno izdelane tržne raziskave, ki jo je sofinancirala agencija SPIRIT Slovenija, smo dobili osnovo za vstop na trg in pridobivanje prvih poslov.“Renato Vindiš, ROBOTIKA KOGLER d. o. o.

Svetovanje in pomoč na tujem trgu“Z nepoznavanjem tujega jezika je izjemno težko opraviti primerno analizo tujega trga, zato se zahvaljujemo Slovenskemu poslovnemu klubu v Ukrajini za odličen pregled trga in potencialnih poslovnih partnerjev, kar za nas predstavlja dragoceno podlago za pripravo podrobne strategije vstopa na ukrajinski trg.“ Matjaž Petrovič, GENEPLANET d. o. o.

Gospodarske delegacije“Na povabilo javne agencije SPIRIT Slovenija smo se udeležili gospodarske delegacije v Franciji. Poleg odlične organizacije delegacije bi želeli izpostaviti predvsem kakovostne sestanke s tujimi podjetji, ki so bili rezultat skrbno izbranih poslovnih partnerjev, s katerimi smo se dogovarjali o možnostih poslovanja na tujih trgih. Na podlagi omenjenih sestankov smo pridobili že dve novi stranki, s katerima že poslujemo ter vrsto zelo koristnih poslovnih kontaktov.”Izidor Gorenc, GORENC d. o. o.

Sejemske predstavitve slovenskega gospodarstva v tujini“Na sejmu farmacevtskih izdelkov CPHI v Frankfurtu smo razstavljali celoten program embalaže za farmacijo. Na račun novih povpraševanj pričakujemo zapolnitev razpoložljivih proizvodnih kapacitet oz. celo širjenje proizvodnje. Pozdravljamo aktivnosti SPIRIT Slovenija, javne agencije, da s finančnimi sredstvi spodbuja sejemske predstavitve podjetij v tujini.“Martina Šifrar, SIBO GROUP d. o. o.

SPIRI

T Slov

enija

, javn

a age

ncija

, Dim

ičeva

ulica

13, 1

000 L

jublja

na

preveliko vlaganje finančnih sredstev v navzočnost na po­slovnem sejmu ni tako učin­kovito kot druga orodja trženj­skega komuniciranja, ki omo­gočajo večji doseg. Sredstva za oglaševanje z uporabo množič­nih medijev komuniciranja so na enoto prejemnika sporočila precej nižja.

Pomembna je tudi življenjska faza izdelkaPogosto je odločitev o prora­čunu za porabo na sejemskih dogodkih odvisna tudi od tega, v kateri fazi življenjskega ciklu­sa je izdelek, ki ga podjetje po­

nuja. Ker so poslovni sejmi eno izmed orodij pospeševanja pro­daje, je jasno, da so namenjeni predvsem spodbudi za nakup s kratkoročnim učinkom. Če po­nudnik predstavlja na sejmu iz­delek, ki ga uvaja na trg (tržna novost), bo lahko s kratkoročni­mi učinki sejma dosegel hitrej­še pokritje stroškov razvoja iz­delka ter s tem prag pokritja, za kupce pa tak izdelek na sejmu pomeni možnost za preizkus iz­delka. Izdelkov, ki so v zreli fa­zi, navadno ni smiselno inten­zivno predstavljati na sejmih, saj poslovni sejmi dolgoročno ne pripeljejo novih kupcev, ker

privabljajo samo tiste kupce, ki so nagnjeni k akcijam in ob ak­ciji preidejo na drugo znamko.

Ne nazadnje je treba opo­zoriti še, da so poslovni sejmi orodje trženjskega komunici­ranja, ki poleg prvin pospe­ševanja prodaje vključuje tu­di druge instrumente trženj­skega komuniciranja (ogla­ševanje, osebna prodaja, od­nosi z javnostmi). Uspešen in učinkovit nastop organizaci­je na sejmu brez dvoma zahte­va kombiniranje tovrstnih in­strumentov in pazljivo prilaga­janje sejemskega nastopa cilj­nim skupinam.

Ad

riA

Mo

bil

ke, ki delujejo na področju medorgani­zacijskega poslovanja – ustvarijo največ zaslužka na vložena sredstva prav na sej­mih in prodajnih dogodkih, zagotovo pa se takšne predstavitve uvrščajo pred elek­tronsko trženje.

Trženjske strategije, sem sodijo tudi sejemske, so odvisne od trženjsko­pro­dajnih aktivnosti podjetja in njihovih ci­ljev. Podjetje lahko predstavlja novosti v dejavnosti, inovacije, izboljšane rešit­ve, ki prinašajo nove koristi za odjemal­ce. Tudi za zagotavljanje ali povečevanje tržnih deležev lahko podjetje izbere raz­lične pristope.

Predstavitve predvideti že ob razvoju izdelkaPodjetje mora že pri razvoju izdelka ali sto­ritve predvideti, kako ga bo predstavilo, pri čemer ima na voljo vse možnosti, tudi se­jemske. Maja Makovec Brenčič razlaga, da medorganizacijsko trženje redko vključu­

je klasične oblike tržnega komuniciranja: »Osrednje delovanje teh trgov je usmerjeno v trženje na podlagi odnosov, zato so tudi instrumenti komuniciranja prilagojeni de­javnosti in njenim posebnostim.« Pri tem so po njenem mnenju pomembni medna­rodni sejmi in prodajne predstavitve, poleg tega pa se mora podjetje pojavljati v speci­aliziranih revijah, portalih in komunicira­ti prek njih, glavne so spletne strani podje­tja in vse elektronske oblike komunikaci­je, saj je to prvo ogledalo delovanja podje­tja in njegove ponudbe.

Zato je treba v proces razvoja izdel­ka ali storitve odjemalce vključiti že ze­lo zgodaj, pravzaprav že kar v konceptu­alizacijo izdelka oziroma storitve. V cilj­nih skupinah je treba aktivno preverja­ti, ali gre razvoj v pravo smer, ali ustvar­ja konkurenčne prednosti za podjetje, ali prinaša nove koristi za njihove kupce. Pri tem je treba že v prvih fazah razvoja raz­misliti o komunikacijskem konceptu, ki

mora v primerjavi s konkurenti temelji­ti na različnih vrednostih izdelkov, reši­tev, storitev.

Če želiš narediti vtis, moraš izstopatiPodjetje Zarja Elektronika vsako leto obiš­če več sejmov, njihova udeležba pa je odvi­sna od sejemske tematike in od tega, kate­re partnerje trenutno iščejo. »Pred dvema letoma smo se kot razstavljavci prvič ude­ležili največjega sejma v Essnu, ki poteka na dve leti, letos smo tam spet razstavlja­li, predvsem pa smo želeli popraviti napa­ke iz prejšnjih let,« razlaga Viktor Bizjak, vodja sektorja trženje v podjetju Zarja Ele­ktronika. Izbrali so večji razstavni prostor na frekventni lokaciji in ga primerno obli­kovali. »Varčevanje se tukaj ne splača. Če želiš narediti vtis, moraš izstopati,« pra­vi Viktor Bizjak in dodaja, da je bil letoš­nji sejem najboljši do zdaj. Pred leti so se udeleževali tudi sejmov v državah nekda­nje Jugoslavije.

V Zarji Elektroniki poudarjajo, da se podjetje, ki se ne udeležuje sejmov, ne razvija, temveč stagnira. Sejmi silijo pod­jetje k razvoju in timskemu delu. Na sej­mu se vidi, kdo je naredil korak naprej, pokažejo se novosti, poskušaš prehiteti konkurenco.

Tek na dolge progeGlavni cilj je po Bizjakovem mnenju dru­ženje s poslovnimi partnerji, sklepanje prijateljstev, kjer se iščejo možnosti za poslovno sodelovanje pri posameznih projektih, vključevanje in dopolnjevanje partnerjev za večje projekte. »Poleg tega lahko na sejmih spremljamo konkurenco

in analiziramo trg, iščemo smernice ra­zvoja tehnologij in materialov.«

Na vprašanje, koliko poslov so skleni­li po zaslugi sejemskih nastopov, Bizjak odgovarja, da to vprašanje razume kot provokativno; zdi se mu enako kot oce­njevanje, koliko poslov podjetje pridobi z objavo oglasa. »Lahko, da tisti trenu­tek podjetje ne sklene nobenega posla, vendar se nekdo pozneje spomni na re­šitev, ki jo je podjetje predstavilo na sej­mu, in se projekt izpelje šele takrat,« pra­vi Bizjak in razlaga, da se v njihovi pa­nogi projekti odvijajo tudi več let, zato bi ga zelo presenetilo, če bi nekdo želel podpisati pogodbo na podlagi predsta­vitve na sejmu.

Najpomembnejša je zgodbaV Zarji Elektroniki se rezervacije in pripra­ve začnejo že ob končanju sejma. Takrat se določi ekipa, vsak član dobi svojo nalogo. Nekdo skrbi za logistiko, vključena je tu­di ekipa za oblikovanje in trženje. Najpo­membnejša je zgodba, kaj želiš prikazati in kako. Največ dela je vloženega v predstavi­tev izdelka in simulacijo rešitve težav, ki jo omogoča izdelek.

Veliko je pogovorov s partnerji in iska­nja rešitev za njihova vprašanja. Če se ce­loten postopek odvije profesionalno, se na koncu podpiše tudi pogodba. Vendar je tu­kaj zelo pomembno, kakšen odnos imaš do poslovnega partnerja, da za tabo stoji ce­lotna ekipa in ima isti cilj. »Po zaprtju sej­ma se začne bistveni del, analize, obisko­vanje partnerjev, sodelovanje pri projek­tih, projektiranje in izdelava ponudbe,« še pravi Bizjak.

www.finance.si Torek, 18. novembra 2014, št. 22320 oglasna priloga

STE PRIPRAVLJENI IZKORISTITI VSE, KAR VAM PONUJA TEHNOLOGIJA?

Povežite sodelavce, procese in poslovne rezultate

11. decembra, Ljubljana, med 9.00 in 11.30

V sodelovanju z:Organizator:

Udeležba je brezplačna!

www.sodobna-tehnologija.si

Dare Stojan, član evropskega ekonomskega in socialnega sveta, posvetovalno telo EU

Implementacija Digitalne Agende v Sloveniji in v EU

IZ PROGRAMA:

»Organiziranje sejemskih prireditev, to dopolnjujemo s kongresnimi prire­ditvami, na tretjem mestu pa so razsta­ve,« nam je mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča, v enem stavku razložil dejavnost podjetja. Ta­ko kot vsako leto si bo njihove priredi­tve tudi letos ogledalo približno 400 ti­soč obiskovalcev, ustvarili bodo prib­ližno pet milijonov evrov prihodkov, kar je dovolj za pozitivno poslovanje. Poudarja dobro lokacijo in potrebo po novi večnamenski dvorani, ki bi stala na dvoetažni garažni kleti, vendar bi morali za to pridobiti soinvestitorja.

" Je Ljubljana sejemsko mesto?Absolutno. Že v starem in srednjem veku je bila Ljubljana s plovno Ljubljanico živahno središče za trgovanje. Med obema svetovni-ma vojnama v prejšnjem stoletju je delova-lo podjetje Ljubljanski velesejem. Leseni pa-viljoni so bili postavljeni vzdolž zdajšnje Ce-lovške ceste od Hale Tivoli do kopališča Iliri-ja. Tam so razstavljali in prodajali različno blago. Na zdajšnji lokaciji ob Dunajski pa de-luje Gospodarsko razstavišče od leta 1954.

" Na Ljubljanskem razstavišču potekajo sejmi, ki so namenjeni širši javnosti, med-tem ko druga velika sejmišča po Evropi prirejajo predvsem sejme, namenjene poslovanju med podjetji.V glavnem je vaša trditev pravilna. Na tujih velikih sejmiščih potekajo prireditve tako za strokovno javnost oziroma B2B-prireditve kot tudi dogodki, namenjeni širši javnosti. Res je, da so naše sejemske prireditve namenjene širši javnosti, je pa tudi res, da je Ljubljanski obrtni sejem namenjen malim podjetjem in ni toliko zanimiv za širšo javnost. Na tem sej-mu iščejo nove priložnosti predvsem obrtni-ki in mala podjetja. Sicer pa vse naše sejme

dopolnjuje spremljevalni program, katere-ga del so tudi posveti za strokovno javnost.

" Je možno, da bi Gospodarsko razsta-višče organiziralo specializiran medna-rodni sejem, namenjen le podjetjem?Sejem Dom je mednarodni sejem, na katerem razstavlja veliko tujih podjetij. Lahko rečem, da so vsi sejmi v naši organizaciji specializira-ni, predstavljajo določeno panogo – od turiz-ma, male obrti in podjetništva do pohištvene industrije in graditeljstva. Načeloma je mož-no, vendar le z dobrim mednarodnim mre-ženjem, ki bi lahko omogočilo dober obisk oziroma zanimanje na obeh straneh. Doslej imamo izkušnje le z manjšimi hišnimi sejmi, ki so jih organizirala podjetja pri nas.

" Pogovarjal sem se z nekaterimi hote-lirji, ki opozarjajo, da ima Ljubljana zelo slabe letalske povezave, kar ni v prid to-vrstnim dogodkom. Se strinjate z njimi?Na sejemsko dejavnost, prek katere ustvari-mo okoli dve tretjini prihodkov, to ne vpli-va. Precej bolj je to pomembno za kongre-sno dejavnost, ki je naša druga najbolj po-membna veja. Udeleženci teh dogodkov, še zlasti tisti, ki prihajajo z drugih celin, želijo imeti direktne polete do Ljubljane, poveza-ve pa so res slabe. Zato v Ljubljano prihajajo z okoliških letališč ali pa presedajo. Ljubljan-sko letališče bi potrebovalo boljše povezave z drugimi evropskimi prestolnicami. To bi zelo spodbudilo kongrese v Ljubljani in seve-da zagnalo tudi našo kongresno dejavnost.

" Kakšne so še vaše potrebe po infra-strukturi?Vsekakor bi potrebovali še eno večnamen-sko dvorano in garažno hišo. V neposre-dni bližini imamo 80 tisoč kvadratnih me-trov veliko zemljišče, prav tako imamo idej-ne zasnove.

Vsak izmed 400 tisoč obiskovalcev sejmišča v Ljubljani povprečno zapravi 30 evrovINTERVJU Mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča, napoveduje dva odstotka več prihodkov kot lani

Sistem Crown je name­njen promociji podjetij na različnih sejemskih pri­reditvah in ponuja neš­teto možnosti za opre­mo razstavnega prostora. Vsestranska uporabnost in edinstven dizajn omo­gočata neskončno kreativ­nost, ki upošteva potrebe posameznega kupca.

V podjetju 3D Art, ki v Sloveniji ponuja to rešitev, pravijo, da je omenjen sejemski sistem mo-dularen. Njegov osnovni modul je zložljiv in na voljo v različnih dolžinah (30, 60, 90, 120, 150, 180 in 210 centimetrov). Nosil-ci so izdelani iz močnih in ob-stojnih materialov, kot so alu-minij, jeklo in plastika. Z vija-čenjem ter veznimi elementi povežemo več modulov v eno-tnega in tako dobimo sejem-sko konstrukcijo, ki zahteva le še namestitev vizualnih spo-ročil – fotografij, skic, besedil in drugih elementov vizualne komunikacije.

Možen je nakup ali najemSistem je enostaven za sestav-ljanje, razstavljanje, posprav-

ljanje in prevažanje. »S 3D-pro-gramom skupaj s stranko izri-šemo sejemski prostor, ki od-seva kupčeve želje in potrebe,« pravijo v podjetju 3D Art, kjer uredijo tudi grafične elemen-te ter dostavo in montažo. Se-jemske konstrukcije je mogo-če kupiti, možen pa je tudi na-jem, ki je bolj primeren za en-kratne postavitve oziroma en-kratno predstavitev na sejem-skem ali podobnem dogodku.

Poslujejo že dobrih deset letGlavna dejavnost podjetja 3D Art je oblikovanje, razvoj in izdelava reklamnih stojal. Po-nujajo A-table, roll up stojala, pingvin stojala, pulte, sejem-ske konstrukcije in stene, vi-trine in pa trgovinska POS-sto-jala. Podjetje, ki zaposluje de-set ljudi, posluje že dobrih de-set let, na leto pa ustvarijo prib-ližno milijon evrov prihodkov.

Podjetja, ki sodelujejo z nji-mi, jim priznavajo hitro odziv-nost in dobro 3D-vizualizacijo

stojal. Na leto izdelajo približno 500 brezplačnih vizualizacij, česar v njihovi panogi konku-renca ne more zagotoviti, vsaj ne v takšnem obsegu.

Nikogar ne zavrnejo vnaprejSo edino podjetje iz te panoge, ki je izdalo prodajni katalog v slovenskem jeziku, ki ni zgolj prevod publikacij proizvajal-ca. V njem so zbrane informa-cije, ki so potrebne za odloči-tev o nakupu oziroma najemu sistema. »Sodelujemo z vsemi, ki vidijo možnost v medseboj-nem sodelovanju, tudi s kon-kurenco. Vnaprej ne zavrača-mo nikogar,« pravijo v podje-tju 3D Art.

Zaradi dobrega dela zapo-slenih in dobrega poslovanja so pridobili dva pomembna certi-fikata. Prvi je Excellent Small & Medium Enterprise, ki ga izda-ja Gospodarska zbornica Slove-nije, drugi pa certifikat bonite-te odličnosti AA, ki ga izdaja podjetje Bisnode.

Crown – prilagodljiv sistem za sejemske nastope

" Sistem Crown je mogoče enostavno sestaviti, razstaviti in prevažati, omogoča pa različne postavitvene kombinacije.

www.finance.si Torek, 18. novembra 2014, št. 223 Sejmi in dogodki 21

VSE SE DADA ZA VSE

www.gr-sejem.si

" Pa denar?Ta zalogaj je zelo velik, Gospodarsko razsta-višče pa ima zaradi obnov iz preteklosti kar veliko posojil, tako da si takšne naložbe ne moremo privoščiti.

" Torej iščete developerja, ki bi zgradil objekt, vi pa bi ga najemali?Vsekakor bi iskali partnerstvo. V tem tre-nutku ne moremo začeti investicije v podze-mno garažno hišo. To bi prepustili partner-ju, medtem ko bi montažno dvorano, v kateri bi opravljali dejavnosti, lahko postavili sami.

" Ste se dogovorili kaj konkretnega?Pogovori potekajo, možnosti je veliko, vendar je o konkretnih projektih še prezgodaj govoriti.

" Kakšne dodane vrednosti lahko mes-tu in tudi državi prinese Gospodarsko razstavišče?V tujini imajo zelo dobro razdelane študi-je, po kateri vsak sejemski gost kupi sejem-sko vstopnico in nato za druge storitve po-rabi od štiri- do sedemkrat toliko denarja. Sam ocenjujem, da je v Ljubljani ta faktor v povprečju okoli štiri, čeprav natančnih po-datkov nimam.

" Koliko imate obiskovalcev na leto?Okoli 400 tisoč.

" Koliko pa je povprečna vstopnica?Za sejme v naši organizaciji od sedem do de-vet evrov, vstopnice za koncerte pa so dražje, odvisno od dogodka oziroma organizatorja.

" V povprečju torej vsak gost v Ljublja-ni porabi okoli 30 evrov in če jih je na le-to 400 tisoč, to pomeni, da v Ljubljani na letni ravni zapravijo približno 12 mi-lijonov evrov.Lahko bi tako rekli. Kongresni gostje obiš-čejo lokale, restavracije, nekaj jih spi v hote-lih, uporabljajo javni prevoz ali taksi. Tuji go-stje zagotovo porabijo veliko več kot domači, povedati pa moram, da okoli 60 odstotkov obiskovalcev prireditev na Gospodarskem razstavišču prihaja iz Ljubljane in okolice.

" Gospodarsko razstavišče je v 69-odsto-tni lasti Mestne občine Ljubljana, okoli

30-odstotni delež ima Kapitalska druž-ba, drugo so mali delničarji. Ste z lastni-ki zadovoljni?Da je mesto lastnik sejmišča oziroma prire-ditvenega centra, ni nobena posebnost. Tu-di druga večja mesta imajo v lasti sejmišča. V samem nadzornem svetu Gospodarske-ga razstavišča ima tri predstavnike mestna občina Ljubljana, enega pa Kapitalska druž-ba, ki želi izstopiti. Potekali so že dogovori z ljubljanskimi mestnimi oblastmi, vendar se za zdaj še niso dogovorili. Lastniška sestava nam omogoča normalno poslovanje. Upra-va nadzornemu svetu predstavi strategijo in se je drži.

" Kako vidite razvoj prireditvenega cen-tra?Poleg sejemske dejavnosti bomo skoraj go-tovo razširili tudi kongresno dejavnost. Le-tos smo organizirali štiri velike kongrese, v prihodnje jih bomo še več. Podpisani ima-mo že dve pogodbi, in sicer za svetovni kon-gres fizikov in medicinski kongres, ki ga or-ganizira izraelski Kenes.

" Koliko sejemskih prireditev ste orga-nizirali letos?Letos smo organizirali šest lastnih priredi-tev in sedem zunanjih. Vsako leto pripravi-mo od 12 do 15 sejmov. Ustvarili bomo prib-ližno pet milijonov evrov prihodkov, kar je za okoli dva odstotka več kot lani. Podjetje posluje pozitivno že štiri leta.

" Boste prihodnje leto organizirali še kakšen nov sejem?Že letos smo organizirali dve novi priredi-tvi. Junija smo na Ljubljanskem gradu izpe-ljali vinsko ocenjevanje, septembra pa smo po desetih letih spet obudili Ljubljanski vin-ski sejem. Za prihodnje leto se dogovarjamo še o eni sejemski prireditvi, vendar konkre-tno o tem še ne morem govoriti.

" V preteklosti se je veliko govorilo o se-litvi.To je bilo pred leti, vendar bi bilo to za nas zelo slabo. Če bi se selili na obrobje mesta, bi lahko razvijali le sejemske prireditve, kon-gresnih pa ne. To vsekakor ne bi bilo dovolj za pozitivno poslovanje.

Vsak izmed 400 tisoč obiskovalcev sejmišča v Ljubljani povprečno zapravi 30 evrov

Ma

te

ja j

. Po

to

Čn

ik

Naše podjetje ima 60-letno tradicijo, zato je veliko naših prireditev tradicio-nalnih. Pomembna je še kongresna dejavnost, vse več pa bo tudi razstav, ki smo jih začeli razvijati pred tremi leti.

"Mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča

www.finance.si Torek, 18. novembra 2014, št. 22322 oglasna priloga

Na pomurskem sejmišču se lahko na celotni se-jemski površini hkrati predstavi več kot 2.200 razstavljavcev, v enem dnevu pa lahko sprejmejo do 40 tisoč obiskovalcev.

Pomurski sejem letno organizi-ra v povprečju od šest do osem sejmov v treh do štirih termi-nih ter sedem strokovnih oce-njevanj kakovosti. Letos je na njihovih sejmih skupaj razsta-vljalo 1.970 podjetij, obiskoval-cev pa je bilo 138 tisoč.

Pomursko sejmišče se razte-za na 90 tisoč kvadratnih me-trih pokritih in zunanjih raz-stavnih površin. Od tega je 25 ti-soč pokritih in 30 tisoč kvadra-tnih metrov zunanjih razstav-nih površin, tri tisoč kvadra-tnih metrov hlevov za razsta-vo živine in 15 tisoč kvadratnih metrov površin za vzorčne na-sade. V okviru sejmišča je tu-di pet dvoran za strokovna in poslovna srečanja, ki posamič

sprejmejo od 60 do 220, hkrati pa 640 udeležencev.

Zeleni sejmi»Naše konkurenčne prednosti so kakovostne vsebine sejem-skih prireditev z dolgoletno tra-dicijo, lokacija sejmišča na sti-

čišču Avstrije, Madžarske, Hr-vaške in Slovenije, možnost raz-stav v zaprtih in na zunanjih raz-stavnih površinah, prostori za vzorčne nasade, demo projek-te ter predstavitve in sodobne konferenčne dvorane,« poudar-ja Mateja Jaklič, izvršna direk-

torica Pomurskega sejma. Med prednostmi našteva tudi pre-danost sejemskemu delu in po-slovnemu povezovanju. To do-kazuje več kot pol stoletja tra-dicije, nenehno izpopolnjeva-nje sejemske infrastrukture in tehnike organiziranja ter zna-nja vseh zaposlenih.

Glavno vodilo dogodkov, ki jih organizira Pomurski sejem, so zeleni sejmi. To pomeni, da so vse vsebine usmerjene v traj-nostno gospodarjenje, v smis-lu razstavnega programa in tu-di strokovnih in spremljajočih programov.

V Pomurskem sejmu bodo razvijali dogodke, povezane z zelenim kmetijstvom, prehra-no, turizmom in življenjskim slogom, s trajnostnim gradbe-ništvom, komunalo, energeti-ko, varovanjem in s tem pove-zanim gospodarstvom. Že zna-ne sejme nadgrajujejo z novimi projekti, pripravljajo pa tudi nove, kot je sejem sodobnega in humanega zdravstva.

Pomurski sejem leži na stičišču štirih držav

Letošnja ocenjevanja na Pomurskem sejmu "Mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov: 28 podjetij s 143 iz-

delki "Mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov: 29 proizvajalcev s

149 vzorci "Mednarodno ocenjevanje sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embali-

ranih vod: 15 podjetij z 81 izdelki "40. odprto državno ocenjevanje vin - Vino Slovenija Gornja Radgona: 492

vzorcev iz šestih držav, 172 proizvajalcev, od tega 12 bioproizvajalcev "Ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo: 48 vzorcev s 34 proizvajalci "Mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme: 21 podje-

tij z 39 eksponati "Ocenjevanje Slovenski oskar za embalažo: 10 podjetij s 15 izdelki

Prireditve bomo prilagodili lokalnemu gospodarstvu, za nas pa je pomembno tudi povezovanje s stroko in s podjetji iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in širše.

" Mateja Jaklič, izvršna direktorica Pomurskega sejma

SPIRIT Slovenija z organi-zacijo skupinskih predsta-vitev slovenskega gospo-darstva podjetjem omogo-ča večjo prepoznavnost v okviru sejemskih predsta-vitev, hkrati pa jim z zaku-pom razstavnega prostora in organizacijo nastopa zni-žuje stroške predstavitve in nastopa na tujih trgih.

SPIRIT bo tudi prihodnje leto sofinanciral skupinske predsta-vitve slovenskega gospodar-stva na mednarodnih sejmih v tujini. Seznam sejmov je od-visen od zanimanja podjetij in bo znan konec novembra. Po-leg tega bodo sofinancirali tu-di individualne sejemske nasto-pe slovenskih podjetij na tujih sejmih. Tako se je letos prek teh programov predstavilo 58 pod-jetij, SPIRIT pa je za to namenil 400 tisoč evrov.

Letos bodo financirali 13 skupnih nastopovSPIRIT Slovenija za skupinske predstavitve slovenskega go-spodarstva na sejmih v tujini fi-nancira najem neopremljenega razstavnega prostora, tehničnih priključkov in vpis razstavljav-cev v sejemski katalog. Stroške prevoza eksponatov in postavi-tve razstavnega prostora ter dru-ge stroške krijejo podjetja sama.

Letos so za skupinske se-jemske predstavitve nameni-li 600 tisoč evrov. Doslej so iz-vedli 11 skupinskih predstavi-tev slovenskega gospodarstva, novembra organizirajo še dve, na skupnih stojnicah pa se je predstavilo 118 slovenskih pod-jetij oziroma razstavljavcev.

Na sejmu ni časa za vprašanjaMed pripravami na skupinske predstavitve slovenskega go-

spodarstva SPIRIT razstavljav-ce obvešča o aktivnostih za iz-vedbo skupinske predstavitve. Izvedejo tudi pripravljalni se-stanek, kjer razstavljavce sez-nanijo o pomembnih dejstvih sejemske predstavitve.

Podjetjem v tem času sve-tujejo, kako naj se pripravijo, saj je dobra priprava na sejem-sko predstavitev ključnega po-mena za uspešen sejemski na-stop. Veliki večini manjših pod-jetij, ki se na tuje trge odpravlja-

jo morda celo prvič, primanj-kuje strateškega, načrtoval-skega in operativnega znanja in izkušenj, ponavadi pa tudi sredstev, potrebnih za sejem-sko predstavitev.

Ko podjetje začne razmišlja-ti o predstavitvi na sejmu ali celo na več sejmih, mora dob-ro poznati trženjske načrte za izdelke, sejem pa mora šteti le kot eno obliko tržnega komu-niciranja. Podjetjem svetuje-jo, naj si postavijo konkretne,

merljive cilje za nastop na sej-mu. Predlagajo jim, naj si jas-no določijo, kaj želijo na sej-mu predstaviti in kaj želijo s predstavitvijo doseči. Če pod-jetje nima jasne vizije, kaj želi s sejemsko predstavitvijo v tujini doseči, mu svetujejo, naj se sej-ma sprva udeleži kot obiskova-lec, kar zniža stroške.

SPIRIT organizira skupne in sofinancira individualne nastope

" SPIRIT Slovenija je letos organiziral 11 skupnih sejemskih nastopov, do konca leta pa bo še dva.

Kako do predstavitve na skupni stojnici

"Podjetja, ki želijo sodelovati v okviru skupinskih predstavi-tev slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini, morajo pos-redovati izpolnjeno prijavnico za sodelovanje na sejmu. Prija-vno gradivo za posamezno sku-pinsko predstavitev slovenske-ga gospodarstva na sejmih v tu-jini je javno objavljeno na sple-tni strani www.spiritslovenia.si in spletnem portalu za izvozni-ke www.izvoznookno.si.

"Roki za prijave so različni, vedno pa imajo podjetja dovolj časa za prijavo. Podjetja v prija-vnici zapišejo, koliko razstav-nega prostora v okviru skupin-ske stojnice potrebujejo. SPIRIT Slovenija nato zakupi neoprem-ljene razstavne površine in se pogaja s sejmiščem oziroma or-ganizatorjem sejma o umeš-čenosti in lokaciji razstavnega prostora na sejmu.

V Celju do konca leta poskrbijo še za vročo sejemsko zabavoNajvečja domača sejem-ska hiša Celjski sejem je le-tos pripravila kar 11 medna-rodnih sejemskih dogod-kov, sejemsko sezono pa bo-do sklenili decembra. Dru-gi decembrski konec tedna, od 12. do 14. decembra, bodo v Celju poskrbeli za bolj vro-če sejemske vsebine, kot jih ponavadi srečujemo na sej-mih. Na programu bo 7. med-narodni erotični sejem sLO-VErotika, kjer dogajanje za-znamujejo erotični nastopi ter ponudba izdelkov in sto-ritev industrije za odrasle.

Sejem sLOVErotika so v Ce-lju leta 2013 popolnoma stilsko prenovili. Nov koncept in nova dvorana, kjer sejem poteka, sta bila med obiskovalci odlično sprejeta, zato v Celjskem sejmu nadaljujejo po začrtani poti. Sedmi sejem tako prinaša no-ve atrakcije iz sveta zabavne in-dustrije za odrasle, zato si lah-ko obiskovalci obetajo nastope v živo, kakršnih doslej na sejmu še niso videli. Novost pa bo tu-di voditeljski par, ki bo zabave željne obiskovalce tri večere vo-dil skozi erotično dogajanje na 7. sLOVErotiki.

Tradicionalne prireditve Pomurskega sejma "Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, Mednarodni sejem embala-

že, tehnike pakiranja, skladiščenja in transporta in grafike Inpak – lani ju je obiskalo 128 tisoč ljudi

"Pomladni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti, Mednaro-dni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga Green in Mednarodni sejem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti Post Viva – lani jih je obiskalo 10 tisoč ljudi

"Mednarodni sejem lovstva in ribištva Lov, Mednarodni sejem aktiv-nosti in oddiha v naravi Natura ter mednarodna razstava starodobnikov Avto Moto Classic – lani jih je obiskalo 12 tisoč ljudi

"Mednarodni sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja Sobra je na zadnji prireditvi obiskalo dvajset tisoč ljudi.

www.finance.si Torek, 18. novembra 2014, št. 223 Sejmi in dogodki 23

POSEL BREZ MEJA DOMA IN V TUJINIPaket Mobitel Poslovni Neomejeni C vam prinaša izjemne količine enot v slovenskem omrežju in ugodno komunikacijo na Hrvaškem in v drugih državah EU, kjer plačate po porabioziroma največ 2,90 EUR na dan*.

NEOMEJENO MINUTV VSA SLO. OMREŽJA

NEOMEJENO SMS/MMS SPOROČIL

3 GBPRENOSA PODATKOV

Tele

kom

Slo

veni

je, d

.d.,

Ljub

ljana

* Znižana mesečna naročnina 23 EUR za paket Poslovni Neomejeni C velja, če je naročnik tega paketa istočasno tudi nov ali obstoječ naročnik storitev SiOL in/ali klasičnih storitev PSTN/ISDN ali poslovnih paketov SiOL in ima naročen skupni račun. V primeru prekinitve storitve SiOL in/ali klasičnih storitev PSTN/ISDN ali poslovnega paketa SiOL in/ali skupnega računa se naročniku za paket zaračuna polna mesečna naročnina 29 EUR. Količine veljajo za storitve, opravljene v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. Naročniku se v času gostovanja v državah EU območja obračuna dejanska uporaba storitev po veljavnem ceniku izbranega operaterja, vendar ne več kot 2,90 EUR na dan. Po dosegu omenjenega zneska je nadaljnja uporaba storitev brezplačna do 23:59 ure tisti dan po slovenskem časovnem pasu in namenjena običajni rabi storitev. Enako velja za neomejene pogovore v vsa slovenska omrežja in neomejena sporočila SMS/MMS. Uporaba storitev, ki bi kakorkoli škodovala mobilnemu omrežju npr. namerna preobremenitev omrežja; onemogočanje normalne uporabe omrežja drugim uporabnikom; uporaba storitve v komercialne namene; preprodaja storitve tretjim osebam; uporaba storitev s sistemi za samodejno klicanje oz. pošiljanje sporočil SMS brez človekovega posredovanja ipd. niso dovoljeni. V primeru, da Telekom Slovenije oceni, da je naročnikova uporaba storitve v nasprotju s temi pogoji, si pridržuje pravico naročnika opozoriti in/ali mu onemogočiti uporabo storitev s takšnimi klici oz. sporočili SMS. Nadaljnja uporaba prenosa podatkov vsebuje omejitev dnevne uporabe v višini 1GB, torej do 23:59 ure tisti dan po slovenskem časovnem pasu. V primeru, da bo naročnik dosegel količino 1GB, bo Telekom Slovenije naročnika obvestil o doseženi količini in mu zmanjšal hitrost uporabe prenosa podatkov na 64 kb/s. Z naslednjim dnem se vzpostavi začetno stanje. Za obračun odhodnih klicev, ki so opravljeni iz omrežij držav EU-območja v države EU-območja in v Slovenijo, velja začetni 30-sekundni interval, ki mu sledi sekundni interval (30/1). Za ostale odhodne klice velja 60-sekundni interval (60/60).Cene so v EUR z DDV. Telekom Slovenije si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev. Za več informacij o prodajni ponudbi obiščite www.telekom.si, Telekomov center ali pokličite 080 70 70.

Zgodbe, ki jih je vredno ustvarjatiwww.telekom.si/podjetniki

23 ¤NA MESEC*

ŽE OD

TS poslovna – NEOMEJENI C EB Finance_priloga_sejmi_129x179.indd 1 14. 10. 14 15:36

V Celju do konca leta poskrbijo še za vročo sejemsko zabavo

Kl

em

en

Br

um

ec

V Celjskem sejmu slab me-sec dni do dogodka obiskoval-ce vabijo, da si dnevni program dogajanja na sejmu in podrob-nejše opise nastopajočih ero-tičnih zvezdnic in zvezdnikov ogledajo na uradni spletni stra-ni sejma www.sejem-erotika.si.

Cena vstopnice bo sicer znašala 15 evrov, za nedeljo pa so prip-ravili še posebno akcijo 3 + 1, v kateri bodo za spodbujanje obi-ska zadnji sejemski dan pri na-kupu treh vstopnic na blagaj-nah sejmišča četrto vstopni-co podarili.

Sejemsko sezono 2015 odpira spomladanski sejemski trojčekV letu 2015 bodo v Celju sejem-sko sezono začeli marca (13.–15. marec 2015) s spomladanskim sejemskim trojčkom Flora, Po-roka in Altermed ter največjim

regijskim srečanjem čebelarjev ApiSlovenija. Spomladanski se-jemski trojček v treh dneh obiš-če skoraj 20 tisoč obiskovalcev, ki pred začetkom sezone seja-nja in sajenja izbirajo med bo-gato ponudbo sadnega drevja, trajnic, enoletnic, tudi semen

in zelišč. Sejem Flora bo pri-hodnje leto praznoval okrogli jubilej, 20. ponovitev. Vse več zvestih obiskovalcev pa ima tudi sejem zdravega življenja, zdravilstva, zeliščarstva, zdra-ve prehrane, naravne kozmeti-ke in do okolja prijaznega biva-nja Altermed. Sejem zaznamu-jejo zdravo kuhanje in prikazi zdravilnih tehnik, delavnice v živo z največjimi mojstri zdra-vega življenja ter najboljša do-mača in tuja ponudba super ži-vil. Sejem Poroka pa je največ-ji sejem z najdaljšo tradicijo na področju ponudbe izdelkov in storitev za popoln poročni dan.

Sledi sejemski četverčekAprila (21.–24. aprila 2015) sle-di strokovni sejemski četver-ček Forma tool, Plagkem, Graf & Pack ter Varjenje in livarstvo. Za strokovni četverček, kjer v Celju pričakujejo najboljše do-mače ponudnike te industrije in tudi najpomembnejše sve-tovne blagovne znamke, v Celj-skem sejmu beležijo odličen od-ziv razstavljavcev, zato napove-dujejo, da bodo načrtovane raz-stavne površine povečali za dve sejemski dvorani. Sejemske vse-bine so sicer na pobudo stroke

obogatili še s sejmom Varjenje in rezanje in tako začrtali no-vo pot velikim industrijskim sejmom Forma tool, Plagkem, Graf & Pack ter Varjenje in li-varstvo. V Celju želijo, da celjsko sejmišče v aprilu 2015 postane najpomembnejše stičišče indu-strijske dejavnosti širše regije.

MOS – največji sejem regijeSeptembra bodo v Celju tra-dicionalno gostili največji se-jem regije MOS. Že 48. MOS bo prihodnje leto potekal od tor-ka do nedelje, od 8. do 13. sep-tembra, kar pomeni, da bodo razstavljavci zaradi sejma od-sotni iz podjetja samo en de-lovni teden.

Ob MOS vsebinah energet-ske učinkovitosti in odgovor-nosti do okolja bodo v letu 2015 pozornost namenili lesu. Zakaj les? Kot opozarjajo strokovnja-ki, je les človekov sopotnik sko-zi ves njegov razvoj. Je materi-al, ki omogoča tehnološki ra-zvoj z najmanjšim vplivom na človeka in okolje. V razstavnem programu sejma pa lahko pri-čakujejo tudi nove tehnologi-je, materiale in zadnje dosež-ke celotne palete sejemskih vsebin MOS.

" Sejemsko sezono bo tudi to leto v Celju sklenil erotični sejem sLOVErotika.